Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 237.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. oktobra 1888.
Letnilt XTVI.
Nova ministra.
A „Wiener Ztg." iznenadila nas je v soboto z veselim poročilom, da je pravosodnjim ministrom imenovan odločen avtonomist in vrl katolik dr. Friderik grof Schonborn in da mesto barona Ziemialkovskega zasede vitez Zaleski kot minister za Galicijo. Vršile so se sicer že mnoge premembe v Taaffejevem ministerstvu, in Ziemialkovski bil je še edina ostaliua iz Auerspergove dobe, a nobena prememba ni še vzbudila tolikega veselja v desniškib krogih. Zadnje tedne so namreč liberalni nemški listi mnogo pisali o omajanem stališči grofa Taaffeja, skrivaj so že razpisavali ministerske sedeže, rili so kakor krti, da bi svoje pristaše spravili na krmilo, a prememba v ministerstvu poučila je naše nasprotnike. da niso še »zmožni za vladanje" in da grofa Taaffeja ministerstvo vživa popolno zaupanje presvetlega cesarja. Dolgo let je grof Taalle odlašal, da levičarjem pojasni svoje stališče, a sedanja prememba je odločen korak na korist desnici in neprijetno iznenadenje levici, ki je že prežala na ministerske stole.
Kar se tiče odstopa Ziemialkovskega, govori se, da je temu povod vprašanje o novem davku od žganja. Vendar pa ne moremo misliti na posebno nasprotje za kulisami, ker imenovani minister star je že 71 let, je v ministerstvu že od aprila 1873 in že dolgo so napovedovali njegov odstop. Za časa meščanskega ministerstva spri se je s prejšnjim svojim prijateljem dr. Smolko. Ta je zagovarjal federalizem, a Ziemialkovski je deloval na to, da so Poljaki združili se z levico. Naslednik njegov, vitez Zaleski, je neki spreten in takten mož.
Baron Pražak vstopil je dne 12. avgusta 1879 kot minister brez portfelja v Taaffejevo ministerstvo. On naj bi bil minister za dežele češke krone. Ko pa je prevzel tudi vodstvo pravosodnjega ministerstva, bilo je njegovo stališče jako težavno, in prvotna njegova naloga ostala je v ozadji. A kot voditelj pravosodnjega ministerstva pridobil si je velike zasluge in z zlatimi črkami
zapisano bo njegovo ime v zgodovini avstrijskega ustavnega življenja. Trudil se je, da pri sodiščih kolikor moči pospešuje narodno jednakoprav-nost. Storil je mnogo za Češko in Moravsko, a tudi našemu slovenskemu jeziku odprl je vrata v sodniške dvorane ter zagotovil v uradih boljšo prihodnjost. Mimogrede opomnimo le na slovenske vknjižbe. Boriti se je moral plemeniti mož z močno pasivno opozicijo sodniške birokracije, katere nenaklonjenost nasproti nenemškim narodom je bila močnejša nego spoštovanje člena 19. v ustavi. Zato nam baron Praž&k ostane vedno v najboljšem spominu. Kar morejo dobra volja, pravičnost in previdnost storiti, to je baron Pražak storil kot začasni pravosodnji minister.
Mnogo dela pa še čaka v tem oziru njegovega naslednika grofa Schonborna. Ker pa je ta kot cesarjev namestnik na Moravskem pokazal, da je odločen, pravičen in izvrsten uradnik, mož trdnega verskega in konservativnega prepričanja, upamo, da bo neprestrašeno nadaljeval pot, katero je pokazal baron Pražak. „Wiener Ztg." pa naj bi nas vedno iznenadila le s tako veselimi poročili.
Deželni zbor kranjski.
(Dvanajsta seja, dne 13. oktobra.)
(Konec.)
Poslanec Robič poroča zatem o paragrafih letnega poročila glede občinskih zadev in sicer o 4. točki, ki obsega glavno bilanco mestnega loterijskega posojila ljubljanskega, ter v imenu upravnega odseka predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Letnega poročila deželnega odbora marigi-nalne številke 1., 2. in 3. § 5. se vzamejo na znanje.
2.	Pri marig. štev. 4 navedena, z računom anuitet dopolnjena bilanca o mestnem loterijskem posojilu se jemlje na znanje.
3.	Deželnemu odboru se naroča skrbeti za to, da mestni zastop ljubljanski predloži v prihodnje popolno tudi anuitetni račun obsegajočo bilanco o mestnem loterijskem posojilu.
4.	Nadalje se deželnemu odboru glede na sklep štev. 2 deželnega zbora z dne 7. decembra 1872 naroča, predloženo mu bilanco pregledati in o tem poročati deželnemu zboru.
5.	Za leto 1887. predloženi inventar o mestnem premoženji se jemlje s pristavkom na znanje, da je isti dopolniti z vrednostjo mestne klavnice v znesku 173.513 gld. 32'/j kr."
Poslanec Luckmann hudo napada mestni odbor ljubljanski in mu očita, da računov loterijskega posojila ne objavlja, da se je zguba tega posojila po bilanci pomnožila, da njega in prebivalce ljubljanske prešinja strah zaradi slabega stanja mestnega posojila; treba bi bilo boljše kontrole, ki naj bi prihajala od deželnega zbora in odbora. Konečno še enkrat omenja bojazni, da se z mestnim premoženjem slabo gospodari.
Poslanec Grasselli mu krepko odgovarja, da vsako leto pri tej točki napada mestno starašinstvo, odkar je postalo narodno. Ako bi deželni odbor zahteval, naj mesto objavlja tudi račune mestnega posojila, bi se mesto temu ne upiralo. Zguba zaradi nizke cene državnih papirjev ni zadela samo Ljubljane, ampak tudi druge kraje, ali kriv temu ni odbor, ampak gospodje, ki so bili po visoki ceni nakupili državne papirje. O bojazni, ki prešinja predgovornika, ni slišal do danes ničesa in je ni videti nikjer. Namesto da g. Luckmann tukaj graja mestni odbor, naj se s svojimi pristaši ne odteguje mestnemu zastopstvu.
