ikzle*-'/ Leto XXII., št. 254 Ljubljana, četrtek S* novembra 194*XXI Cena cent« 80 Upravoitevo: LfoMtaaa. Paojmi«»» Teiefoo k. 51-22. 31-23. 31-24 toserjtni oddelek: Lfabliana. Puormi>»« ati- o 5 — Teiefoo k. 31-25. 31-26 Podnttaca Nove mesto: Ljnbljamb caata 41 Kaluni: a Lmbljanjkc poknHoo pri pokno-dekovriem a vodu k. 17.749, ta ostale kraje Irs Mir Serwi7io Cloott. Con Prvn No 11-3118 IZKLJUČNO 2ASIOHSTVO a oglase a Ki. kalit« ia inozemstva ima Uniooe Pntoblicit* Italiana S. A. MILANO iskal« vsak 4*a na >ot«4tljki " Mk ■•!«(■• Ul lir—. Mac« Lk DiHallivM i r rinili i mba tor. S. w. 31-22, 31-23, 31-24. Kakoplal •« ■« vtiftla CONCBSSIONAKIA ESCLUSTVA pat to p«k> Micki di f rnnaiiimi fcaišaaa «4 caccta: S. A. MILANO Brezuspešni angleški napadi na fronti pri El Alameinu Hrabra obramba osnih čet — Napadi nemških bombnikov na Malto Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. novembra naslednje 892. vojno poročilo: Na fronti pri E! Alameinu žilavi odpor in neukročena hrabrost osnih čet nista dovolili sovražniku niti včeraj, da bi do- segel kak nspeh pri svojih ponovnih silnih napadih, podprtih z množico oklopnih voz in letaL Nemški bombniki so napadli in zadeli letališča na Malti. Eno letalo tipa »Spit-fire« je bilo uničeno od nekega lovca v spremstvo. Z egiptstee fronte: Uplenjen angleški top spravljajo v položaj, da bo rabil Italijanskim četam Lepa spominske svečanosti pre$ spomenikom Neznanega Junaka Rim, 4. nov. Ob obletnici Zmage so bile pred Oltarjem domovine svečanosti nacionalne hvaležnosti. Ob 8. je oddelek Kr. konjenikov položil na grob Nezjianega vojaka velik lovorjev venec, ki je na modrem traku nosil kraljeve znake. Ob 8.15 je bil pred Svetim spomenikom položon velik venec Duceja. Ob 8.30 so se poklonile Oborožene sile. fief italijanskega generalnega štaba maršal Cavallero se je skupaj z državnimi podtajniki za vojsko, mornarico in letalstvo, šefom generalnega štaba vojske in šefom generalnega štaba Milice poklonil spominu junakov in položil ob grobu lovor je"/ venec. Bataljon vojakov je izkazal čast. Oficirji vseh stopenj so bili razvrščeni pri spomeniku. Med obredom je vojaška godba, zaigrala himno »Piave«. Ob 9. se je poklonila Narodna fašistična stranka. Tajnik stranke, odlikovanec z zlato kolajno Vidussonj je z vsemi člani di-rektorija in voditelji bojevniških organizacij pristopil k stopnišču, medtem ko je bil pred spomeik položen lovorjev venec. Trg Venezia je bil poln raznih zastopstev s prapori, ki so zastopala invalide, bojevnike, vojne prostovoljce, družine padlih in vse ostale bojevniško organizacije. Kasneje so bili položeni še venci senata, Zbornice Fašija in korporacij, Pokrajinskega zastopstva, Zveze glavnega mesta in rimskega guvernerja. Ljudstvo je z ginjenlm spoštovanjem in z globoko vdanostjo sledilo vojaškim obredom v proslavo zmage. S poveličevanjem junakov je bila tako posvečena vera v moč in veličino domovine. Petletno poročilo Državnega sveta Duceju Rim, 3. nov. s. Predsednik Državnega sveta je poslal Duceju naslednje poročilo o delovanju v petletju od 1. januarja 1936-XIV. do 31. decembra 1940-XIX.: »Duce! Poročilo, ki ga imam čast predložiti Vam in ki je sestavljeno kakor prejšnji dve poročili z namerami in kriteriji, kateri so že bili nagrajen* z Vašo visoko odobritvijo, se nanaša na udejstvovanje Državnega sveta od 1. januarja 1936-XIV do 31. decembra 1940-XIX. V tej dobi je Svet v celoti proučil 36.209 zadev. Tvari-na. ki je bila predmet tega obsežnega delovanja, je najrazličnejša in se tiče tako vel'kega zakonodajnega dela, ki ste ga VI v teh letih pospeševali, kakor tudi najbolj stvarne probleme javne uprave V zakonodaj: je Svet prispeval obširno izdelana mnenja o novih zakonikih, zlasti o civilnem postopku ter o zakonih lastništva, nasledstva in darovanja v civilnem zako-niku in o številnih načrtih dekretov ter pravilnikih o organ'zaciji civilne in vojaške uprave ter mnogih državnih ustanov. Med drug:mi številnimi svetovalnim' in pravnimi izjavami Sveta naj še omenimo on e glede upravnih zadev in pogodb jav-n!h uprav. Glede teh zadnj:h, ki so postale izredno važne v zvezi s pospeševanjem in spopolnjevanjem vojne industrije, so biie določene natančne smernice in s tem odvrnjena škoda za državne finance. Številni so bili elaborat: o raznih predmetih javne uprave. Iz vseh številn:h panog notranje uprave js Svet obravnaval obilno tvarino glede državljanstva, vere. javne varnosti, zdravstva, podpiranja. Svet je obravnaval tudi štev'lne probleme zunanjih zadev. Italijanske Afrke, Oboroženih sil, financ, narodnega gospodarstva korporativnih ustanov, javnih del. prometa, sodstva, narou-i)? vzgoje in ljudske kulture. Jurispruden-ca, k; se navadno objavlja v periodičnih revijah brez sistematičnega reda. je bila organ'čno obrazložena