ftepoSi&fta Bela! Celo lete K 120'—•, pol Ш 4®'—, četrt teta K 50*—. kres htgoeUrri}« 3 Cele tete K 15(f—. fe№*?s& £Ü oxn&nßa s* xa> шХшшјо po đogovom ; pri večkratnem tnswriranjfr fW&sieren popasi. UpravnfSivo «prejema naročnine, 4вмг*к in reklamacije.---------------Telefon §1 220,
STRAŽA
%т4чтп polltl&n list m slovenske mMm
* Strata * tzhejs * pondeljek, »rede ie Uredništvo in upravrdStvo je v Maribor«, eesia ii 5. — Z uredništvo» se mor» mak dan »sme od ii. do 12. are
Rokopisi ;»e n* vretajo K'c zaprte reMmr so poštnine prosta. — — — Tetefoe & 2»

l&M. £$»-«/2 liar«»
M aSSi. Sečen-' k» ar** J©S1,
Letnik ХШ.
äfe	^нг*ад^лл*>*ж5»«ив«*влт^**^
Prava pst
Politika je skrb za, državo. Držaja pa ima skrbeti za časni blagor ljudstva, skrbeti tako, ua, njegovemu večnemu blagru ne Škoduje, Dober 5)0 litik ie tisti, ki zna in hoče naravnati državo tako, da stori vse za blagor državljanov, kar se da storiti.
Naša država je že dalje časa v rokah nam nasprotnih strank,. Vse so se izkazale za nezmožne in vrh tega za zelo nazadnjaške ati reakcijotvarne. S sedanjo vlado torej ne moremo hiti zadovoljni. Njeno glavna delo, temeljni zakoni ali ustava naše mlade države se ji je čisto »ponesrečilo. Kar čuditi se moramo, kako se jie v njej vse zgostilo in združilo na slabo stran: radikalen niso za kulturni 'boj; toda samostojnim na ljubo so glasova,j, za kancetparagrat ter tako dolgo pustili zloglasnemu P ribičev iču, da je delat prot» Cerkvi, Demokrati ati Liberalci so prej bili za ime Jugoslavija in za agrarno reformo; toda’ zaradi radikalcev in Turkov so vse to pustili pasti. Samostojni so prej govorili o neki avtonomiji in marsičem .drugem, toda, za korita so vse prodali. Naše ljudstvo naj bi si zlasti zapomnilo, kaj so napravili z njim samostojni. Ljubljanski ^Avtonomist-1 j,m svetuje, naj kar priznajo, da so se zmotiti, češ, da zmora in sramota, Mi bi samostojnim odpusti ii, ako ta zmota ne bi bila kupljena.
Veliko jie reči, ki nas vsak dan razburjajo, in katerih je kriva dosedanja vlada: nered med uradništvom, nepoštenost v visokih krogih, slaba zunanja politika, preganjanje tistih, ki niso hoteli iti z vlado, krivično razdeljeni davki in drugo.
Vsemu temu smo mi napovedali boj in vse to moramo ostro obsojati, napadati ter delati na to, da se čim-prej spremeni.
A to je vendar, le bolj razdiralno, negativno delo. Treba tudi zidati, kaj boljšega postavili namesto dosedanjih razmer. Nič se ne čudimo, če nas ir menujejo nasprotniki razdirale^ in sovražnike države. 'Jih je pač strah pred nami. Slabo bi pa bilo, ako bi nas napačno razumeli naši lastni somišljeniki, Mi nikakor, nočemo bdi sami zabavljaj, Mi hočemo gojiti ljubezen do narodne edinosti, do vseh nagih bratov od italijanskih pa deli do bolgarskih mej in še dalje, ker tudi Bolgari spadajo k nam, Mi ljubimo to našo lepo rodno zemljo. Ljubimo Jugoslavijo, če tudi s solzami, z žalost him srcemI
Trdna je lie tista država, katero drži skupaj ljubezen državljanov, !Tu-d> Avstrijo je morda držala nekdaj. Med vojsko pa sem čital v neki debeli knjigi: j,Najsvetejša ■ varhmja avstro-ogrškega vlad ar st v a jgi stroga disciplina v vojnih taborih.“ A( tako, če bo taka svetost:.' strah, vojaiška strogost držala in varovala državo, sem si mislil,potem je pa slabo. Na Francia Jožefa je bilo že vse navajeno. Prišel je Karl — proč. je bil stari sijaj: nove misij in veliko pomanjkanje je razneslo Avstrijo kakor mehurček.
Zakaj to pripovedujem? Zatio, ker naši državniki dosedaj še, niso sprevideti, da je treba vladati tako, da bo ljudstvo vzplamtelo ]j ubeži# do nove domovine. Ljudstvo je že od vsega trudno, užaljeno, ne uboga rado. Mladina je brez trdne volje- Polašča se nas splošna nevolja, čelo obupanost. Marsikdo zmerja vse, naj se napravi kar hoče. Za to bo imela velikanske težave vsaka, vlada, na,j bo ta ali one stranke. Vsak naš somišljenik naj dobro loči vlado od države. Državo ne sme obrekovati, jo preklinjati ali sovražiti. Država, to je vse ljudstvo. Ljudstvo je samo napačno volilo. Vse ga drugega so krive deloma slabe raz mere, ki so nastale po vojski povsod, colo v srečni Ameriki, in je v nekaterih, državah še hujše, kot pri: nas. Veliko pa so seveda krive stranke, kar-
iere so dozdaj vladale tako, da same ne vedo več, kaj bi počele, j Ml verjamemo v, »pravico, verjame mo v zmago krščanskih načel. Za nje gremo veselo v boj. Ce tudi se ljudstvu godi sedaj slabše, kakor bi bilo treba,, vkljub temu veljajo za nas sve-
Nesrečo, sramoto, divjaštvo, ki se tako Imenuje, imamo zgora j in spodaj. Eni hajduki so se skregali z zakoni, s človeško družbo sploh ter oclbežaji v šume iu pianine, drugi so se pa v-rinili v državne službe, da bunco pod imenom oblasti izvršujejo svoja im -silja.
Med hajduki v hosli imamo Boško-viča, Mehoniča, Kaljoša in še razne druge roparske poglavarje in prvake, če pa zasledujemo življenjsko pot tega ali onega, pridemo pri vsakem do važne točke, kjer se je pot iz piš ten j a naenkrat vsied kakega nasilja al? krivice odcepila na levo v razbo„stvo in Odmetništvo. Evo za primer Boskovi -ča! Mož je potomec Boška Jugoviča , katerega venča lepa tradicija kot zaščitnika Srbov v davnih in težkdi bojih proti turškemu nasilju, živel je v mir.u in na zelo dobrem glasu, dokler ni navalil namj hajduk v obi3.d in oblasti srezkega načelnika, zgodi) 1 se mu je velika krivica, zgubil je ». -r: v v akone in pravico ter prevzel iu, .0 • 1 krute osvete med zavrženci v šumi . Planine, gozdovi in c!iv,e skali go je sprejelo razven pravih djivjakov po krvi in nagibu tudi mnogo poa žand) in razžaljenih,, ki so dolgo, dolgo s krvavimi solzami, v nadi in veri is * kali pravico od urada do urada, od gospoda do brata in ki so zelo težko ni šele po zelo hudem razočaranju po-. kopali svoje nade ter se odrezati od mirnega življenja.
Danes so vsi hajduki, visoke cene so razpisane na njihove giave — družijo se s pravimi izmečki čim eŠKO uružbe samo zato, ker jim je kaka krivica vbila misel v glavo, da pravico sploh ni ali pa, da si jo lahko vsak sam ustvarja s puško v roki» Vero v. pravico so začeli ubijati upravni organi največ s tem, da so nedolžne sorodnike raznih zločincev in begunlov začeli zapirati, mučili in celo ütoijjtd* kot talce.
Spomnimo se samo na nekatere slu čaje raznovrstnih izgredov od zgoraj, ki prodirajo v javnost po listih,' in videli bomo, kako visoko in košato dviga hajdučarija. svojo glavo v vrstah državnih organov.