Poslanec Luckmann se še enkrat oglasi, češ, da se je tudi prej v zboru govorilo o posojilu, in tudi župan Grasselli še enkrat poprime besedo, potem obveljajo vsi predlogi upravnega odseka.
Poslanec Stegnar konečno poroča o § 3. letnega poročila, ki obsega deželno-kulturne in zdravstvene zadeve. Dotične točke se odobre brez posebnega ugovora, samo glede preiskovanja vodnih požiralnikov po ribniški dolini in v Loškem Potoku izreka poslanec Pakiž, naj bi se vsaj vršilo prihodnje leto, ker se letos ni moglo.
Glede šolskega vrta v Gočah, za kateri je bila obljubljena neka podpora, ki se pa ni dala, ker
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
V zadnjem pismu sem Vam pripovedoval, da nekateri ne zamerijo, ako se jim kaj slabega očita. Danes grem pa še za korak dalje ter rečem, da se dobe še celo ljudje, ki se vesele, kedar se jim prav trpke kar naravnost v obraz sol<5. Kdo so ti? Jaz vem, da mislite na kake ponižne, za katere se svet ne meni in oni ne za svet, zato Vam raje kar povem. To so visoki gospodje, to so ekscelence naši ministri, ki so vzvišeni nad vse stranke. Ko bi našo vlado hvalila državno-zborska desnica, no bilo bi jej to nič všeč, ker bi ves svet mislil, da je desnici dala kako koncesijo, da je konservativna postala. In ko bi jo levica hvalila, bi jo precej ljudje natolce-vali, da je v liberalni tabor zavila. Vlada se je že tolikokrat izjavila, da je nepristranska, da je nad strankami, in zaradi tega jej delajo poslanci največje veselje z očitanjem, da nikomur ne ustreza. Vladnih poslancev sicer nimamo, a vlado vendar vsi poslanci v njenem programu podpirajo.
Mirno je vlada vživala svoje idilično veselje, deleč v enaki meri na desnico in levico svoje milosti in nemilosti. Nenadoma pa pride knez Liechtenstein, ter jej s svojim šolskim predlogom skazi vse veselje. Vladi ni ostajalo druzega, nego izjaviti se za predlog ali proti predlogu, za konservativno ali liberalno stranko. Jako britko je bilo, vlada bi bila morala zapustiti svojo vzvišenost nad strankami in se podati med navadne ljudi, med konservativce ali pa med liberalce. Bila je kot Heroslav na razpotji, imela se je obrniti ali na desno ali na levo, a pokazala je, da je bolj prebrisana kot nekdanji polovični bog. Nt je ukrenila ni na desno, ni na levo, da nihče ne poreče, da je šla na desno ali na levo, ampak sama si je napravila pot med desnico in levico. Omislila si je namreč svoj šolski predlog, ki ne bo ne konservativen, ne liberalen. Ali vendar bi jaz rekel, da bo ta predlog bolj liberalen kakor konservativen, ker liberalci še za spoznanje bolj zabavljajo vladi, nego konservativci.
A kaka se bo godila nemškim konservativnim poslancem pri prihodnjih volitvah? Ker ne bodo z Dunaja nič odpustka prinesli, bodo volilci rekli: „lei lossen". Naši poslanci bodo pa že bolj na
konji. Sicer bodo v verskem in socijalnem oziru toliko dosegli kakor nemški konservativci, ali v narodnem oziru so že dozdaj dokaj pridobili kot: slovensko čipkarsko šolo, pravico dolg tudi po slovenski zapisavati itd. Ko bi bil jaz poslanec, bi pa morebiti še tega ne bili dobili.
Sola in vedno šola. . Ko sem še po šolskih klopeh hlače trgal, sem si želel, da bi bil že kaj kmalu šole rešen. Šolskih klopi sem se res rešil, ali šole ne, kajti ako primem za časnik, ako grem v družbo, povsod je šola na vrsti. Šola dela preglavico davkoplačevalcem, ako so jim tudi vse črke hijeroglifi, in visokoučnim ministrom, in ne samo pri nas, nego po vseh državah. Le v Belgiji je zdaj vse tiho. Ko je sedanje katoliško ministerstvo nastopilo, je precej nekaj malih reform uvelo v šolstvo, ali liberalci so takoj tako zaropotali, da si ministerstvo ni upalo nadaljevati. Liberalci so tam že od zdavnej navajeni na vse kravale iu upore, zato je rekel ranjki belgijski kralj svojim ministrom: skrbite, da se liberalcem ne zamerite, ker katoliki se ne bodo nikdar uprli zoper državo. Ko bi o ministerstvu veljalo, kar velja o dekletu, namreč, da je isto najboljše, o katerem se najmanj govori, bi
/
reč ne leži pri okrajnem šolskem svetu v Postojini, j se sklene, vlado naprositi, naj pospeši rešitev te zadeve.
Pri poročilu o zgradbi potoka Pišenca obvelja predlog, naj se ta zgradba vrši po prvotnem načrtu. Poslauec Robič govori o potrebi te zgradbe, ki se pa zmerom odklada. Deželni predsednik baron Winkler odgovarja, da vlade ne zadeva nobena krivda, ona je storila svojo dolžnost, ne gre pa vse pričakovati ie od vlade.
Poslanec Detela trdi, da se reč samo zaradi tega ni izvršila, ker so tamošnji prebivalci pri obravnavi trdili, da to ni v splošnji občinski koristi, ampak le v koristi posamezuih posestnikov. Zatorej se mora osnovati posebna vodua zadruga.
Pri „posojilnicah" se sklene, naj se v dotičnem izkazu postavlja tudi leto, kdaj je bila ustanovljena.
Konečno te deželnemu odboru za skrbno, trudapolno in vspešno delovanje v Gletni dobi, ki se bliža koncu, izreka zahvala deželnega zbora.