v poročilih. Duce, Vi ste stalno podpirali naše marljivo in kočljivo dnevno prizadevanje s svoj m visokim upoštevanjem, za katerega Vam je Državni svet s ponosom vedno izražal svojo hvaležnost. Izdali ste natančne ukaze in odredili primerne ukrepe. Med prvimi omeniamo dekret z 9. februarja 1P39, s katerim je bilo odločeno, da ne more noben zakonodajni ukrep bitj sprejet brez predhodnega mnenja našega sve- ta. Nadalje omenjamo zlasti okrožnico z dne 3. avgusta 1941 in 14. junija 1942. s katerima ste prepovedali ustanavljanje posebnih sodnih organov, ker je to v odločnem nasprotju z načeli fašističnega režima. k; hoče, da se javna uprava vrši z vso zakonitostjo. Nihče ne more spregledati velike idealne in praktične vrednosti teh Vaših odredb, ki znova potrjujejo osnovne zahteve prava, med tem ko se Italija zaradi najvišjih nujnosti življenja in mednarodne pravice slavno bori v največji vojni, ki jo pozna zgodovina.« — Podpis: Santj Romano. Danski novinar o življenju v Italiji Kodanj, 4. nov. s. Danski novinar Anker Kinkeby objavlja v listu »Politiken« zanimiv članek o svojem nedavnem obisku v Rimu, ko se je moral na iastne oči prepri-nar pripominja, da poteka življenje v Italiji čati o dejanskih razmerah v Italiji. Novi-tako mirno, da se zdi skoraj nemogoče, da je narod trdo zaposlen v borbah na tolikih in tako obsežnih bojiščih. Močan vtis je napravila nanj živahna trgovska delavnost, kakor tudi razpoložljivost proizvodov ter izredna eleganca italijanskih čet. Opisujoč sistem racioniranja živil pripominja, da narod navzlic prehranitvenim težavam mirno in poln zaupanja nadaljuje svoje normalno delovanje in da so cene ostale na zmerni višini, kakor je to mogoče razvideti iz cen, ki veljajo v restavracijah. V zvezi s tem vprašuje pisec z začudenjem, kako je mogoče, da je po treh letih vojne in ko je toliko Italijanov pod orožjem ohranila Italija tako visoko moralo in splošno razširjen optimizem, pa misli, da je temu dejstvu treba iskati vzrok v tem, da je italijanski narod že navajen na vojno, ki jo brez prestanka vodi 30 let. Povratek romunskih novinarjev iz Italije Bukarešta, 4. nov. s. Skupina rumunskih novinarjev, ki je obiskala na povabilo ministrstva za ljudsko kulturo Italijo, se je vrnila v Bukarešto. Obnovite naročnino! Na Kavkazu boji brez odmora Bombardiranje Inke v Tuapseju — Izjalovljeni sovjetski protinapadi v Stalingradu — Skupina sovjetskih čet uničena pri Voronežu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu ln v odsekih ob Terekn trajajo hndi boji dalje. Bojna letala so z dobrim učinkom napadla pristanišče v Tuapseju. V Stalingradu se nadaljujejo očiščevalni boji. Pri tem je bila obkoljena sovražnikova skupina, ki se je še opirala. Sovjetski protisunkl so se izjalovili. Oddelki strmoglavnih letal so napadali zbirališča čet zapadno od kolena Volge. Pri brezuspešnih poskusih za izkrcanje severno od mesta je izgubil sovražnik zopet eno topničarko. Na fronti ob Dona so madžarske čete odbile več poskusov za prekoračenje reke in zavrnile tudi krajevne sovražnikove sanke. Sovjetska skupina sil pri Voroneža je bila t borbi mc£a proti možu uničena. Na Ladoškem jezero so potopila nemška letala skoplno vlačilcev in en tovorni parnik. Osma angleška armada je na fronti pri El Alameinn tudi včeraj nadaljevala svoje nadmočne pehotne in oklopne napade ob močnem sodelovanja letalskega orožja. Nemško-italijanska oklopna armada je v ogorčenih borbah zopet odbila sovražnikove naskoke. Lahka nemška bojna letala so včeraj obmetavala z bombami letališči v Lncci in Al Halfarja na otoka Malti. Nad severnozapadno državno mejo Je bil podnevi sestreljen štirimotornl bombnik, nad obalo Rokavskega preliva pa eno angleško lovsko letalo. V jugozapadni in jugovzhodni Angliji so lahka nemška bojna letala obstreljevala za vojno važne cilje. znanje nemškega vrhovnega poveljnlštva s z navedbo v uradnem poročilu z dne 3. t. m. Uspešni boji na fronti ob Tereku Berlin, 4. nov. s. Kakor se je davi doznalo iz pristojnega vira, se operacije na fronti ob Tereku razvijajo vedno bolj v smeri proti velikim prekokavkaškim prometnim zvezam. Južnovzhodno od reke Terek so nemške in zavezniške čete nadaljevale svoje zmagovite napade, zlasti ob važnih vojaških poteh Osetov in Gruzinov. Premagale so velike terenske ovire To ozemlje so sovjetske čete zelo srdito branile, opirajoč se na naravne postojanke. Hriboviti predel, kjer se sedaj razvijajo operacije, je preprežen s številnimi tokovi in je bil urejen za obrambo. Sovjetski vojaki so mojstri v poljskem utrjevanju. Nemške čete so zavzele številne močno oborožene bunkerje, podpirali so jih oddelki in-ženjercev-rušilcev in eskadre letal, ki so operirale v nizkih poletih. Med zadnjimi ofenzivnimi operacijami je bil sovražnik vržen z obširnega