Zanclar Krušič ustreli v vlaku — mirnega uradnika Arnolda v razburjenju, ker so nekateri dragi potniki politizirali in obsojali današnje raz -mere. Zandar se izgovarja, češ, da je bil razjarjen vsied protidržavnega govoren] a in še danes se ne ve, je li dobil kazen aiii pa nagrado za svoje delo, mati nesrečne žrtve pa strada', izgubila je edino oporo na stara leta, »j obli ubij eni podpori pa ni sledu.
topi sem ske besede: „Ce se jezite, vendar greha ne delajte! “ Svojo domovino hočemo ljubiti in na Boga zaupati. Po jej poti, Vi to smer hočemo hoditi, tako naj bo naravno vse naše mišljen je, pisanje, oovorjenje in delo v: novem letu.	.
—
Hajduki in
Prvi dan' „obzuane“ ustreli pan -dur sredi Vukovara komunista Stjepa-na Supanca, mladega, inteligentnega stavbenika, dobrovoljca iz Dbbrudže, ki ie bil odlikovan z redom belega orla. Leto dni bo kmalu minilo po tem krvavem zločinu in zločinec je še vedno v državni službi.
Dijaka Veljkoviča aretira naša j 0-licija pomotoma mesto atentatorja Marinkoviča in mož — umrje v istem hipu, ko se dožene ta pomota. Zakaj? Ali zato, da ne bi mogel povedati, kaj je doživel v zaporu? Vsakdo ne oigo-\ ar ja, javnost ne sme in ne more izvedeti. zakaj je umrl državljan.
„Slobodna Tribuna“ št.. GO razvija sramotno sliko nasilja in nekulture iz pašaluka zemunske policije: policijski uradnik javno higska množico proti Hrvatu dr. Bertiču, policaj vdere sredi noči v neko gostilno, zahteva, da se mu zbudi in’predstavi, v hiši zaposlena /dekla. To se stori in policaj jo odvede v stražnico, kjer jo uklone 111 — posili. Drugi policaj prilomasti z neko vlačugo zvečer v gosi dne, izžene tukaj vse druge goste ter zahteva pijače, češ, danes je moj dan, danes jaz rajam — „gonim kera', kakor se to pravi s pristnim in svokov-njaškim izrazom. Nasilje tu, nasuje tam, zloraba oblasti, a vse to brez kazni, brez najmanjšega ukora, s prostodušno toleranco in celo z nekakim odobravanjem od strani višjih. Vse to ie popolnoma v redu, saj škoduje ta hajdučija samo „proticlržavnim“ elementom in pa brezpravnim delavnim slojem, kar je pra.v in mnogim oblastnikom celo koristno,
Novinarja, ki javno žigosa korupcijo na visokih vojaških mestih, iiapa-dejo 1n pretepejo sredi Beograda preoblečeni žandarji, med dijaške mani -e Stan te v Zagrebu se strelja ob belem dnevu iz množice, ki stoji rama ob rami, težko ranjene žrtve zdihujejo v bol nišnici, zločinca pa nikdo ni videl in nikdo ga noče prav in resno iskati . Kako se morejo v velemestu urejene , kulturne in pravne države pusti ii zločinci nekaznovani? —
Takih primerov bi se dala nam -vati dolga, dolga vrsta, ki kaže z vso drastiko. kako močna je pri nas haj-dučija- Oblastniki, ki jo tolerirajo, lahko tudi odredijo, da se vsi tani resni pomisleki in vso take žalostne: slike označijo kot „protidržavnov A N9 n orno se temu čudili, čuditi se moramo samo tistim, ki take stvari imenujejo „malenkosti“ in „slučaje“, dokler kaj podobnega saihi ne doživijo.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Paši !č u d e li a j o muslim a-n i pri sestavi vlade neljube težlcoče Vprašanje državnih podtajnikov so še morali zaenkrat izločiti, ker so muslimani trdovratno zahtevali mesto drž. podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo. Demokrati in radikali so se glede sestave novega kabineta z lahkoto sporazumeli. Po načelih in stvarnem programu nove vlade niso povpraševali niti demokrati, niti radikali, glavna stvar so korita in dnevni * ce. Ministrski kandidati radikalov so sledeči: Nikola Pašič, predsedstvo in ministrstvo 'zunanjih del; Marko Trif-kovič, ministrstvo za izenačenje zakonov; dr Laza Markovič, pravosodje; Kosta Miletič, agrarna reforma; Ve-
lja VukičevJč, javna dela; And. Stanič, promet in Žarko Miladinovič, pošta in brzojav. Demokrati so sestavili listo svojih ministrskih kandidatov takole: dr. Voja Marinkovič, notranje zadeve; dr. Kosta Kumanudi, finance; Svetozar Pribičevič, prosveta; 2, Rafajlovič, šume in rude; dr. Krstelj, socijalna politika, in dr. Gregor Žerjal", ministrstvo ver. Kabinet še kon-čnoveljavno ni sestavljen, ker še ni gotovo, ce bodo muslimani vstopili v vlado. V političnih krogih zatrjujejo , da se bo vlada sestavila tudi br.ez — muslimanov. Samostojneži so vstopili za vsako ceno v vlado. Kandidirali so mesar a Puclja, ki prevzame spet poljedelstvo.
N o v o 1 z v o! 1 j e n i za g r e b -ški občinski svet se bo konstitural dne 22. t. m. -•
Zastopniki k o a 1i r a u i h železničarskih organizacij so posredo-
vali pri finančnem ministru glede dr&-ginjskih doklad |m enkratne pripomoči za železničarje. Minister, je obljubil, da se bo zadeva rešila v nekMe-rih dneh.
ZAPADNA OGRSKA,
Me d zavezniška komisi-j a v Sopronju je dne 17, t. m, končala s štetjem oddanih glasov. L.udsKo glasovanje je »izpadlo za Avstrijo porazno. Za Madžarsko je glasovalo --15.343 glasovalnih upravičencev, na Avstrijo odpade 8227 glasov,
RUMUNIJÄ«
Take J o n e s c u je sporočil kralju, da je pripravljen sestaviti novo vlado. Listo novega kabineta je 'o predložil istega dnte, to je dne 17. t. m. V političnih krogih sodijo, da bo vlada odgodila zbornico za mesec -Tu: . Opozicija bo najbrže zopet prišla * zbornico.
NEMČIJA.
R e p a r a e is k a komisija ie odgovorila nemški vladi, da je dobila pismo državnega kanclerja, v katerem se vlada pritožuje, da ji je odplačilo letnih obrokov nemogoče. Komisija pa povdarja, da na žalost us vsebuje nemška prošnja nikakih konkretnih podrobnosti, zlasti glede de -viz, ki bi jih morala 15, januarja in 15, februarja 1922 pripraviti za oddajo, in glede podaljševalnega roč'a, M Berlinu je napravila nota reparacSjs» ke komisije pövoljen utis.
Slabi gospodarji.
Fin. odbor v skupščini dela s potnim parom. Poklioal je vojnega ministra t.u referente raznih strok, da pojasnijo razne zadeve. Deluje so energično na znižanje .izdatkov, na zmanjšanje števila uradništva in! vpeljavo poštenega gospodarstva. Z denarjem! države se razsipa, da je strah in groza. Krivda je ono čudno demokratsko in radikalna strankarstvo^ ki najprej pozna stranko iu njene pristaše., potem dolgo, dolgo nič in nazadnje — državo., ki sme igrati vlogo pohlevne molzne krave. Iz vseh razprav se vidi, da se vi prečanskih krajih) pridno davki plačujejo in dobro gospodari, a v Srbiji, Črni gori in Makedoniji, so strašne razmere. Razprave v finančnem odboru bodo mogoče marsikomu odprle oof in privedle merodajne faktorje na. pravo pot. Zadnje dni je v ospredju vprašanje zvišanja plač za uradnike in duhovnike. Izbran je poseben pododbor, da preštudira ctelo vprašanje in poroča odboru. Uradni)# zahtevajo, da se vprašanje do Novega leta reši, kar pa ni sigurno, ker ni pravega zanimanja ne pri demokratih ne pri radikalih za rešitev vprašanja Ugodnosti M namreč dosegli po večini le — prečanski uradniki, kar pa izvestnl gospodi ne diši.