Ob 1. uri popoludne deželni glavar sklene sejo.
Poroč ilo deželnega odbora
glede deželnega doneska za dolenjske lokalne železnice.
Slavni deželni zbor!
V seji dne 22. januarija 1887 je slavni deželni zbor sledeče sklenil: Deželnemu odboru se naroča, sporazumno s konsorcijem za dolenjske lokalne železnice preiskati, s katero svoto je deželi vdeležiti se pri dobavi kapitala za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic iu v kolikor utegnejo v to svrho pripoma-gati drugi vdeleženci, ter o deželni podpori natančen nasvet staviti v prihodnjem deželnozborskem zasedanji.
Deželni odbor v zadnjem zasedanji zarad tega ni v tej zadevi predložil nikakega poročila, ker ni mogel pričakovati, da bi slavni deželni zbor zagotovil primeren donesek za te železnice, predno bi mu bilo znano, kakšen bode izid konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga. Ker se je konvertovanje za deželo ugodno izvršilo in si je dežela s tem opomogla, misli deželni odbor, da je zdaj prišel pravi čas, da se zopet začne obravnavati to, za našo deželo jako važno vprašanje. Dandanes se na Kranjskem nahajajo povsem glavna prometna občila in zdaj gre največ le še za to, da se tisti deli dežele, ki imajo le malo občil, zvežejo po lokalnih železnicah med seboj kakor tudi z glavnimi železnicami.
Namen lokalnih železnic ne obstoji le v tem, da bi prevzele že obstoječi promet, ampak one morajo pripomoči tudi k temu, da se ondi promet oživi, kjer bi se lahko razvijal, ako bi ne manjkale potrebne izpodbude.
Lokalne železnice ne omogočujejo le, da postane prevažanje boljše in cenejše, temveč one tudi močno pospešujejo pomnožitev prometa, ker prebivalci posameznih krajev veliko bolj drug k drugemu zahajajo in na ta način vse življenje in kupčijo bolj razširijo in ožive. Glavnica, katera se prihrani vsled cenejše vožnje po lokalnih železnicah nasproti vožnji z živino, pride na korist dotični
bilo sedanje belgijsko ministerstvo najboljše. Ono ne skazi nič, ne popravi nič, da se bo mogel liberalizem, ki se hrani zdaj in statu quo, potem, ko mine sedanji katoliški interregnum, bujno razvijati. Ali, kedar iz sedanjih šol vzraste dosti energičnih liberalcev in malo potrpežljivih katolikov, bo kralj vesel, če bo še mogel kraljevati, vladati mu pa gotovo ne bo treba, za to bodo že drugi skrbeli.
Vse drugače se pa godi francoskemu republikanskemu ministerstvu. Floquet ima tudi zvezane roke in zaradi tega bo moralo pasti njegovo ministerstvo. Ubogi Floquet, največji radikalec je moral prositi za odpuščenje absolutnega samodržca, da je postal sposoben za vladanje, in zdaj ga bo strah pred Boulangerjem podrl. Boulanger pa res straši, popotoval je zdaj po vsi Evropi, pa nihče ne ve, kje je bil, povsod so ga videli, pa nihče ne more za gotovo reči, da ga je videl. Zato pa Carnot toliko bolj ostentativno popotuje; kaže namreč tako splendidnost, kakor bi bil v resnici monarh in ne samo predsednik. Ljudje pravijo, da izda veliko več, kakor iznaša njegova plača, dočim njegov prednik, Grevy, še od svojega pavšala za popotovanje niti franka ni porabil.
Ker sem že pri popotovanji tako visokih mož,
deželi in vsled tega se po lokalnih železnicah povzdigne skupno premoženje dežele.
Dalje postane vsled znižanja prevožnih troškov cenejša tudi dobava za obrtnijo potrebnih surovih pridelkov in isto tako se tudi izdelki ceneje prodajajo; nasledek tega je, da se večjidel ustanove nove izdelovalnice ali tovarne, da se cena zemlji zdatno povekša in da se torej sploh povzdigne blagostanje prebivalstva. Ker gredo vse železnice, kolikor jih je do zdaj na Kranjskem, izključljivo le skozi severnozahodni del kranjske dežele, na vzhoduo-zahodni strani ležeče ozemlje pa je še vedno izključeno od neposrednje zveze, je torej neobhodno potrebno, da se te razmere, ki z gospodarskega stališča ne morejo nikakor več dolgo trajati, kar najhitreje zboljšajo.
Najpripravnejše sredstvo, da bi se dosegel za-željeni namen, bilo bi to, da bi se važnejši obrtni kraji in vasi, ki se glede kmetijskih in gozdnarskih izdelkov, kupčije iu obrta že pri sedanjih nezadostnih občilih odlikujejo, zvezali s splošnjim železniškim prometom na ta način, da se zgrade tu omenjene lokalne železnice, katere bi se stikale z obstoječimi železničnimi črtami, ki drže v Ljubljano.
Za potrebnost in nujnost zgradbe teh lokalnih železnic »e govore le navedeni splošnji oziri, ampak tudi ugodne razmere glede surovih pridelkov in kupčije.
Med tem, ko na vshodu dežele najbolj cvete kmetijstvo in se širi vinoreja, premore južna stran neizmerno bogastvo lesa in močne zaloge rujavega premoga, katerih pa zaradi velike oddaljenosti od tistih krajev, kjer se lahko prodaja kurivo, in zaradi drage vozuine z vozom večidel ni mogoče v prid obrniti.	(DalJ0 Prih-)
Politični pregled.
V Ljubljani. 15. oktobra. Jiotpan|e dežele.
Grofu Taaffeja se je izrekla nujna želja, naj skrbi za to, da bo državno - zborniška večina priredila izjavo za nemško zvezo in dualizem, iu sicer naj se stvar sproži s tem, da bo omenjal predsednik Smolka v svojem otvornem govoru nemškega cesarskega obiska. Taaffe se odločno brani to storiti, ker se boji, da bodo v tem slučaji uprizorili mladočeški poslanci protidemoustracijo.