operativnega ozemlja. S temi operacijami je bilo blokirano zopet važno področje s sovjetskimi prometnimi zvezami preko Kavkaza. Drugi nemški zavezniški oddelki zaključujejo policijske operacije v zavzetih predelih vzhodno od Tereka. V odseku Tuapseja se nemško napredovanje po vesteh, ki so prispele ponoči, nadaljuje, čeprav počasi proti novim določenim ciljem. Oddelki nemških grena-dirjev so zapletli v borbo močne sovjetske sile, ki so branile važno višino. Slovaško čete so uničile skupino nasprotnikovih sil, ki je bila obkoljena. Sovražnik je utrpel hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Ujetih je bilo mnogo sovražnikov. Južnovzhodno od Tuapseja so bili odbiti ponovni sovražnikovi močni napadi s hud.mi izgubami za nasprotnika. Boji na Kalmiški stepi Berlin, 3. nov. Prvič po kakih dveh mesecih je današnje nemško poročilo omenilo boje na Kalmiški stepi med Elisto in Astrahanom. Kolona sovjetske vojske je odšla s področja ob ustju Volge ter prodrla na jezersko ozemlje, da bi presenetila najsprednejše nemške posadke na Kalmiški stepi, nemške letalske izvidnice pa so jo pravočasno opazile ter obvestile nemške čete, ki so nato poslale proti napadalcem motorizirane izvidnice. Pri spopadu je bila ruska kolona skoro popolnoma uničena. V B?rl'inu ne povedo natančneje, v katerem delu Kalmiške stepe so bili ti boji, arato ta vest ne potrjuje poročil, ki so jih že nekoliko dni širile tuje agencije, da bi bili Nemci na Kalmiški stepi nedaleč, od Astrahana uredili oporišča za svoje bombnike, ki imajo namen, napadati petrolejske in trgovske ladje pred Astrahanom ter v drugih lukah severozapadnega kaspiškega obrežja. Kako važnost pripisuje nemško poveljništvo napadom na plovbo po tem morju, dokazuje dejstvo, da je danes nemško poročilo prvič objavilo mesečni seznam izgub sovražnih ladij na črnem m na Kaspiškem morju. Izmed 65 potopljenih ali poškodovanih ladij jih je bilo kakih 40 izgubljenih na Kaspiškem morju. Mel temi je mnogo petrolejskih ladij. Za oskrbo z bencinom severne in srednje fronte nimajo boljševiki na razpolago druge pot} kakor Kaspiško morje in je zato zanje izguba vsake petrolejske 'adje zelo hud udarec. Na fronti pri Ordžonikidzeju se nadaljujejo operacije za obkolitev tega mesta. Po zadnj;h vesteh, ki jih je razširil nemški radio, so nemške kolone oddaljene le še neznatno od brega Tereka, kjer so boljševiki zgradili svojo glavno obrambno črto. Včerajšnji dan je sovražnik poizkušal zaustaviti prodiranje nemških čet in je še enkrat poslal v napad oklopne vlake na progi Ordžonikidze—Alagir,, toda takojšnji poseg nemškega latalstva je onemogočil oklopnim vlakom, izmed katerih je bil eden težko poškodovan, da bi stopili v borbo. Nemški oddelki, ki so osvojili Alagir, so prodrli mnogo kilometrov proti jugu, sledeč osetinski vojaški cesti v smeri na Mamizon. S fronte pri Tuapseju je bila javljena akcija kakih 100 boljševiških planincev proti nemškim postojankam pod vrhom Elbrusa. Po tridnevni hoji so se boljševiki približali in iznenada napa-ifm". r r - m&m - - - m X \ .--v ■ wM *< ff ' - *vmm rj( O r~> r : ■m * ■ . • »f ■ - ; - »up - ' .,}*}■ » ' V: i . ' " 1| ■ . Ok. slŽi4 Tovariški upornim m dr. Jssfpa Cholewo Zdaj, ko odpada ovelo jesensko listje in se pripravlja narava na z;msko spanje, ko smo se nahajali pred praznikom Vseh svetih in je bil pred durmi vernih duš dan, nas navidezno manje presune odhod nekoga v večnost. Srdi cvetoče vigredi je kontrast večji. Vendar trpko nas dirne vedno, če nas nepričakovano ^apusti nekdo, o katerem bi si niti v sanjah ne mogli predstavljati, da bj bilo kaj takega sploh mogoče. Docent Cholewa ni bil še ovel list v naši sred:ni, da bi se bilo treba tresti zanjga, češ, jesenski viharji nam ga bodo vzeli. Sicer je bila zadnje čase malce utrujena njegova hoja. ali ob skrbeh in odgovornostih, ki mu jih je nalagala njegova stroka spričo borbe, ki jo je bojeval dan za dnem skoro brez odd:ha zoper kruto morilko človeškega življenja, obdan premnogokrat od brezupnosti najbednejših med bednimi, skratka v neenakem tekmovanju z rakasto kugo, pač ni=mo pričakovali, da bi izgledal človek, ki je 'mel za svoje bohrke toliko srca. boljše. Na videz včasih malo oduren in premnogokrat zagrenjen nad spoznanjem nemožnosti po-maganja, je hranil vendar v sebi tolikšno blaginjo srca in plemenitega idealizma ■ žrtvovati se v blagor svojega trpečega bližnjega, da ga b.mo pogrešali tembolj sedaj, ko ga ni več med nami. Ne bomo ga več srečevali ob gotovih urah, ko je zahajal v svoj zavod, oziroma se vračal v zasebno ordinacijo na cesti ali v električn: železnici, vedno pripravljen svetovati komu ali zanimati se za koga tudi ob takšnih priložnostih. Na Zale so romali hvaležni bolniki kot h relikviji, da se še poslednj:č poslovijo, videlo se je mnogo solznih