Papirnata centralizacija, o kateri smo že poročali, imenitno p Mu je Vojaštvo ki povsod prednjači, ie 13 dobrote že deležno in daje tud; lep primer, koJiko državne imovine se bo potrošilo po tej veleumni eentralistič -ni uredbi . — Papir se kupuje v A v -stri ji ter pošilja v Beograd nekemu trgovcu, ki je postal po porodiča^skih zvezah lilerant za vse vojaške urade. Zato ni čuda, da se je na samem papirju pri mobilizacijski vežbi ali po -sikušni mobilizaciji potrošil 1 milpnu, pri demobilizaciji za vso eviden so pozvanih in odpuščenih vojakov pa kar dva milijona, Papirnata centralizacija združena z večinsko nepismenostjo uri visokih vojaških činih, to je tudi zio, ki žre milijone.
Afera brez konca. Sarajevski „Narod“ našteva razno alere 1 pravi h koncu: „Malokdo ve, da ima peli -eajmimster v Beogradu rekv.o-irano najrazkošnejše stanovanje za smešno nizko stanarino. Malokdo ve, da sc za ministrske zete io hčerke pripravljajo posebni salonski vagoni Beograd-Du-brovnikj. Malokdo ve, da so poslavtie-ni z ukazom nekateri radikalni in de-
STRAŽA!»

4 A»».:«-	'ЛМ-«Ш-ик
А-'ЛЦг+гг*-чу4,. ч' --SA'».iJ*«C33WJ>.;: A-S
mokratski j ostanci za upravnike v monopolski upravi, četudi, bi po zakonu ne smeli zavzemati lukrativnega položaja. To še pa nikdo ne ve, da o neki poslanec še vedno prolesor, četudi ne bi smel več, biti, da je vložil celo akt na skupščino, naj mu poma -ga, da postane redni univerzitetni profesor in da ima ta človek danes: po-slaniško plačo ! 30,555 dinarjev), v mo-nojpolski upravi {40.00*0 dinarjev), na univerzi (30,000 dinarjev), da je še posebej v odboru za administrativno , razdelitev, kjer so še posebne dnevnice itd.“
ločna roka.
Preiskava o beograjskem atentatu je dodršena z velikim uspehom preiskovalnega sodnika:	od 180 zaprtih
pride pred sodnijo vseh skupaj 39! — Zelo značilna je obtožnica. Eden se obtožuje, ker je bil komandant bataljona v Rusiji., drugi je bil v Ruglji na kongresu internaciijonale’ tretji — komuni stični poslanec sel je sesitaijal .„.tajno“ s svojimi drugi', z Radičevimi poslanci, prihodnji je zopet' hrabril komuniste itd.; itd., preiskovalni sodnik pa hoče, da vse to spravi pod obtožbo radi atentata. Ima tudi dovoli otročje smešnih stvari, tako na primer naj bi dr. Sima Markovič nosil na ruski kongres tajni spis naših vojnih formacij. — Jasno je, da je to politični proces, politično je vstvarjen In politično bo končan, a politični pro cesi take vrste se vedno končajo na Škodo režlmai, M jih je ustvaril.
# Protiustavna zabrana \ jauboUške-ga „Neveoa“, V Suboticii je tamkajšnja policija v svoji onemogli' mržnji n up ram katoličanom kršila 'vidovdansko ustavo. Po nalogu Velikega župana (absolutista, kakršnih si želijo slovenski liberalci) Pa,je Banovačkoga je šel policije za mesec dni ustavil buhjevski dnevnik „Neveri“, ki je glasilo I m nje v ačkfo-šofeačke stranke,, ka^ ter a ima svojo parlamentarno reprezentanco v Jugoslovanskem klubu,, — Policija je omenjeni list ustavila radi članka „Mir i Bog! “ V tem članku sa ugovarjali katoliški meščani v Suboti-Sit Zoper nasilje ravnatelja državne gimnazije, ki je zaukazal katoliškim gojencem, katerih jie 90%, da morajo prisostvovali srbsikOHpr avos^ävni/ proslavi Sv. Save. Subotiški meščani so bili v polnem pravu. Njihov protest je bil s členom 12, ustave, ki pravi: „(u-gamčava se sloboda vere i sav jesti“, popolnoma v skladu. Ker so se poslu-žUi „Nevena“., ki je branil v, ustavi zajamčeno načeto, je policija ustavila edino glasilo katoliških Bunjeveev. za mesec dni. Prepričani smo, da bo Jugoslovanski klub radi nečuvenega zatiranja katoličanov in našega tiska v Vojvodini energično' zahteval zadoščen ja. Policijski samovolji se mora enkrat za vselej napravit konec,
Zandarska inkvizicija. Da, žen -dam po vaseh ne morejo biti bolh od policajev v mestih, se je pokazalo tudi pred kratkim v vasi S ima novci. ~• Neki Pe ter Radivojevič je p adel v sled suma tatvine v roke žandarjev, ki so si menda mislili, da morajo oni izslediti, oziroma dognati materijalno resnico in ne sodnija. V tem mnenju „o začeli siliti osumljenca k priznanju na stare inkvizitorične načine, ki so ža -libog v Jugoslaviji zopet dobili shd k -
e.jO. Ker raznovrstna trpinčen'к niso dala zahtevanega, ^priznanja“, so se končno lotili še doslej neznanega in menda še nepoizkušenega sr east v — moža so kratkomalo zmašili v dimnik, (er zakurili pod njim. Pustili \o ga v dimu tako dolgo, dokler niso tz oso -Senega mesa tega človeka iztkmiH kapljo priznanja, kakor nekdaj kraljevič Marko kaplje vode iz 'ebenovine. Kmalu potem se je pa dognalo, da je osum Ijen mučenik — — — popolnoma ne -dolžen. („Slobodna Tribuna" št, 02.: Teroristična organizacija. Pod parole „jugoslovanska napredna na • cijonalna omladina" se zbirajo danes mladeniči-dijaki, da izvajajo pod pro* lektoratom demokratov razne teroristične akcije proti vsem, ki ne prepoznajo demokratske samovlade in samovoljo* Z najhujšim terorjem so zapo-čeli v Splitu, kjer se je že parkrat de-molirala tiskarna „Hrvatske Riječi" , list pa raztrgal in sežigal. Mladima pravi, da se Vršijo vsa ta divjaštva v imenu patriotizma in države in te akcije so se razširile že na druga me-
sta, pred vsem Sarajevo in Zagreb. To je žalostno, a zelo značilno zna -menje naše dobe. Pred vojno smo i -meti nacionalistično omladino in vsi mladeniči, ki so imeli dovolj! zanosa in nacijonajne samozavesti, ’ so se 'strinjali v tej vrsti. Predvojna omla -dina je šla dobrovoljno v Voj proti Av striji, na pomoč Srbom, trpela je kruta preganjanja in s ponosom se je o-grevala za ideje Frana Supila in še drugih velikih jugoslovanskih mož . Frana Supila ni več, če bi pa še živel, bi gotovo današnja nacijonalisU-čna omladina tudi njega napadala. -Za časa Avstrije e bila omladina pri pravliena tudi na teroristične akcije kjroli oblasti, kar je bilo razumljivo v težnji za svobodo in pa kot odgovor na velike krivice, danes pa imamo „lastno“ državo in teror je naperjen proti vsem, ki spoštujejo politični testament naših naj več i ih borcev, ki mislijo, da v tako upravljani naši državi niso izpolnjeni ideali in osnove Strossmajer-ja, Supila, Skerlica in drugih jugo -slovanskih prvakov, preča tiskih ter srbskih, ki so vedno zagovarjali fe»-derativno Jugoslavijo. — Nad kulturo in razsodnostjo v naših omladmskih vrstah ne smemo obupati. V Zagrebu se že treznijo, ,Vse akademične orga nizaqije so podpisale protestno izjavo proti terorju, samo policajdemokratska ni podpisala ter s tem dokumentirala vso svojo nasilno in nekulturno smer.
Ali se bo razjasnilo, ali ne? —
„Slo!'. Tribuna“ št. 61 prinaša pismo iz Krakova, v katerem prosi prijatelj lista za pomoč, da se osvetli neki Branko Zegarac. Ta je ob preobratu igral v Krakovu uiogo nekakega ju goslovanskega zastopnika pri odpravljanju vojnih ujetnikov v domovino -Imel je nekaka poverilna pisma, pri raznih bankah je dvigal denar in — nekega dne je izginil. Upniki so ga vsepovsod iskali in radi njih je naše zastopništvo na Poljskem že večkrat pisarilo v Beograd, pa brez vsakega uspeha. Ker je znano, da se na odgovore iz Beograda čaka zelo, zelo dolgo, so se banke potom našega zastopnika obrnile tudi na sarajevsko policijo, ker se je ta Zegarac vedno izdajal za Bosanca, — in tudi od tod ni odgovora. Pozneje so zvedeli, da se neki človek istega imena solnči v mi < losti največiSh oblastnikov države S-HS in da je postal celo šef sarajevske policije, zato zaklinja dopisnik jfist, naj dožena, kateri Branko Zegarac je tako hudo kompromitiral nas tam na Poljskem.
Brodarski sindikat SHS je srečno trgovsko društvo, ker ima od drža-ve cel brodarski park na svojo raz -rol’ago in izkoriščanje. Zato plačuje neznatno odškodnino državi, ima pa razne privilegije in tako tudi edino pravico brodarstva po naših državnih vodah, To se seveda tudi dobro izkorišča, Vozne cene se nabijajo, ladje pa ne popravljajo, ker so državne in tako odločene za izrabo, dokler se še držijo skupaj. Za promet med Beogradom in Zemunom, ki je zelo živahen, uporablja ta privilegirani sindikat neke stare, male ladje,’ ki izgledajo kot školjke, nosijo pa ponosna imena kot:. Avala, Strossmayer, Prešern. — Pri vsaki vožnji so te ladje nabito polne in popotniki so v vednem strahu pred potopom, katerega tudi strokovnjaki prerokujejo, češ, da se bo na Donavi enkrat to zgodilo, kar je bilo s „Tita-nikom“ na oceanu. Kot predznak služi dogodek od 1* C. m. Ta dan je ob 4, uri popoldne odplula „Avala“ iz Beograda Komaj se je malo odmak -nila od Beograda, prešla iz Save na Donavo, je nastopila gosta megla, pri stroju se. je nekaj pokvarilo in „Avala* je stala sredi Donave. Spustivši sidro, je izačela žvižgati na pomoč — dolgo je žvižgala, klicala, javkala, a zastonj, nikdo se ni odzval, čeravno je bilo komaj dva kilometra do beograjske brodovske postaje in uprave brodovskega sindikata, Celo noč je o-stala s preplašenimi, lačnimi in prezeblimi potniki sredi vode in šele zjutraj okrog petih, Eo se je megla dvignila, stroj nekako popravil, je mogla nadaljevati svojo vožnjo proti Zemu -nu. Slučaj bi bil lahko bolj nesrečen, ladja bi se lahko razbila, potniki utonili, a nikdo ne bi prišel na pomoč .• Kaj takega je mogoče samo y okrajih blizu orijenta, y kraju nereda in po-
li lep a, kjer vsak samo grab! in izrablja, a nima nikdar volje, cirugemu. priskočiti na pomoč, („Slob. Tribuna“ št. 62,)
Črnogorski; ja trgani za centralizem. Beograjski listi z vel|'ko naslado »pregrevajo razne fraze, 'ki so se mlatile na radikalnem kongresu. Tako ČL tamo tudi to-lfe:	Neki’predstavnik iz
Črne gore dobi besedo ter pravi, da bo Črna gora z jatagani (zakrivljeni meč) branila narodnoi edinstvo (jreete centralizem;. To je ta človek dejal v Beogradu, v Črni gori bi si seveda dobro premislil, predno bi to ali ono zinil o Centralizmu. ,V, Criu gori imajo tudi drugi jatagane in tam se ta veliki in širokoustm radikal ne bp postavljal z junaštvom, temveč z — aim nimom.
Za in proti — vse ob enem. „,B. Dnevnik“ označuješ pod napisom „Fašisti požigajo“ fašizem kot divjaštvo, teror, besno strast samovolje itcl., takoj zraven pa pod naslovom „Živela država!“ slavi in pozdravlja delo naših fašistov v Splitu, ki sol, kakor, zna no, pred kratkem zopet zažigali .„Hrv. Riječ“ ter naskakovali tiskarno, v kateri se'tiska, — V tej graji in, proslavi fašizma v eni) sapi še vidi velika o-mejenost združena s podlo demagogijo. Ljudje si še; vedno nistA prisvojili enostavne in večno velike resnice: „Kar ne želiš, da 11 drugi store, tudi iti drugim ne stori!“
Cokorilovske koncesije Hrvatom. „Hrvate je treba ponj/Titi“ — pravi beograjski „Balkan“. Ponuditi jjfm moramo gotove koncesije. Pametni „Balkan“ se postavlja na stališče, da mora vidovdanska ustava ostati neispremen jena v veljavi. Edina koncesija,, kar tero bi dali Hrvatom, je ta, da bi spodili Svetozarja Pribičeviča - in stvar bi bila končana. „Hrvati bi bili zelo zadovoljni“, piše „Balkan“ — „kajti vsa njihova mržnfa je naperjena proti Pribičeviču in demokratom.“ Naivni ČokorhovCfi mislijo, da bodo Hrvati se’ daj izpremenili svojo stališče; vsekakor čuden „troši“ za beograjsko javnost.
samostojne kopitarje. Samostojni so so tudi izrazili (proti ustvaritvi državnih podtajnikov, ker je za nje to korito izključeno.
Ein Mädchen für alles je dični naš 'dr. Gregor Žerjav. Kakor poroča „Narod“, je prevzel Žerjav ministrstvo ver. Sedaj je lahko naša nižja duhovščina uvedena, da se bo Žerjav v prvi vrsti potegnil ne za zvišanje — ampak ukinjenje duhovniških plač . Po zopetni vladni krizi pa bo Žerjav prevzel portlelj narodnega zdravja,
Radi nedeljene in na dve oblasti razkosane Slovence sta si še vedno v laseh „Narod in „Tabor.“ Po „Ta--bor.u“ trži svojo opeko za mariborsko oblast znani dr. Pipuš, ki hoče dobiti na vsak način državno blagajno kot odjemalko svojega „cigla.“ „Narod“ pa žuga „Taboru“, da bo obmetal Pi-puševo opeko s stvarnimi čianki, katere je prejel o nedeljeni Sloveniji izpod peresa odličnih mož. Celi prepir med mariborskimi in ljubljanskimi demokrati se pa seve doigrava pod firmo demokratskega edinstva.
Ujedinjenje s,ocijalpatdijofov. Edinost med socijalpajtrijoti naše kralje* vine je tako velika, da so smatrali voditelji jugoslovanske ^ocijaline demokracije za potrebno, da ustvarijo ene enotno socialistično stranko za četo Jugoslavijo. V Beogradu so se sestali delegati vseh raznih socialističnih, frakcij in so se vršila pogajanja za sporazum, ki se je po poročilih baje tudi dosegel. Pri tej priliki so sklenili, da zbobnajo enkrat v Beograd velik strankin kongres, za katerega se bodö vršile velike predj riprave. Od -bor za te predpriprave je že tudi izvoljen in najdemo med odborniki znana socijalpatrijotska imena kot:	Di -
vac, Kristan, Bukšeg, Lapčevič, To-palovič in drugi. Za demokrati pridejo takoj sooijalni demokrati, ki vedno združujejo, limajo in reorganizirajo — svoje politične vrste, a se v resnici; vedno bolj cepijo.
Socijalpatrijoti za svoj tisk. So-drugi so imeli te dni v Trbovljah' svoj zaupniški zbor, ki se je bavil z vprašanjem socijadpatrijotiskega časopisja v Sloveniji. Pri tej priliki- so sklenili, da mora vsak organiziran soeijalpa -trijot imeti ali dnevnik „Naprej“, za kar se plačuje 1 dinar strankinega davka, ali «ja obligatorične liste „E«
»Straža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ah 140 K, polletno 18 din. ali 72 K, četitletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno ua.v"“’u “%	»“1
2-50 dinf ali 10 K več, torej celoletno oakpst* „Ljudski glas m „VolksStim.*
■	-	-	-• me.“ Za sprejemanje obligatoričmh It.
stov znaša strankin davek 2.50 'din..
65 din. ali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Naročnina se plačuje napiej. — Uprav-ništvo.
Dnevne novice.
'Poljedelski svet je v petdnevnem zasedanju rešil cel dnevni red In skle nil velevažne resoliucije glede železniške in tarifne politike, študija vpra šanja agrarne reforme, in prava nasledstva ter minima posestva, ugodnosti za zadruge ter oster protest proti nastopu živinozdravnikov, ki hočejo1 vso akcijo za pospeševanje živinoreje dobiti v svojo roko. Velevažen. je načrt zakona za zavarovanje v slučaju toče, v katerem se jo izpustila določba, da se za občinska, samostanska in cerkvena posestva ne plača odškodnina ter sklenilo, da Imenuje oškodovana, občina v, cenilno komisijo za škode jednega kmeta, kot člana. Hud boj se je vnel radi vprašanja osebnega kmetskega: kredita; Člani,- ki niso prijateljji zadrug, so zahtevali, da »e le mali del določenega kredita podeli zadružnim organizacijam, večji del pa nezadružnim organizacijam, Predložen načrt, da se zadružni organizaciji podeli polovica, je, dobil 12 glasov 7 glasov je bilo proti Poljedelski svet je sklenil, da- se zahteva čimprejšnja ustanovitev, drž. hipotekarnega, zavo-
da, da se čimprej v celi državj s-esta- .noMan,
vijo katastif., predloži zakoni glede prava nasledstva im minima zemlje. Poljedelsko ministrstvo je dobilo mnogo dragocenega mateAjjala za nadaljnje pos|>eŠevanje kmetijstva.
Samostojni so seve s svojim mesarjem Pucljem zopet v Pašičevem kabinetu. Kot pogoj zopetne udeležbe pri vladnem koritu so stavili samostojni Pašiču nekake po Jugoslovanskem klu bu posnete pogoje, ki so seveda samo za papjir. Samostojni so pač v vladi, ker hoče Pucelj dokončati prodajo — nemških konj, govedi in ovc in ker se pri tem državnem kšeftu lahko z s
Konferenca« poslancev Hrvalskega bloka. „Jutarnj'i list“ poroča: „Zagreb, 18. decembra 1921. Včeraj so se v Zagrebu siestali narodni posliamcl hrvatskih strank,, ki tvorijo Hrvatski blok. Konferenci je prisostvovalo za-vsem 64 boslapcev. Hrvaiska republikanska seljačka stranka (Radič) je Bila zastopana z 49» poslanci, Hrvatska Zajednica z 11 in Hrv, stranka prava s 3 poslanci. Mus'imanc-av ionom iste je zastopal posl. dr. Džafer Kulenovič iz Bihača, Predsednik, Hrvatskega bloka g. Stjepan Radič je uvodoma orisal po litični položaj, v katerem sc nahajajo Hrvati in Hrvatsfca, O tem se je razvila daljša debata in so ja ugotovita popolna enodušnostj vseh poslancev» Strankarske diierencc so med hrvatski mi rodoljubi) izginile, Z veli 14'm veseljem je bil. sprejet predlog, da sa bodočih parlamentarnih volitev m bodo udeležile hrvatske stranke ločeno, marveč združene v Hrvatskem bloku, ki je ob priliki zagrebških občinskih volitev izvlojieval tako lepo zrna go. Hrvatski blok bo postavil enotne kandidatne llsite v vseh deželah, kjer prebivajo 'Hrvati. Mnogo zanimanja je vzbudila, razprava q irskem vprašam ju. Parlamentu svobodne 'države Irske in angl. min. predsedniku so se poslale brzojavne čestitke. Konferenca je trajala od 9. do 13. in ob 3. do 6. ure po-
Odiifiövänfc ’ tTveTi zamorcev. „Tuf ro" poroča, 'da je podelila pariška ake - oemija letošnjo pisateljsko nagrado za i morskemu pisatelju Renč 'Moranu. Is ta številka „Jutra“ pa tudi beleži* je bil preteklo nedeljo na slovesen na Čin izročen ptujskemu okrajnemu gla Ivarju dr. Pirkmajerju -red Sv. Save K* razreda. Eden zamorec jo bil odli kovan v Parizu, drugi pa v Ptuju!
Zmanjšanje Stevfla uredništva, 1 finančnem oziru stojimo na tako kri tično slabotnih nogah, 'da sle jie zače finančni odsek našega parlamenta resno zanimati za zmanjšanje šftevit
lahka zasluži za se in nekaj za vse nega uradnjštva. Vzrok, da se bo za
c --*»
BTRAZÄi
fiele z odslovitvijo nekrvali.tieiranega j uredništva tči v draginji', ki zahteva, da se zvišajd plahe in doklade vsem javnim name-äcenoam. Finančni minister bo pred vsem sestavil konjV eijo iz poslancev in zastopnikov u-radniških organizacij, ki bo tekom 1 meseca pripravila gradivo za revizijo uradništva, Ta komisija; bo tudi den gnala,"koliko in kake uradnike botre ba odsloviti. Hofiejo pa zopet napraviti vlažil ko glede odpustitve preštevilnega uredništva in sicer bo stavila vlada nepotrebne uradnike iz prečan-skih krajev na razpoloženje; ako so pa iz starih mej Srbije, pa v pokoj, ako so za to dobili pravico, ali pa. jih pognala iz službe. Na razpoloženje Stavljeno uredništvo lahko vlada vpo-koji. ‘ Za dobo razpoloženja bodo' dobivali uradniki', samo polovico plafie in doklad. Na razpoloženju sme. ostati u-radnik največ '5 mescev. Oni uradniki tz pvefianskih krajev, ki Imajo pravico do pokojnine, dobivajo za čas raz položenja isto plačo, kakor znaša pokojnina onih uradnikov, ki' se z istimi službenimi leti v mejah; stare Srbije stavijo v fpenzijo po zakonu o uradnikih za kraljevino Srbijo, Ako pregledamo ta predlog o zmanjšanju uradniški a, vidimo, da vlada, sama naravno ustvarja najbolj pristranski separatizem tamkaj, kjer ga doslej ni bilo. ff Dobro so jo pogruntali, Regulacija železničarskih plač se vleče ko;t kača od ujedinjenja 'do danes, a |e še menda danes tam, kjer je bila v začetku, Pred par dnevi pa. so se napotili zastopniki železničarskih prganiza cij k finančnemu ministru in ga vprašali, kako vendar Stoji že'večletna zadeva, o končnoMeljavni določitvi plač železničarjem. Finančni minister je hotel odpraviti depute,eijo z Elsa-fluid troštom, češ, da je cela zadeva železničarjev v razpravi in da bo rešena v par dneh. Železničarji, pa, se niso zadovoljili z odgovorom g,. iinanö-nega ministra, ampak so izjavili, da bodo tako dolgo počakali v, Beogradu, da bo končana ona razpravao regulaciji železničarskih plač. Bomo, videli, kak 'rezultat bo rodila razprava in čakanje delegacije železničarjev.
Šoštanju imajo odvetnika, ki .je tako drzen, da jemlje — kakor kak feksekutor — strankam hä sodniji tpo vsej sili denar iz listnic. Ta odvetnik je 13. t. m. kot zastopnik neke stranke vprašal obtoženca, kaj da je neki dosegel pri odvetniški zbornici v Ljubljani, kjer ga j©; tožijl radi zavlačevanja nekega procesa, v katerem si ne more pomagati. V razpravni dvorani nastopa omenjeni advokati kakor kakšen živinski barantač. .Odvetniška zbornica bi storila dobro, ako bi dr. ■May er j a poučila, da sie mora z ljudmi človeški postopati!
Nekaj za naše lesne trgovce. Zamenjali se bodo pragi na vseh progah, državnih železnic. Naše ministrstvo saobračaja je sklenilo, da se izvrši do polovice prihodnjega meseca velika na bava novih pragov. Za nabavo novih pragov se bo upoštevalo pred vsem našo domačo lesno trgovino,
Zopet eden, ki umre takoj ko pride iz zapora,. Poslanca Hrvatske sel-jačke republikanske stranka Janeček
je bil dalje časa zaprt po zakonu o zaščiti države,, po neki obznani in še po drugih političnih zaščitah, češ, da je nevaren obstoječemu državnemu redu in ko so ga sedaj izpustili, je takoj drugi dan umrl — na pljučnici,. Tako vsaj pravijo, torej so ga spusti, li samo radi lepšega — domov umreti, čudno je pa na vsak način, da pri nas ljudje umirajo kakor hitro se jih izpusti iz zaporov.
Kako rešujejo v Beograda stanovanjske zadeve. Dne 18. ifc m, se je v ral v Beogradu shod beograjskih na jemnikov (kirajdžije). Po referatu pred sednika se je razvila zanimiva» debata. Enemu,, ki je najel hlev, ga na lastne' stroške popravil, je računal lastnik 800 dinarjev mesečne najemnine. Drugemu je stanovanjska komisija rekviriraJa stanovanje. Ko je pri peljal svoje pohištvo ter se hotel vselit1:;, }e lastnik hiše pred njegovimi očmi s sekiro razbil streho in strop nad dotičmm stanovanjem. Udeleženci shoda so se razšli zelo razburjenj. Kričali so: „Mi vičemo dobe, a kirije idu gore! “
Pomanjkanje vode že straši sitom po vseh mestih naše kraljevine. Pomanjkanje vode; najbolj čutijo na Hrvatskem. Iz Zagreba javljajo, da je zemlja posušena, nad 1% m in je Sava 123 cm pod navadnim stanjem. V zagrebški okolici nameravajo izvrtali več ar,beških, studencev.
Glede potu. listov nam prednjačijo Avstrijci. S 1. januarjem 1922 stopi v Avstriji v, veljavo novi red za potne liste, Ta novi red je prikrojen po sklepih pariške prometne konferenf ce. Potni lisd bodo izstavljeni za daljše roke in za večkratno- prekoračenje meje. Izdajali se bodo obiteljski potni listi t'n bo odpravljen vizum za potovanje iz dežele. Ali bomo tudi mi kopirali Avstrijce glede napredka v izstavljenju potnih 'listov, pa je drugo vprašanje.
Taksa za biljarde, S 1. januarjem 1922 bodo podvrženi taksi' ozir. davku vsi biljardi v javnih lok a'tl h, v društvih, v klubih in v udruženjih. Biljardi v zasebnih', hišah ;in skliadi-ščih. kjer se ne bdjardira, so davka prosti. Taksa na biljarde je dvojna in siaer je plačati za prijavo, enkratno 80 K in letno pristojbino v znesku 200 kron. Vsi lastniki biljardov morajo svoje biljarde naznaniti davčnemu u-radu najkasneje do 15. januarja 1922. Na tozadevne prestopke je, določena globa s pet, ozir, trikratnim zneskom in vrhufega Še redna 'taksa.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 264, francoski frank 21.35—21.50 naših kron. Za 100 avstrijskih kr.on je plačati 4.15—425, za 100 čehoslov, kron 338—341, za 100 nemških mark 144-149, za 100 laških lir 1200-1208 jugoslovanskih kron. Ш zadnjega poročila je vrednost našega denarja narasla za 5 točk. V Curihu notira naša krona 2* to se pravi, 1 naša krona je vredna 2 centima (poprej 2 vin.).
I Iz Maribora.
Generala, ki ima priti za parado I k mariborski „komandi mesta“, hočejo naseliti v stanovanju zdravnika g. dr.
Majcena, pa ne v sobi, katero m lah- j ko odstopi, temveč zariti ga hooe,o v j sredino, tako, da se dr. Majceni or -dinacijski prostori popolnoma odrežejo od stanovanjskih, — Ta velika skrb za generala je res značilna, ko čaka sto in sto ljudi na stanovanje, ki *>i /■ veliko hvaležnostjo sprejeli sob), katero zdravnik lahko odstopi. Naprav vite vendar red in pravico. Derer v zdravnikovo stanovfanje nav «.dnega človeka ki bo zadovoljen s stransko [iaObo, generala pa h kolegu — gene -ralu Maistru. Ta ima dovolj prostora pin tako bo vsem ustreženo, ne bo oviran pri svojem poklicu, generala se pa itak morata razumo.i % med seboj,. Novi general lahko stprje-■ma od generala Maistra razne m'Ur • piacije. Maister se pa lahko od njega uči strategije in drugih stvari v da • našnjem vojnem ustrojstvu.
Pri nas je že tako, da si kajo o-blasti po majhnih krivcih in po največ nedolžnih ljudeh, ve;i!iik|h, takozvanih „hohštaplerjev“ pa ne ovira nikdo. — Tako n, pr. je nedavno policijski stražnik ustavil mirnega pasanta ter ga vprašal, kaj da nosi, v nahrbtniku, Mož je še le v policijski stražnici u~
’ ve ril si. policijo, da se je temeljito zmotila, ker je bila vsebina nahrbtni ka njegova, pošteno pridobljena, nikar kor tpa — ukradena, Bilo bi zelo u-mestno, ako bi policija posvečata posebno pažnjo tudi sumljivim in elegantnim. .„gentliemariom“, ki se. v avtomobil ih vozijo skozi mesto, Tam se bo na vse zadnje preiskava bolj izplačala nego v slučaju, ki se je odigral 7, t, m. na Kralja Petra trgu.
V oddelku za stanovanjske zadeve pri okrajnem glavarstvu v Mariboru soba št, 4, uraduje baje zelo „vljuden“ gospod.
Usmiljena srca. Gospa T, Zupane je darovala za revno vdovo in štiri sirote v Pobrežju 100 K, Ista g. je 'tud: poslala k vdovi Koletnik v Mlinski ulici S3 zdravnika in preskrbuje to rodbino že tri tedne s hrano, kurivom, obleko ter denarjem in bo za Božič pripravila njegim otrokom po trebim obleko.) Dobrosrčni gospej v imenu revežev prisrčna hvala, drugim ki imajo premoženje, pa naj služi ta vzgled v posnemanje. Revščine je ve-11 ko na svetu, tudi premožnih ljudi ne manjka, manjka pa usmiljenja in do-brošrčnositJi. Po gio^tilJjnahj, kavarnah,
V barih in kabaretih se zapravljajo tisočaki in tisočaki po nepotrebnem, na reveže se pa nobeden teh zapravljivcev in razsipovalcev, ne ozre. Bogataši, spreglejte kmalu Џ pomagajte revežem in sirotam, ki so v, hudi zimi v naj večji sili in bedi,
Božičnica, Okrajno , glavarstvo priredi v petek, 'dne 23. decembra, t. !. ob 15. uri v mestni telovadnici v Krekovi ulici št. 3 božičnico s kratkim nar slopom, gagovorom in obdarovanjem 200 ubož.nih otrok jtuk. okoliških šol z obleko in obutjem.
Kat. pom. društvo proslav^ 26. decembra svojo običajno obletnico z gledališko predstavo,; deklamacijo in dr. v društvenem prostoru, Lekarniška ulica 6. Začetek točno ob 5, uri po poldne,. Vsi prijatelji vabljeni. Vstop prost!
Gladiatorji.
Bjcva knjiga. —* Eroa»
(51. nadaljevan;©.)
„Poslušajmo njuna pogajanja pri svežem vrču falerničana! “ je dejal cezar, vesel, da. je našel novo dražilo za žejo in nov povod za popivanje,
„Jaz ne potrebujem drugega orožja ko trizob in mrežo“, je rekel Pia -cid in gledal Licinija. „Eska, kakor ga imenuješ, naj ima meč in čelado , kakor je navada — „
in ščit“, je pridjal Licinij Preveč izkušen vojak je bil, da bi bil prezrl kako ugodnost v borbi.
Placid se je delal, kakor da bi premišljal.
„Dobro!“ je dejal po kratkem molku. „Mlad borec je še in barbar. Naj ima še tudi ščit.
Licinij je skorajda že obžaloval svojo nepremišljeno naglico. V. duhu je gledal vitko postavo Eskino zamotano v neusmiljene zanke, gledal njegove jasne, sinjemodre oči, pogumne, zveste in mirne tudi v brezupu, gie-Üal je neizprosno, neprizanesljivo roko dvignjeno v sunek, gledal zlate Es-kine kodre vse zalite s krvjo —»
Toda spomnil se je izredne moči ! in gibčnosti Brifančeve, njegovega po-: guma, njegove vojaške vzgoje, jezila ga je izzivajoča zloba, ki se je blis -kala v tribunovem očesu in prepričeval je samega sebe, da v tej borbi mora zmagati njegov ljubljenec.
„Bodi —!“ je rekel. „Retiarij in seoutor! — Z otrokom ne bodeš imel posla, to ti rečem! — Sedaj pa glede pogojev! Človeškega živ Ijenja: ne bom stavil proti koščeku cunje in proti peščici brušenih kamenov, to povem že kar vnaprej!"
Prezirljivo je ošinil bogato obleko in dragocene bisere, ki so krasili tribuna.
Tribun se je nasmejal,
„Dvanajst sužnjev bi ne zadostovalo, da bi z njimi plačal zaponke na mojih rokavih Vsaj dvanajst takih Britancev ne, kakršnih lahko ra kupe naloviš,, kadarkoli se zgane legija, — Poslušaj! Stavim svoja dva bela konja proti sliki Dafne, ki jo imaš doma, ali' pa proti kipu Eufrozine, ki stoji v tvoji kopalni sobi. — Ne, še. več ugodnosti ti nudim! Stavim oelo priprego in svoj voz proti brionske -mu sužnji —! “
Ce bi ga bil Licinij natančno opazoval, bi bil videl, s kako napeto in komaj prikrito razburjenostjo je Pia -cid čakal na njegov odgovor —.
Pa zamišljen je bil in nevoljen —. Predaleč je že šel in nazaj ni več mogel —,
Gostje so s pohvalnim mrmranjem ocenjevali tribunovo velikodušno p,o -nudbo.
Kdor enkrat stori neroden korak v javnosti, se navadno pogreza vedno globlje, če poskuša stopati nazaj
Kakor blisk tako naglo se je za -svetila Liciniju misel, da bi tribuno -va oonudba utegnila Eski rešiti živ -Ijenje, če bi podlegel, — kar je bilo sicer mogoče, pa zelo malo verjetno Zato je ponudbo brez velikega obotavljanja sprejel, dasirävno je kmalu nato obžaloval svoj korak.
Naredila sta torej tole pogodbo:
Eska bo nastopil pri bližnjih ve -likih igrah v amfiteatru oborožen z mečem, ščitom in čelado in se bo boril s Plaoidom, ki bo nosit le mrežo in trizob. Za slučaj, da podleže Placid, preidejo njegovi štirje beli konji in njegov pozlačeni voz v Lieinijevo last, če pa bi Eska podlegel in bi mu
Jugoslov.-čehoslovaška liga v
Mariboru, Centrala JCL v Ljubljani
ustanovi v Mariboru svoje poverjeništvo, ki ga vodi začasno dr. Avguštin Reisman. Vsi Jugoslovani v Mariboru, ki se zanimajo in vejo ceniti važnost narodnih, kulturnih in državnih stikov s Cehosiovaško, naj vstopijo v to društvo! Članarina mesečno 1 dinar Prijave in članarino sprejema začasni poverjenik dr.. Avg. Reis-man v ipisarni dr. Škapina.
V Studencih sta priredili deška in dekliška ,šola svoji mladini božičnico v nedeljo popoldan. Malčke v otroškem vrtcu pa je obiskal sv. Miklavž na praznik 8, t. m. Obe prireditvi sta bili prav dobro obiskani itudi od strani staršev in sta lepo uspeli. Otroci so bili obdarovani z jestvinami, delo«
. ma pa z blagom za obleko in s šolski mi potrebščinami',. Da se je pa moglo obdarovati okrog 600 otrok — kar stane v današnjih razmerah visoko svoj ito — in jim napraviti vsaj nekaj veselja ter malo olajšati veliko bedo, zato smo dolžni hvalo pred vsem darežljivim in usmiljenim Srcem v Studencih samih in v mestu. Zlasti Studen-fiani so darovali radi in vsi, brez raz like strank in narodnosti, po možnosti za šolske mladino, .Učiteljstvo, ki je nabiralo darove, je bilo povsod dobrohotno sprejeto. V tem oziru Studenča nom vsa čast in iskrena zahvala v imenu šolske mladine.
Naznanjamo cen j. Cnserentom,. da nismo v nobeni zvezi z auončno ekspe diodo Hermes (Šunko), — Upravni#« vo „Straže“ in „Slov. Gospodarja“.
Zavrč. Pri nas „vodi“ samostojne brez penzije odpuščeni učitelji Troha, kateri se popolnoma nepostavnq naziva za podžupana, katere šarže ne pozna občinsljl volilni red. Med odborni ki občine, ki so samostojneži so bili 3 po volitvah kaznovani. Lepa družba! Kazensko odpuščen učitelj jj-jj .trije so-dnijsko kaznovani] odborniki. Glavar dr. Pirkmajer to mirno pusti, ker so mu ti dičpi možje izrekli zaupnico. — Sramota za našo občino je, da ima take voditelje. Ce bodo samostojneži še naprej rogovilili, bomo oifsali delo .Trohe pri Sv, Benediktu in v Skom-ru.	,
Razgled po svetu.
f Gabryela Zapolska. V Lvovu je
17.	t, m, umrla poljska pisateljica Ga bryela Zapolska. Napisala je več obširnih romanov, v katerih je z nenavadno .in karakterj(sj?čno lepoto izražanja slikala svoj narod in domovino,! Nekaterim so njeni spisi presedali» češ, da je kot ženska vse preveč mo-ralizlralia. Velik uspeh je dosegla a svojim igrokazom „Varšavska eitaden la“ in s „Cesarjevičem“. V svojih romanih je bičala izžemanje nižjih slojev, korupcijo, nadalje; državno toleranco prostitucije itd* Socijalni mo« merit je v vseh njenih delih igral veliko Vlogo.
Stoletnica rojstva N, Al. Nekrasova. Sto let je minulo dne 4. t. m.. odkar se je narodil veliki ruski pes -
gledalci prizanesli, bi naj postal Pia-cidov suženj —.
Kako prijeten bo ta položaj za Es-ko, to je vedel le tribun sam in še neka druga oseba, ki je imela tisti dan za Placida ljubeznivejše poglede in slajše smehljaje, ko ke'daj za katere •• ga svojih zoprnih častivcev —.
In z novo vnemo se je vrgla vsa plemenita družba na popivanje, ki je med zamotanimi pogajanji za hip prenehalo.
Placid, je praznil svojo čašo z zma -goslavnim obrazom človeka, ki je uspešno dovršil težavno nalogo, Licinil pa kakor tisti, ki utaplja strah in o-čitke v pijanosti in vinu, Cezar je pil in pil s svojo običajno požirljivosljo • kar je bilo še gostov,, pa so vestno posnemali svojega cesarskega pijanca.
XVI.	j
V ginmaziju.	1
Težka preskušnja je čakala drugi dan Licinija-, preskušnja, ki je bila posebno bridka njegovemu mehke -mu srcu.
Ko je zvedel Eska za sklenjeno pogodbo, je nad vse radostno sprejel ponujeni d^boj.

*ilc in urednik' Nekrasov, Leta 1877 je «mrl po dolgotrajni in mučni bolezni «a Billrothovi kliniki na Dunaju, O njem je Dostojevski zapisal te-le be -sede: „Plakal je grenke solze nad narodnim gorjem in znal ni nič druge -ga, nego v nepremagljivi ljubezni do naroda očistovati svoje zmučeno sr -ce,“ Geslo Nekrasova je bilo: „Ljubi, dokler moreš ljubiti, — trpi, dokler je mogoče tepe ti, — odpuščaj, karkoli mo res odpustiti, a Bog je tvoj sodnik.“ Nekrasov je bil, kakor njegovi sovrstniki, narodni in socijaloji revolucijo-narec. Iz njegovih pesnitev odseva nekak sentimentalni pesimizem. Sodobna omladina, ki je takrat željno koprnela po svobodi in gledala vso krutost re -akcijonarnih spon, v katerih je stokal ruski „mužik“, se je kaj rada oklepala Nekrasova.
Poštene besede. Gospod Philip H. Caroll, vodja amerikanske pomožne akcije v Moskvi je prišel pred kratkem v Londonu ter dal londonskemu
„•Observe™“ s’tedieöo izjavo:	____
ska vlada zares dobro pobija lakoto, izvršila je že sama 60 odstotkov vsega tega, kar je določeno kot svetovni pro gram cele akcije. Največja nesreča je slaba žetev, ki' bo dala komaj šestino tega, kar je bilo v normalnih letih. Najžalfostnejši del vsega, kar sem videl j’e pač to, da seljaki obupujejo nad tem, kar so posejali, ter gredo v hudo zimo brez vseh sredstev. Vlada je preprečila beg iz vasi v mesta in poslala je hrano iž Moskve na vse strani. Vesti, da je bila pomožna misija o-ropana od strani sovjetov sei zlobno zlagane od strani, M uporablja vsa sredstva, da škoduje Rusiji in pa humanitarni akciji. Resnica je ravno nasprotno, da, sovjeti skrbijo z vso močjo, da nas nikdo ne ovira pri našem delu“. — Taka Amerikanec. — Naša država) redi Wranglov© Ruse, drugi pa umirajo in od strani naših oblastnikov ni za njih; gorje njiti smisla za kako pomoč, ker se pri nas po-
čenja vse iz Vidika politične simpatije ali pa antipatije.
Nordijskemu državniku Brantin -gu je Anatol France ob priliki prevzema Nobelove nagrade rekel: „Da bi usodo človeštva vodili vedno tako pravični državniki, kakor je Br a,n ting>. Najstrašnejši vojni je sledila mirovna pogodba, ki ne pomeni nič drugega, nego podaljševanje vojne. Propadanje Evrope se bo nadaljevalo, Idokler pamet ne bo zmagala. Čeprav ne obstoja upanje, da bosta humaniteta in harmonija v evropskih državah zmagali, upam, da bodo tuintam pod uplivom tako pravičnih mož, kakor ste Vi, vendarle priznali dobro voljo,“ Nato m sprejel Anatol France iz kraljeve roke Nobelovo nagrado in se mu toplo I zahvalil Istotako z Nobelovo nagra -1 do obdarovanemu nemškemu pro?esor~ ju dr. Walter Nerstu je France iskreno sfisnil roko.
j Kako presoja Amerikanec versko čuvstvovanje ruskih ljudskih mas, —
Silo verskega čuvstvovanja ц včeraj- -šnjem, današnjem in bodočem politič-no-soeijalnem življenju Rusije si na temelju sledečega primera lahko predstavljamo tako-le: Ce bi se ruskim masam zamoglo vsiliti prepričanje, da bi njih intenzivna molitev spodila vse komuniste na dno pekla, M vsa obilica ruskih cerkva ne zadostovala;; zidati bi jih morali Še več. Ce bi se jim pa moglo vcepiti, da bo molitev pospe’ šila povrat veleposestnikov,, bi vihar ljudskega ogorčenja ne odnesell samo pobožnin molilcev, temveč tudi vse popove in cerkve.
Koliko je stala čehoslovaška Mobilizacija? Praški listi poročajo, da $9 zadnja čehoslovaška mobilizacija Stala državo skoro eno milijarde kron. .Vojaška uprava je pokupila 14.000 konj po povprečni ceni 8000—9000 K. V o-kraju Litmerioe so kupovali konje po-17.000 kron. Zanimivo bi tudi bilo izvedeti, koliko je zadnja mobilizacija stala našo državo?
Prepričajte	se II!	I
Najceneje kupne vedno sveže špe:erijsko blago kot	jf
riž,	moko,	Џ
sladkor,	kavo,	Ц
petrolej, milo
2 —3 in razno drugo blago v trgovini	675
D O B L J E K AR
nasproti lekarne p i „Arehu"--MARIBOR,
TisLtrfc егкlažs,«?ib.es>	•galicm št. 3.
v v
iSl
S
03
T3
Trgovina	9'°p6M
«imiiiiiiiiiiMttiiimiiiimiiiiiiiimiminiiiiimiiiiiimiwmiiMiHMimiijimmimimimmimiii
emajlirane, porcelanaste steklene in
ШШ1Ш1Ш1Ш11Ш!1>и1ШШМ1|ШН11Ш!||Ш1Ш1ШМШМШНП1И|1Ш1|ШН111ШШШ!1ШШ11111|ПШШ1Шт111Ж.11«
kuiunssse . 'OS «Ir! »K vlitega Ž''h-КИ O-o se i I.-poiOć« eenj.	0-0
ALBERT VIDEL. RSaribor Glavni trp 5,
n i h t m i m a i	i	mn	i

©
UVARNA
ZVONOVE IN KOVINE
POPREJ OENZELfl SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA S
je zopet v obratu!;
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERK VED SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Pripravljalnica za brizgalne itd.
34t
Inž. J. & H. Bühi.
156
PLOŠČE m POHIŠTVO!
Priporoča n svojo bogato 'zalogo plošč iz belega in barvanega Carrara-u ar oorja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrolehnič im podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na debelo. 5—5 666
KAREL KOCIANČIČ in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva uš.
Podpisana Faustina Wagner, soproga poštnega upravitelja v Ptuju obžalujem, da sem dne 1. septem-Ibra 1921 gospodično Marijo Dularjevo v šolskem I poslopju na Bregu pri Ptuju razžalila, prekličem vse obdolžitve kot popolnoma neresnične, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega zasledovanja.
V Ptuju, dne 14. decembra 1921,
1:705	Faustina Wagner.
šolske, dobro ohrani II« «IS njene, vse strune, so so poceni na prodaj. Naslov v upravništvu lista. 1—2 706
i ^azao moško, žea-rutUl S sko in otroško obleko, klobuke, čevlje, kožuhe, usnjate plašče, usnjate kovčege, perilo, razno pohištvo, blazine, za tore, podobe, ogledala, žepne ure, dobre gosli, kitaro, citre, mandolino, daljnoglede, gramofone, fotografe, dober pisalni stroj, štedilnik, peč, lepa božična in ženitvena darila, otroške igrače proda J. Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/I 1 2704
Hogavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Strojna pletama Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17.
8 657	i
Soliden gospod
išče dobre domače hrane pri boljši obitelji. Ponudbe na opravo lista poa «Hrana». 708
*
DOBRO IN POCENI ” £
kupite edino pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežniee, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!	Solidno!
m\ ZA SANKANJE
izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi iz špage, najfinejše lakirane,
1	dvovprežne sanke
s 6 sedeži,
2	enovprežne sanice
proda po ceni
Franjo Pergier, Maribor,
Mlinska ulica 44. 3—6 692
Sarajto za Tisk. dom!
i
J. W. SOSTARtt
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Najnižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi nailepše opreme za neveste.
Nadalfe&ri^orafe svojo velike zaloga preprest zastora*! odel in tako dali©.
Ital'enej	Najbolje
kupiš
vCiriloviiiskarnivMćriboru
«инж41шшитт1т1нш»мштк1ЖШ1ЖШ1ммиж1Ш1И1ЈШ!11!Шшшжго!Ш1Ш1Н1шшшшшнннн1шж1!Ш11)ш»штИ1шп1Ш!!шшгн1шм
papir kanclijski, fini in konceptni, pisemski, svileni (zidani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse na rsz icnejše pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. — Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige, šolske potrebščine in krasne razglednice.
Velika zaloga vseh vrst moškega in ženskega snkna, samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine In neveste se še posebno opozarja, n» pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufaktumi trgovini
JOS. KARNIČNIK, Maribor, samo Grajski trg Ste».

Solidno
Točno
m шшшт жшш шшш
Odvetnik
dr. B* Schaub:
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Slov. Bistrici j (v Grilovi hiši).	796
Spodnještajerska ljudska posojilnica j Slaba ulita štev. 6. M !brihi?!ril reg. zadr. z neom. m, t	
	
1 8ir§gtg®r Obrestuj© vloge	po 4r% i*x * V/o 1
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo >. §r. brezplačno. 68	Za varnost vlog iamči rezervni sklad, na- i ložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav- j biščih na najtepšbra prostoru v Mariboru.
1 ©Tarasi § Ks Isrn» iškl-JtsI et ев>звгв&1*	(»craojfinio&k sam». J j j - r jm. . J
w%	жж^жжжжжжжжжжжжжжжж