Lvovski mestni svet je pooblastil mestnega župana, naj čestita v imenu mesta dr. Smolki k štiridesetletnici in naznani, da hoče mestni svet ohraniti trajni spomin tega veselega dogodka s posebno ustanovo. — Tudi gališki deželni zbor, oziroma deželni maršal, je Smolki v javni seji čestital, kar se je sprejelo v zapisnik dotične seje.
Kot namestnik novega ministra Zaleskega, dosedanjega gališkega namestnika, imenuje se Kazimir Badeni.
Avstrijsko-rumunska mejna komisija je končala svoje delo. Zedinila se ni samo glede treh točk, namreč glede meje ob Bukovini, hunyjad-skega županstva na Erdeljskem in pri Ršavi.
Vnanje države.
Nemški cesar je podaril pri obisku papeža Leona XIII. z dragocenimi kamni okovano zlato tobačnico, na koji je vrezljana podoba Viljemova. Govori
naj omenim še popotovanje najvišjih gospodov. Viljem, ki je najmogočnejši, nima na tujem nikakoršne svobode. Za celi mesee naprej se mu ni določil samo dan, nego tudi ura iu minuta, kje ima biti dopoludne in kje popoludne. Nič si ne more premisliti, ostati mora, ko bi mu tudi kje prav nič všeč ne bilo, in pomuditi se ne sme, ko bi mu bilo še tako všeč. Zato je pa Milan, ki doma ni tako mogočen, na tujem popolno svoboden. Ko je prišel letos na Duuaj, odločil se je iti v Berchtesgadeu, pa je prišel na Bled, in ko mu tukaj ni bilo všeč, šel je prčcej v višji planinski svet, potem v Opatijo in ko se je tam naveličal, v Gleichenberg in zdaj pojde menda na Dunaj.
Kedar jaz popotujem, ravnam se tudi po Milanovem programu. Prihodnji teden pridem v Ljubljano na sadno razstavo, a restrietio mentalis je, če si ne premislim. Ko bom z vajeti udaril po konji, bom morebiti še vedno mislil, da grem na razstavo, pa mogoče je, da se še prej kje toliko zamudim, da ne bom več utegnil v Ljubljano se peljati ali pa, da se popeljem še kam dalje kot v Ljubljano. Ako pa pridem na razstavo, bo gotovo tudi Vas obiskal Vaš	S—n.
se, da bo cesar še enkrBt obiskal sv. Očeta, — Italijanski vladni listi skušajo dokazati, da je „rimsko vprašanje" notranja zadeva Italije in da je cesar Viljem s svojim pohodom v Rim potrdil dogodek iz leta 1870. Toda ravno s tem priznavajo mej-narodnost vprašanja. Vrhu tega pa niti Bismark v svojem brzojavnem odgovoru Crispiju, niti cesar v svojem govoru na kraljevo napitnico pri obedu ne omenjata ničesa, kar bi se je količkaj dalo tolmačiti kot potrjenje nasilnega čina iz leta 1870, akoravno sta Crispi iu kralj govorila o Rimu kot italijanskem glavnem mestu". Cesar Viljem omenja le „prestolnico Vašega velečastva", Bismarck se pa sploh ogiblje besede ^prestolnica".
Iz Zemuna se poroča, da bo vzlic preklicu srbska vlada proglasila za celo deželo obsedno stanje. Dotične naredbe so se sklenile v Gleichen-bergu s sodelovanjem avstrijskega in nemškega poslanika. Izvršitev se je le odložila. Politiški krogi v Belgradu so preverjeni, da bo prišla za Srbijo v kratkem resna in bojev polna d6ba.
V	Bolgariji je razširjena vest. da je nemški cesar na Dunaji stavil predloge v bolgarskem vprašanji. Koburžana Avstrija ne bo več podpirala, Rusija pa se odpove zahtevi, da pošlje v Sofijo svojega komisarja. Nove volitve v sobranje se izvrše pod vlado, v koji so Stambulov, Karavelov in Caukov. Kakor hitro se bodo izjavile o tem predlogu vele-vlasti, povabile bodo s skupno uoto Turčijo, naj izvrši ta sklep.
V	Nemčiji ni napravila nič kaj ugoden vtis neresnična vest, da namerava vlada veliko afriško ekspodicijo. „Weser Ztg." je pisala: Tukaj se gre nedvojuo za čin, ki je enak masavski in tonkinški zadevi; naravno, da to za nas ni nič vabljivega; državnik, kojemu so kosti pomerskega mušketirja dražje, nego naše koristi v Bolgariji, tudi ne bo žrtvoval naših mladih bojevnikov za koristi, ki so jako dvomljivo vrednosti.
V	francoski zbornici bo takoj v začetku zasedanja vložil boulangistiški poslanec Michelin revizijski načrt, ki določuje: Polancev bi bilo le še 364; zbornica bi imela tri stalne komisije; poslanci bi se volili na šest let, vsako drugo leto pa bi se z nova volila po ena komisija. Plača poslancem se zviša od 9000 na 15.000 frankov. Vsi vpisani volilci morajo voliti, inače izgube svoje politične pravice. Proračun se mora potrditi vsako leto do dne 1. avgusta. Konečno ima vsaka naselbina od svojih poslancev v zbornici neodvisen naselbinski parlament. — Neki Anglež je prišel k svojemu veleposlaništvu v Parizu po potni list, da izpolni, kar zahteva dekret gledč tujcev. Angleški podkonzul mu je svetoval, naj v tej zadevi 14 dnij ne stori ničesa, ker bo francoska vlada v tem času že predrugačila ali preklicala svojo naredbo.	,
Italijanski kralj je podaril nemškemu cesarju veliki križ vojaškega reda savojskega, najvišje italijansko vojaško odlikovanje. — Nemški cesar je imenoval princa napoljskega poročnikom pruskega polka, kojega imejitelj je kralj Humbert.