oči. Saj pa je bil docent Cholewa tudi mož na svojem mestu. Obvladal ni samo svoje specialne stroke, marveč je znal uspešno svetovati tudi v vseh ostalih panogah medicine, ki jo je obvladal v celoti kot malokdo. Motril je človeka vedno iz celotnega zrel:šča. Odkar nas je zapustil profesor dr. Slaj-mer. nismo imeli Slovenci med:cinsko tako vsestransko naobraženega človeka. Docent Cholewa je v mnogočem sponrnjal na pokojnega profesorja Slajmer.ja; bil je kakor on — zdravnik z božjim poslanstvom, plemenitaš ne samo po rodu, temveč tudi po duši. Pač plemstvo more dati car, ne da pa plemenitosti. Ta plemenit ne bo nikdar, kdor plemenit ni v bitosti. Poslednje je neobhodno potrebna dika vsakemu zdravniku, saj le dober človak postane lahko tudi dober zdravnik. In to je bil nepozabni naš docent Cho-lewa. Poznal sem ga natančneje žalihog sam0 dobrega pol leta. venaar v iem kratkem času spoznal v njem toliko vrlin in plemenitost, da se na čudim, če so ga nekateri njegovi pacijenti skoraj oboževali. Ko je ležal ves spokojen z blaženim nasmehom na mrtvaškem odru, smo bil; prepričani, da docent dr. Cholewa samo spi, da je njegova smrt le navidezna n da ni mogoče, da bi nas zapustil za vedio. Vendar je bil izraz njegovega obličja tako poveličan, da b; značilo brezobzirno krutost, skušati zbuditi blagega pokojnika iz te tihe njegove sreče v sedanje br dko in trpko življenje. On je dotrpel in ni bila z rožam, posuta njegova življenjska i«-t. V plačilo mu je b:la večkrat samo sladka zavest storjene dolžnosti in pa neizmerna hvaležnost ozdravljenih pacijentov. Za materialne dobrine ni imel smisla in ni zapustil nikakršnega premoženja, kar ga le mnogokrat zelo skrbelo radi bodačncsti svoje ljubljene družine. Vendar ni rad razkrival svojega gorja; nosil je v svojem srcu skrito vso bol in srečo človeka. I e na dnu njegovih globokih, dobrih m pomembnih oči si čital lahko odbleske njegove plemenite duševnosti. Z enim pogledom je včasih razodel več kot bi bilo mo- Z vzhodne fronte: Patrola Italijanske vojske v Rusiji t napadalni akciji proti ostankom sovjetskega odpora goče z dolgim govoričenjem. Poslednjega on ni poznal, bil je redkobeseden, zato pa tem bolj delaven. Dobro se še spominjam obiska na njegovem oddelku, k0 mi je razkazoval svoj delokrog. Povsod red in snaga. Zrcalo njegove osebnosti pa je bila njegova delovna soba: v pieteti so se vrstili spomini na njegove stanovske predstojnike, učitelje in tovariše, samega sebe nikoli v ospredju, kakor je bil tudi sicer ves skromen in altruistično navdahnjen. Skoda, da je obstojal zavod šele nekaj let in ni bilo mogoče vzgojiti v tako kratkem času zadostnega zdravniškega naraščaja, ki bi lahko prevzel njegovo nasledstvo. S svojim predčasnim odhodom v večnost je zapustil docent dr. Cholevva globoko vrzel za seboj, ne samo kot človek ampak tudi kot zdravnik in znanstvenik. Padel je skoraj kot žrtev svjega poklica, ker je zadnje čase bolehal in nrslil vse premalo na sebe, imajoč pred seboj vedno višje cilje in skrb za trpečega bližnjega. Zdaj, ko počiva v prerani gomili sredi ljubljanskega polja, nam ostane samo še lep spomin nanj in pa svet&l zgled njegove idealne zdravniške osebnosti. V nekaj dneh bi nastopil šele 58. leto svojega plodonosnega življenj*; lahko bi nam bil še vsaj kakšno desetletje svetil v enega izmed najbolj zagonetnih problemov medicinske vede. Medicus quidam. Z Gorenjskega V Dvoru nad Kranjem je namesto odpoklicanega krajevnega skupinskega vodje prevzel vodstvo Hans Mazeck. Otroško skupino pa je prevzela Herlinda Mazeck namesto Hildegarde Polanez, ki se je orno-žila. V Cerkljah je moralo prebivalstvo z onim iz nekaterih okoliških vasi doslej črpati vodo iz potoka. V preteklem letu pa je bilo sklenjeno, da se zgradi vodovod. Cevi so dobavljene in zlaj se razvijajo talna dela, ki jih opravljajo interesenti skupno. Upajo, da bo vodovod dovršen še to zimo. Na Golniku so bili ranjenci ponovno obdarovani od posebnega odseka za vojaško' skrbstvo pri okrožnem vodstvu v Kranju. Poleg ranjencev je bilo obdarovanih še 110 drugih vojakov za slovo, ko so te dni zapustili Gorenjsko. Na Jesenicah se je v juliju, avgustu in septembru rolilo 52 zdravih novorojenčkov, in sicer 31 dečkov in 21 deklic, med njimi dva para dvojčkov. V istem času je umrlo 22 oseb. V Kamniku je bil prvič sklican zbor nemške delavske fronte za vse trgovce in trgovske uslužbence. Okrožni načelnik Hue-ner je obrazložil naloge nemške delavske fronte, nakar je govoril o nalogah trgovcev v Nemčiji, zlasti med vojno. Poroka. V Vodicah sta se poročila Alojz Gubane, dolgoletni gasilec, in Julija Je-rovškova. Poklicna vzgoja. V Kranju se je pričela vrsta predavanj o poklicni vzgoji in o vodstvu obratov. Prvi je preiaval glavni od-delni vodja Buctan iz Berlina, in sicer o gospodarstvu nemških delovnih moči laven že objavljenega sprreda bo predaval 6. t. m. Micklingk o pravici predlaganja v obratih, dne 20. t m. pa bo predaval Schoffer iz Berlina o snovi: Vodstvo naj dovede do storitve. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojak- inž. Willfried Schubitz, star 19 let, doma iz Beljaka, 221etni prostovoljec Emil Wasserer iz Spitala, 221etni desetnik Gottfried Preiss iz Borovelj, 221etnl tehnik Gvido Konig iz Celovca, 32-l'etni tovarnar Ernest Zimermann, ki je služil kot desetnik pri pionirjih, 201etni prostovoljec Hans Kapaunig, desetnik Jožef Trabe, desetnik Pavel Metzger, 201etni prostovoljec Erick Sussitz. 301etni Hans Dollenz, 201et-ni višji strelec Franc Prescheren in letalski poročnik inž. Karel Stoffler iz Celovca, star 25 let, odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, z zlato letalsko sponko in s častnim pokalom za posebne uspehe v letalski vojni. V Mežici so te dni izročili novi rudarski dom svojemu namenu. Rudarji, ki so že 40 let zvesto na delu. so bili posebno počaščeni. Sledila je prva brezplačna filmska predstava za rudarje. V Guštanju je umrla gospa Lu:za Meier-jeva, soproga nadučitelja in okrožnega poverjenika za ljudske šege in navade. Bila je odlikovana s srebrnim materinskjm križcem. Pred letom je izgubila edinega sina na vzhodni fronti. Nova voditeljica ženstva v kranjskem okrožju je gospa Fischerjeva. Dosedanja voditeljica Ebenauova se je poslovila. V Kranjski gori je bila za žensko voditeljico postavljena gospa Ema Lautischerje-va. prirejeno je bilo slavje otroške skupine, ki ga je pripravila mladinska voditeljica Lesjakova. K svečanosti je prišel tudi okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice. Požar pri Vetrinju. Nedavno noč sta pogorela marof in hlev posestnika Haserja v Goročicah pri Vetrinju. Gasilcem se je posrečilo rešiti hišo. Med gasilci so se zlasti odlikovali mladeniči, ki še niso za vojaško službo. Stanje živine in zaloge krme se morajo ujemati. O tem piše gorenjski tednik: Zaradi dolge suše ni bilo pridelane dovolj krme. čeprav je prva košnja še nekako zadovoljiva, sta pa druga košnja in še posebno pridelek jesenskih krm zelo razočarala. V splošnem je zato treba stanje krme na Gorenjskem oceniti kot zelo skromno. Zaradi predpisane oddaje sena so bile zaloge krme posameznih kmetov še nadalje zmanjšane in tako gredo gerenjsju kmetje s skromnimi zalogami krme v zimo. Potrebno je, da se stanje živine prilagodi zalogam krme. Zato mora vsak kmet še pred začetkom zimskega krmljenja prilagoditi svoje stanje živine lastni zalogi krme. Vsak kmet naj zato te dni dobro pregleda svojo zalogo in naj preračuna, za koliko glav živine bo zadostovala skozi vso zimo. V prvi vrsti je treba izločiti stare krave in ostalo staro živino. Prav zdaj se lahko brez težav odda taka živina, ker jo kupujejo na sejmih. KULTURNI PREGLED Koncert Ljubljanskega komornega trla Torkov koncert Ljubljanskega komOT-nega tria je bil v najboljšem smislu elitna prireditev. Skrbno izbrani program, na-študiran z očitno pozornostjo do vseh odtenkov, vzorno izenačeno, umetniško do kraja pretehtano muziziranje, velik uspeh Lipovškove Sonate za vi.lino in klavir, zadovoljiv obisk in toplo navdušenje občinstva — to so značilnosti večera, ki pomeni na vsej črti novo zmago tega glasbenega korpusa. N; dvoma, da pri nas narašča zanimanje za komorno glasbo, kakor je te dni ugotovil tudi skladatelj Lipovšek. Komorna glasba resda ni bila nikdar in nikjer na š roko popularna, vendar si ]e v slehernem kulturnem središču ustvarila posebno, zanjo brez pridržka vneto občinstvo, ki vid v dovršenem komornem muziciranju višek intimno učinkujočega glasbenega užitka. Tžko občinstvo se je v zadnjih letih izobl.kovalo prj nas: nastalo je vzporedno z nesporno poglobitvijo in pojača-njem naše splošne glasbene kulture in z razvojem celotnega umetnosti prijaznega ozračja v Ljubljani. Tudi v tem primeru vidimo, da ima kulturni razvoj notranji zakon organične rasti in da po navadi ni skokovit: vse mora dozoreti in dorasti iz svoje notranje nujnosti, še pred dv^ma desetletjema so glasbeniki tožili, da ni zanimanja za instrumentalno glasbo; še se je čutila čitalniška tradicja. še smo se najrajši gibali — produktivno m reproduk-tivno — v območju vokalne glasbe, dose-zajoč tu z zborom Glasbene Matice mednarodno viden višek Danes je tež^če. kakor se zdi. že v instrumentalni glasbi. In tu se vedno bolj uveljavlja njen komorni stil, ki doseza lepe uspehe ne le v reprodukciji, marveč tudi že v produktivni umetnosti, kar je še posebej izpričala Li-povškova Sonata na torkovem koncertu. Trije priznani virtuozi: Dermelj, Sedl-bauer in Lipovšek so v triu združeni v korpus, ki ga druži poleg zdrave ambicije po uveljavljenju komorne glasbe tudi močna umetniška resnost in odgovornostni čut vsakega izmed njih. Zavedajo se, da je treba za caše okolje in za sedanje razmere dajati kar največ in med dobrim najboljše; nič lahkega, površnega in le na zunaj bleščečega, nobeno zgolj tehnično dejanje nima več mesta v idealnem prostoru naše višinske glasbene umetnosti. Ne le odlično obvladanje instrumentov: tudi estetska lepota in zaključenost muziciranja sta postali pravilo in merilo. In v tej vse tesnejši umetniški spojenosti trojice naših izbor-niih inftrumentalistov, v tej notranji umetniški zraščenosti tria je najboljše jamstvo za to, da — kakor smo preverjeni — ne bo ostal samo prehodno združenje in se ne bo zadovoljil zgolj s sedanjim krogom, marveč bo zorel za mednarodni podi j, ko pride za to čas. če mu lahko po torkovem uspehu kaj želimo, bi bila prav to naša želja! Koncert je bil razdeljen v štiri umetniško dobro odtehtane dele. Prva točka, Pug-nanijeva »Sonata a tre«, je zastopala italijanski glasbeni klasicizem in je s svojimi tremi, dokaj kratkimi stavki, ustvarila v dojemljivem poslušalcu tisto vedro notranje razpoloženje, ki mu je druga točka, Mozartov Trio v C-duru, prilila ognja in bleska v podobi čarobno ubranih in duhovitih melodij. Nekaj lahkega sproščenega in sanjavo toplega je prihajalo od tega bleščečega razgovora treh instrumentov, ki so igraje obvladovali nelahke naloge prave Mozartove interpretacije, zajemajoč tudi Albert Dermelj, violinist Ljubljanskega komornega tria iz čustvenih vzgonov trojice prizadevnih umetnikov. Najzanimivejše je bilo prvo javno izvajanje Marijana Lipovška »Sonate za violino in klavir«, saj se je z njo vzporejala domača skladba s svojimi programskimi sosedami, samimi elitnimi skladbami komorne literature. Peresu strokovnjaka bodi pridržana razčlemba te nove slovenske skladbe; mi, ki se štejemo v krog uživajo^ čega občinstva, smo mogli po vsakem izmed treh stavkov in po celotni skladbi občutiti v nji samo močno umetniško silo, ki poslušalca zavzame in potegne za seboj s čustveno barvito spevnostjo svojih zvokov. prežetih z motivom hrepenenja po svetli, čisti duhovni sproščenosti, po jasnih in sončnih obzorjih lepšega in srečnej- šega sveta. Marijan Lipovšek je po splošnem občutku občinstva s to skladbo znova in trdno uveljavil svojo skladateljsko umetniško osebnost ter nakazal z njenimi stilnimi,, čustvenimi in umetniško-idejnimi poudarki smer svojega nadaljnega razvoja, ki si od njega obetamo še mnogo takih stvaritev. Skladatelj je bil deležen dolgotrajnega aplavza, dobil je šopke cvetja in je moral še in še priti na podij; tudi violinist Dermelj je bil za svojo uspešno udeležbo pri izvajanju te slovenske glasbene novitete nagrajen s šopkom. Spored je zaključila daljša skladba B. Smetane »Trio v G-moluc, ena izmed značilnih komornih skladb tega, pri nas tako sianega in priljubljenega komponista, ▼ čigar znamenju je rastla naša instrumentalna glasbena kultura, saj je bil eno najpogostejših imen v koncertnih sporedih. Trio je, kakor vse Smetanove skladbe, močno speven, vendar je vedra sproščenost njegove zvočne vsebine zastrta z otožnostjo čustvenega razpoloženja, z mislijo na smrt tega,, ki je ljub našemu srcu, a zastrta je tako, kakor če lahna megla, skozi katero že prodira sonce, zastre pogled v naravo. Skladba je dosegla tudi z izvajalske strani krasno višino. Sumarično lahko zapišemo, da se je s koncertom lepo postavil ne samo Ljubljanski komorni trio, marveč vsa naša glasbena kultura. Glasbeni Matici hvala in priznanje tudi za to prireditev! Alba de Cfespedes Mlada italijanska pisateljica Alba de Cčspedes, ki je stara šele 31 let, je izdala že ob koncu 1. 1938 romap »Nessuno tor-na indietro« (Nihče se ne vrne), ki je dosegel doslej 14 izdaj v Italiji in 17 prevodov v tuje jezike. Ta roman je izšel nedavno v hrvatskem prevodu v Zagrebu. Obsega dve knjigi. Presedel in izdal ga je Ante Velzek. Tako smo spet dobili v hrvatskem jeziku novo delo iz sodobne italijanske literature. Knjiga ima spodnji naslov: roman iz dekliškega življenja. Ko resen človek prebere ta spodnji naslov, se nehote spomni dosedanjih slabih izkušenj s te vrste literaturo in takoj pomisli, da bi utegnila biti tudi ta knjiga nekaka razvlečena osladnost, delo stremljivosti in samodopadljivosti slovstvene začetnice, polno teatralnih vzdihov in neprimerne mesečine, afektacije, neprepriče valnih in fantastično izmišljenih prizorov, ponarejenega stvarnega življenja itd. Skratka, da bi tudi to utegnile biti navo-njane književne smeti, okrašene s podobo nadebudne avtorice; take smo dobivali dolga leta iz peresa raznih psevdoknjiževni-kov in psevdoumetnikov pod etiketo romana iz dekliškega življenja. Zato težko vza-meš tako knjigo brez predsodka v roke in se odločiš za čitanje. če pa se vendarle toliko opogumiš, tedaj si prijetno