Turški listi poročajo: Veleposlaniku na Dunaji, Saadulahu paši, je nemški cesar obljubil, da bo pozaeje obiskal sultana v Carjigradu.
Gregorijansko - armenskim patrijar-hom je izvoljen opat samostana Armaš, Ašikian; potrditi ga mora seveda še Turčija.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 8. oktobra. Letošnje zasedanje deželnega zbora je neobičajno bogato glede zakono-davnih poslov. Deželna banka, koja bode za Češko tako važna, češka akademija znanosti in umetnosti, kojo je že deželni zbor sklenil oživotvoriti, predloge o javuem posestvn, o komasaciji, o poboljšalnicah in kaznilnicah, so že na prvi pogled dela, kojih mnogo let ni videl češki deželni zbor. K tem pridružil se je nov predlog, koji je predložil deželni odbor zbornici, predlog za izvršenje ravnopravnosti obeh deželnih jezikov v vseh samoupravnih strokah. To je vprašanje, koje je provzročilo mnogo prepirov in trpkosti, mnogo odporov in tožeb, koje imajo biti od deželnega zbora zakonodavno vrejene. Že početkom ustavne dobe 1. 1861. prišlo je to vprašanje na dnevni red. In od te dobe ni ga bilo zasedanja, ni leta, da bi se ne bilo trkalo na duri. Kak je jezik občinski, okrajev in mest? V kojem jeziku imajo med seboj občevati? V katerem jeziku se sodi, uraduje politično in državno ? Vsa ta vprašanja vreja napominani predlog, ki postane tudi zakon.
Zakon ta v 11 člankih upravlja jezikovno vprašanje na celem širokem polji samouprave. Občino in okraj jemlje za podlago in vodnica mu je, da imata občina in okraj ustanoviti si svoj občevalni ali uradni jezik, bodisi češki, bodisi nemški. Vsled tega mora nemška občina ali nemški okraj sprejeti češki pripis, toda rešiti ga moreta i nemški. Dalje vsled tega zakona n. pr. v budjeviškem zastopništvu sme češka manjšina govoriti češki, kar ji je bilo doslej zabranjeno. V Pragi in Liberoi, koji mesti
imata poseben štatut, imajo se pripisi reševati v tem jeziku, v kojem so bili doposlani, torej v Li-berci češki itd.
Na najvišjem mestu, v deželnem zboru, imata oba deželna jezika jednako veljavo, in sicer za občine in okraje češke češki in za nemške občine in okraje nemški. S strankami občuje deželni zbor v tem jeziku, v kojem so bili doposlani pripisi in vloge. In to veljd tudi glede c. kr. političnih uradov, sodnih, finančnih in šolskih. Vsled te naredbe odpadejo mnoge zmešnjave in mnogi spori.
Toda tudi na šolskem polji peča se sedanja večina jako vestno in s potrebami narodnega šolstva v tem zasedanji, ter gleda na to, da se popravijo krivde, koje se še doslej gode narodnosti £eški v šolskem oziru.
Kako so Nemci za Auerspergove vlade skrbeli za svoje šolstvo, razvidi se najbolje iz tega, da je na Češkem 145 šol, koje nimajo zakonito zahtevanega števila 40 otrok. Izmed teh šol je 134 nemških! Kake ogromne žrtve prinaša »Matica šolska", da vzmogoči tisoč in tisoč češkim otrokom pouk v materinskem jeziku in bi bili tako ohranjeni češki narodnosti!
Iz poročila deželnega odbora je razvidno, da je dozdaj 525 pomožnih učiteljev in da nedostsje čeških sil učiteljskih. Vzrok temu je, da ni dosti čeških učiteljskih ustavov, deloma pa tudi, da češke pripravnice niso v večjih mestih, kakor je to pri nemških. Napadno je gotovo, da ni v Plzni, ni v Budjejevicab, v največjih mestih za Prago, ni čeških učiteljskih izobraževališč.
V	šolskem odseku se je povdarjalo, da je čeških učiteljskih ustavov ravno toliko, kakor nemških, dasi je sam vladni zastopnik priznati moral, da na nemških ustavih ni niti toli kandidatov, kolikor bi jih moglo biti vsprejetih.
V	zadnji seji deželnozborske šolske komisije ukrepalo seje tudi o plačah in nagradah učiteljev veronauka na ljudskih šolah. Po dolgem posvetovanji, pri kojem so se toplo potezah za prospeh katehetov zlasti mil. škof S c h w a r z , velečast. geu. vikar II o r a , vikar K u b i č e k , msgr. Eodler in g. K o f a n , vsprejeta je bila osnova zakona, predložena po vladi, v polnem obsegu, in resolucija, kojo je predlagal škof Schwarz, da se z vlado pogaja o ustanovljenji plače 800 gld. in ugodnejšem položaji glede pokojnine.
Iz Smartina pri Litiji, 9. oktobra. V nedeljo 7. oktobra vršila se je v Šmartinem slavnost cesarjeve štiridesetletnice jako slovesno in navdušeno, čeravno je bilo vreme zelo neugodno. '' •! Priprava za slavnost vršila se je skoraj cele tri tedne; posebno zadnji teden gibalo se je naše občinstvo, da bi prav lepo slavili presvetlega cesarja. Vreme se je premenilo, silni jug pihal je neprestano, plohe vrstile so se ena za drugo, vendar upanje smo imeli, da se vreme prevrže. V petek lilo je skoraj celi dan; naši fantje pripeljali so dva velika mlaja, katera so na večer postavili na sredi trga. Drugi dan v soboto bilo je vreme ravno tako, ali naši vaščani delali so neprestano celi dan, postavili so mlaje, katerih bilo je velicih 10 in več majhnih, razobesili so zastave cesarske in narodne, hiše ovenčali so z zelenjem in venci. Pred šolo napravili so oder za drugi dan, občinska hiša ali „stara šola" bila je lepo okrašena po prizadevanji marljivega tajnika g. Bartlna. Zvečer ob 7. uri naznanil je strel topičev, da se imajo hiše razsvetliti in naenkrat bila je vsa vas razsvetljena. Mrgolelo je na tisoče lučic, mnogo »transparentov" z napisi, •cesarskimi grbi in cesarjevimi podobami. Posebno mi je omeniti novo šolo, občinsko hišo, hiše Wa-konigovo, Jakličevo in Kuutovo, kjer je c. kr. poštni urad. Med razsvetljavo igrala je godba iu šla s požarno brambo z lampijoni po vasi. Pevci peli so izvrstno pod vodstvom gosp. Bartlna, užigali so umetaljni ogenj, po hribih goreli so kresovi, strel topičev razlegal se je daleč na okrog.
Ob 10. uri drugi dan je bila slovesna sv. maša, katere so se vdeležila vsa društva s šolsko mladino in deputacijo ljubljanske požarne brambe. Prečastiti -gosp. dekan Jakob Rus je v govoru opisaval živ-ljeuje našega predobrega vladarja Frana Josipa I. Po sv. maši je bilo blagoslovljen je zastave požarne brambe pred šolskim poslopjem; kumica je bila preblagorodna gospa okr. glavarja Grilla. Gospa Wurzbach darovala je v ta namen 100 gld. Pri blagoslovljenju zastave je imel slavnostni govor načelnik požarne brambe g. Juraj Adlešič. Nato bilo je obdarovanje šolskih otrok s pečenko, kruhom
in vinom in s knjižico »Naš cesar". Otrok je bilo vseh skupaj okoli 300.
Ob 2. uri popoludne bila je tombola in ljudska veselica. Ljudstva je bilo še precej veliko vkljub slabemu vremenu. Zvečer je bila večerna zabava pri gosp. Jakliču. Bil je navzoč tudi gospod okrajni glavar Grill. Vrstili so se lepi govori gosp. okr. glavarja, g. kapelana Šušteršiča, g. Adlešiča i. t. d., na presvetlega cesarja, okrajnega glavarja in na celo občino.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je naročil gosp. deželnemu predsedniku, naj izreče Najvišjo zahvalo vsem sode-ležnikoin slavnosti dne 7. t. m. v Kranji za brzojavno čestitko.
(Dnevni red XIII. seje deželnega zbora krauj skega v Ljubljani) dne 16. oktobra 1888. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XII. deželnozborske seje 13. oktobra 1888. — 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. — 3. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Stari trg pri Poljanah, da se za pravosodne posle ondi uvedo uradni dnevi. — 4. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Velike Lašče za dovoljenje 41% do-klade na neposrednje davke za leti 1889 in 1890. — 5. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji šent-vidskih faranov pri Zatičini za uvrstitev cestne proge Glogovica-Št.-Vid-Sv.Rok med okrajne ceste. — 6. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim se prenareja § 5. zakona dne 13. junija 1882. 1., dež. zak. št. 25 1. 1886., ob odkupu posestev držečih se novčnih in priroduinskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. — 7. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste iz Bleda do Zaspega med okrajne ceste. — 8 Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljske vdove Ane Juh za denarno podporo. — 9. Ustno poročilo fiuančnega odseka o prošnji slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani za podporo. — 10. Ustno poročilo fiuančnega odseka o raznih peticijah, da bi odpadlo daljno pobiranje deželne naklade na žganje.
—	11. Poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu gg. poslancev Viljema Pfeiferja in Franca Sukljeja in družnikov z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 2. dež. zak. 5. avgusta 1887. 1. dež. zak. št. 24. o samostojni deželni nakladi na porabo žgauih opojnih pijač in o raznih dotičnih peticijah.
—	12. Ustno poročilo finančnega odseka o zakupu deželne naklade na žgane opojne tekočine za leto 1888. — 13. Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, v katerem se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. juni,a 1888. 1., drž. zak. št. 99. določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudsk.h šolah.
(Vabilo k slavnostnemu koncertu,) ki ga priredi »Slovenske učiteljsko društvo" v proslavo cesarjeve 40Ietnice in k občnim zborom »društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem", »Slovenskega učiteljskega društva" in »Niirodne Šole", ki bode v četrtek, v 25. dan okt. t. 1. v Ljubljani v redutni dvorani in sicer po temle vsporedu: v sredo zvečer ob 7. uri je v redutni dvorani pevska skušnja, h kateri naj pridejo z na-pevi vsi p. n. gg. pevci in gspdč. pevke, ki se bodo vdeleževali slavnostnega koncerta. V četrtek je ob 8. uri zjutraj v šent-jakobski cerkvi sv. maša in potem ob 9. uri zboruje najpred »vdovsko", potem pa »učiteljsko društvo" in Ndrodna Šola" po navadnem redu. Posamezni nasveti naj se vsaj dva dni pred zborovanjem naznanijo dotičnim predsedništvom. Po zborovanji opoludne bode ravno tu glavna pevska skušnja z vojaško godbo. Ob 2. uri popoludne bode v gostilni pri »Frlincu" kratko skupno kosilo. Zvečer točno ob 7. uri bodo »slavnostni koncert", kjer se bode pri blagajnici dobil natančni program, prolog in besede pesem, ki se bodo tu pele. Nadejaje se, da se število p. n. gg. pevcev in pevk (katerih se je do zdaj že oglasilo nad 100) še pomnoži in tako kolikor mogoče priredi sijajen koncert, kličemo : Na veselo snidenje!
(Sedemdeset let) svojega življenja dovrši jutri (16. oktobra) preč. gosp. kanonik monsgr. Luka Jeran. Naj bi še dolgo, dolgo deloval med nami, navdušeno kakor do sedaj, Bogu v čast in slovenskemu narodu v blagor! Živel!
(Prošnja.) Za časa deželne sadne razstave utegne več gg. učiteljev priti v Ljubljano. Ker bode slavnostni koncert (zaradi deželnega zbora) drugi četrtek, 25. dan t. m., uljudno vabimo vse p. n. gg. pevce, kateri
bodo v 18. dan t. m. v Ljubljani, da se vdeležd pevske vaje za moške zbore v šolskem poslopji II. mestne deške ljudske šole na »Cojzovi cesti" točno ob 3. uri popoludne. Slavnostni odbor.
(Slovensko gledališče.) Včeraj so vrlo dobro predstavljali igrokaz »Eoa se joče, druga se smeje". Zal, da igra sama na sebi nima posebnega jedra, in da je bila predstava jako slabo obiskana. Čemu bo neki v Ljubljani novo deželno gledališče, to bi radi vedeli?!
(Nova brambovska vojašnica.) Minoli teden je ogledala komisija, in sicer zastopniki c. kr. deželne brambe, deželne vlade, deželnega odbora in mestne občine ljubljanske več prostorov, ki so na ponudbo za brambovsko vojašnico. Komisija je potrdila kot najprimernejše stavbišče trgovca Ivana Perdana zemljišče pri Gruberjevem kaualu nasproti mestni klavnici.
(Naznanilo in vabilo.) Kakor v pretečenem letu ima se po odborovem sklepu čitalniškem vsled ugodnih vspehov vzdržavati tudi letos ženski zbor. Prva pevska vaja bo v četrtek dne 18. oktobraob poluosmih zvečer v društveni pevskisob i. Z ozirom na bližajočo se besedo želeti je prav mnogo-brojue vdeležbe.
(Umrl) je minoli petek zvečer nagloma v gostilni »pri treh kronah" v Gorici čast. g. Janez Kuštrin, vikar v Kožbani v Brdih, star 43 let. Zadnje dni čutil se je bolnega, zato je prišel v Gorico iskat zdravniške pomoči. Pokojnik je bil vzoren duhovnik. N. v m. p.!
(V tržaškem deželnem zboru) dne 10. t. m. poročal je v imenu deželnega odbora dr. Piccoli o vspehu sklepov v zadnjem zasedanji ter naznanil, da mej drugim nista še rešena resolucija glede italijanskega vseučilišča v Trstu in utok proti ministerski uaredbi glede zem-ljiščnih vknjižeb. Vsled ministerske naredbe mora se namreč vknjiževati tudi v slovenskem jeziku.
(Goriški irredentovci) osnesnažili so v noči od prezadnje nedelje na ponedeljek v mestu nekatere nemške in slovenske napise, druge so odnesli. S časom bodo goriški razposajenci še klobuke snemali z glav mirnim meščanom.
(Na c. kr. deški vadnici v Gorici) razpisana je do konca oktobra služba kateheta. Zahteva se poleg učne zmožnosti tudi znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Plača je vadniškega učitelja, prošnje po dekanijskim uradu c. kr. deželnemu šol. svetu.
(Umrla) je v Ljubljani dne 12. t. m. po dolgi bolezni gospa Jos. Krisper, rojena Alborghetti, stara 84 let. Pogreb je bil danes popoludne. Naj v miru počiva!
(Pasiva) iusolventne trgovske tvrdke Anton Jen tel v Ljubljani znašajo okoli 70,000 gld.
(Raka) je vjel, kakor poročajo »Dol. Novice", minoli teden neki ribič v Krki poleg Struge. Rak je okoli pet let star, torej se je ubranil račji kugi, in upati je, da se bodo s časom krški raki zopet zaredili.
(V deveti seji deželnega zbora isterskega) dne 10. t. m. hotel je dr. Vol ar ič grajati pomanjkljivost zapisnika prejšnje seje. Predsednik mu je odvzel besedo. Zbor je potrdil predlog, da deželni odbor sklene pogodbo z deželnim odborom kranjskim zaradi vsprejemanja isterskih korigendov v kranjsko prisilno delavnico. Sklenil se je zakon, s katerim se Opatija proglaša letoviščem (Curort), vsprejme resolucija dr. Laginja, da se izvrše potrebna dela v lukah Lovrana in Ika in na cesti Matulje-Opatija-Lovrana. Postavni načrti v volitvi občin (Pazin, Buzet, Labin, Dolina) vrnejo se zopet deželnemu odboru. Zbor potrdil je premembo zakona o volilnem redu tako, da bodo trgi iu mesta doma volili.
(Drugi občni shod avstrijskih katolikov.) Po
minolih počitnicah pričelo se je zopet živahno delovanje v posameznih odsekih. Do konca tega meseca bodo dela končana, in potem objavila se bodeta poziv shodu in program. Z vodstvi železnic pričele so se že obravnave gledtS znižanja voznine k shodu. Tudi odbor za stanovanja marljivo deluje.
Telegrami.
London, 15. oktobra. Profesor Bergmann odgovarja v ,.Newyork-Harald-u" na zatožbe Mackenzie-jeve: Samogled je dokazal, da je njegova diagnoza prava, Mackenziejeva popolnoma napačna. Nemški zdravniki odločner
trdijo, da je Maokenzie pokazal veliko nevednost v medicini in patologiji. Neopravičeno zaupanje cesarjevo do Mackenzieja mu jo nakopalo prezgodnjo smrt.
London, 14. oktobra. „Pall Mali Gazette" pravi, da bo pričel prof. dr. Bergmann zoper dr. Mackenzieja tožbo zaradi razžaljenja časti.
Pariz, 15. oktobra. Vojni minister jo sklenil, da so v bodoče ne sme pustiti nobeden inozemski častnik v vojaške šole in bivališča pokov.
Prošnja.
Ker podpisani spisuje sostavek o kranjskih zvonarjih in zvonovih, zatorej se obrača do prečastitih gg. duhovnikov z uijudno prošnjo, da bi mu blagovolili poslati napise na zvo novih svojih fara ali sploh kakoršne koli podatke o kranjskih-zvonarjih in zvonovih iz farnih kronik in drugih zapisnikov.
ADLEŠIČK 12. oktobra 1887.
i. Šašelj.
Umrli no:
11. oktobra. Franca Pardubski, mizarjeva žena, 64 let Soteska št. 6, krvavenje pljuč. — Janoz Primio, delavčev sin, 11 let, Poljanska cesta št. 60, katar v črevih. — Luka Vidmar, kajžar, 71 let, črna vas št. 40, Marasmus.
Vremensko sporočilo.
o a	Čas	Stanje		V|a ter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
13.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	735'4 7310 7296	2.4 11-2 48	brezv. si. szap. si. svzh.	megla jasno n	0-00
14.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zveč.	727 6 728-6 732-0	36 8-8 7-4	brezv. si. szap. brezv	megla jasno m	0 70 dež
Srednja temperatura obeh dni 6-1" in 6 6° C., in 5.2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 15. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) "" 16% „
prosta . . .
Ilgltl. 38 n.v.II
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-
to je s čopi In dolgimi franžiunl iz 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in
no pozamenterijo,
blaga, izdeluje po -solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v I-jnl>l jitni, Šolenburgoro ulice št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO g-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki a podobami zastonj in f ranko na za-htevanje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mša© ©psotsj)
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Sreberna „ 5% ~ 100
avstr. zlata renta, davka Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije . . . .
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini . . . . Nemške marke . . . .
Čvrst 13—14 let star deček se sprejme v prodajalnici z mešanim blagom Avguština Dolenc a v Ajdovščini na Goriškem. (3)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Efocrl, 1
K Izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov X in napisov.	Jf
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
y za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4.
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse V
K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. )( Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve X W v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ ^T lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše Jv nego vse te vrste v prodajalnah.
^ iPfT~ Cenike na zahtevanje. fg ^
■
H
Akviziter zavarovalne družbe ,,AZIENDE-
ijiiflevit lalcnta
I misli, da bode zavodu, v čegar službi je, t jj koristil najbolje, ako grdi in obrekuje druge j g zavarovalnice in sumniči njihove uradnike. ||
g _ Javno torej svarim slovensko občinstvo, lil B naj ne veruje preveč njegovemu obrekljivemu 8 U jeziku, in naznanjam, da sem vložil danes f§ M proti njemu tožbo zaradi obrekovanja in S žaljenja časti.	' f
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1888. i
Ivan Hribar,
generalni zastopnik banke „ Slavi je". I
* * X x i i x z z z xz i i i z x r i i i i x x z x r i. i x x x i i z x
Nič več se ni treba bati pralnih dnij!
Pralni in izžemalni stroji (sistem S t rak ose h & Boner) so tako praktična in izvrstna iznajdba, da se zaradi svojih koristi vedno bolj udomačujejo in da bodo sčasoma postali neobhodno potrebni v vsakem gospodinjstvu.
Koliko sitnosti provzročuje čiščenje umazanega perila, znano je zadosti vsaki gospodinji. Kako hitro in kako priprosto pa^ se to vrši z nepopisno praktičnim pralnim in izžemalnim strojem, iz kojega pride perilo že na pol suho, cisto in snežno-belo! Brez ropota in brez vsakega truda morete s tem strojem dve osebi v dveh urah več storiti, kakor pa pri navadnem in dolgotrajnem pranji 4 do 5 ženskih v ravno tolikih dneh. Perilo se pri tem prav nič ne poškoduje in se jako temeljito očisti. Stroj se more postaviti kamorkoli si bodi, ker deluje hermetično zaprt in ne one-čistuje tal. Na tisoče priznalnih pisem je došlo tovarni Strakosch & Boner, kjer so tudi na razgled. Tudi jaz nameravam pri nas uvesti to novost, ki daje toliko koristi; v nastopnem nekaj spričeval o izvrstnosti tukaj prodanih strogo pre-skušenih strojev.
Vabim tedaj najudanje p. n. gospodinje, posestnike hotelov itd., da si oskrbe prav mnogoštevilno te stroje.
Najodličnejšim spoštovanjem
Franc Detter,
v Ljubljani, nasproti železnemu mostu.
Gospodu Francu Detterju v Ljubljani.
Vsled Vaše želje Vam prav rada potrdim, da sem s prodanim mi pralnim in izžemalnim strojem (sistem Strakosch & Boner) in z likavnieo popolnoma zadovoljna in da morem ta stroj vsaki gospodinji najtopleje priporočati.
Jaz ne bi mogla v svojem gospodinjstvu več pogrešati tega koristnega stroja, s kojim se prištedi toliko časa, kuriva in dela in se perilo čisto nič ne pokvari.
V	LJUBLJANI, dne 10. oktobra ls88.	Karolina Drelse 1. r.
tovarnarjeva soproga.
Gospodu Francu Detterju v Ljubljani.
Pri Vas kupljeni pralni in izžemalni stroj (sistem Strakosch & Boner) popolnoma zadostuje vsestranskim zahtevam, ker ž njim se prihrani jako veliko dela, časa in kuriva in pri tem čisto nič ne trpi perilo; iz lastno izkušnje ga smem tedaj vsaki gospodinji najbolje priporočati. Z vsem spoštovanjem
V	LJUBLJANI, dne 10. oktobra.	Ivana Schlegel 1. r.
vr v v v v v v v v y v' v '»• v v v v v v v v V r - ▼ V - t ▼ Z A ^ x z Z ^ ~ X X. .*,	X X Z * X X. XX AAAAAA/
Srečke obrtne razstave, prirejene v proslavo cesarske svečanosti, samo 50 kr.
Glavni dobitek 25.000 goldinarjev.
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingassc, 4.
(Lotterie-Bureau der Commission ftir die Jubilaums-Gewerbe-Ausstellung, Wien, Bartensteingasse 4.)	(io>