presenečen in se brž pokesaš, da si jo kar takole obsodil. V knjigi Albe de Cespedes se zares pretaka umetnost nadarjene pisateljice. Glavni junaki romana, ki se dogaja v nekem dekliškem zavodu, so dekleta, osem po številu. Osem deklet, osem posebnih svetov. Tam žive sanjarijo, študirajo, se pripravljajo za vstop v življenje, ki jih je že prijelo z vso močjo. Lepa, bogata in nekam egocentrična Emanuela Andori drgeta kakor ujeta riba na trnku, najsi na zunaj hlini mir in dekliško neizkušenost. Za seboj ima že celo dramo: prikrit spor s starši, nezakonskega otroka, tragičen konec zaročenca Stiepana Mitroviča, Hrvata iz Fiume, a pred seboj ima nestalno ljubezen z Andreom Lanzianijem, mladeničem konservativnih nazorov. Ksenija Constatini poteka iz siromaštva, a zelo ljubi življenje, tisto lepše in lažje življenje, kakor je njena beda; zaradi njega se proda in odpove osebni sreči, ki ji jo pomjja mladost. Vinca Ortiz mlada Španka, hrepeni po svo- n i kd * Ncvi grobovi. Po mučnem trpljenju se je preselila v večnost ga Klementina Vr-ščajeva, po rodu Božičeva. Pogreb blage pokojnice bo v petek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na 2alah k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je v 69. letu starosti prem nila ga. Marija Berdajsova, po rodu Jagrova. Svoj zadnji počitek je našla P" cerkvi sv. Miklavža na Savi. — V Gorizu je dotrpal nadučitelj v pokoju g. Ignacij Križman Svoje zadnje domovanje je nesel v družinski grobnici v Gorizii. — Pokojnim blag spomin, svojcem pa naše iskreno so-žalje! * Najstarejši svetovni potnik v Torinu. Nedavno je prisoel v Torino najstarejši svetovni potnik. To je 721etni Enrico Ferrari iz Piacenze. 52 let je potoval po svetu. Ko mu je bilo 20 let, je 12. septembra 1890; krenil iz domačega mesta na pot in je pes premeril dnevno Po 30 do 50 km. Prepotoval je Evrooo, Afriko. Azijo, Ameriko in Avstralijo. Da se je preživljal, se je posvečal vsem mogočim poklicem. V marsikateri držav; je bil slavnostno sprejet m so njemu na čast prirejali celo bankete. Tu Luka Jelene umrl Ljubljana, 4. novembra. Nepričakovano se je razširila danes vest o r nrti Luke Jelenca, ravnatelja meščanske šole v pokoju. Zadela ga je kap in so ga nemudno prepeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več nuditi pomoči. Za vedno je odšel iz naših vrst eden najmar-kantnejših ljudskih prosvetiteljev. Lnka Jelene se je ro® 15. oktobra 1857 • «»- ■■•*■ ;~i ■•■>-banja še držali skupaj, šele pri odkopa-vanju sta se ločili. Peščeno skorjo so odstranili z važne zgodovinske najdbe deloma mehanično deloma pa z kislino. Najdba, stara po mnenju arheologov 500.000 let je bila podarjena univerzi v Heidel-bergu, kjer jo skrbno hranijo v geološkem N" '-.rpju n34dbe so na postavili spominski kamen v napisom: Najdišče č]o_ veške spodnje čeljusti z datumom. Uč.nja-ki domnevajo, da je bil pračlovek, ki so našli njegovo lobanjo lovec, kajti okolica vasi Mauer je bila prej zelo dober lovski revir. To je razvidne iz najdb mnogih živalskih ostankov. Najdba najstarejše človeške lobanje je pomenila važen korak naprej v proučevanju razvoja človeškega okostnjaka. Peza življenja je strla nocoj po mučnem trpljenju mojo ljubljeno ženo, brezmejno požrtvovalno mater šestih otrok in staro mamo sedmih vnukov in vnukinj, gospo KLEMENTINO VRŠČAJ, rof. BOŽIČ Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 6. novembra 1942 ob Vz 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Drago pokojnico ohranimo v lepem spominu. Ljubljana, Zagreb, Beograd, dne 4. novembra 1942. IVAN VRŠČAJ, višji šolski nadzornik v pokoju §r ffl ------------ - - — — - i-3 , T. JL<{- f -v - ' M m t Umrl nam je danes dragi oče, ded in tast, gospod LUKA JELENC ravnatelj meščanske šole v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 6. novembra 1942 ob 3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. novembra 1942. ROZA ŠPILAR, hčerka; LEO in GOJMIR, sinova; FERDINAND ŠPILAR, zet; JULIJANA, snaha; MARJAN, LUCI, META, BREDA, ALENKA, vnuka in vnukinje o V- * - P. G. Wodehouses 16 Kumorističen roman »Tak si res ti!« je zagostolel Braddock, zdaj že docela prepričan. Videti je bilo, da ga to nepričakovano srečanje na moč veseli. »Čudno naključje,» je nadaljeval in ljubeče stresel Sama za ramena. »Komaj uro je tega, kar sem govoril o tebi z nekim znancem ... šel sem po Stran-du ...« k »Res, moj Bradder z neizgovorljivim imenom?« »Na mojo dušo ... Strašanski človek je bil... Skoraj zaletel sem se vanj, pa se je obrnil k meni, in prvo, kar se mi zdi, da je rekel, je bilo tole___ Rekel je: .Poznaš Sama Shotterja?' In mi je začel pripovedovati zanimive istorije o tebi... Da, jako zanimive. Pozabil sem, kdo je bil in kaj mi je pravil, a saj veš, kaj hočem reči.« »Docela te razumem, moj dobri Bradder,« je odvrnil Sam, ki se mu je počasi svitala resnica. »In kaj se je zgodilo s tvojim klobukom?« Obraz Willoughbyja Braddocka je blaženo zasijal. »Moi klobuk si našel? Kje ga pa imaš?« »Oh ne ... Kako naj bi ga našel ...« »Pa praviš, da si ga ...« »Oh ne, pravim ti, da ga nisem... Nič takega nisem dejal.« »Oh1.« je z živahnim obžalovanjem vzkliknil Braddock. »Če je tako, stopi semkaj in si vzemi kozarec kave.« J Z občutki utrujenega romarja, ko vendar že dospe ■ na konec svoje poti, se je Sam približal bezniški točilnici, ki se mu je zdela vse dotlej nekakšna obljubljena dežela. Brezdelna gospodiča sta bila že izginila v temno noč, in ostal je bil samo še mož v uniformi, ki je z izrazom neustrašne kljubovalnosti leno použival košček črnega kruha. »Je ta gospod tvoj prijatelj, Sam?« je vprašal gospod Braddock, ko je bil naročil kavo in jajca. »Rekel bi, da ne,« je Sam studljivo odvrnil. »Prej-le je trdil, da nosi vojvoda Yorški majhne, ščetkasto pristrižene brkce ...« »Ne!« je gospod Braddock ogorčeno zagrmel. »On tako pravi,« »To mora biti obut in oblečen osel.« »S kurjimi možgani,« je pritegnil Sam. »Bo že bolje, da nimava nič opravka z njim,« je Willoughby Braddock zakrulil. Večerjica jima je minila v najstrožji intimnosti. Samu je bil njegov stari Bradder od nekdaj po duši, in gosposka darežljivost, s katero je zdaj naročil še en obrok kuhanih jajec, ga je še bolj prepričala, da seme njegovega mladeniškega prijateljstva ni bilo padlo na kamenita tla. Dobrodejna toplota ga je prevzemala. Kava je bila tiste vrste, ki je po prvem požirku nehote srebneš še en goltljaj, ker se hočeš prepričati, ali je res tako slaba, kakor se ti zdi, a vroča je bila vendarle in ga je poživila. Nič dolgo ni trajalo, da se je ta klavrni svet močno popravil v Samovih očeh. Jel se je kazati s kar najprikup-nejše strani. Z vljudno pozornostjo je poslušal prijatelja Bradderja, ki mu je zmešano opisoval svoj znameniti govor na pojedini bivših wrykynskih dijakov, in ko je prebavil ta neužitni cmok, mu je iznenada prišlo na misel, da bi ponudil možu v uniformi, ki se še ni bil ganil s svojega mesta, oljkovo vejico. »Kaže, da se pripravlja k dežju, ali ne?« ga je prijazno ogovoril. »Kaj?« je začudeno vprašal gospod Braddock. »Govoril sem z gospodom, ki nama sedi nasproti,« je z vabljivim smehljajem odvrnil Sam. Gospod Braddock se je previdno ozrl čez ramo. »Z onimle tam?« je vprašal resnobno. »Jaz sem pa mislil...» »Oh da,« je Sam prizanesljivo odvrnil. »A zdaj se mi bolj in bolj dozdeva, da je zelo dober dečko. Učiti se mora še, to je vse.« »Pa zakaj meniš, da se pripravlja k dežju?« je vztrajal vrgli Bradder, ki se še ni bil do dobrega razgledal. Mož v uniformi — bil je, kar mimogrede omenimo, taksijski šofer — se jima je rade volje pridružil. Rekel je, da ne ve. kakšne načrte ima gospod Braddock, a njegova osnovna misel je, da bi kazalo iti spat. Gospod Braddock ga je s sijočim dobrodušjem potrepljal po ramenu. »Tale,« je rekel Samu, »je najljubeznivejši tovariš, ki sem ga kdaj našel v življenju. Škoda, da se ne spominjam njegovega imena.« Šofer je povedal, da se piše Evans. »Evans! I seveda! Kakopak!« je vzkliknil dobri Bradder. »Saj sem rekel, da je nekaj takega, kar se začenja z G. Sam, to je moj prijatelj Evans. Ne spominjam se, kje sem ga srečal, vem pa, dame bo. potegnil domov .. .c »Kje pa stanujete, Bradder?« »Kje stanujem, Evans?« »Oh, res ... Tam doli v Valley Fields, saj ste povedali ...« je šofer odvrnil. »Kaj pa ti, Sam, kje si doma?...« »Oh ... povsod nekoliko ...« je odgovoril. »Kaj hočeš reči s tem: .povsod nekoliko'?« »Reči hočem, da nimam stanovanja,« je s tragičnim glasom rekel Sam. »Najdem vam ga, če hočete,« se je mož v uniformi prijazno ponudil. »Stanovanja nimaš?« je Braddock ves razburjen zavpil. »Po tem takem ne veš, kam naj greš nocoj spat? Nu, slišiš... Če je tako, moraš na vsak način z menoj... Evans, stara sablja,« je nadaljeval, obračaje se k svojemu novemu »prijatelju«, »kaj menite, ali je v vašem vozu prostora še za enega? Strašno rad bi namreč vzel s seboj tudi tega gospoda... Dragi Sam, nikar se ne upiraj ...« »Se tudi ne mislim,« je Sam odvrnil. »Spal boš v sprejemnici na zofi. Ste nared, Evans, stara sablja? Da? Izvrstno ... Kar precej se vzdig-nimo, če je tako.« Iz Lupus Street v Pimlicku na Burberry Road v Valley Fields je nekaj milj razdalje, toda Samu se je zdela vožnja dokaj kratka. Ta občutek ni bil samo posledica neskončnega razgovora, ki ga je oskrboval prijatelj Braddock, ampak tudi utrujenosti, ki je bila storila, da je, kakor hitro so se pripeljali na ono stran reke, sladko zaspal. Ko se je prebudil, je videl, da stoji voz na posutem prostoru pred lesenimi vrtnimi vrati, ki vodijo k nekakšni vili. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani