ISSN 0350-5561 9 r ruj^u ^-ruuiH la koTMC te k«>rd«, je potekala pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije in njejiih 10 organizatorjev pod tilagovno znamko »Uliena četvorka-Quadrilla dance festival« v 15 slovenskih in 4 evropskih mestih ter v 6 slovenskih in 2 evropskih mestih pod imenom »Maturantska parada«. Ob sodelovanju županov vseh sodelujočih mest - v Velenju je plesajcc pozdravil Srečko Meh - je bilo poskrbljeno za pravo rajanje nastopajočih in mimoidočih gledal-eev, navijačev in ljubiteljev plesa. Točno opoldne je »Čet-vork:i ni Guinnessov rekord« povezala 19.024 srcdnješolcevv največjo čefvnrka na svetu. ■ Bš, Foto: vos Zvestoba bo imela v prihodnie višjo ceno in večjo vrednoto Termoelektrarna Šoštanj varnosti in zdrovju prijazna AERODROM SLOUERJ GRADEC Rokometaši Gorenja znova v ligi prvakov (foto: S. Vovk) M Prodaja sezonskih vstopnic 2005/06 TIC Velenje, Športno društvo Gorenje, Športno društvo / ^ Premogovnik Velenje www.rk-gorenje.com Marko ostal na Everestu Ob sliki je na spletni strani pisaio tudi: *'Zdaj tudi nam ne preostane nič drugega, da skupaj z njimi čakamo In prosimo bogove za iepo vreme in dobro počutje". Gibanje Milena Krstič • Pianinc Več sivari je, o kaierih raznilUjom v ich dneh, Shijmo jim je gibanje. Motor, ki^a čakajo Velenjski policisti, ježe ena od njih. Z njim lh)do pognali siru h v kosif }7wiori,'iiom, kise vozijo po površinah, po kaierih se ne bismelL Slišim pa. da se eni tega motorja malo bojijo. Pa ne nepridipravi. Bolj oni dnigi. Sprehajalci, denimo. Ker, kit j pa Če Ixjdo kakemu motorist ic^ no prenapetemu mladeniču ali mladenki oh f>ogledu na moiorizirunegu policista, kijih bo imel na muhi, popiu^dle zavore in ho pritLsniJ na pUn, ko hi hiJo io najmanj treba? Pa niso samo motoristi tisti, kise vozijo po iwmnali. kjer se ne hi smeli. Sončni jwk in kotalkalisče postajata vse Iwljpoligon, na kuxerem mladi merijo moči. Konjske. Z aviomohili. Stajiovalci tam naokoli se (upravičeno) pritožtijejo. Najglasneje je takrat, ko se najbolj sliši. Ponočis Pa niti avtomobilisti niso edini, ki se vozijo po jMvršinali, kjer se ne hi smelL Okoli jezera je ob lepem vremenu po sprehaja Iniji poteh tudi vse več kolesarjev. Mnogi medna sploh ne vejo, da kršijo pravila, ker naj hi hilu prepoved kolesarjenja po njih vidna z opozorilne tahle le iz ene smeri Če se na pot podaš po drugi, še veš ne, da ne bi smel hiti tam s kolesom. i*a ttidi kolesarji niso edini. So ttidipešci. A ti nekoliko dnigače. Ti se ne gibljejo le po pmmetnih jwvr^inali. ampak se zadnje Čase vse pogosteje po kakšni trgovini Zato, da se na hodijo in razgibajo, pa skrbijo (ponekod) kar trgovci .sami Ne pa povsod in ne vsi Kama j se potrxyšnik navadi da i'prostranih trgovinah najde polico, na kateri stoji, kar potrebuješ, že se najde kdo, ki (Toskrlti, da lx>trošniku ni dolg ča.^. j)a išče in teka. Temu (prestavljanju blaga s potro.šniku znane police na potrošniku neznano polico) se menda reče "pozidoniranje", ki moni biti opravljeno po točno določeniJi pravilih. Dobro. Toda kako t0y da jih (ponekod) tako j>ogosto spreminjajo? SREČNO IN BOGATO NOVO LETO 2015! NAL02BEN0 2IVLJSNJSK0 ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICA MARIBOR đ.d. PrH«t>vrítřvo VgtfWJE. Stari irg 35,3320 V9len)e tet. 03/897 SO 86,09;d97 50 97. fax: 031566 93 61 080 19 20 WWW.ZU prlsma.sl 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 26. maja 2005 KU lokalne novice Banka (>elje izpolnila vsa planska pričakovanja Cťije, 17. niajrt - Nadzorni svet Banke Ccijc je bil z doseženimi rezultati v lanskem leui zadovoljen, saj je banka vjiihilej-nem Iciu (zaznHmovali so I40-Iclnico ustanwiive Hranilnice Mesinc otóne Celje» Kl-leinico samc»lojnega poslovanja pod imenom Banka Celje 1er 5-lelnico podpisa spora/uma o .siraieSkem parincrsivu in poslovnem sodeltwanju z Novo Ljubljansko banko, ko je banka kol pridružena Članica vsiopila v njeno bančno skupino) izpolnili vsa jilaiiska pričakovanja. Obseg bilančnega poslovanja so povečali s 324,6 milijard tolarjev na 3r>l,6 milijard, kar pomeni 11-odstotno rast. Kljub povečanju konkurence na celotnem slovenskem, pa tudi domicilne m področju širSe Celjske regije, je banka zadržala 6,4-odslolni iržni delež, merjen na osnovi bilančne vsi^te, in so po lem kriteriju ponovno uvrstila na 5. mesto med devetnajstimi bankami v Sloveniji. Dosegli so 17-odsiotni donos, kar je več od povprečja v panogi in rast bruto dividende v višini 4,2 odstotka. mz 200 let šolstva na Ljubnem Ljubno iib Saviiyt - Osnovna šola Ljubno ob Savinji v teh dneh praznuje 20U-lctnico šolstva na Ljubnem. Pouk se je namreč pričel leta 1805 v Janezovi hiši, Prvi učitelj je bil Alojz Si-monetii, seveda pa so najprej začeli s prvorazrednico. Osrednja prireditev ob lej častitljivi obletnici bo jutri ob 16. uri v šporini dvorani pri sedanji osnovni Šoli v kraju. Na njej bodo predstavili tudi pasebno lematskoStevilko šolskega glasila Mladi flosar. Ob obletniciso pripravili likovno kolonijo in razstavo del s le kolonije ter vrsto spremljevalnih prireditev. (îlavna pridobitev ob obletnici pa je nova strojna oprema za tehnično učilnico, ki jo je žoli podaril Iztok Podkrižnik, s. p., L Ljubncga. Da gre za lepo darilo, pove podatek, daje oprema vredna več kol t milijon sil. Dan odprtih vrat OŠ Šoštanj SiMtanJ, 26. maja - Občina íoštanj bo danes. 26. maja, pripravila drugi dan odprtih vrai na Osnovni šc^Ii Štištanj, ki je sedaj že dokončno opremljena in pripravljena, da sprejeme prvo generacijo otrok, ki bo v Šolske kJopi sedala 1. septembra. Dan odprtih vrat bo potekal v već sklopih. Dopoldne si bodo šolo ogledali učenci obeh sedanjih î^ol,7a 12. uro so v §olo povabljeni predstavniki gospodarskih družb, lokalnih skupnosti in zavodov, ob 13. uri pa bodo vrata nove Šole na široko odprli učiteljem in upokojenim delavcem obeh šol. Popoldan, ob 16. uri, so na ogled povabili vse druge, kijih zanima, v kaksnili pogojih se bodo izobraževale prihodnje generacije ši in njihove zaščite pri opravljanju policijskega dela odpirajo številna vprašanja ín pomisleki,« so rekli. Zasedanje bo potekalo pod skupnim naslovom Širitev in varnost leto dni kasneje. Udeleženci bodo spregovorili o položaju policistov v evropskih državah, odprtih vprašanjih v zvezi z materialnim položajem policistov in njihovih družin, varovanju in zaščiti poli-ci.stov zaradi uporabe pooblastil pri ispravljanju rednih dekwnih nalog in o vprašanjih, povezanih s spremembami na mejah v novi razSiijeni Evropi. Zasedanje v Velenju pa bo pomembno tudi zato, ker gre za prelomno srečanje, na katerem bo organizacija zaradi novih izzivov in nalog poiskala nove oblike organiziranosti in si zastavila pomembne naloge, predvsem za boljše povezovanje in večji poudarek dialogu z raznimi strukturami oblasti v Evropi. Izhodišča zasedanja bo v uvod-nem delu podal mag. liećir Kećiinović s predi^vanjem o od-govornasti države in družbe pri opravljanju policijskega dela. Je Vzajemna oškodovala zavarovance in proračun? Poslanec IDS úv. Matej Katiovnik je na predseiJnika vlade naslovil |)istn(), v kalei^ein meni, da je Vzajemna grdo oškodovala I ako svoje zav arovance kol državni pioracim Mira Zakošek Lahovnik izhaja iz dejstva, da je Vzajemna konce lanskega leta 152.CI()0 zavarovancem z doživljenjsko zavarovalno polico zagrozila, da jim bo premije povečala, likrat i pa jim je v podpis ponudila nove, 12-leine pogodbe. Januarja letos je lo "akcijo" zavarovalnica ponovila. Z.avarovancem je znova ptwlala v podpis 12-letne pogodbe in se pri tem sklicevala na uvedbo izravnalnih shem. S spretnim zavajajočim prepričevanjem zavarovancev, naj zamenjajo doživljenjska d peoeobfiilh oirvi^fli. U lonMmio priuomion« ■ tir*i ii«rtt>(^(v ikUá^ Voon* mtsu B«lAtT»«e oOjMtN na iffftthH tfrMftMWMitf miA«, niv«Mr»u«! M«IC dMUpM BmMu inbr »M «epe*! ■ nHinntii» iiMa n MU*<*«o» wrwM «riiMpnva» : WBsiUMvgQa preprosto zamolčala in uvrstila v svojo bilanco, namesto da hi jih ob preoblikovanju pogodb izplačala zavarovancem. Ob tem je Vzajemna zatajila obvezo obračuna in plačila davka od prometa zavanwalnih pcwkw v višini več kol 300 milijonov tolarjev. Rezervacije, oblikovane v preteklosti, pripadajo tistim, ki so jih astvarili, torej zavarovancem in ne zavarovalnici. Vzajemna si prisvaja nekaj, kar pripada zavarovancem, ugotavlja v svojem pismu predsedniku vlade dr. Matej Lahovnik in dodaja: »Več kol 60.000 zavari)-vancev je sprejelo ponudbo Vzajemne in preoblikovalo svoja doživljenjska dopolnilna zava-rovanjavdvanajstletna Vvedni primerov jih je v lo prisilila grožnja Vzajemne, da jim bo v nasprotnem primeru močno povišala premije. Nenazadnje prav ta Ista zavarovalnica Vzajemna v pismu, ki ga je, kot so poročali mediji, na Vas naslovila pred dvema tednoma, zahteva kar 38-0 dstotno povišanje zavarovalnih premij, ne da bi to dovolj pregledno utemeljila. Cc bi Vzajemna napoved uresničila, bi moral vsak od 1,1 milijona zavarovancev plačevali do 20.000 tolarjev višjo letno premijo. Med zavarovanci, ki so sprejeli ponudbo Vzajemne In preoblikovali svoja diYŽivljenj-ska dopolnilna zdravstvena za-vartwanja v dvanajstletna, je veliko dohodkovno Šibkejših delavcev in upokojencev, ki jih je zavarovalnica Vzajemna zavedla. To je potrdil ludi tržni inšpektor, ki je omenjeno zavarovalnico prijavil sodniku za prekrške.« | T77T ^ ^aja: Ćas^i$na*2alo2(H§l(d In RTV miklLliJ diu»^a.ilo.o. Velenje (zhaja ob ćeirtkih. Cena posameznega izvoda je 3Q0SrT. msseSna rafoCnina 1 200 Siï. trimesečna naročnna$.450 SfT. polletna nafOCnlna 6.650 SFI. letna naročnina 12.600 SfF. Uredništvo: 6o>ka pričakovanja Mira Zakošek Velenje. 23. maja - Na skupni seji sose /brali člani upravnega odbora Savinjsko-šalcSkc dimočnc gi>sp(xJarskc /Jx>rnice in Regijskega raAojnega ^'ela in ptxJprli snicrnicc za izdelavo regijskega ra/vojnega programa. Osjiova /a lo so med (Jrugim gospcxlai^a pričakovanja, ki so jih gospodarstveniki tukajšnjega okolja izmenjali med selx>j. Vsekakor je spodbudna ptwplosena ugotovi lev, da lukaj.spodarjenja v savinj-sktvsaieđcem okolju, occne pa.so spodbudne, saj kažejo, da je večina i/polnila poslovna priàikovanja. cek) energetika ne i/ka/uje veî^ rdečih í^tcvilk. Veliko te/av pa imajov tekstilni, lesarski, pi>hinkurenco kitaj- skega m azijskega trga. V Cîore-nju so sprejeli številne ukrepe, s katerijT^i so omilili težave, na trg pa so uspešno plasirali nove pra I no-pomivalne in hladilno zamrzovalne aparate višjega cenovnega ra/rcda. Tako jim kljub pa-danjii evropskega trga uspeva ohranjali, ponekod pa celo povečevali tržne deleže. Štiri-mesečni rc/ultali pa kažejo, da b(xJo letijsnje pogumno zastavljene načrte uresničili. Optimističen je tudi dijcktor Termoelek-U'ame .Ši^tanj nii^. Uroš Rotnik. rektorja (àvida O mladiča pravc^-asno glt^bali/irala. velike priložnosti /a nadaljnji ra/voj pa vidijo na I IrvaSkem. v Makedoniji in Ćrni gori. Manj opiitni-stičnajeMarijaVrtačnik. direktorica Elkroja, P(xJobno kot v vsej sloveaski tekstilni indiisuiji se tudi v tem podjetju srečujejo / velikimi težavami, ki pa K>do. čc sc bodo napovedi uresničile in bo OvR^pa povečala uvoz tekstila i/ Kitajske (xi 4i)0- do 1200-od' s tot no, še veliko večjo. Težave imajo tudi v zgornjesavinjski jih uresničujludi Zot^ja Ku-kovič (Esotech ) je opozorila na preslabo povezovanje in usklajevanje, pc^udarila pa pomen internaci o nali/ad je. Esoiech konkretno nastopa v Srl^iji, Bt>sni tn 1 lercegovini, podjetje pa so ustanovili tudi na Kitajskem, Srdan Arzenšek. direktor Zavoda za zaposlovanje, je izpcîsîavil strukturna neskladja na pi^dročju potreb po kadrih. 'Ja sov temoktv lju izjemno velika. Zato bre/poselncxsi nara^. na drugi strani pa pcxljetja ne pridejo do potrebnih kadrov. Velike ambicije ima to okolje na področju ra/voja turizma. Direkîor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervaričje pri tem optimist, poudarja pa, da je to tek na dolge proge. Verjame v Ziistavljene aktivnosti na tem področju. Srečko Meli. župan Mestne občine Ve- f-. Med sejo (od leve) direktóríca območne GZS Aienka Avt>eršek, predsednica Marija Vrtačnik, Marjan Penšek (Gorenje)^ direktorica Savinjsko^šaleske razvojne agencije Jasna Kiepec in Ma^až Lenassi (direktor BSH) Lansko p(«lovno leto so sklenili brez rdečih številk, upajo pa tudi, dalxxlo jeseni letos p^^trjcni njihovi naložbeni načrti, s katerimi naj bi Še pcwecali količino proizvedene elektrike v tem okoiju. od lOdo 15txJslotkovpa bije po letu 2012 ustvarili s plinom. Zastavljene načrte mpeáno udejanja tudi Era. kise je po besedah di- kmetijski zadrugi, kjer pobci^e-dah 1»neta Vrhovnika še kako čutijo konkurenco italijanskih mlekarjev. Milan Forstner (Fori) pa je menil, da bise morabi maia in velika p-ril. da ni videti, da bi cesto nameravali graditi leta 2010, saj za to ni načrtíwanih nol>enih sredstev. Koren pa je bil bolj optimističen. Vsi skupaj pa so v razpravi menili, da je treba iiktivnostl na vseh podrtKjih pOipešiti in s težavami seznanhi ludi vlado, ki lx> predvidoma 29. junija obiskala Sa-vinjsko-šaleško regijo. Načri«.wajie sprememK' davčne zakonodaje je zbranim predstavila Romana Momc Lampič Skušali se Ixîdo kar naj-lx)Jj aktivno vključili v njeno oblikovanje, v/poredno s tem pa tudivpripravo Regijskega razvojnega na^ta. Dogovorili síí se. da bodo za ta namen v juniju organizirali razvojno konferenco, na kateri bcxlo predstavniki gosptv darstva. lokalnih skupnosti in drugih institucij, ki síHíl^likiijejo regijski raAoj, i/mcjijali informacije o razvojnih namerah in pcîtrebah in predbgali konkrclne razvojne projekte. Izvedbo te konference lx'>kcx>rdlnirala ožja organizacij.ska ekipa pod vodstvom Regijskega razvojnega sveta z aktivno vlogo gospodarske zbornice in raA'(^jne agcn-cije. Ob tem se Ixxlo pripravili tudi na obisk vlade v tem okolju. Dogovi')rili so se Še, da hodo tudi letos objavili razpisa za Podelitev pri/nanj in diplom ino-vacijiim SAŠA regije zji leto ter razpis »Ideje mladih za razvoj SAS A regije«. S prvim razpisom se pcxspešuje sicer bogata inovacijska dejavnost v dru5i>aíi regijskega gœpodarstva, z drugim pa poskušajo spodbudili mlade k lustvar jalnim prispevkom za razvoj regije. lenje, je menil daje potrebnega več stxlelovanja gospodarstva in skupnt)s(j. (K^pt^xlarsivo mora dovolj jasno predstaviti svoje potrebe, na katere bo lahko odreagirala lokalna skupnmt. To vsekakor velja tudi za pcxJročje izobraževanja. Opozoril pa je tudi na velike težave, ki jih imajo v ol^čini zaradi nerešenih denaci- GZS ne podpira sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju LJubljana - ne p<^dpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskeiTi zavarovanju. S tem pa ne nasprotujejo rasti pokojnin, ki so rasle Že doslej in bodo po veljavnem zakonu rasle ludi naprej. Samo v lanskem letu so te realno narasle nominalno za 4,4 %. Predlog spremembe Zakona, ki ga jt-' pripravila vlada, pa pomeni dodatne obveznosti, za katere niso znani dolgoročni finančni viri. Po njihovih izračunih pomeni ta predlog dcidatno obremenitev proračuna, do leta 2010 kar za 60 milijard tolarjev. Te obveznosti b tudi v Medol^činskem dnjštsoi invaiidt>v Šaleške doUne Velenje, kise ga je v soboto dopoldne v Saleku udeležilo 4(J delegatov društev in odborov, ocenili preteklo delo. Vaiter Goiob bo društvo vodil tudi v prihodnje. Po oceni predsednika Valterja (^>lol)a. ki.so mu delegati zaupali vodenje medobčinskega društva za še en mandat, je bilo lansko leto zelo uspešno. Pcxsebej ponosni so na pri/nanje Občina po meri invalidov, ki so ga prejeli decembra. Priznanje je prejel ludi župan Mestne ol>čine Srečko Meli, ki se je udeležil sobotne skupščine. prejem lakega priznanja srao morali oboji, tako društvo kol mestna olKina, marsikaj postoriti,« je rekel Vaiter Golob. Med drugim st^ lant i;Tx;ljah' letovanja njilicv vih članov, in čeprav je bilo zanimanja več, kot je bilo na voljo zmogljivosti. niso /."wmili nikogar. Za člane st> organizirali tradicionalne izlete na Boč. Kope in v Logarsko dohno 1er ribji piknik v Izoli. Posebej pc^nosni pa so na lo, da so med v.semi 69 invalidskimi društvi, povez-animi v tvczo, še vedno najbolj Športno društvo med njimi. «Uspešni smo bih na mnogih športnih tekjiiovanjih in na njih dosegli dobre rezultate.« i^.e vrsto let sodelujejo z itivalidi iy.AjkeinSombaleja na Madžarskem. Ti so se kot îijihovj giï>tje udeležili jubDejnega avtorelija. Veliko pozornosti so ntimenjali p^TKebnim st>cialnim programom. Eden od njih je organiziranje srečanj in obiskov težje in nepokretnih invalidov na domovih, v bolnišnicah in domovih za starejše občane. O tem, kako veliko jim taki obiski pomenijo, ni treba pisati posebej. »Celo leto smo se vključevali v razreševanje najraziičnejšili težav,ki pestijo invalide. Mnoge med njimi zadevajo pravno pc^moč in svetovanje na pixlročju zaposlitve, ("'lanom pa smo nudili tudt povsem konkretno pomoč pri izpolnjen/anju najrazličnejših obrazcev, ki se dotikajo različnilí zahtevkov in pmšenj.« je povedala predsednica socialnozdravstvene komisije Viktorija Trauner. Sicer pa invalidi, povezani v društva in odbore, skrivijo ludi za vključenost tako v kulturno kot družbeno žK'ljenje. Organizirajo si obiske gledaEkih predstav in koncertov. Delegati na skupščini so bih zadovoljni tudi z vixJenjem Me-di)bčinskega društva invalidov Šaleške dohne Velenje, zato so mandat šc enkrat zaupali Val-tetju ( iolobu. Ne dvomijo, da bo uresničil tudi priigram. ki.st').siga v sc^xHo postavih za letos. PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 23. majti 2í)(í5 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Rcf^ublika Slovenije ob l(H)-lctnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze Priložnostni tečajni kovanec ' ^É ^ nominalno ^m* vrednostjo 500 tolarjev Medobčinsko društvo invalidov dela dobro, so meniti delegati skupščine. Priložnostne kovance bhko pi$oo naročite v Banki Slovani)« po elektronski pošti coinsC^'lîsi.si. ali na naslov. Banka Slovçnije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Neposredno pa jih hhko kupite v poslovnih Ivankah, Podrobnejše inřormacíie o kovancih in pogojih za nakup so objavljene na splecinh straneh Banke Slovenije www.bsi.si BANKA SLOVENIJE UTRIP 26. maja 2005 OD Ç΀D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOnOVJINA Sreda. 18. maja DZ je pixJprl novelo zakona o dohodnini m s tem odpravil obračunavanje akontacijo siccrnl nasprotovala. So se pa bolj ra/je/Jli državni svetniki, kj jjb državni zbor vse manj upoâieva. Na seji sc^ se dotaknili novega zakc^na o mcdljlli fn na-sprouwali. da bi elane nad/ornega svela RI'V Slitvcnija ImcmA'al D/. Imeli Ri> tudi pri pi ^m he na imenovanje članov priigramskega sveta, saj menijo,da bi moral D/ imono valj 11 članov, pet pa bi jih ija postavil dr?.avnisv«l. Svetniki so izrazili ludi ogorčenost nad rebalanst^m pn^raCuna, ki precivi-dcva zjnanjšanje sredstev za lo institucijo. Č(irlck. 19. maja Obeta se nam nova oboroževalna tekma saj naj bi ameriški predsednik Cicorge Bush kmalu ptivlpjsal direktivo, ki bo pospesila lazv^ij vc«'>ljskcga iuiî/ja. Pc:/ita-gjin irdl.dane gre za militarizacijo vesolja. Kljub temu pa amcriSke zračne Mle verjamejo, da si morajo zagotoviti prevlado v vesolju-Jasno je, da tekmeci na to ncbixki gledali prekrižanih rok. Močni pač odločajo o podc^bi sveta. In o tem, kaj je dobro in prav. In o tem, katera vojna je pravična in kdo jc v njej nedotakljiv. Slc\5r pa so Američani odkrili novega notranjega sovražnika. Ameriški FBI namreč menu da organizacije za za.sčito pravic živali predstavljajo eno najhujših terorističnih ga'>ženj za ZDA, [ laaika tožilka CarUi Del Pi>nie je dejala, da bo sodii^e za vojne zločine delovalo, vse dokler ne hode» v [ laagu vsi glavni ohlo^cnci. Roki pravice se Se vedno uspefino izmika de.sci c^btožciK'cv sc^dišča. Med njimi so tudi voditelja bosanskih Srbov Ralko Mladic In Radtislav Karad^Jč ter hrvai^ki general Ante pnjo. To naj bi se 7^)dik> itveJl^i evra leta 2007. Enotna davčna stopnja naj bi veljala za davek od dohodka pravnih oseb, za DDV In dohodnino. Janez .ianSa naj bi načeloma podpiral možnost uvedbe enotne davčne slt^pnjc. DeSUS jc dobil n(wega predsednika. Obrambni minister Kari Erjavec je na kongresu D<. SU.S-a dtibil 11.^ od 182 glasov delegaliw In tako poslal novi predsednik stranke. Dosedanji pretlscdnik Anton Rous, ki jc zaradi svoje dokaj preračunljive vloge Že nekaj Časa izgubl jal podporo, je od kandidature odstopil in podprl Erjavca Sohoia, 21. maja v Kunirovtni jc okoli deset tisoč ljudi» največ i/. Slovenije in HrvaŠke, praznwalo bližajoči se 25. maj, nekdanji dan mladosti- S proslavo so tu zaznamovali 25. oblctnico smrti nekdanjega jug(">s-lovanskega predsednika tn marj^ala .Fosipa Broza Tita in 6i). obletnico zmage nad Iksizmom. Jugoslavijo }>e očitno marsikdo ni»i v srcu. Ni torej čudno, da taksni nostalgiki v Blfl ustanavlja virtualntî državt^ Titmlavjjo. Zmago .Jelinčič obljublja, da bo SNS posiaJa najmočnejša <:)poziclj-ska stranka. To je namreč zatrdil na kongresu SNS-a na Brdu pn Kranju, kjer je bil ponovno Izvoljen za predsednik;i stranke. Za podpredsednika so delegati izvolili Saša Pečeta. Cilcde na trenutno kilavo vlogo ostalih opozicijskih strank so mu apetiti očitno porasli. ^rdelja. 22. maja Nemške deželne volitve v Severnem Porcnju - Vesifaliji in raz SPD je stresel tudi vlado. Kancler Cîcrhard Schrodcr je že napt>vcdai predčasne vi^liive. Pr^-tikandidatka Schroderja za mesto nemškega kanclerja bo verjetno vodja opozicije Angela Meckel. Na Drdu pri Kranju pa so se zbrali člani je prve demokratično Izvoljene slovenske vlade, saj v teh dneh mineva 1.^ let od njene Izvolitve. Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vUdc je bil U^jzc Peterle, ki je bil tudi pobudnik tega srečanja, /a predsednika takratnega izvršnega sveta je bil izvoljen 16. maja l^J. Vlaib je sestavljalo 27 članw, večina jc prihajala iz strank vladajočega Demosa. V bližini pa so se pohvalili ^ z enim jubilejem. Na Bledu so namreč z dnevom lipicanca sklenili prazjii^vanje oi) 4Z^-letn ici ziičetka dckwanja Kobilarne Lipica. Ob vseh zgodah in nezgodah, ki to kobilarno tcpcji^ zadnje obdobje, txî velik díRežek. če bi) pi azjKwalrt tudi petstoletnico. Ponodoljck. 23. maja /Ca majsko merjenje priljubljenosti politikov, mesečno javn<'Jm-nenjsko raziskavci čiisnika Dnevnik. je značilen splošni dvig priljubljenosti. Le trije politiki (ev-n)pski poslanec iz vrst NSi Alojz Peterle, zimanji minister Dimitrij Rupel in poslanec SD Miran Potrč) so namreč ocenjeni slabše kol predhodni mesec. Na čelu razpredelnice ostaja predsednik republike Janez Drnovšek, drugi je Evropski komisar Janez Potočnik, tretji predsednik SD B«^^ul Pa- hor, Janez Janša pa je četrti. Še vedno pa letijo puščice zaradi novega zakona o RI'V. Zaktv nodajnopravna služba državnega zbora je opozorila na nekaj nejasnosti, predvsem pri imenovanju članov programskega sveta. Branko Cîrims kot s^iavtor tega zakona pa je to mnenje že occnii za pd lota 2i){)7 do 2013. Sest največjih plačnic namreč zahteva nadaljnje omejevanje porabe. Evrc^pska komisija in predvsem nove članice pa sc) prepričane, da bt>lj enakomernega ra/voja unije ne ho mogoče zagotoviti s tako okleščenimi sredstvi. Kljub takšnim zapletom pa smo Slovenci med najbolj zadovoljnimi s svojim življenjem v novih članicah EU-ja. je pokazala evropska raziskava o kakovosti življenja. Piwprečni mesečni dohodek v Skjveiiijl je 757 eviov, kai jc več kol v mwih članicah in v Clrčiji ter je primerljiv s Spanijii. Slovenija se na tem pt^dročju primerja s Francijo in Belgijo. Vsakíílet-nega entUedenskega dc^pusla si ne more privoščili 24 odstotkov Skwcncev, karje toIlk<\kot znaša povprečje v EU-ju» težave pri plačevanju računov pa ima osem odstotkov ljudi oz. toliko kol v un;j). Slovenija izstopa pri lastništvu hiš oz. stanc^vanj brez hipoteke. Kar 80 odstotkov ljudi jc la.^lnikov slanovanj. kar je v povprečju več kot v noviii članicah (66 odstotkov) in tudi starih članicah Unije (38 odstotkov). ■ žabje perspektiva \ Izdelovalci oblačU ostajajo vse bolj goli j ! SKîcal /i\ slcrajcni. Ic rxMlkí ostajajo -Hdon od priiim'. ki n^ij hi ol)U(lil Tmuljnco \ Rimskili Toplicafi. ! I o[)U|}al - Sa\ iiijska dolina no bo več |)lavaia? - Kebor se jo spro sivari rtredil tako, da hodo ljudje bolj vami in da stoletne vode ne l^odo več ogrožale Celja. Htdi za ta pn)jekt hi radi dobili denar iz evropskega kohezijskega sklada. Upajmo, da bo do iiresniČilveprojekta steklo po Savinji čim manj vode. In če Še vedno velja, da se okoli denarja svet vrti. to nekako - vsaj nekako - drži tudi pri nas~ Vlada je priprla pipco in drzax'ni s\et bo dobil precej manj dena/ja kot lani. In kar se zdi nekaterim najhuje, črtali so denar za plače. Predsednik DS naj bi bila častna funkcija. Kni že pravijo, da je to pni korak k ukinit\'i tega organa, ki gre neka-t eri m v nos že vse od ustanovitve. Zdaj rA'.kateri menijo, da bi ludi županom mo?'ali vzeti plače - naj Ixj tudi to častna funkc ija, kot je bila njega dni. No. iti tako preprosto sex eíla ne bo šlo. Kje pa bomo v Slox'eniji našli toliko yčasinih'< ljudi, kolikor imamo ohČin. Pa porodov menda še ni konec. Dntge bolj kot težave državnega s\'eta zanima protibolezninska aktivnost ministni za zdravje BraČima, Njegov predhodnik Keber je poslal zmn zaredi omejitve možnasti uživanja in kupovanja alkoholnih pijač, Bničan Im po nižanju višine boleznin. 0.«m zastavljen predlog zakonti se je sicer malo ze obriviil, tako da .10 iz vrste listih, ki hodo dobili lepetdesetodstolno holez-ni no. izpadli tisti, ki bi se poškodovali v prometnih nesrečah. Se vedno pa ni jasno, kaiere športe bi)do Šteli med tvegane, adrenalinske. '/.a nekatere je t\egano zenavadno delo! Smo pa po mnogjh hreziiiodnih soočenjih zitdnji čas le dobili dokaz, da se različne strani It lahko kuj dogovorijo. Jn so se, pa je odpadla izredna .'^eja državnega zbora, na kateri mj bi sicer govorih o tako imenovanih vojnih zakonih. A kaj ko sla si atradi tega LDS in DS nakopala jezo Nacionalne stranke. Pa s^^ct ni rniru v hiŠU Jure Tratnpuš Ko sem se pred časom zlovoljna })eljal tja protiAfjiv(/siinpačpriti,shiln(fpltn, tako da je že mah ostareli polo poskakoval po avtocesti, sem kotičkom očesa presenečeno opazil rjavi plakat, no -pano alizruik, ki je hitre vvzjiike oponmjal, naj skn^neja proti scs'eni, tja v Velenje, mesto pod gradom, ki sploh ni tako daleč, kof se zdi f.jubljančc/nom m pni pogled. »Uj', končno,^ sem se zaspano pretegful, ''[xt so ztnrteli številko i/t postavili znak « / avtoceste sem zavil tudi sam terse/wčasi, cesií in ovinkom primemo, od-l>eljtd mimo Pircšice. parlâttmikih grobov, čez vinskogon^ki klanec, luirainost tja dopn-egu semaforja in Rdeče dvorane. Zmeraj mi je bilo slabo, ko sem se po tuših ovinkih vozil mi ztidnjik sedežih avtohisa, s trelmhorn, /Milnim l^ngo stjhj in poseh/w sa-lame. ntntjcn in neprespan^ In nikoli nisem dobro razumel, htko lo, da se v tisto gntpo prebijejo radijski vtdovi hn'aških postaj, s sloverixkim mobilnim telefonom pa jc dmgače. Kithjr koli, poi iz Ljubljane je minila v dobri uri, pres^eč. da hi bih Vt'lenje blizu prestolnice, in premalo, da bi bilo predaleč. A v.s'eeno hi.st\<^no fntinj kot pred ducat leti, ko smo šele začeli zahajati v Ljubljano. Ibvezava Velenja z avtocestnim križem, tdi l^lje Koro.ška sta bila namreč enkna že nenjzumljiw ^yt/ščerm iz trtt.se iMocestnega križa. /Vrjv tako obe (jl)močjiše nista dol)iIi jasmiga zagotov ila, da h>sta poslali središči pokntjin, ki naj hi se oblikovale jxj že zJaj zuka-vu^H de-ceninilizttciji Slovenije. Obiski ministrov in obljube iorej.se ni\o doi'olj veliko zagorcA'iio, da ho hiar/cesta res kmalu prišla do Ve-letija. Izgradnja omenjene cesta je zaradi različnih vzrokov go-tcn'o eden od najpoimmbnejŠÚi ix>liiičnth cûje\' lokalnih oblasii, shnerim bodo ali/mi nehodo dobili tudi naslednji mandat. Ne samo zaradi besed, pačjxi zaradi poind) gos/wdarstw. fred nekaj tedmseni se v fzoH pogovarjal z dvema Poljakoma. S sestro iJi bratom, ki sta prišla .^idirat v Kojk'k Obti. mrvdiáena >%ad Slovenijo, sta mi jiostm'ila vprašanje, ki gn nisem prič/t koval. Zanimalo ju je, zakaj itnamo Slovenci tako dobre cesSte, zakaj imamo toliko Odgovom, kise mije zwWizust, tw začetka Šesarr\ nisem verjel. Razloži! sem jima, da sosepoMki odločili, da bo zgradili avtoceste, ker so konmnikacijskepo-veza\'e usodnega pomena za razy-oj držcn-e. Poljaka sta potar^ nala. da njilumi vlada razm&lja dnigače, jaz pa sem v mtvalu ptariolizma stískal zobťy da jima ne bipovcdtd ozadje te »resnično uspešne strateške odločitven Držaw seje res nekoč odločila, da bo zgradila avtoceste, a lo dela prepočasi^ stihijsko, brez pra\'ega dogo\vra z lokalnimi skupnosti, hhrai fxi je popolnoma zanenuiriiu dnige možtiosti. Recimofx>sodobiie\'železniškega omrežji!. Če bi se Poljaka prif)eljala v Velenje, ne/w da .Tta uži\^alana Črnem Ktdu, njunega navdušenja set'eda ne bi bilo. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospoi Pok!ISite03/ 69S 17 50 GOSPODARSTVO Zvestoba bo imela v prihodnje višjo ceno in večjo vrednoto Zai adi v išjo odkupno cene mleka mlokariio v Arji vasi zapuslilo 15 vcřiili dohavileljox^ -Za zdai se vrzol ik^ pozna - Mlíčko knialii nc ho vcc socialna kau^got iia Tatjans Podgoršek Zaradi ponujeni dva do irl tolarje vj^ji odkupni ceni so nekalen mlekarji obrnili hrbel slovenskim mlekarnam in preko nekalcriii zadrug icr Govedo-rejsko poslovnega ? druženj a s sedežem v Mengšu raje prodajajo mleko ilaiijanskim kupcem. Med iLsiimi, ki so lo sioriJi v prvi polovici prejšnjega meíieca, je bilo ludi 15 dobaviteljev mleka iz savinjsko-šaleskega in šentjurskega področja, ki so minula Icla oddajali surovino drugi najveCji slovenski mlekarni -mlekarni v Arji vasi. Ta je Oez noč ostala brez II lisoč litrov mlebi na dan. ItoiUi {jrisiljení v ťlšíťiilí* pn^í^ramov, otlpusranjo elola^rcv...? »v lem irenulku posledic zaradi njihovega odhoda nimamo. Sezona je dejansko na vii^ku. Kakšne pa bodo le v prihodnje» bi za zdaj ležko napovedal. Pojavlja se v'elika bojazen, da bomo i/padli iz irgov, povratck nanje pa je skorajda nemogi'î^î. Ce se bo namreč nadaljeval odliv mleka, bomo prisiljeni v čiščenje programov. Ohranili bomo samo donosne izdelke, o.sialc bomo ukinili ali omejili proiz- vodnjo, s lem pa bo najbrž povezano tudi odpu^anje delav-ccv. V mlekarni si bomo prizadevali zagotavljali dovolj surtwine. a če ne bo šlo ...«je ptwedal direktor mlekarne Ce-leia v Arji vasi Magan Jakob. Poudaril je , da bi si v Sloveniji morali prizadevali za višjo dodano vrednost na izdelek, sicer se proizvodnji suriwin slabo piše. Jakob meni, da so lo na kmetijskem ministretvu ře ugotovili in da se bodo v prihodnje zav/eteje vključevali v reševanje težav v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki. V ozadju leh nenavadnih poslov sloveaskih kmetovz italijanskimi mlekarnami mu, pravi, smrdi likvidacij a sk we nski h mlekarn. »Le zakaj bi našim kmetom plačevali pet do íeíii centov več? Svojim namreč plačujejo 28.29 centov za liter mlekii kar je loliko kol plačujejo surovino kmelom slovenske mlekarne. Italijani niso rejsitelji slovenskegři mlekarstva, prej nasprcHnt). Brez špekulacij trdim, da želijo s tem zrušili sloveaski mlečni irg. Ko ga bodo obvladali, bo zgodba zanesljivo drugačna. CX^na mleka pri sí5sedih bo solidna le toliko časa, dokler bodo slovenske mlekarne .§e odkupovale mleko, nato pa padla. » Po njegovih besedah, so Italijani sli nepripravljeni v Evropsko skupnost in imajo omejene kvote, ki jim zagolavljajo komaj 70 od-slotkov lastne oskrbe. Ko pa bo (wejiiev konec, bodo zunc.sljivo znali poskrbeti za svojo proizvodnjo. Sposobni so proizvesti zadostne količine mleka za svoje potrebe. »Smo specifična država, v kateri se lahko zgodi kaj lakega. Po podatkih in pogovorih z avstrijskimi mlekarji, kjer veljala večji red in disciplina, so pri njih odkupne cene mleka nižje kot pri nas, na to, kar so storili nekateri slovenski mle-kaiji, tamkajšnji kmetje in organizatorice odkupa niti pomislijo ne. V Savinjski dolini so se ukvarjali s proizvodnjo hmelja, ki pa so jo z. razbitjem irga praktično uničili. Vemo. kaj so nekdaj pomenili savinjski hmeljarji v Evropi in v kakšnem težkem položaju so danes. Iz lega se nismo nič naučili.« IVlIcko danes se sod-iilnn kiUť^oiíja. v pri-hoduje ne ho ver Pri celjski mlekarni so dobavitelji surovine sklenih pogodbe za di)ločen čas in z odptivcdnim rokom ireh lel. Česar pa proizvajalci mleka, ki so ubrali drugo pol, niso spošiovali. / italijanskimi mlekarnami so slednji sklenili pogcxlboza eno leto, torej do 30. marca prihodnje leto. Če jim bo kakor koli zaškripalo v zdaj zanje nekoliko donosnejšem poslu s lujci, jih bodo v mlekarni v Arji vasi vzeli nazaj? .iakob pravi, da bi težko odgovoril na to vprašanje. Odvisno bo od lega, ali bodo t akrai potrebo vali miek(î ali ne. Do sedaj so namreč odkupili vse količine, ki so bile na voljo, ne glede na po-IrelTc. »V tem Ircnulku je mleko še socialna kategorija, s potezami, ki so jih naredili nekateri pn)izvajalci mleka, pa se bodo zadeve spremenile. Odkupili bomo samo toliko mleka, kot ga bomo pcurebovaji. Dobavitelji bodo imeli mci^nas: ponudili mleko kateremu koli drugemu kupcu, zanj pa bodo iztri^ili toliko, kolikor bo mlekci na trgu v tistem Irenulku vredno. CX^ne se bodo spreminjale navzdol in navzgor, posebej pri nezanesljivih dobaviteljih. Ti bodo imeli drugačne pogoje odkupa kot tisti, k) so zvesti enemu kupcu. Zvestoba bo imela v prihodnje višjo ceno in večjo vrednost.« Jakob soglaša z našo ugotovitvijo, da je po eni strani poieza mlekarjev o dobavi su rovině Ija, kjer zanjo dobijo več, razumljKu Je pa njihova odločitev nerazumna zato,ker je za zadruge izsa-vinjsko-šalcškegii in šentjurskega obmcv^ja < M WKWA« Ml DrMpfKU nfiifa KP ............ atnwiw» frg^ I luT«f 101 ilo^U KÛ )fp>Ml'îv«ATv ^tM a « a o, Cviovlte uKi 20i L^ 10 vltuivièm mM 4M»vnlm Mom eirvtsMAO n* ««Ifir« (kvlbcru 'iMremit teCnih VI no pe«B4be*w» cwrl'K, ii >Rr«|efniie prffio»««\ftfn k uprav*ki*}* «iNfvvM« VMX* mnt« w »eoeawtV MrtMrfS M shr'IÎ'xi na soigVaTt^tnrth Utf v ■liNtnU'k Ml. Ml iHi^ bo i-n« poM cMOvU» p^avKo 00 MrpMftéqi tnoMïédnjM)« eojivipin*«» úi;M, le MUi rw «vja K0 PREMOGOVNIK VELENJE, d.d. Partizanska cesta 78 3320 Velenje RVZPIS KADROVSKIH STIPEIVDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 Premogovnik Velenje Naziv poklica Trajanje izobraževanja v letih Št. štipendij univ. dipl, inž. rudarstva in geotehnologlje 4 1 rudarski tehnik 4 15 rudar 3 15 unlv.dlpl.ini elektrotehnike 4.5 1 elektrotehnik energetik - jamski 4 4 elektnkar energetik • jamski 3 8 univ. dipl. Inž. strojništva 4,5 1 strojni tehnik - jamski 4 5 strojni mehanik-jamski 3 10 PRUAVUANJI Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo ali prinesejo prijave naj* kasneje do 24. junija 2005 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d. Razvoj kadrov» soba 19 Parlizanska 78, 3320 VELENJE K prijavi na obrazcu DZS • 1,51 je potrebno priložiti: - kratek življenjepis z opisom izvenšolskih delavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev - potrdilo o uspefiu - potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto (naknadno) • pcrtrdilo o državljanstvu Republike Sloveniie • potnjilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki ž-iviio v skupnem gospodinjstvu • potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu {fotokopije odločb o odmeii dohodnine za leto 2004 oziroma obvestilo delodajalca o višini dohodkov) za vse družinske člane, ki so bili dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine. Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali pnjav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij borr^o upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine. Stípendiie, razpisane za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami. bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. VIŠINA ŠTIPENDIJI Višina kadrovskih štipendij ter pravice In obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih o Izobraževanju. UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC RUDAR IN RUDARSKI nNNIK: • kadrovska štipendija» - brezplačen zdravniški pregled, - brezplačni učbeniki, delovni zved(i ter druga strokovna literatura, • sofinanciranje strokovnih ekskurzij, -kvaliteten pralaićni pouk, • plačilo jamskega dodatka pri praktičnem pouku, • brezplačna zaščitna sredstva pri praktičnem pouku, - brezplačna malica pri praKtlčnem pouku, - regresirana malica pri teoretičnem pouku (v višini 70 %), • brezplačen prevoz s pogodbenimi avtobusi, • vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, - brezplačno bivanje v dijaškem domu, ' štipendistom, ki bodo zaključili poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom In bodo želeli program izobra2Bvanja nadaljevali v programu srednje tehnične rudarske in srednje tehnične strojne šole (program 3+2), podaljšamo kadrovsko štipendijo še za dve leti, • prvih pet najboljših po uspehu iz vsake generacije čaka takojšnja zaposlitev, - dodatek k štipendiji za uspešnost pri praktičnem pouku, • možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih našega podjetja: Premogovnik Velenje kot poslovni sistem. Z rezultati izbora bomo kandidate obvestili do 22. julija 2005. SREČNO! www.riv.si GOSPODARSTVO 26. maja 2005 Termoelektrarna Šoštanj varnosti in zdravju prijazna Prva olokirarna v Sloveniji s pridohljenini ceriirikaloin OllSAS 18001, s katerim so nadfiradiii (^ertilikal kakovosti ISO 9001, ki ga imajo žo od lola 1904, iii okoljski ceriillkal ISO 14001, katerega nosilci so od leta 199() Mira Zakošek Šoštanj, 16. ;i|irila -Termoelcklrarna Sofilanj sodi med najbolje opremljena in organÍ7Írana tovrstna podjetja v Evropi. To dokazujejo z nenehnim mednarodnim preverjanjem posiiwne odlićnosli. Po novem ne le na kakovasini in okoljski ravni, ampak tudi na pc^dročju skrbi za varnost in zdravje. »Humanizaeija deia ježe dolgo naša osrednja usmeritev,« pravi njihov direktor niai». Urojv Kotnik in dodaja, da jim bo pridobljeno mednarodno priznanje merilo /a oeenjevanjc delovnih mest v želji, da povsod tam, kjer je to mogoče, šc izboljšajo delovna okolja. Med tistimi, ki se novega uspeha kolektiva lermiKlcktrarne najbolj veseli, pa je seveda ma^. Bon»vnik predstavnik vodstva za kakovmt in »glavni« za varnost in zdravje pri delu. »Pridobitev certifikata pomeni zelo veliko za TES inzavsezapaslene, kersmosiem eertifikaLom praktično potrdili nažo usmeritev, da ne vlagamo samo v tehnologijo in okolje, ampak ludi v vse zaposlene in se irudimo, da bi bili delovni pogi^ji za zaposlene Cim bolj optimalni.« Uspeh je ,še toliko večji, ker so edini proizvajalec električne energije v Slcjve-niji s pridobljenim losTslnim certifikatom in eden od treh na svetu. Presojo pa jim je opravilo priznano mednarodno podjetje za eertificiranjc, zagotavljanje kakovosti in tehnični nadzor TUV Bayer n S'đv^. V Termoelektrarni ŠoStanj imajo posebej organizirano službo za varnost in zdravje pri delu 1er požarno vam(isi. Piv znajo sleherni zaposleni, saj mimiî nje »ne pride v podjetje« To seveda pomeni, da vsakega podroÍ>no in celovito seznanijo z vsemi zdravstvenimi, varnt«tnimi in protipožarnimi predpisi in z.ihtevami in ga posebej opozorijo, kako naj skrbi za zdravje. Pridobljeno znanje nenehno dograjujejo in obnavljajo. Ob uvajanju eeriifikata OUSAS 18001 pa so oblikovali ludi poseben projektni tim, kije izdelal ludi vsopo-Irebno dokumenlacij in podrobne krilerije za obvladovanje vseh vidikov zdravja in varnosti. Vsi vodstveni in vodilni delavci imajo za njihovo uresničevanje posebne odgovtîrnosû. Predstavnik podjetja za cert/^c/ranje, zagotavljanje kakovosti in tehnični nadzor TUV Bayern Sava Janez Bernard (desno) med podelitvijo certifikata OHSAS 18001 direk-torju TEŠ mag. Uroiu Rotniku (na sredini) in mag. Jožetu Borovniku. Vegrad gradi na Dobrni Na javnem razpisu je Vegrad pridobil izvedbo celotne komunalne inlVastrukiure: v^i zazid^ilni načrt Center Dobrna 1er izvedbo gradlîenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve za tri poslovno-stano-vynjske objekte. Pogodba vključuje tudi izdelavo in pridobitev celotne projektne in lehnične dokumentacije za gradnjo navedenih poslovno-stanovanjskih objektov v zazidalnem načrtu Centra Dobrna in nakup stavbnega zemljišča. Investitorje Občina Dobrna. Zvr§ine 772 kvadralnih metrov. Pret^siala stanovanja, skupaj jih ho 35, pa bo Vegrad prodal na irgu. Naložba je vredna okoli 500 milijonov lolarjev. Poslovno-slanovanjski objekti bodo, kol je povedal arhitekt Radivoj Mi^horič, arhitekturno oblikovani skladno z značil-mKtmi iri^ke arhitekture, ki bo osnovno merilo za ureditev prostora in objektov. Tako bodo vsi objekti enonadstropni, manjših dimenzij s strmo streho in izkoriščenim podstrešjem. Priiiičja bodo namenjena poslovni in trgovski dejavnsoti. V enem izmed objektov bo osrednji nakupovalni center. Ob objektih bo tudi diwolj parkirišč za stanovalce in obiskovalce poslovnih in trgovskih prostorov. Pogodbo sta podpisala direktorica Vegrada \ lilda Tovšak in župan Dobrne. Tnieutno v ve-gradu že pripravljajo potrebno projektno in lelmično dokumentacijo ler pridobivajo projektne pogoje in potrebna soglasja. Računajo, da bo za pridobitev gradbenega dov(îljenja vse na-red dosredinejulija.takodabi grdnja lahkop stekla žc to jesen. Vsa dela bi morala biti končana do konca maja prihodnje leto. Med podpisom pogodbe Era ustanovila Erikov dobrodelni sklad 10 odstolkov od prod dobr odelne namene - aje l^lrikovili izdelkov bodo namenili v Najprej bodo [)()magali družini iz Dravograda Mira Zakosek V Eri želijo dobro stidelovati z lokidnim okoljem, tudi z dobrodelnimi akcijami. Še po.sebej uspešna je bila zadnja dobrodelna akcija, ki se je zaključila spomladi letos in v kalen so sodelovali tako kupci kot dobavitelji. Sredstva, zbrana s prodajo Erikovih izdelkov, so podarili trem ustanovam za počitniko-vanje njihovih varíwancev. Ob otvoritvi centra na Piuju st^ namenili tamkajšnjim štirim a^novnini šolam 1,25 milijona lolarjev, ormc^ški šíjIí pa ob otvoritvi lamkajšnje trgovine 250 tisočakov. Skrbijo ludi za zdravo življenje Ln ustvarjalnost otrok. Podelili so šest nagrad v natečaju Novium za ustvarjalnost na likovnem, glaslxjnem, literarnem in ťo-lograťskem področju. Lani so prevzeli generalno pokroviteljstvo Pikinega festivala in se dogovorili tudi za dolgoročno sodelovanje- Pripravili so že nekaj akcij, največja pa bo seveda izgradnja Pi-kine dežele. Podobne akcije organizirajo povM^d tam, kjer so njihovi nakupovalni centri. Tako so lani donirali 30 tisoč kun centru za vzgojo in uspo-Siibljanje v Somborju, poleg lega so sponzorji Športnim klubom, podpirajo pa tudi kulturo. V tem mesecu .so ustanovili poseben dobrodelni sklad, v katerem bodo, kot je povedal direktor Gvido Omladič, kontinuirano zbirali sredstva za scKialno najbolj ogrožene. Projekta sose istočasno loiili ludi na 1 Irvaškem, širili pa ga bodo tudi v druga okolja. Dolgoročni humanitarni projekt so poimenovali Erikov dobrodelni sklad, zbrana sredstva pa bodo podarili družini, posamezniku, otroški organizaciji ali društvu, ki bodo v določenem obdobju najbolj potrebovali pomoč. Fond bodo polnili z de-setodsiotnim deležem od prodaje Erikovih izdelkov za otroke, li bodo imeli ludi prepoznavno embalažo. Kupci b(x3o v projektu lahko sodelovali preko Erine spletne strani, svoje predloge o lem, komu naj se nameni zbrani denar, bcxJo lahko p^^iljali po elek-ironski pošti. Kdo bo na koncu določetiega obdobja (predvidoma trimesečja) prejel pomoč» pa bodo izmed prispelih predlogov sprejeli s pťjmoéjo centrov za socialno delo na območju širše Štajerske. liCios naj hi uslvarili «7 milijard lolarjev_ Nove Erikové izdeike so predstavili (od leve) vodja odnosov z javnostjo Katja Kerin, dlrefctor Gvido Omladič in dÍreÍ^u nepremičninske zakonodaje želeli Še veČ. Se vedno se namreč dogaja, da posamezniki sami iiklepajo posle, ko pa se kaj zalomi, jc huda kri.« Pa cene? Se le kaj spreminjajo? »Iz zadnjih ponudb lahko rečem, da se cene /n kvadratni meter stanovanj v mestu ^bljejo okoli 700 evr navzgor in navzdol, odvisno od tega, za katero lokacijo gre inza kako veliko stanovanje gre. 7áí garsonjere in enosobna sumova-nja velja, da so cene za kvadratni meter nekoliko vi§je. Mislim, da se cene umirjajo, da so bik že višje, vendar je lo le pi')gled v ponudbo. Pogled v izvecfcne pi> sle v slovenskem merilu pa je najbrž nekaj drugega. Ta pregled bomo na državni ravni in na pri nepremičninskih družbah dobili .^ele z registrom.« Evropa ponuja številne nove možnosti Ljuclska univ(^i'za VekMijt^ gostila u(lel(^žeiic(^ ši nili držav, ki so se družili, spoznavali Slovenijo iti kuhali - Projc^kl >>Tlie new oppoí Uinilyolo. Tik pred zaključkom tridnevnega e\Topsko obarvanega druženja, ko so se vonji po okasni hrani že »nevarno« širili po vsej ljudski univerzi, nam ie povedala : »Gre za projekt Sokrates Gnjindig 2, ki spodbuja učna parinerstva. Slwenci smo v lem projektu koordinatorji, sodelujemo pa s partnerji iz Latvije, Italije in Španije. 7áí ciljno pipulaeijo smo si izbrali ljudi, ki nimajo dokončane osmmioSol-ske izobraz"?e, torej ljudi brez primarne izobrazbe. Vsi ludi i">biskujcjo osncTvnošoloza odrasle. Udeležence želimo mol ivi-l ali za dokončanje osnovne Šole, pa ludi za to, da bi se sploh vključili v izobraževanje. Zalo smo se odločili, da v tem pro- jektu združimo mi^n vseh štirih držav in poskušamo ugotoviti, kateri so tisti prijemi, ki jih ie moramo uporabiti, da bi pi iva-bili odritsle nazaj v osnovno šolo. Naj povem, daje v Sloveniji kar 100 ljudi brez osnovne Sole. To je velika populacija, ki se ji verjetno niti ne posveča dovolj pozornosti.« Kaj vse so udeleženci projekla počeli? »Bilo je pestro, pripravljali smo kuharske delavnice, plesali, se družili ob glasbi, obiskali smo Logarsko dolino. Počeli smo marsikaj, da so se udeleženci lahko odprli, saj vsem angleški jezik ne gre najlx>- Ije, zato je komunikacija malce težja. Pomagali smo si prav z gibi rok, glasbo in j'^rakso. Danes, zadnji dan projekta, smo bili najbolj produktivni, zbirali smo tudi ideje za drugo lelo, ko bomo ta projekt še nadgradili in poskušali tudi s tem privabiti k: več ljudi, da končajo osnovno šolo. [van je bil udeleženec projekta, Brigita pa nam je zaupala, da je tudi zelo priden učenec. In kako je doživel tridnevno pestro druženje z Evropejci? »Moram priznati, da so bila pred projektom velika pričakovanja in tudi malo treme. Bilo nam je lepo in zanimivo. Pogovarjali smo se v angleškem jeziku, ki sem se ga sam učil na tečaju na LU Velenje. Iridnevno druženje je bilo koristno za vse udeležence. Danes smo najbolj delavni, vsaka država namreč pripravlja tradicionalne jedi svoje domovine. Spanci nam bodo postregli s tradicionalno sangrio in omleto, pripravili so tudi čičerikinoenolončnico. Italijani, normalno, so pripravili špagete in lorteline, Latvijci ocvrtke z ocvirkovimi prelivi, Slovenci pa Štruklje, golaževo Brigita Kropušek Ranzinger Je na LU Vetenje vodila projekt. imenovan Nove prihžnosti. omako, pa ludi potratno polico. Med pripravo jedi smo bili vsi v isti kuhinji, izmenjavali pa smo tudi recepte. Ce bi imel možnost, bi v podobnih projektih še rad sodeloval.« Španska učiteljica Maria, kije s seboj pripeljala dva udeleženca, je bila nad Slovenijo in projektom navdu.^na. »Predstavniki Španije smo v Sli> veniji prvič in moram reči, da smo navdušeni tako nad deželo kot ljudmi. Projekl je dobro za- stavljen in dobro poteka. Prednost tovrstnih projektov je zame tudi v tem, da pravzaprav pravs pomočjo takih projektiw spoznavamo, da smo res del Ev' rope, udeleženci spoznavajo dežele, navade, jezike in s tem pridobivajo tudi samozavest. To je za odrasle, ki nimajo niti primarne izobrazbe, zelo pomembno.« ■ Bojana Špeget Na koncu, ko so kuharji iz štirih evropskih driav na mizo znosili diŠeée Jedi, najbolj značitne za njihovo deželo, smo jih slikali skupaj z njihovimi mentorji. ASRIVENIN Prva pomoč pri strupenih pikih in ugrizih za večkratno uporabo. Od 23. maja do 12. junija vam nudimo 30 % popust. Zelo priročen: • uporablja sd lahko kjerkoli In uporabljajo ga lahko vsi člani daižine. » zelo enostaven za prenaSanJe • 4 nastavki, ki se prilagodijo vsakemu piku Učinkovit: • hitro ublaži bolečino • zmanjša koll&no vbrizganega strupa {Idhko valcumslco Izviste tudi do40 %vbf1Z6er)dQa airupa) ^ Brezskrbna uporaba: • nima stranskih učinkov ® Sanolabor Ko^re^zo/zilmvje^ Prodajalna Velenje Prodajalna zmedicinskiml pripomo&ki, zdravili brez recepta In raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. VELENJE, Tomšičeva cesta 13-15. tei.: 03/897 73 20 Izdajamo pripomočke, k) jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. Danijela Tamše je in bo igrall^a Mlada vek^ijska giiniiazijka je l)ila nagrade /a glaviK) žensko vlofio incd liul)ilclisk!nii ř>ledahvšniiki na (leljskeni iskreno vesela -l^raika hi rada poslala tudi poklicno Vdenje - Igralka piwiala vziidnjl gJcdaliàki sezoni in lakoj piiskrbcla. daje opozorila nase ludi scloklorico Medobnuv^ncga srtîCanjH glcdaliSč s celjskcga ptv droOja. là se jc odI("ičiIa, da jc prav mlada Danijela Tamise lisia, ki bo na icm področju dobila posebno pri/nanjc za glavno žensko vlogo in s Icm slopiluv igro za republiške MaiiCkove nagrade. DiinijvlaluitiK« jc navdui^ila /. vlogo Catherine v predstavi Osem '^cnsk Roberta Thonia^a v izvedbi (Uedališća Velenje. »Njeno vlt^gt) odlikuje suveren in prepričljiv nastop. Odigrala je na videz naivno in otročje, v resnici pa inteligentno, malce nevrotično in prezgodaj dozorelo dekle. S skrbno izbranimi -sredstvi in z disctpliniranlirÍdc-sei m uče ni kov, zaradi katerega sva se za srečanje dogovorila. Deluje že od leta 1%9, Janez Dlažič, bolj znan kol Kuken-beršek, se mu je pridružil tri lela za tem. »TaJah, ki resno delamo, nas jev društvu petnajst. Samih moških. Smo že imeli v svojih vrstah tudi ženske, kakšno bi tudi še sprejeli, a ne kažejo pravega zanimanja. Smisel delovanja društva je humor. Da tega premoremo veliko, ve vsak, ki ,se je že kdaj udeležil naših tradicionalnih plesov,« pravi. Letošnji, žc sestin-irideseti, bo lo soboto v Vhski CïOri, okra.sila ga bo .slavna Ana Liza, naglasih pa Igor in Zlati zvoki. Kot zanimivost: odkar društvo deluje, se je samo enkrat zgodilo, da plesa ni bilo. Leta 1980, koje umrl Tito. Sicer pa se člani dobivajo tudi med letom, gredo na kak izlet in se nasmejijo. Da je smeh pol zdrasja, je tako ali lako znano. Z društvom sva tako opravila. Kukenberšek jc Škalčan. Tam je bil rojen decembra 1942. Istega leta in istega meseca so se Škale povečale še za štiri prebivalce. Pole| Janeza seveda. In na rojstne Skale je navezan šc danes. Mladost, jo je preživljal tam, je bila nekzij ptwcbnega. Zcaj je aktiven upokojenec, tak, ki nikoli nima časa. vVčasih ni bilo leta, da z Mileno, mojo ženo» ne bi šla na morje. Zdaj, kosem že šdrinajst let na ZPIZ-u, pa za morje zmanjka časa. Ibliko drugih opravkov imava,« pravi. Janez Blažič je bil avlo-prevoznik Celih 4() let in 29 dni. »Ko danes gledam, kaj vse se di'ïgaja avtoprevozníkom ... Ne vem. Ne vem. Včasih ni bilo tega,« zmajuje z glavo. Večinoma je vozil premog na našo Koroško, pa na avstrijsko Koroško in po v.sej Avstriji. Vsega skupaj je, ko je računal, prevozil kakih > milijonov kilometrov. Jugoslavijo je spoznal po dolgem in p.ičez. Od leta 196K je lovec, član Lovske družine Škale. »Tja me je zvabil svak, ki je bil predsednik družine.« Na račun lovcev sva se tudi malo nasmejala. Janez Btažič je tudi eden od Trinajstih Veličastnit}. Kako je s tistim: ta je pa lovska? »Lovska jc zato, ker je vse podrobno in ker vse drži,« je pojasnil. Za svoje tri zadnje obletnice, štirides2l-, petdeset- in šestde-selletnico, je dobil v dar odstrel srnjaka. Vsa tri darila je dobro okitil. Vsi trije srnjaki so bili za medaljo. šestdcsetlet-nico celo za srebrno. »Ćezzimo hodimo lZa nagrado sem dobila uro» diplomo in petdnevne počiiniee nekje v Sloveniji, Nagrade nisem pričakiwala, je pa res, daje bila moja risbica zelo lepa. Nari- sala sem jo pri likovnem pouku pri pto-fesoriei Miji Žagar. Risala sem na temo Evrope, fciko si jo predstavljam. Meni zdi velika, ker je v njej veliko držav. Sama sem daslej spoznala le dve. Počitnic se ?e veselim, ne vem pa še, kam in kdaj gremo.« (ial (irm«»všekjena naiečaju .sodeloval s spisom. »Pisal sem o sirotah, ki sem jih videl na morju. Spis sem napisal doma, za to pa sem porabil kakšno uro in pol časa. Velikokrat v prasiem času pišem, ker to rad počnem. Revščina mi ni všeč, čeprav ne vem, koliko revnih ljudi živi v Evropi. Tudi jaz sem za nagrado dobil petdnevne počitnice nekje v Sloveniji. Sošolci .so mi, ko .so izvedeli 7ii nagrado, ploskali, spis pa sem jim tudi prebral, /a nagrado sem vedel že pred podelitvijo nagrad, p<")ve-dala pa mi je mama, kije bila zelo po- m ni'Knaname.« Dominika Glinšekje izredno nada-rjejio in delovno dekle, ki končuje prvi ietnik glasbene gimnazije, ukvarja pa se še 7 veliko drugimi stvarmi. Med v.semi nagrajenci je doslej dobila že več nagrad na tem natečaju: »Sodelujem žc od i"TSnovne šole, letos je to že peto leio. V šestem in osmem nïzredu sem dobila prvo nagrado za literarno delo, v sedmem pa sem dobila tretjo nagrado. Letos sem dobila posebno nagrado za svoje lilerarno delo. Pisala sem o revščini, diskriminaciji, vse skupaj pa sem povezala z glasbeno tematiko in tako ustvarila literarne slike. Rada pišem, še raje igram klavir in še nekaj drugih iaštrumentov. Razmišljam o tem, da se bom glasbi posvetila tudi poklicno. Moram pa reči, da je natečaj Evropa v šoli zame vsako leto nov izziv, pa tudi napade so lepe. Bila sem že na taborih nagrajencev natečaja iz cele Evrope na Dunaju in na Nizozemskem, letos pa grem v Prago. In lega se spet zelo veselim.« .A^a/, VeličkI je sicer doma v Mislinji, je pa maturant umetniške gimnazije v Velenju. Njegova strast - fotografija -bo postala tudi njegov poklic, zato je bil prve nagrade za fotografijo, ki jo je prejel tudi na lanskem natečaju, vesel. »Tokrat sem izbral arhitekturo evropskega parlamenta, naslovil pa sem jo Višek globali-zacije in demokracije. Fotografija je nastala lani poleti, ko sem za nagrado na tem istem natečju stide lova) v mednarodnem taboru mladih Evropejcev v Strasburgu. To je bila zame super izkušnja. Ves čassem seveda imel fotoaparat s sabo in veliko fotogral'iral. Ker bi rad tudi poklicno postili fotogriil', sem .se odlomil za študij v tujini. Pri nas namreč ni pravih možnosti za študij fcv tografije. Študiral bom v Bratislavi, še prej me seveda čaka matura in poleti novp<.)ktni tabor na Slovaškem, ki sem ga letaš dobil za nagrado. Ne vem. kaj me lam čaka» rad pa .se pustim presenetili. Sicer pa me, kar se fotografije tiče, najbolj privlači črno-bela, uživam v ustvarjanju portretov. Vedno želim ujeti trenutek, izraz na obrazu človekii pred objektivom.« Stara drevesa pripovedujejo Mladi taziskovalei / osnovne sole liiha Kíx^ka Sošlanj so vzeli pod (Irohnoiiled 12 dreves, naravnih vi^ednol -Kazen tiveh so oslala lokalnc^ga ponuMia - Najstai^i^jše popisano (\iv\i) Naporki hrasi Tatjana Podgoršek .Anja Hrastnik in Marko P<»točniksla se odločila, da bosta v tem šolskem leiu sodelovala v gibanju Mkidi raziskovalci za Razvoj Šaleške doline. Za njune namere je slišala Spela Sovič (vsi so učenci osnovne sok Bibe Roecka Sošlanj) in skupaj so izdelali raziskovalno nalog na temo Stara drevesa pripovedujejo-pomembnejše naravne vrednote v okolici Šoštanja. Uživali so pri izdelavi naloge, na finalni prireditvi ob zaključku gibanja pa se tudi nadvse veselili. »Nismo pričakovali prve nagrade, upali pa smo na najboljše. Prej dreves v naravi sploh nismo opazili, sedaj smo pozorni na vsako. S pomočjo mentoric Danice Svarc in Jelke IVterlin smo se zelo veliko naučili,« je bil njiJicw prvi komentar. Ideja o raziskovanju starih dreves v okolici Šoštanja je bila Anjina Doma so namreč podprlistaro lipo. Anji je bilo žal zanjo in zadala si je, da ji bo namenila raziskovalnih nalogo. Piko na i pa je vsej stvari dala ponudba Občine Sošlanj, ki je predlagala raziskovanje naravne dediščine. Ugotovili so, da jc v občini evident iranili 20 dreves kot naravnih vrednot, vendar so jih pet zaradi različnih razlogov že podrli. Podrobneje so proučili dvanajst dreves, treh pa zaradi prevelike oddaljeno.sti niso uspeli. Po njihovi raziskavi so stara od 100 do 300 let. Najstarejše popisano drevo v okolici S("»šlanjajc Napočki hrast, najvišje Vodo-vnikova smreka, drevo z največjim prs- nim obsegom SirožičeVii lipa, ki je tudi najtežje dostopna, po njihovih merilih je najbolje ohranjen Roščarjev bor, najbolj poškodovan pa Orlov jesen. Razen dveh dreves so vsa oslala lokalnega pomena, za katera se morajo lastniki za vsak poseg posvetovali s strokovnjaki Območne enote Zavoda RS za varstvo narave Celje, In kaj pripovedujejo stara drevesa? Da so lastniki nanje ponasni, so kot simbol domačije. Večina lastnikov zanje krošnje, c^pisali rasti.šče z f)kolico, naredili odtis lubja in listov ... Pogovarjali smo se z lastniki in v soglasju z njimi postavili ob dreves eniwtavno, kot se sliši. Na teren smo odšli večkrat in izmerili višino dreves, ob.seg debla, premer dih raziskovalcev. Se bodo prihodnje šolsko leto znova odzvali izzivu gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline? »Najverjetneje, in tudi znova bo kakšna naravoslovna tema,« so vedož-eljni in razposajeni sklenili pogovc^r. Kar 292 dobitnilcov zlatih značk Velenje - Prejšnjo sredo dopoldne je bila dvorana velenjskega doma kulture polna ljubiteljev knjig. Medobčin.ska zveza prijateljev mladine Velenje je osmošolce ^^^novnihšol iz Šaleške dohne, ki so vsa leta šolanja prejeli Kaju-hovo bralno značko, povabila na zaključno prireditev, na kateri so prejeli zlate značke. Letos .se je končala že 38. sezona gibanja »S knjigo v svet«, v Šaleški dolini še vedno v obliki podelitve Kajuliovih bralnih značk. V gilumju sodeluje letos preko 3000 bralcev. Dobilnikov vseh zlatih bralnih značk je bilo 292, od tega222 iz MO Velenje, 61 iz občine Šoštanj in y iz občine Šmartno ob Paki. Za izviren uvod v podelitev knjig in značk jc poskrbel Cîvcrila teater iz Ljubljane, ki je uspel zmotÍ\'irali in nasmejati mlado publiko.Toje namreč oblika impro gledališča, v katerem trije režiserji tekmujejo v ustvarjanju dveh kraikih gledaliških prizorov za Zlato (Jverila značko. Občinstvo seje sproti odlcičalo, ali si je prizor zaslužil značko ali kazen. (îverila teater gledalcu omogoča vpogled v svet zaodrja, proces nastajanja prizora in končni rezultat. ùverila teater je nasmejal zlate značkarje in jim tudi pokazal, kako pravzaprav nastaja gledališka predstava. Ker pri ustvarjanju prizora sodelujejo režiser, scenografi, kostumografi, lučkar in igralci, so lahko mladi obiskovalci neposredno opazovali, kako nastaja gledališka predstava, terse na koncu odločili, ali je prizor uspel ali ne. lako jih cela predstava šaljivo popelje v svet gledališča, ki ga pri običajnih produkcijah ni mogoče opazovati, kar predvsem pritegne mladega gledalca. In Overila teater je bil res odličen. Pred začetkom podelitve zlatih značk je v.se v dvorani pozdravila predsednice Odbora za Kajuhovo bralno značko pri MZPM Velenje Marija Glinšek, pozdravil pa jih je tudi župan Srečko Meli, ki je vsem nagrajencem osebno stisnil roko in čestiial. ■ Bš Hai^jiS BIT ponovno blestel »Sredi zvezd« Vel(Mijska jazz vokalna skupina BIT (Androja Osli uli, Sanja Mlinar, tlci iu^ja Paniik. Male] J(n îiisek. Sašo Šoiic) je v soholo v Žalcu [lonovno pobi'ala í>la\ ne naí^i ade na feslivalu vokalne zal)avnc filasb(^ Sr(uli 7Aml v sobolů, 21. maja, je v /alcu polckčil irciji festival zabavne votrošništva ter fyopkve hdiumih dobrin na vsakem koraku, j^ri tem iK>nuvadi nad umetniškim izmzom in njegoudarja stmioprincip zabave, sprostitve in užiikii, da ne rečem hedonizma v prostem času. Menda si ljudje po delu zaslužijo samo to. Enako je z umetniškim fU-mont Dokler se pri jilmski vzgoji ponuja ameriški uačin film-.skega mišljenja, zahtve in njihov hdtumi[Mgjed, l)0 r dvoranah smrdelo po kokica h. íQsik, ki ik) kni i>oUijep*) ielestu bo šel v želodec, glava pa Ix? ostala prazrui. V teh dneh so v Velenju sjKt Dnevi mladih in hdture. Zdise, dii so letos še bogatejši kot ponavadi, za nekatere morda celo predolgi, l^dno pa je, da se na kukumi ravni nekaj dogaja s l>olno močjo. Ob otvoritvi mi je znanec, stari {tudi akti\mi) ker, zaupal, da ga je oblila kurja polt tudi ob zlxjrov.ski pesmi in da je vsako leto l)olj navditšen nad tovrstno ghisiM. P() mojem nainskemu po.sploševanjit in izogiixínju debate, mi njegova pohvala do danes ni ušla iz glave. In ker sem kritičen Uidi do nastopov, ki so lahko morda brezhibni, sem bil v vlogi enega od akterje)'postax'ljen v drtigačen položaj. Vtem primem sem zaupal njegovemu estetskemu obnuhi, ker vem. dit Je Človek, ki v glasbi instinktivno vedno išče nekaj veČ. //mpal sem mu, ker vem. da se lahko tisti presežek v zraku pojeni ali fHi tiuli ne. Lahko je odvisen tudi od stdijekin'nih dejavnikov posameznika. Prepoznavnast umetniškega dosežka, se mi zdi predvsem .st\'ar tega, da vsak jxmtmeznik, umetnik in jwrab-nik, kidniro jemlje zelo zare.s, s stoterimi obrazi, z odpovedovanji in s ce last no predanostjo. Če je umetniški dosežek resničen, v zraku nehij lebdi Tako kot se čuti in sottčinktije lepota igre. giba, besede pesnika z ol)eh .strani odra ali pa kot nam govorijo s svojim jezikom objekti, slike, pa naj bodo gibljive u/i mimjoče. .Slike in objekti izstopijo iz okvirja in prostora, predstave .se li še nekaj časa odvijajo vglavL Energija ustvarjalce\' je dobro zaznavna, resnične umetnine gpvorijo same zase. Nekako tako Je "govorila" s svojo zaključnopesmjo velenjska vohtlna shipina (jazz) BIT na nedavnem tekniovanju po'skih sknpin Sredi zvezd v Žalcu, kjer so obranili lanska zmago. Občinstvo je ob sklepu prireditve, zaključnem zmagovitem nastopu vzadnji fH'smi večera, pričakovalo šov, zabavo, aktističrú bum. Dobili fHt so tisto, kar strokovna žirija r tej (neupravičeno) lažji kalni Zi'rsti[w.skn.^a razumeti Dobiji so angle.^ko balado (kraške oči (The Eyes of a Child). V ušesih so poio zvoka, se čudy o, iščejo nekuj ?iovega in se veselijo življenja. ■ Matjaž Šalej dolx^iaska zveza društev upokojencev Velenje, v celoti uspela. Na odru se je zvrstilo kar 12 pevskih zborov, vsak je zapel dve pesmi. Na koncu pa so zapeli še skupno pesem, in to »Pe- sem o s'vobodi«. Nastopili so: MePZ društva upokojencev Šoštanj, MP/. društva upokojencev Dravi'>grad, McPZ DU Vinska Ctora, ŽePZ Jelka draštva upokojencev Slovenj Gradec, MePZ društva iipokojcncev Pesje, MPZ DU Mežica, î'.ePZ DU Velenje, MePZ DU Prevalje, ZePZ DU Ravne na Koroškem, ŽcPZ DU Mula, Oktet DU Velenje - Ko- novo in na koncu še MPZ DU Velenje. Seleklor je od nastopajočih za tekmovanje na republiškem srečanju upokojenskih zborov izbral ženski pevski zbor dru-štva upokojencev Velenje, ki ga vodi Vida Polutnik - Lesnika. ■ Bš 107,8 Mhz R/UDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Po poletju diši! Cc iniaš veliko dela, Ca^ hiiro icCc. kar /ago-Uwožtí veste. Vurcdnfâvu Našega časa imamo že vos mcvsec maj v novinarskih vrsiah SihkcjSo kadrovsko zasedbo, zato listi, ki smo v službi» delamo vcc, Tudi 7ato. ker je ravno konec maja in vjuniju ogromno prircdilcv, saj jih vsi pod sircho spravljajo hv pred poleinimi dopusti, /al nam je, Čc nc moremo obiskali čislo saj včasih fizično ne zmoremo. Smo pa veseli vsakega klica in sporočila org«tnizalorjev, in čc se Ic da, dogodek ne uide nc našemu radiu in ne časopisu. V leh dneh si novih moči nabira n^rvinarka Tacjatiii Podgoršek, po operaciji pa okreva Janez Hťsnik^ki mus^^delavci iskreno želimo čim hitrejše zdravljenje. Prejšnji leden se je od nas s prijaznim cmaiJom pi«ÍoviÍa 'lacieja Mniv^jak ' Je^rišnik. Kmalu ho dobila novo šefinjo ali .^cfa, ki jo bo v celoii okupiral in bo zagotov<î zahicval vso njeno pozornost. Tadeja namreč ne ve, ali bo fanlek ali punčka, z možem pa sc prvega oiročka iskreno veseiiia. Priznam, da bomo njeno delo v naši hiši kar malo popsali. saj je bila zelo zanesljiva tiskovna predstavnica, pogrešali jo bomo tudi kol moderátorko na radiu. Njena sodelavka vslužbi za stike z javnostmi na MO Velenje je tudi naša radijska si> delavka Aleksandra Murlinšek. od sobote ludi Forštner. Porokii na vrtu vile Ilerberstein je bila v sončnem popc^ldnevu ganljivci lepa. tako vsaj pravijo lisli, ki so bili povabljeni. In ni jih bilo malo. Nad slabim spanjem pa se čislo malo pritožuje radijski moderaior Marko Govek. MaJa I^ra je prava ponočnjakinja, ki še razvija glasilke. Očka pravi, da upa, da se bo navadil. Kar se poletja tiče, pri nas po njem ne diši le zaradi vsak dan višjih temperatur. Tudi lettxs pripravljamo prilogo Skok v p<»letje. ki bo bogat vodič po j^alešld dolini v poleinem času. V njej bomo zajeli vse prireditve, ki nam bodo krajšale poletje, predstavili številna športna in kulturna društva in ustanove ... Skralka, ni več časa, da vam izdam še kaj več. Preganja mc že drugo delo, ■ bš žiáfo ••• no kratko ••• REKORDNI MMS Na natečaj za nastop na leiošnjem festivalu Melodije morja in sonca se je prijavilo rekordnih 118 izvajalcev. Do konca maja bo komisija iz* brala tiste, ki bodo imeli pravico nastopiti na polfinalnih večerih, 14. in 15. junija. BORIS CAVAZZA Znani slovenski igralec se preizkuša tudi kot pevec. 11 korakov je naslov prvenca Borisa Cavazze, na katerem predstavlja avtorske pesmi s pridihom swinga, jazza, blu* esa, popevk in balad, polnih mediteranskega melosa in poetike. DAN D Njihov novi videospot za tretji singl z albuma Kalere barve je tvoj dan, skladbo z naslovom Le naprej, se je uvrstil na četrto mesto M1V lestvice World Chart Express. ZORAN PREDIN Predstavlja novo skladbo z naslovom Žarnica za boljši jutri. Gre pravzaprav za uspešnico skupine Lačni Franz v novi preobleki. Skupina se je letos ponovno zbrala in bo 2. junija nastopila v Križankah. NUDE Po treh mesecih intenziv* nega dela v studiju se podajajo v Mostar, kjer bodo naredili se končni miks skladb z njihove pete plošče, ki bo nosila naslov Mal narobe. Pri končni obdelavi skladb bo sodeloval producent Žare Pak. Kylie (»perirana Avslralska pop pevka Kylie Minogue je minuli petek prestala uspešno operacijo, s katero so ji odstranili rakast tumor na dojki. Pevko so operirali v bolnišnici v Melbourneu, po operaciji pa je bila precej dobro razpoložena 'llimor so ji na srečo odkrili vzgodnji fazi, ko sc se ni razrasel na druga ikiva, tako da so tudi nadaljnje prognoze optimistične. Pevki oh strani stoji vsa družina, prijatelji in njen spremljevalec Olivier Martinez, ki jo je v leh dneh tudi zaprosil za roko. Kylie je bila na obisku prisiaršdivMelbour-neu, ko jc v začetku prejšnjega ledna izvedela za diagnozo. Avstralka je hiJa ledaj na svetovni turneji, na kateri je predstavljala svojo zadnjo zbirko uspešnic, med njimi Can't Gel You Oui Of My Head, Slow in I Believe In You. I'Hrovi/ij.ska /niaga v (iiTijo Zmagovalka 50. izbora za pesem Evrovizijc, ki je lelos polekal v Kijevu, jc grška predstavnica He- lena Paparizou s pesmijo My Number One. Helena, ki je za favori ti njo veljala že pred finalnim večerom, je /a pesem prejela 231) točk- Na drugo meslo se je uvrslila predstavnica Malte Chiara s pesmijo Angel, ireijapa je Romunija s pesmijo Let Mc Tty, ki je na koncu zbrala 158 točk. Slovensko občinstvo je največ ločk podelilo Hrvaški (12), Srbiji in Crni gori (K)) in Bosni in I Icrcegovini (8). SUwe-nija sicer na finalnem večeru ni imela svojega predstavnika, saj je Omar Nabcr, kije nastopil s pesmijo Stop, izpadel že v četrt-k(wem polllnalu. Osvojil je dvanajsto mesto, do desetega mesta, ki je Se vodilo v finale, pa mu jc zmanjkalo 16 točk. Hogala konťcrlna se/ona LcU>2005 bo l'HÎiino, kar zadeva koncertna gostovanja znanih imen svetovne popularne glasbe, eno najbolj bogalih in rodo\ainih let, saj vesti o izvajalcih za najrazličnejše glasbene oktise kar dedujejo. Po R,E.M., Anaslaciji, Rammsteinih, Miiiku Knopflerju in J(x)ju Cck- kalerem se bodo predstavili domači bcndi Entreat, FeiLsha 1er In The Crossfire. Vrhunec glasbenih dogajanj na letošnjem DMK-ju pa bo nedvomno sobotni (27. maja) koncert v velenjski Rdeči dvorani, na katerem bodo nastopili domačini Res Nullius, gosije iz Beograda, legendarni jugo rokenrol bend Partibrej-kers in za poslastico w ameriška hardcore hip hop skupina DogEjsi«n(iši imwi (loí»k'j. \\í v<'ndar klub zapuSča. saj bo že kmalu zar\lť javTio pokazal pn^janji uxk^n. \íka in !vo sta sixtuíi, U) se \i(ii '}.v nil ilaloć. \'sl laliko Ml lakili na\ijaříc na iriinniali. Voien(skl glasbenik (îorazil Plonko je pra\i umetnik, Ne le po Izí^í^lu, ki mu zvi^l že dolgo vTslo lel - (Joli^ lasje so njegov za.^'^iini znak - ampak iiuli po naOinn živlien|a. l)oii>a kîUi je s svojo f^lasbo boi^aiil imlif ne lutkovne (n ec> vse manjši. Njihovo manjkanje bi lahko bil jasen inUikator, da so te ribe selivke ogrožene. Vrsta v glavnem živi v l^c^p!>kih vodali sveta, v<íasih pa jih je moč i>paziii ludivzaSčiicnlhvtKiah koralnega grebena Ningaloo na zahodu Avstralije. Mark Meekan iz IjiSlituta za morsko znanost v AvstraJiji, ki je s svojo raziskovalno skupino več tel prouCevat tc živali je ugoicjvit, Ua je njiiiova velikost v povprečju od leta 1^95 padla za kar l»5 metra. Dilliiin rojslva vplivii fiii /ensko menopavzo Letni Č3S. v katerem je rojena ženska, menda vveliki merivpliva na starost, v kaieri ženska stopi v obd<^bje menopavze. Tako je pokazala študija ilali-janskih raziskovalcev, ki so preučili skoraj 3.000 žensk po Že prestani menopavzi. Izkazalo se je, da skem času, in ljudmi, ki so rojeni v jesenskem času. Običajno so jesenski ikijenčki težji, poleg lega bi naj tudi dlje živeli. Kaj natančno razlike povzroča, je zaenkrat Že skrivnost, trenutno so vsa pojasnila Ic predvidevanja, a znanstveniki nikakor ne ctvomijo, da jim bo v prihodnosti uspelo identificirati tovrstne vplive na življenje ljudi. Kitajci so žad hnisili /. (Ijamantom? Kamenock^bni možje na Kitajskem so svoje izdelke i? žada brusili z diamanti. Pravzaprav so to počeli že 2000 lel predenje kdorkoli priScl na isii idejo. .Sprva je veljala teorija, da so ljudje /41 laščenje sekir v pdne do v povprečju 50^. leta .starosti, nekatere lucři í\o 55. leia starosti. Do razlik prihaja najverjetneje zato, ker so pomladanski otroci običajno rojeni z manj jajčeci v svojih jajčnikiti, pojasnjuje Angelo Cagnacci iz splošne bolnišnice Modena, ki je Študijo tudi vodil. Hitreje se izrabijo, to p tako popolnega leska na končnem izdelku. Vnamen J>tudije Sf.t strokovnjaki proučili štiri obredne sekire iz obdobja pred okoli 4.500 let. S pomcKjo loma Xžarkov in mikro- analizoelcktawwsc^ določili, da je najbolj pristen mineral v sekirah korund, znan kot rubin v rdeči barvi insailrvvseh drugih barvalt tradicionalni let) rij i sc večina prazgodovinskih kamnitih pred-metcw sestoji iz mineralw, ki nisi) trdnejSi kol kremen. Vendar je konmdšedajieseden najbolj ud-nih mineralov, ki jih znanost pozna. Od njega bt")lj trden je le šc diamant. Kar je najbolj zmedlo strokovnjake je dejstvo, da so povr.sine sekir tako preciznopoli-rane, da je v njilt mogoče videti .svojo ptîdobo. Da bi preizkusili svoje teorije so raziskovalci iz ene izmed sekir odstranili majhen kamniti primervk in ga izpostavili drgnjenju z diamantom. aluminiju In siliciju, čemur so sledile Še moderne tehnike. Z uporabo atomskega mikro-skopju ki se uporablja /a proučt?va-nje finosti poliranih površin, so znanstveniki ugotovili, da seje pKv liranje i diamantom najK^lj približalo površini sekir. Kremen torej ni mogel biti edino abrazivno zrno. ki so ga uporabljali davni ljudje. Kakorkoli že, danes z najmodernejšo tehnologijo in tehniko ni mogoče doseči tako fine pcïvr^ine, kot sojo ti ljudje izdelali na svojem orožju. Rodila sc ho Titoslavija Na letošnji 25. maj, ko smo v nekdanji Jugoslaviji praznovali Dan mladosli, lX)do ustanovili Republiko Ti tas la vi jo. Republiko Ti los lavijo bo ustanovita skupina občanov iz Rakovice pri Sarajevu z imenom žMirovna akcija humanistov.' Neobstoječa republika ne bo imela mej, njena himnabteti nekaj denarja. lako bodo državljani Bit i potni list kupili za 20 basanskih mark. državljani ostalih republik nekdanje .Tugoslavije bodo zanj plačali 10 evrov, najdražje pa jo bodo odnesli ostali državljani Evropske unije, ki b<^do lahko za ptHni list odSieli 15 evK">v, pi^e Večernji list. "Ne želimo mistificirati Titove osebnosti- Žclimole na novo obuditi njegove ideje, za katere se je boril celo življenje," je dejal Jcz-dimir Mik^vič,varuhpcčalaTi-toslavije, ki pravi, da je glavno mesto le republike v srcih vseh njenih državljanov. Utoslavija ima tudi .svojo spletno stran, kjer lahko preberete zanimive podatke o njeni ustavi, dolžnostih, grbu, potnem listu, preko nje pa si lahko uredite tudi državljanstvo. Rokometna Igralci Gtjrenja so v zadnjih dneh dvakrnt skoraj zgoreli na igrišču v po zmagi. A niso, »pogasili« so jih pivoviirji. Strankarska ludi v Dcsusu so rekli, da nc bodo več le stranka upokoj C nccv, tudi mlajiiih. Pa saj so žc zdaj: mladih upokojcnccvî Računalniška Mojstri posla z računalniki vdirajo v najrćizličnejSe sisteme. Mojstri drugačnega p{>sla zaradi računalnikov vdiraj«^ v u-go-vino, Sole in druge prostore. Zakonska Podatki iz lanskega leta kažeji>, da ni re>s, da ljudje na naSem območju nc spoštujejo zakona. Lanijc v zakon stopilo već parov kot leto poprej, /.lobocži pravijo, da jo le pri tem tako. da listi, ki spo^lujejo zakon, pridejo v - arest. Popevkarska Cilasovalci so prisluhnili lx\scdilu na^'pesmi. In ji iznikli stop žc v kvalitïkaeijah. Dobrodelna Rdeči križ, Kariííis in podobne dobrodelne organizacije si prÍ2adť\'ajo, da bi /brali ùnn veO denarja, da bi nasilili laCnc. Nc kje v lujini, pri nas. Marsikdaj so veseli. Ce jim u:^ zbrati toliko denarja, da kupijo vsaj toliko hrane, kol jc po kakih po/^rtijah mnogi vrtejovsmeti. Mlekorska Velika ve<5ina na^ih rek icčc proti vzhodu. Lc mlečna reka loče zadnji cas \'se bolj proti zaliodu. Proti Italiji. Gozdarsko Osrednja letoSnja prireditev ob tednu gozdov na na^em obmi>Cjubo v(ior-njcm Cîradu. Glede na lo, da bodo letos c^b tem tednu dali poseben poudarek pomenu lesa, jc dobro, da ni v Nazarjah. Tam je zaradi lesa vse več ljudi ob kruh. Spravna Pravijo, da ne bo prej sprave, dokler nc bo vsak pomelcl pred svojim pragom, Zdaj ^ vedno v veliki meri volja, da bi mno^ pometali pred tujim pragom: zalo se dviga še več prahu. Okrogla Prvo mozirsko kro?i5če gradijo prav pred rastočim poslopjem, v katerem bodo na^le svoje mesto upravna enota in razne državne institucije. Morda se bodo zaposleni ob pogledu na kro?i^c .^e sami malo bolj zasukali. 26. maja 2005 «n^JlJi V SREDISCU Marke ostal na Everestu 13 »/(laj boina |)a počasi odšla. Pozdravi vso. Kad vas iinani, poljub Matko.c - i\)vzpel so jo na íjoí'0 vs<^h goia, na Mon! I^lvciosl. a z njega S(; ni \ r nil - Sošlarij in Saloška dolina žahijola MilertB Krst/ć « Planine Bila je lako nepojmljiva, slizli tako zelo neresnična, da je boleče re/ala po vsej dolini. 45-îclni Marko Lihlencker i/1bpolšice, Clan Šalejvkci^aal-pinistii^nega odseka, se po osvojitvi gore vseli gora, 8.848 mein^vvisokega MonlEvere-sla, gore, ki si jo je lako želeL ni vrnil. Pogrešali so ga otl so-IvMe, 21. maja, kose je s kolegom Vikijcm Mlinarjem, članom PK Rifnik, ruskim iilpinislom Vliidimirjcm Lan-dejem in šerpo Pasang Dorji-jeni i/ ba/nega tabora na vi.sini 8.300 metrov odpravil proli vrhu Monl Evercsta. Zaradi le/avzdere/ami.sta Lande in Pasang odstopila od nadaljnjega v/.pona, Slovenca sla nadaljevala. V soboto sla oba (udi dosegla vrh. Vesl o njunem uspehu se jc razširila kol blisk. »Marko Lihtoneker iz Šoštanja je skupaj s soplezaleem Viklorjem Mtinajjem ob 13.(XJ po kitajskem času osvojil najvišjo goro našegii planeta. Iako je Marko postal prvi prebivalec zahodnega dela Šaltške doline, ki je osvojil najvi^io točko sveta,« je pisalo na spletni sirani. Vedoč sicer, da alpinista, kisla se v Himalajo odpravila konec marca» čaka še težak spust, ni nihče pomislil na tragedijo. Lihtenekerja v bazni tabor ni bilo. Vreme, ki jc bih) pred tem lepo, se je poslabšalo, pričelo je snežili, zapihal je močanveter... Njegovo (ruplo vora. Nekateri domnevajo, da se je izvrstno pripravljenemu šaleškemu alpinistu lahko pripetila le tehnična nesreča, da je morda (xJpovcdal ventil na kisikovi bombi... skih športih so namenili Marku Lihtenekerju, Po scenariju prireditve so o dobitnikih pripovedovali njihovi prijatelji, znanci,športni tovariši... O Marku je tislikral - oba sta Sredi marca je Marko Uhteneker prejel priznanje Športne zveze Šoštanj (foto: AV) so naslednji dan našli šcrpe, ki so sodelovali v kitajski odpravi, na višini 8.8(>0 metrov, torej le malo pod vrhom. Vprašanje» kaj se je zgodilo, bo najbrž ostalo bre/ odgo- Bilo je sredi marca v Šoštanju. v dvorani kuliurnega doma, kier jc Športna zveza vŠošlanj podeljevala priznanja naj športnikom. Priznanje za športne uspehe v neolimpij- biia v dvorani - z velikega platno govorila žena Marjana. Posebna toplina je vela iz njenih besed, 'laka, ki jo pi^mniš. Nekje v sebi je morda slutila, se bala...,a vedela, da Marku nobene poli ne bo ubranila. Vteklo ga je. Vedno ga je vleklo. Kot bi slišal klic. Usoda? V torek smo z njo govorili. Rada bo povedala, kaj o Marku, a naj jo razumemo, je rekla. Cakaía bo, da se najprej vrne Viki. Pričakuje ga 7. ju-nija. Owoli pa, jc rekla, da povzamemo kaj iz njenega pisma Vi-kiju. »Ko lx)š lo bral, vedi, da smo zelo veseli, da si se vrnil. da boš lahko mojima otrokoma razložil, kako lepo sla se imeJa. Pridi varno domov in mi prinesi spc)mine, ki nam bodo pomagali v teh časih,« mu je sporočila. Zadnje sporočilo, ki gaje sama prejela od Marka, pa je od srede, 18. maja, ob 8.30: »Zdaj bi'jma pa počasi odšla. Pozdravi vse. Rad vas in^am, poljub Marko.« Bil je zadnji. Marko Uhteneker je bil ptaninec, alpinist In gorski reševalec. S svojim znanjem in izkušnjami je nesebično pomagal mnogim obiskovalcem gorskega sveta, ki so se znašli v stiski. Posvečal se je tudi turnemu smučanju in bil slovenski reprezentant Lani se je z Davom Karničarjem odpravil na smučarsko-alpinistično odpravo na najvišji vrh Severne Amerike, 6.193 metrov visoki Denali (Mt McKinley). Odprava je vrh uspešno osvojila in Davo ter Marko sta nato opravila še spust s smučmi do skoraj 4.200 metrov nižjega baznega tabora. Poleg zimskih in planinskih športov se je Marko ukvarjal tudi z drugimi, s kolesarjenjem, gorskim tekom in fitnesom. Igre diabetikov tudi promocija Velenja V soholo prioakiijejo v Jczoio vsaj 1500 diabolikov iz vse Slovenijo-- Sladkoiiiih l)olnikov vso voo, vso boljši ludi njihov {)ol()žaj v družbi Vcicnjť - V pri^storih Mcsuk (občine Velenje so na pi^nedeljkovi novin;irskj konlercnci predstavili priprave na 10. šporino-rckreaiivno in družabno srečanje diabetikov Slovenije, ki bo Î0 soboto polekalo v Velenju. Na konferenci so sodekwali predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Praproinik, sekretarka Društva diabetikov Velenje Ingeborg Cas, razširjena po svetu in tudi pri nas. »V naáí drž-dQ naredi znosno, popolnoma ozdraveli pa Tiskovna konferenca pred sobotnimi športno rekreacijskimi igrami diabetikov Slovenije v Velenju je postregla še z zadnjimi podrobnostmi. predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar, član 10 Zveze drušlcv diabetikov Skwenijtí Bojan Pa^je in v(^dja Urada za ncgt"ttpodarvke javne službe Darko Lihtcneker. Romanci PrapnHnik je v uvotlu pi'>udarila, da je sladkorna bolezen (diabcles) danes zelo ne more. Ob zdravilih in urejenem življenju, ki ga mora Živeli sleiierni sladkorni bolnik, je zelo pť>membna tudi lelesna aktKnost Načelo »pc^skrbi, da pokuriš vse, kar si p(^jedcl« morajo diabetiki še toliko bolj spii^lovali in ga vsakodnevno kar se da v ccloii uresničevati.« Večina sladkornih bolnikov je včlanjenih v dniStva, ki so organizirana po ol>mo^]h, oWInali in tudi drugače.'latónih dru5icv jevSloveniji kar 39. Vsa društva sladkornih bolnikov v Sloveniji so povezana v Zvezo dru.^tcv sladkornih bolnikov Skwenije - SLODA. Vsakt) lelo eno od druitev priredi !^portîio-rekxealivn-rekreativni in družabni deL šporino-rekreativni del bo obsegal sedem panog. Udelcženci .se bodo lahko udeležili pohoda {\o Velenjskega gradu z ogledom muzeja, pohoda do konjeniškega kluba Vulenjeali tesla liitre hoje. Na l'RC.Îe-zero, ki bo osrednje prizorišče dogajanj» pa bodo imeli sc tenis, odbojko, pikado in rusko kegljanje. Ob 14. uri bodo pudaril, da je srečanje pomembno ludi /z mesio Velenje, ki je ravno prav veliko aH majhno za lovrstne prireditve, saj bo prava promtxija za lepcJte, kijih imamo, Pa jih marsikdo še vedno ne pozna. ■ Bojana Spegel I^RILOZNOSTNl KOVANCI Banka Slovenije daje 23. maja 2005 v prodajo in oblok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob tOO-lctnici slovenskega filma 14 VI PIŠETE 26. maja 2005 Široko odprta vrata Muzej Velenje <îrgani/ira lelno pel dnevov odprtih vrat v muzeju na Velenjskem gradu in na Kavčnikovi domačiji v /avod-njali. V nedeljo, 15. maja 2005, na mednarodni dan druřin, smo ptwahili dru;^inena brc/pla<^en ogled. Lepo jc bilo videli dru:?ine, ki so sonCno nedeljo namenile skupnemu spoznavanju in doživljanju naše prele-klosii. Posebej so sc i/kii/ale siare mame, ki so pripeljale svoje vnuke in vstarilrgovini in gostilni ter v/birki o naslajanju mes la Velenja nasialgiOno obujale spomine. Dei>ei stalnih muzejskih in galerijskih zbirk na Velenjskem gradu si je ogledalo III odraslih in 98 olrok,Kavini-kiwo domačijo v Zavodnjah pa 30 odraslih in otrok. V sredo, 18. maja 20i)5, pa jc bil mednarodni dan mu/ejev. Tojedan.kiga muzeji povsem svetu praznujejo / dnevi odprtih vrat in z raznimi dogodki na vsako leto razpisano lemo. Leioiinja lema je bila Muzeji povezujejo kullure. Tudi na la dan smo povabili na brezplaCen ogled píwameznike, najavljene skupine pa so piaiale vsl<')pnino. Na deževen delovni diinje prišlo v muzej na brezplačen ogled 21 odraslih in 9 otrok 1er najavljena skupina 41 odraslih, na Kavcnikovo domačijo pa posamezno 3 odrasli in najavljena skupina 30 odrashh. V obeh insiilucijah smo z letošnjim obiskom zadovoljni, siij je do konca aprila Muzej Ve- lenje obiskalo 4053 obiskovalcev, U 7 več kol lani, KavCnJ-kovo domačijo pa539 obiskovalcev, 206 več kot lani. Izjemen je tudi odziv osnovnih i^ol na pe-sire pedagoške programe, ki irajajo po tri čilske ure in so sestavljeni iz učne ure in iz delavnice, v katere se po lanskolel-nem obisku tudi leios vračajo šole Í7 naSe 1er iz Savinjske doline in Konjske. Velenjski grad je po obnovi eden najlepših gradov Sloveniji. Tudi Kavčnikova domačija jc çravi biser kmečke arhitekture. Želimo si^ da bi ju domačini obiskali vsaj enkrat letno in gotovo ludi vže poznanih zbirkah opazili kaj novega. ■ Aca Mes Nazaj k naravi V petek, 20. maja, smo imeli prvošolci OŠ Antona Aškerca naravoslovni dan. Odločili smo se, da zapustimo mestni vrve/^ inseodpravimo v naravo. Obiskali smo DruŠivo rejcev domačih živali. Pol nas je vodila ob Velenjskem jezeru, kjer smo občudovali redke plice, ki si se iščejo svoj praslor Prvošoici in prvošolke OŠ Antona Aškerca pod soncem. Naio smo sc povzpeli na bližnji grič, s katerega je čudovii razjed na jezero in lirk^ okolico. Na vrhu griča stoji idilična koča z vedno odprtimi vrati, na katerih piše Društvo rejcev domačih bivali. Ljubitelji domačih /bivali radi prihajajo k njim na obisk, saj so redki, ki se v dana.^njem času zavedajo pomena narave in domačih živali. Prvošolcem so predstavili svoje delo in prikazali redke vrste ptic. pernatih živali, kopitar* jev in kuncev. V njihovilî očeh je izžaa'^vala ljubezen do narave in živih bitij. Prvoik)lci so bili navdušeni in željni odgiivorov na svoja vi^raSimja. Videli živalske vrste, kijih v me^sinem vrvežu pogrešajo ali jih sploh ne poznajo. Zaželeli so si ponovnega obiska pri rejcih domačih živali, ki so nas tako lepo sprejeli in pogasiili./veseljem se bomo skvrnili k njim. ■ Metka Sm/mov Ošt/r, prof. / GŘMl^T GARANT d.d. Poliela. industrijska prodajalna Delavni čas prodajalne: pon-pet od 6. -18. ure, sob od 8. -12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@garant.$i, spletna stran: www.garant.si (Basom ^mm^^ (EmMjCBmî'CiaiE^^ Kuhinje PAMELA« dnevne eobe OLJKA in spalnice KAJA 2 dostave In montese IS % popust ns kuhinje PAIHELA 20 H popust na PREDSOBE m KOSOVNO POHIŠTVO 90 ^ popust ne spalnice SABINA oreh do odprodaje saiog NOVO - OTROiKE iN MLADiNSICE SOBE ROSA VEL-iKA p.pMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHÍSTÍ/A od 3. .5. do 18. 6. 2005 AGRADNEM ŽREBANJU!! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI Vzajemni skladi KI) - varna in zanosljlva naložba PRVI SKLAD DENARNEGA TRGA IN PRVI SKLAD SKLADOV V SLOVENIJI Z IZBOROM NAJBOLJŠIH TUJIH SKLADOV V v/ajcTTinili skladih KD varcujc prek 66.000 vlagalcljcv, vložena sredstva pa presegajo milijard tolarjev. Obsioječim v/ajcmnbn skladom KD, ki so se v preteklosti izkazali kot najboljši sKwenski v/ajemni skladi, sia se pridružila še dva, ki nudita vlagateljem nove možnosti naložb: KD MM. v/ajemni sklad denarnega trga, in KD Pivi izbor. V7ajemni sklad delniških skladov. Prav slednji je se posebno zanimiv za sir^i krog vlagateljev. saj je prvi skwenski vzajemni sklad z izborom najboljših tujih investicijskih skladov, medlem ko je KD MM, v/ajemni sklad denarnega trga. prvi slovenski v/ajemni sklad brez vstopne in izstopne prskin lor /. ni/ko u|)r2i\l);)lsko KD MM, vzajemni sklad denarnega trga> se uvrSěa med nizko tvegane vzajemne sklade, kar pomeni, da bodo /a- radi njegovih naloi>b v kratkon^ne in stabilne ťinanOne instrumente nihanja vrednosti enote premoženja preccj nižja kol pri drugih vzajemnih skladih, ki nalagajo v bolj tvegane oblike naložl% kol so npr. delnice ali obvezniee. Naložbena politika KD MM, vzajemnega sklada denarnega trga, namreč določa, da bodo prevladovale nalcržbe v iaslrumente denarnega irga (zakladne menico, blagajniške ^a-pise), ki bodo skupaj z naložbami v denarne depozite predstavljale najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, le preostanek pa bo v drugih vrst ah naložb (delnicah, obveznicah). KD MM, v/ajemni sklad denarnega tfga, je primeren za vse tiste vlagalelje, ki nimajo posebnih izkušenj ph vlaganju na denarne trge, kol ludi za vlagatelje, ki pričakujejo nekoliko vi.^je donose, kot jih na daljni rok prinašajo denarni depcwiti. Primeren je tudi za vse, ki želijo v času neugodnih gibanj na drugih kapitalskih trgih (npr. del nizkem in obvez nizkem trgu) svoje nalažbe vsaj začasno preriiz-porediti v vamejSe oblike s stabilnim donc'Rom. Nenazadnje je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, primeren tudi za liste vlagatelje, ki pričakujejo v prihodnc^ii večji izdatek, a 5e ne vedo natančno kdaj, v vmesnem času pa bi vseeno želeli naložili svoj denar. in kar je ludi zelo pomembno - KD MM, vzajemni .skiad denarnega trga. je edini slovenski v/ajemnl skliid brez wtop-nih in izstopnih strcs^kov, pa tudi sicer st^) stroški upravljanja nizki, saj upravljal-ska prcivizija znaSa le 0.5 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev! KI) Vrsi í/.hoi\ \/.ajeinní sklad (Iťlniskíh skladen: Prví í/hor naflmljsih tujih njvrsHci]^^^ KD Prví izbor, vzajemni skiad delniškili skladov, je namenjen vlagateljem, ki nimajo iz,kušenj z vlaganjem na kapitalske trge, želijo pa dosegali doni")se svetovnih investicijskih skladov, ki so dostopni na globalnem finančnem trgu. Skrb za svoje naložbe lahko prepustijo družbi za upravljanje KD Investments, d. o. o., ki božanje opravila izbor investicijskih skladov najboljših lujih upravljavcev. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, omogoča vlagateljem doseganje višjih donosov ob nekoliko vitjem tveganju- Naložbena politikii v/ajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad deluiškili skladov, določa, da morajo naložbe v druge investicijske sklade predstavljali najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemtiega sklada, večinoma v takšne, ki sami nalagajo v delnice. Ne glede na potencialna višja nihanja vrednosti enote premoženjabo zaradi omejitev naložb, dok^cnih z naložbeno politiko in 7 za-koaskimi predpisi, dosežena visoka raven rifpršenosti nali>žb, s tem pa bo manjše ludi naložlx-no tvcgatije. Najvišja vstťípna provizija v/ajemnega sklada KD Prvi izbor, v/ajemni sklad delniških skladov, /nasa 2% In pada z višino vplačanega zneskii, medtem ko izstopnih stroškov družba za upravljanje ne zaračunava. Će pa boste pohiteli in vplačali v v/ajemni sklad do vključno IC. junija 2005 do 12.00 ure, bosle prihranili 2% svojih.sredstev, saj vam družba za upravljanje v prvem mesecu poslovanja v/ajemncga sklada vstopne pnwije ne bo zaračunala! Vse dodatne informacije in pristopne izjave k pra^lom upravljanja vzajemnih skladov KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, kol tudi o drugih v/ajcmnih skladih KD, so na voljo v Finančnili točkah po vsej Sloveniji ali na spletnih straneh: www.kd-group.si in www.financna-iocka.si. Vabljeni v Finančno točko v Velenju ali Celju. Veseli bomo vašega obiska! 080 1208 ORANŽNI TELEFON BREZPLAČEN KLIC Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospektov v/ajemnih skladov KD MM. vzajemni skiad denarnega trga in KD Prvi izbor, v/ajemni sldad delniških skladov, s katerimi upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 20ň, Ljubljana, bodo vlagateljem najkasneje od dne javne ponudbe investicijskih kuponov med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki bodo spreje-mali pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si,kjer bosta velek-tronski obliki d^^topna prcx'^peki in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila v/ajemnega sklada, ko bodo na voljo. 26. maja 2005 «»^ĆAS MNENJA IN ODMEVI 75 Mnenja in odmevi Koliko časa bo še propadal velenjski letni bazen? Pred ptíldesťlimi leti je bilo Skalsko jezero izredno populaj na turisliCna loOka Slovenije in žir.^-Ob vikendilt so priiiajalc iniiožice avlobmov iz Slovenije in celo iz Hrvi^Ake. Vviki^mi hISieah so hI« vali goslje i/, cele Jugořilavije. Jezero je imelo urejeno kopalÍ!>5e in celo poletje je bilo na tem kopališču veliko mladih in slarlh, kiso uživali v kopatýu in sončenju (icdaj Se nisnîo vedeli za škodljive učinke pretiranega izpost-vijanja sončnim žarkom). Deloval je ludi plavalni klub Rudar Velenje. Trenirali smo in tekmovali, sicer 110 lakouspesno kol danes velenjski plcvalni klub. vendar je veliko nîladih ravno na je7eni pridobilo 7Jianje iz plavanja. Jezero je imelo '.udi svoje temne plati. Skoraj vsako leto je nekdo iitoniLvondar je kljub (oniu v poznih petdesetih ji >^>dnjih .Šestdesetih letih igralo pomembno vlogo kot poletno import no rekreacijsko .s red išče M^lenja. Danes pel desetletij pozneje, Velenje nima podobnega centra. Veliko Plevelovo jezero ni urejeno, niti ne pritegne toliko kopalcev in verjetno je bolj nevarno, kol je bilo nekoč Škalsko jezero. Letni bazen Da kiasni lokaciji skoraj v centru mesta pa neusmiljeno propada. Namesto da bi postal pomembno žpor t no-rekreativno središče, postaja točka, kjer se ponoči pa tudi podnevi zbirajo, milo rečeno, čudne ťwebnosii, Čas je, da nekaj naredimo, ustavimo propadanje, obnovimo l^azen in omogočimo mladim in starim ukvarjanje s tem Sponom. To je lahko zelo resno ali pa rekreacijsko, ali pa prijetno mesto za druženje poleti. Plavanje je izredno zdrav Sport. Ker sem nekaj časa aktivnoplavai v Rudarju, se dobro zavedam, koliko mi je leh nekaj let pomagalo v življenju. Treningi plavanj.'i so precej dolgočasni, moral imeli veliko volje. da preplaval veliko kilometrov, da bi potem odplava) dc^volj hiiro nekaj minul. Zahvaljujoč plavanju semse naučil v7irajiKx>ii. prenašati poraze in se veseliti /mag. To mi je veliko pomagalo v življenju. Poleg tega senj pozjieje, ko sem učil hčerki plavali, ugotovil, kako je pomembno pri leni obvladali osntwne elemenle. kot je recimo dihanje pri plavanju. Te izkuSnje sem prcna.šal na druga področja učenja, kol je na primer računalniško programiranje. Da-ne.s z ve.seljem obiskujem velenjski zaprîi bazen, uživam v rekre-aeijskenî plavanju, razmišljam o sodeksvanjii na evropskem piven-stvu veteranov v plavanju. Ugotovil sem, da je veliko veteranov na svetu, ki še tekmujejo, najsiarejša skupina je od 100 do 105 lel. Sedemdesetletniki Še vedno hilro plavajo. Malo je šporiov, s katerimi se lahko uk'varjajo osebe v precej poznih letih, llidi poškodb je v plavanju zelo malo. oz. je plavanje izredno dobi o rehabilitacijsko sredsivo za poškodbe, ki nastajajo v drugih Športili in na delu. Ko se včasih zvečer vračam iz zaprtega bazena» prijetno utmjen. sem slabe volje, ko na nekaj mestih (od samega bazena naprej) vidim nîlade s steklenicami, ne ravno najboljše pijače in cigaretami. Vedno razmišljam, ali ne bi bilo bolje, če bi se namesto pijače ukvarjali s .športom, tudi s plavanjem. Bili bi bolj /dravi. psihično močnejši, bolje pripravljeni za živ« ljenje. Seveda brez bazena in urejenega k(^pall<Ča ne moremo izkoristiti vseh prednosti, ki nam jih ponuja ta Šport. Će želimo dobrda-jalee pravico izbrati "najboIjSe". Nikakor pa ne morem in N(X^EM razunKti. da so me poslali na ccsto, ko so mi dolgwali že dve plači in pol, pa lanski regres m seveda celo odpravnino. Torej od januarja je bil ves moj dohodek 45 tisočakov, ki sem jih prejel.^ iz zavoda za zaposlovanje, sedaj pa smi^ že sredi maja. Res pa je, da sem dobila nakazilo izzav(x1a tudi ta mescc, ampak lega inJ je vzela banka, ker nisem imela nekaj mesecev nobenega priliva in so mi ukinili limit. Takoda sedaj ne bom dobila še naslednji)! dveh nakazil. Da poenostavim . Od januarja do avgusta bo ves moj doho-dek45 iLst>čaktw. Resjiici na ljubo moram povedati, da mi je bila odobrena iz socialne službev Velenju enkratna pomoc v višini 50 tisočakov, kar pa spel vzame banka. Seveda imam še kredit, ki ga tudi ne moreni plačevati, lako da se mi tudi tam nabira dolg. 'Ibrej od začetka letošnjega leta živiva s sinom samo z njegovo preživnino in takoje seveda jasno, da ne morem plaCevati položnic in mi sedaj grozijo izvršbe na vseh koncih ij) krajih. Rada bi ob tej pril(ržn(*^U vpjaÁala "odgovorne" za na.svct. če je Še sploh komu mar, mar za naj5, ki smo vse življenje delali in nenazadnje, ali je Se komu marža otroka, ki ni kriv, da mu niati ne more privoščiti pi^čii-nic na morju (no. nisem mu jih ijiogla pi ivoščit niti z zajamčenim OD)» pa kaj bi te ... prikrajšan je ■Aa osnovne stvari, ki so nujno po-irebne z^ zdrav razvoj vsakega lUroka. In zalo vas lukaj spošto- vani gospod Marjan Gaberšek javno vprašam: ali res ni mogoče, da mi i>:plačale vsaj zaostale plače, da lahko pokrijem najnujnejše položnice, tako da ohranim vsaj streho nad glavo, kar nama je edino Še ostalo? Vem. da se boste lukaj verjetno izgovarjali na "zakon" in da tu ni izjem. Ampak vsak primer oziroma problem je izjema in tukaj ne prosim miloščine, ampak samo kar mi pripada pn zakonu. In ne dvomim, da bi se na.šlo toliko denarja, da bi nam najbolj ogroženim'* lahko izplačali nekaj denarja v obliki akontacije, da se res ne znajdemo ie.snično in dobesedno na cesti. Upam, da bo to prebral tudi spoštovani gc\spod Župan in da ne ostane ravnodušen, čeprav v svoji skromnosti v to dvomim. Ampak po drug! strani upam. da občutek za ljudi v stiski Se le ni popolnoma zamrl in da se ob mojem pisanju vsaj zamisli, če že ne more nič pomagati. Ne bom napisala "noče", ker gospoda Zupana ascbnocenijii iii si kaj takšnega ne bom dovolila, No lo sem imela povedati, črprav nc vem. kaj spin s tem sprožila (Če sploh sem kaj. razen pomilovanja). Samo želim, da vedo tisli. ki i)i lo morali vedeti, pa si pred lem zatiskajo oči. Pa lep pozdrav, ■ S. G. M CLUB, tovarna konfekcije d.d. - v likvidaciji VELENJE. Koroška 37/a objavlja POPOINO RAZPRODAJO PO IZJEMNO UGODNIH CENAH ZA GOTOVINSKO PLAČILO; - zalog oblačil - metražiiťí tkanin - strojne opreme - industrijski šivalni stroji - pisarniške opreme • visečega tansporta za proizvodne ali sWadiščne prostore Razprodaja bo potekala na sedežu družbe, v Velenju, na Koroški 37/a, vsak delovni od četrtka. 26.05.2005, med 10. in 18.uro, do odprodaje zalog. Dru&a zaradi prenehanja poslovan a. odprodaja tudi nepremičnine v Velenju, na Koroški 37/a : - proizvodno halo neto površine 1.450,95 nř ' poslovne prostore neto površine 193,53 m^ Izhodiščna cena; 259,500.000,00 SIT Zbiranje pisnih ponudb za odkup nepremičnin traja do 15.06.2005. S VSAKODNEVNO VARČEVANJE * EURO * :spm: * * * PAMETNI NAKUP KMĚáaPKšur NAUm WOg za kg S!T 2.990,- POSEBNA SAIAMA ssatOM sœg ^ za kg SIT 598,- PÍVOWEIZEN 500 ml zal5IT258.- HRENOVKE JHm TOBIAS- 240 g za kg 517829,- ORANŽADA 'BLUÍ5' 1500 ml za I SIJ 73,- cffls SiAŠi. \m. TBTOfíOKNm DOUSANDCADOtOAmO' 250 g za kg SIT 1.500,- U19B L 375. SKUP MAUNA 750 ml za I SIT 385,- LAHPÔJHt ST 289.-1 NMiac ZBBU JABOÍXA/ Aa 'pimosoi 700 mi za I SIT 270/ EUR08PIM MAJVEČJA ITALJJAM8KA VERIGA DISKONTOV Z VEČ KOT OBldfilTE NAâO SPLETNO STRAN innfwuif PKElttS BONTA '■22' 1000 g ,999. enAH '-22' 1.000 g L2§9 12 tíDSNIHlUČKIlAZUČNm'''2y 850 g .s. nj^ I ' zo kg SIT 352,- ly^^Yj^ ^^ Luàaaocam) 6/1 '-22' 420g zokgSITl093,- [Ml MT 459. PTUJ: Ob Dravi. 3A delovni čas: B-SO ponedaijsk-fio bota NOVA GORICA: Vojkova cesta 49 delovni čas: 8-SO po nedeljek-^obota VELENJE: Goriikd cesta 46 dekivni čas: 6^0 ponedaJjak-Bobcjta J^NCE: Titova ulica 1, delovni čas: B4Q (Kineddjek-sobota SLOVENSKE KONJICE: Delavska cesta 12 delovni čas: 7-19 ponedeljek-patdk / 7-15 sobota TfíŽiČ: IMidlca, 10 9istrica pri Trhàu dskivni čas: 9^0 poned sijak-aobota PRODAJNIMI MESTI ounospin. it; PREVALJE: NOVO MESTO: Pri postal 4 Kočeverjeva 1 delovni čas: 9-SO delovni čas: 9-SO pcnedaljak-aobota ponadsijek-aobata POniUDBA VELJA OD 26. MAJA DO 04. JUNIJA 2005 Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Ormož Moštvo (]c\\ii Pivovarne Laško jo v.e triiiajslic osvojilo državni naslov. (Jorenji^ tlnifíir [)() vrsli i\m}ii\ tretji rokoniolaši lijiiloincrja Ormoža, ki so nedvomno največje preseneeeiije lelošnji^^a pi venslva. z nedeljsko povratno finalno icknio(?7 :?2) v celjski d club čaka 5o fínalnl turnir za pt'kiil Slsluj(.x^i (relier Mini Po/iin. Po rednem delu je bil izid nc-allvíCcn. 'íiKiišliijc pixJaljŠkipopci minul niso prinesli zjnagov;dc{i. izid jc znova o^tal neiXili'xScii - 47 :47, Sledila je loicrija-iwajanjo sedem-mclr^wk, pri katerih pa bili pivo- Jani Zivko: vse Ik) znano v pon(^(lcIjck Kdo bo m)vi trener (Jorenja, je le dni najbolj aktualno vprašanje ljubiteljev rokometa v Šaleški dolini. Veliko imen smo slikali, med drugimi eclo, da naj bi Ciorenjc v novi d Wlenjéanov pii le kapelan Soviê, 'laiuše in /rnii sla zgrešila. Ivan VajdI pa ni ii^bil le lekme, ampak sc mu je krog poík prvi tekmi so VelenjCajiio<;talj zdesetkani. Poškodovanemu Vidu KaviiCniku in Branku BcdekoviCu <;(a se na piwraîni lekmi v nedeljo kot gie(Utlca nu tribuni pridružila ^ L\ika Di-sbelšek. ki sc mu je obnwila poškodba ramena, in Momir iliC. Skratka, trener Ivan Vajdl jc ostal skorajda brez eeKilne zunanje vrste. Kljub temu so «e njegovi igndei. dokler so imeli rnoCi, dobm upirali nasprotniku. V pivili de^timinutah so C jjljanom eeli'» dvakrat ušli za zadetek in imeli priloižnt^si, ^la jxive-dejo /a dva. Sredi bil i/id ie izena63n-8;8.nalo pastsdomaCi predvsem pa /uslugi dobrih «obramb («•^razda Ski^fado polčasa pobegnili za Jlirigole. Velenjčiini so ludi vdru-gent poléasu igrali zeh pi>ŽnvovuhH\ vendar je bilo lo premak> za more-bitnopreseneeenje. Veliko st> grešili, pivovarji pa niso dovolili presenečenja. Drugi pt>lćas so rcs. Pod njegovim vodstvom jc (iorenje doseglo najveCji u.speh v bogati zgodovini kluba: pi^slali so pokalni prvaki 1er zaigridi v pokalu po-kalnili 7 zmagvwalccv Evrof> ske roki">melne zveze, lani in letos pa so se okitili / naslcv vom pcxlprvaka in se obakrat uvfslili v ligo prvakov. trenerja Iv:ina Vajdla pa je bil lo po vT>ti drugi luislov podprvaka in p<> îKwno igranje v sanjski ligi prvakov. Viíjejpaneboveívíxlíl Vi'lenjéamA'. Njiliovtrcncrbi>lc ŠcvKívini luko-noc tedna na finalnem pi'ikalnem tur-niiju. V mivi «rezoni pa lxs irenersko pol tudaljcval v Pivveniu. Po končani tebiii seje eeljskoklnl> sko vodslM> skupaj z navlači pti!;lovilv> odSei^ejaRiitenke.ki se seli na Pirenejski poloti>k, kjer sc bo pridrvižil Aiesu PaiiwiCu pri Ciudad Realu. ■ vos Elektra peta Sošlanjčani konrali naporno prvenstvo -Odlična prdaljsku. so SoSianjčani psihiCno precej padli, kar se je pCk in zai&>tov:l Olimpiji zmago, tako da v domaćem pivenstvu ostaja nepi^ražena, Vzadn jen^ krogu pa jo je namučil ^e GeopUn Slovan, kalercga je v mestnem derbiju Olimpija ugiiala ^ele po pixialjsku. Eilckira pa je v ziidnjcm krogu v torek gostovala v Treh lilijah v Lašken?. V prvih dveh Ceirliiutli je igraia dobn^ v obrambi v napadu pa poivwno Ziidevala za tri. («"^krai seje peli ponovno zbrali moči (nvsobi>U> vSosianjn navdušili z odlično predstavo, ko so dodobra namučili Uniona Olimpijo, Ni dosli manjkalo. da bi se ob koncu obrnilo tlrugiiče. kol seje. Ellektiaje namreč imela pobudo vse do polč;^sa, tudi kasneje pa je še nekajkrat povedla. Otilično so igrali v obrambi, v napadu pa so poncwno i/yrstiu") zadevali za tri, pri čemer je bil najbolj ra/piMožcn Marijan VidiwiČ. ki je siimovprvi Čelrlinizailel U i. skupno pa pel trojk, Elekira jc tekmo proú razigral Kiejič. v nadaljevanju srečanja pa Ši>Stanjčanom v napadu ni slo n ič več od rok, g^islilelji so z delnim izidom l7;3u^linaneuK'>vljrvih 211 točk prednosti, tako tla je anaga z : 67 ostala v Laikem. Igralci Elektrc so bili po lekmi sicer nekoliko razočarani, da jim je zmanjkal kanček sreče za uvrslliev na 4. mesto, a kljub leinu zelo zadovoljni z uspe§no sezono, v kateri so s 5. mestom dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. ■ Tjaša Rehar Je prvak že odločen? v 2. SNL lii>i so vreraj nadaijexali pt veiislvo - Osrednja leknia jo l)ila v ijetidavi tiied Nallo ill Riuiarjcin - V tuxJoliskíMii pi'cdzadnjoni kro^ii l)o Rudai-gosiil Livar ja Po.iO. krogu je prvenslvov2.slo-vcjiski ni^gi^metni ligi ptwlak^ Še bijlj zanimivi). Nogometaši Rudarja sov derbiju krogu z 2:1 pretnagali Dravinjo in se po točkah izenačili z vodilno Nafto, ki je na pivetn mcsiu ostala le zaradi bolj.šc razlike v zadetkih. Konjičani so nepričakovano prvi Toda za trenerja Draga Kostajnška je bilo bolj potncmbnejc. da jc dobil nove iri K>čkc. Ibjc bila že dcsela Rudaijeva zmaga po vrsti Nazadnje je hrcr vseh treli točk ostal v 2(\ ko jev Velenju igral nctxlločeno (1 ; I) prav z včerajšnjim nasprotnikom Naťlo. Trenerje bilo bolj v skrbeh povedli. V 16. minuli je velenjskega vralaija Nemanja .lozica premagal nekdanji Rudarjev igralec ?.rvojin Vidojevič, Gostje sose zatletkaveselili le minulo, saj je njihov obrambni igralec ob Rudarjevem napadu v gostujočem ka/enskem prostoru potisnil Edija Borštnaija in scxlnik je upravičeno pokaziil na najstrožjo kazen. Zanesljivi izvajalec enajstmetrovke je bii najboljši strelec 2. lige Mirnes Ibrahimovič: lo je bil njegiw ze zadc(ek v tem prvenstvu. Zmago jc 'nidaijcm' zagotovil na začetku drugega polčasa Edi E3iu5tnar. Ker je voditnaNalb v 30. krogu z Dravogradom igrala Ic neodločeno (2:2),joje Rudar ujel točkah. Velenjčani z igri.> ni.'io navdušili. ziiradi lega, ker včeraj ziiratli rumenih karlonov ni smel igrali Peter Mernik, Elvir Muharemovic pa ziiradi posk^xlbe. Gostje so namreč začeli tekmo zelo ostro in v pivih petnajstih minutah so to občutili Alem Mujítkovič, Etli Dorstnar, k;ir dvakrat pa se jc v prvih petnajstih minutah na tleh zvijal Eh'is Mulia-removič. Po drugem ostrem startu gostujočega igralca pa je nioral v 1.^. minuti z igri^'a. Prvi pregled je pokazal, da gre za iiujSo piwkodbo in okrevanje bo trajalo kar nekaj časa. /adiija dva krojja ob ÍKIÍ liri... V nedeljskem (lekme Ziiilnjih kjtv gov moraji> bili txligranc na isii dan in ob isti uri) predzadnjem kr^^gu bo Rudar ob lft.30 gostil Livarja. leti>5nje prvenstvo pa skicnfl 5. jimija zgostovanjem v Krhkem. i huilc ^Wl Vmes, v sredo, I. junija, pa se bo v linalni lekmi ptikaia Medobčinske nogometne zveze C*cljc )ia svojem igrisčii sesl al Tudi Krškemu niso bili kos Nogometaši Šmarltia so gostili pred pred zad nje Krško in na liho upali na dober l^id. Dobro poKn^kx^ prvega p prvegii favorita. V Tinini jc zmagal z 2 : 1 in zadri^al prednost štirih (o<^pred Palomo. Tb jc v derbiju lega kroga na svojem igrišču z 2 :1 premagala Poh<^ije. ki jc s tem porazi>m zdrknilo načelno mesto. Prehiteli so ga Stojnci.kisoz enakim izidom prcmagiJi peti VerÁíj. Nogometaš ŠoSlanja so di»žlveli nov poraz, ^e 17, v tem prvenstvu. Doma so tokrai izgubili z Onnožcm in Še naprej ostajajo na predzadnjem nic>lu - za i^Ailczničarjcm. ki mesto pred njimi,zaostajajo/^devet točk. Zadnja jc Bistrica, ki za Ši^lanjcm 5e vedno zaostaja za štiri točke, saj jevgoslch izgubilsSmaijemzO /a slo\o oboji /mahali V slovenski mladinski ligi so v 24. krogu sklenili letoSnje tekm^wanje, s tem. da morajo nekateri í>digrati se zaostale tekme. Rudarjevi mladinci gostili Gixxlyeíu-EP 'friglav In zmagali s 6:2. UspeSni so bili tudi kadeti, saj so kranjske scwrslnike premagiklis4:3. Kadetsi prvak je NS Marilx^r. ki je v 24 tekmah /bn\\ 65 točk, 2. Hit Gorica (62). 3. CMCF Publikum (47)... y. Rudar (26). Vendar lahko velenjski kadeli z;i mesto napredujejo na lestvici, če bodo v z;iosUili tekmi premagali Domžale, kije trenutno sedmo (33 točk), 8. Biljc-Pri-moije. pa ima 2S lixk. V mladinski ligi je na vrhu NŠ Maribor(.'^l točk), aga lahko prehiti lUT Ck^rica, ki ima enako Ue-vilo točk in tekmo manj. Rudaijevi mladinci so trenutno sedmi ioùk). odigrali pa morajo se z-aostal i teki $ Iljlom Gorico in Dv>mžalami. ■ VOS AVTO CI-I.JI- d d salon rabljenih vozil VELIKA AKCIJSKA PRODAJA omejene količine rabljenih vozil po nabavnili cenali. Samo ta Iconec tedna, od četrtica, 26., do sobote, 28. maja od 8. do 18. ure Avto Coljof Ipavčeva ulicd 21i Coljoi SPORT !N REKREACIJA Šeste igre Gorenja imenitno uspele Oh 35-lcUi ici organ i/iraiK vpin^inc jvkrciicijc v Cn>rcnju so oh ki'incu minulega ledna, 20. in 21. majo. priredili Scsie Športne igre. I^nv so /nova poin'winïvali (toi-ciij itdiu kiikisiu^ ime si jc v Času rnzcvciii «icslitvljcuc orgn-ni/iicrje Alružcncga dela (îorciijc vséj bivši .lugi^sUwiji omislila icdaiija inl;idin4:a org;ini/4tcijo ASMS Otv ronje, ki jc športne vsebine vkljućcvalaluOispoznaviinje inulijc-vajijavczi medniludimiizvsch repu-biik-vkatciihic imelo CJorcnjcsvoje liizOe' in 'oztie'. Pixk^bno jc iliines. ko inin tiruJiîa Gorenje oi^uniziruno Dnistvo za Jp^nno a'krcadjo ( roivnje / okn^g 7.5(11) ilani, Gorenjada pa predsiav-Ija viitKUKlele?A:ncev o^Niinaj^lih ekip proizvodnih pnv graniiw Cio^nja. d. d., in hCierinskih dnižb Ci\>rcn}a /Asedlo eno nih ijsjisC v «vredi^Cai Velenja, je igjc slovesno odprl član uprave Franc Ko^c in p»iiKÍari] p^^nicn dela in razvedrila. UdelcÁ^neemjczařcIeLdabi bilo na igrah v.^ îiiko, kvit mora bili. Da je bilo res lako, jc ob sklepu iporlnih iger ugotovil predsednik organ iz4ici]^kcgiimenití organizalor-jev reki'cacije v (n>rcnju. Iako v i^etek pop*)Idne koi v s(v boto so spt>rtna igrica in tek^vad-nkx 1er Rdeííi dvorana živali s športniki Gorenja. »»Treba je delali z ljudfni."je mod igrani i vo^krai pc^uda-rii SreCko Krajne, ki je v rekreacijske vtvie zaplaval ob svojem prihodu v Ciorenje leta 1972. .le že res, da kol amaierski organizalor vodi rcknia-eijo v največjeni pn>graniu (iorcnja. a vsakv>Ieine zmage na C tore n jad i ne bi bilo. Û: ne bi navezitl loliko oseb-nili slikov2ZiipislenimiinjOiflial pripeljati na i^pnrlna prizoriJ^i. V ženski konkurenci so letos znia-galeelaniee ekipe Gorvnja 1. P C \ s M loékanii.^íledijo Skupne službe ) (61) tn pri^i'ani i (ZA (57). V ino^kili vr-slah je zmagal pmgiam MCKOM (99), sledi IIZA (93) tn OKI (90). Šesto Zijporedno skuptu"» miago so si priíxTili Člani ekipe îlladihKvzamr-7avM apai-ati (I5i)). iledi MOKOM (137) in nKI(l?4). /.magcwalei pi> panogah v žeriskih vrslah six Skupne službe Ivbadmin-lonu h tenisu, Kuhalni aparat i v txJ-iH^jki.iiorenje J. P C. v kegljanju in program PPA v namiznem tenisu. Najboljše moskeekipe atv. MEKOM v malem n^'jgomelu in iXlbojki, pnv gram PPA v tenisu, riKI v kegljanju» Gostinstvo v namiznem lenisu in AOLv badmintonu. V sklop igerstxli tudi planinski p^v 1k\1. ki ga je 68 mleležencev opravilo na delu Šaleške planinske piHi. Na prizorišče igerv središču Velenja sc vrnili ob spremstvu konjenik^w. ■ HinkoJerčič Zmagovalci v skupni uvrstitvi so šestič zapored postali zaposleni v programu HZA. Najboljši moški v odbojid: 1. Mekom (na sredini), 2. STILL (levo), 3. Skupne s/iiž6e (desno) Najboljše v odbojki: 1. program Kuhatni aparati (na sredini), 2. program HZA (na levi)f 3. No- tranja oprema (ne desni). s NA KRATKO livrslilcv v 2. li^io* \lihii in tlaku medalj» iia DP Druga moška ekipa velenjskega namiznoieniskega kluba Vegracl 'lemp^>jc uspešno končala kvalifikacije zauvrslilevv2. državno namiznoteni^ko licp. Na prvi tekmi v Puconcih so bili sicer neuspesjii, pa so nato na ol^h preostalih kvalifikacijskih ickmah zmagali in z dvema zmagama napredovali. Na drugi tekmi, ki je bila v sredo. 18. nuija. v Velenju, «o igralci Vegrada [i slavili s ft : 3 (Miha Kljajič in .laka Gv>lavšeksla zmagala dvakral.enkral je zmagal Jernej Ošlovnik. uspešna pa je bila ludi dvojica Kljajić'GoIav^ck), Vt.xili>čilí tivtji tekmi, ki «>joiKl-igrali v sobolo, 21. maja. v Puconcih, pa so VelenjČani poiriinpolumem nadvse napelem dvoboju zmagali s ň : 4 (ludi lokral sta Miha Kljajíč in .laka Ciiilavsckdcv segla cK'c p(>samićiu zmagi in zmagala v igridvi^jic, eno posainiéno znwgopaje tokrat prispeval Patrik Rose). Velikoslarejsi in izJcusenejJi igralci Keme izPua^neev ("hairier začela zelo zanesljivo in je imela ves čj« prvega niza prednost. Davenportova pa jenalo prevzela pi)budo in v naslednjih dveh nizih zmagala, a tc7c, kol kaže lezultat. S tem so seže končaliposamiCnisIoven-ski nastopi na letošnjem ixlprieni prvenstvu Francije, kjer jc leta 1^77 Mirna Jaii^ovec kot edina slovenska lenisačicavz^joilovinizmagala. Sreholnikova, na icm tcknuwanjuje na>nkurenei in v konkurenci parov. Lep uspeh sla na tem prvenstvu z osvojitvijo brona.ste metlalje dosegla Miha KJjajič in Jaka Ctolavkk. ki sta na poli do pol-finala preniagala dva para. ki n;i.stopala v 1. držiivni na-miznolcniJki ligi. Ivana Zera tn Dur ar a .1er te sta se v konkurenci parov uvrstili na mesta od 5 do 8. v plavšek po zmagali v predtekmoval nih skupinah izpadliv t. krogu nadaljevanja. va nosilka Davenporlova |)i enio( na xa Sreholnikovo Pari/, 23. nw.fa - Najboljšaskwenska teniška igralka Katarina S re bol nik je v prvem krogu odprtega prvenstva Francije v Parizu izgubila po uri in 44 minutah s prvo igralko sveta Američanko Lindsay Daven-ptul s 6 : 3.2 ; 6 in 2 ; 6. Srebolnikova. 51. na s-velovni lestvici, je dvoboj v d^^aj veinwnih razmerah na oswdnjem igrišču Philippe rekmovall so na Hrvaškem Sezt'jna tekmovanj se taekw<în-doisiom počasi končuje, pa vendar so zadnji vikendi v maju svi>jila prvi mesti. Uroš Ruprehi (dečki, hozbc, -45 kg) je klonil v finalu in osvojil drugo mesto. Bronaste medalje pa so si priborili Sta^ Lipnik (doklia\ borbe. -45 kg), Sarah Sobota (deklice. borK\ +55 kg), Sobota (dcCki. borbe, -35 kg) in Drejc Pečečnik (mladinci. borbe. +70 kg). IVelji med vsemi kluhi Žalec, 21. nwja —Na državnem prvenstvu Slovenije za dečke indeklice je velenjski karale klub Tiger dosegel velik uspeh, lekme seje udeležilo 446 tekmovalcev 1745 klubov, ki so nastopili v več kot 610 nastopili v posameznih in ekipnih konkurcncah. KK Tiger Velenje je zosvqenimi (4 zlate, 2 srebrne in 2 bi\>nastc) medaljami zasedel 3. mesto med v.semi klubi v Sloveniji. Naziv Džavni prvak za leto 2005 so si pridobili: Dra- gana CVijiév kategoriji siarejših deklic. Nina Ncdič v kategoriji mlajših deklic, Klemen Plazar v kategoriji mlajših dečkov. Azra (rolaC vkategc^riji malčic. Uspeh kluba so dopolnili se drugi odlični rezullali: 3. mesto Nina Nedič v športnih borbah, 3. mesto Marko Pavliwič v najmlajši kategoriji, 2. meslo najmlajši kate ekipno (Marko Pavlovic. Timotej Sehi(í, Dem Pljava), 2. meslo malčki kate ekipno (Milan Ste-vanovič, Gašper Pečnik. Mitja Podlesnik). DP \ alletiki xa ueence šol s prilagojenim pro$*ramoni Veluiýť - V petek, 27. aprila, bo na stadionu ob jezeru v Velenju potekalo državno prvenstvo v atlet iki za učence šol s prilagc^enim programom. Organizator tekmovanja-Cemerzavz^ojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter Zavixi za Šport Slovenije, pričiiku-jcia blizu 40ÍI udeležencev, ki so dosegli tiajboljsc rezultate v posameznih di.sciplinah na predhodnih izbirnih tekmovanj ili. Udeleženci se bock> pomerili v tekili na 60 ni. 300 m in UMU) m, v skoku v daljino in v višino ter v nieianju žogice, lekmovanje bodo začeli ob 10. uri, pokale in priznanja najbolj.šim pa bodo predvidoma podelili ob uri. Med udeleženci državneca tekmovanja bo ludi pet učcncev ('cftlr;i /a vzgojo, izobraževanje in u.sposahljanje Velenje. Občinska teniška liga Na teniških igrii^ih IKCMezeroscje začela teniška občinska liga. Izidi tretjega kroga: 'ITZS I- TES 113 : 0. Sova-Esotcch 2:1. Gorenje rekreacija - Gorenje Onxijama2 :1.Melavc-SG Ûilenje 3 :0. Premogcw-nik - Sončni sludio3 :0. Po treh txligranih krt)gih vi.xlila ekipi Sove in Me-lavca. Konoveani sprelni (natančni) v pikadu Na Ptuju je bilo prvo tekmovanje v pikadu novo ustanovljene zveze Invalid. Sodclos'alo je pel ekip: Bivžice. Vuzcnica. Kidričevo. TCS in Kt^novo iz Velenja. Konovčatii so bili zelo zadovoljni, saj so osvojili tri prva niesla. in sicer moška ekipa in ženska ekipa ter med posameznicami Erika Pajk. Za moško ckípí> tekniwali Janko Blažič, Frane Grešnik. Pavel Kremen, Stane Sevšek in Crika Pajk, Zii žensko pa Ivanka Cirobelnik./inka Jamnikar.Ju-sta Lah. Marica Marhat (n Pavla Speh. | Uspelo srečanje ljubiteljev avtomobilov Vťlwtje - Street Racing Tuning Clubjc priredil prw» styling srečanje v Velenju. Odvijalo se je na parkirišču pred Rdečo dvorajio. Prireditev seje zaiela ob y.OO uri, ko so se tekmovalci pomerili v videzu eclotncga vozila, najlcfxíi zunanjosti, najlepši no tranjosti, najlepše urejenem pnljažjiem prostoru. najglasnejšem izpušnem sistemu in najnižem vozilu na srečanju. S scxlelovanjem z dBastartls teani pa je SRT club priredil tudi tckmiwanje vjakosli avioakastiínih sistemov, v katerem so se lahko tekmovalci pomerili po pravilniku dE drag race. Pa>grjm je piwezra tekmovanja Boži d str Pvzdťvíck. dtreklor n:>llcijske uprave Cxî-Ije Stanislav Veni^cr in ptxli^pan Mestne občine Velenje 1er Stavila je ekipa PU Celje. poslanec drž:ivnega zbora Bojan Konlič.kijelekmovanjc ludiodprl. /.rehje ekipe ra/delil vskupinoA (PU Kranj. PU Skwenj Gradec. PLI Postojna in PU Ljiil'îljana) icr skupino B (PU CVIje. PU KrSko, PU Novo mesto in Oencralna policij.^ka uprava, Urad za vamtxit in za.^ilo). Po predlekmovanju sla se prvo iivričeni ekipi A (PU Kranj in PU Postojna) in ekipi B (PU Cicije In PV KrSko) uvrMili v play off. ReAiltali: PU Kranj : PU Ki^ko ; IS. PU' aije ; PU Bistojna .V> : .12. Pi->r«žcni cklpi ?»la odigrali Ickmo za 5. mesto, rezuliai je bO 48:25 za ekipo PU Pćttli'^na. V finalti, lx>ju za i- mesio. sla se pomerili ekipi PU Kranj (lanski zmagovalci) In ekipa PU Celje, ki jI je uspelo nasprotnike premagali /a kar IV točk (rc- zuliat:4ft:27). Končnivrbtnired: i. PU Celje, 2. PU Kranj. PU Bisiojna, 4. PV Ki^ko. 5. PU Novo mesto, 6. (iene-ralna policijska uprava - Urad za vamosi In zaSČito, 7. PU Slovenj Crradcc in 8. PU Ljubljana. >*Za fair play ekipo je komisija izbrala ekipt^ PU Postojna, za najtxMjSega Igralca tekmovanja pa igralca zmagovalne ekipe Policijske uprave Ojlje Mi^ja NcRibi.« je povedal Janez Skerlak, élan organizacijskega odbora tekmovanja. UdcIei^tfiKi pcicga dr/avncga prvenstva delavcev policije v kt^iarki sc^ pohvalili organizatorja prveasiva, kije znova poskrbel, da je tekmovanje potekalo brezliibni^ in v prijetnem V7AÍuJjU- Maríničev memorial Velenje» 20. in 21. mjýa-V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je Plavalni klub Velenje izvedel IK. memorial Bt)^-tjana Mariniča, Spominska tekma je bila v petek občinsko prvenstvo asnovnlli žoi.vscibotopa medklub-sko tekmovanje- lekmovanja se je udeležilo 90mladih plavalcev, starih 7-1(1 let iz osmih slovenskih klubov. Največ uspeli« so imeli plavalci domačega klutxi, predvsem zmagovalca memohalneJiscipline Kaja Vrhovnik in Bt^risNikić, Rezultati občinskega prvcnslva: MlajSi dcćki-50 m prsn«: 1. Boris Nikic (Mihe Pintarja I bleda) 47,68. 2. Kristjan Me^a (5.44. 2. Kristjan Meža ."^8.92, X Miha Borovnik (Aniona Aškerca) 46,04. Mlajše dcklkc-5U m prsno: 1. Kaja Vrhovnik (Livada) 49,5."^. 2. Kaja Breznik (Gtisiava Si(iha) 3. Nasija Govej^k (Griže); 50 m prnslcK 1. Kaja Vrhovnik 33.55,2. Anamarija .^lukovnlk (CJo-rica) 38.89. 3. Kaja Brezjiik 40.61. i^taťela 4 x 25 m prostu tmlajši dečki in mlnj^c deklico] - 1. OŠ Gustava Šiiiha 1.20.36, 2. O.^ Gorica 1:22,29. 3. oS Mihe Piniaija 'Ibleda 1:32,53. 4. OS Antona Aškerca l;.^9,34. Rezultati medklub-skc^^a (ckmovarva: Mhijši dečki -5(1 m prosio: 2. Boris NiUč 35,09, 10. Miha Borovnik 44,2r>: 100 m pnisto: 4. Kri,sijan Meža 1:25.18: 50 m delfin: 5. Boris Nikič 43,15; 50 m hrbíno: 5. Kristjan Meža 46.06; 100 m hrbtno: 2. Boris Nikič 1:24,13; 50 m prsno: 3. Kristjan Me?a 52,10. 8. Bojan .lelič 100 m prsno: 5. Miha Borovnik 1:56.98, Mlajše dcklice - 50 m prosto: 2. Anamarija Stukovnik 3H.9f),3. Ajda Vrabič 39.15,5. Kaja Bre>:nik 40.19; 100 m prosto: i. Kaja Vrhovnik 1:16,26. 4. Nxsija Crovcjšek 1:.33..^8. 5. Eva Pa.stirk i:42,18: 50 m delfin: 1. Kaja Vrhovnik 37,85,3. Anamarija Šiukov-nik 47,79. R. Ova Pasiirk 51,82; 50 m hrbtno: h Kaja Breznik 44.52, 2. Anamarija Šiukovnik 48.33,6. Ajda Vrabič 50.62. 8. Sara Bauk 52,17; 100 m hrbtno: I, Kaja Vrhovnik 1:29,93.5. Nastja GovejSek 1:49.99; 50 m prsno: 1. Nastja Govejšek 53.80.2. Sara Bauk 53.84.8. Petra Tomič 1:02.69, 9. Daria B<^:^njak 1:02,94; lOt» m prsno: 4. Kaja Breznik 1:57,23,5. Ajda Vrabič Rezultati i/ lJubUanc: Kadctir\je-100 in prosto: 5. Nira Drolc 1:04,21: 200 m prosto: 2. Nina Drolc 2:15.61: 400 m prosto: 2. Nina Drolc 4:42,23; 100 m prsno: 2. Tamara Maninovlč 1:19.34, 7. Aleksandra Radivojević 1:22.67; 200 m prsno: 4. Tamara Mariinovič 2:52,68.5. Aleksandra Radivojevič 2:52.93: 100 m dcllin: 4. Tamara Martinovič 1:10.08.10. Špela Mir;cl 1:16,72; 200 m delfinr 5. Alma Smajić 3:08.74; 200 m mešano: 2:49.90; 400 m mešano: 5- Špela Hír5el.S:52.03. ■ Marko Primožič F0RI(3)TmK0 MURIN TOP MODEL 70 HRiEiH iH m\m Mihova pot Po slovesu Mihe Polha njegovi planinci kar ne moremi> nadaljevati njegove poU. ne da bi tudi nam ne zastal korak. Odločil I smo se, da na dan. koje načrtoval pohtxJ na Slfvnlaî na Notranjskem. (îdidemo po «njegovi zadnji poti«, po kateri sta tisto nedelji^ dopoldan hitela z ženo Agico na Paški Kozjak. Načrtovan i/lei v de:řelo čartwnic bomo izvedli naslednjič- Kar triinStiride.set se na.sjc zbralo v lepem okolju šaleka, m lo predvsem planinskih prijateljev. Odpravili sm(^ se proti Šaleškemu gradu in prečili tunel pod njim 1er prišli na Ceslo na vrtače, ki smo jo zapustili tam. kjer markíícíje vabijo na Šalešk(5 planinsko pol iSi njej se Veienjčani zelo radi podajajo, saj je zelo prijetna in níís pi>pelje do Uúievcga, icjerse ialiko i^repčamo in nagledamo čudovitih razjdedov. Ibkrat se tu ni^nu^ ustavili, saj nas je srce vleklo naprej. Par korakov pc^ prilKHlu na cesto .smo zavili levo v gozd. kamor nas je pol spel vcxllla po dokaj strmem terenu. Kmalu nas je pričelo stiskati pri srcu.saj smo se približevali »kritični toCki«. Da -lu. tik in posedeli na trati ob robu gozda. Šele lu. pri počitku in c^ka'pčilu. fc se nam «je-zjki riizveziili«. Sklenili smo, da se na Slivnici, kamor nas bo naslednjič vmo ohranjali še naprej, saj nam ogriwno rxwenijo. ■ Marija iesjak Obetavni planinci Namvfi. tn čudni si^t. v ko tntrim hiwuno. jo jyinj ćiKkA'U h'it pmkličon; prej hp kot iipoixihon: })rífj nwmmo rjbčudovati in ir/Jvaíi kof pa i/ml)!fui i ^ llenrv David Utoi&iu Tako se je glasil moto učencev 8. razreda devetleike OŠ Livada, ki ol>i-skujemo izbirni predmet špori za sprc^siitev, kc^smose vsobtuozjuiraj odpeljali vsavinjskckonœ.prcui Mi>-zin>ki koči. ï^'i približno tridesetmi-milni vožnji smo konôio prispeli, vendar ne čisio na vrh. Do ija je i'>ila Še dolga in naporna pol čez planiasko ravno, ki nasje pošteno utrudila. Pri smreki, ki je znana po nenavadni ka">šnji.smo sc za trenutek ustavili in si jo ogledali, nato pa nadaljevali pl7u.s, ki nas je uimjene (Odpeljal na/iij vM;-lenjc. ■ Kaja Gtinšek 8.b/9, OŠ Livada Tako so igrali Kokoiiiohia Vi^'à IVlckoin. íiiiďlc Pi^a lokina Oorenje - 35:25. Peto mesto je osvojil koprsld CImos, ki je na drugi tekmi izgubil z Gold Clu-bom s 27:29, a je na prvi kar zmagal s47:28.Sedmi jePrevent.sajleWna obeh tekmah boljši od Trima: 34:30 in 36:20 vgosteh. I . A SM„ del, 8«kro9 Geoplln Slovan - Dektra 96:64 Elektrs: Dušćak 5. Ručígaj3. Mirkovič 5, Krejlč 7, NedeljbvfC 2, BuršičlO, \/idovič2, čmerB, MuiianDvič18.fvanovič4 9« krog EleWra-UniOT0lim|ïia71:79 Elektr3:Duščak12, Krejlč 12. Nedeljković 4, SruSič 7, Vicvovič 15, Čmer10,Nut^anovl611 lO.lvog Pivovarna Loško - Đdktro 80:67 Elektra:0uščak15, Mirkovic2, Ručigaj 2. Krejič 14. Nedeljkovič 4. BurSičS. VidovičS, ČmerlO. lNluhanovič9 Vrstni red: 1. Union Olimpija 20,2. Pivovarna Laško 17,3. Geoplln Slovan 16, 4.Hellos Domžale 14,5. EleWra Šoštanj 13,6. Krto Novo mesto 10 2. S^iL Rvdor-Dravinjo2:1 (1:1} Rudar: Jozič, Rahmnovič. Memik7, Muharemovlé ((od10.Mešić(od75. Marťnowč)), Softiô. Mujaković, Kolene (od 66. Kljánovíč), Borštnar, Ibrahl-movič, Spreóakovíó, Gític. Slrelci:0:1 -Vidc^evió (16), 1:1 -Ibr^lmović (17, lim), 2:1 - Borštnar (47). Izidi: Svcfioda - Aluminij 1:1, Dravograd - Nafta2 :2, Triglav- Livar 0:1, Šnwlpo -Kr5ko 1.4, Izda- Fac-lor0:2. Smorlno-Krsko 1:4(0:1) Šmarlno: Čelofiga, Filipovlč, M. Podgoršek, Funterk.Travnet Podlesnik, Žii-dar (od 76. Hatlak), Veler {od 46. Ko zelj), Plesnik, {od 54. Prašnlkar), A. Podgoršek, Jelen. Vrstni red po 30. krogu: 1. Naíta 65 (64:25), 2- Rudar 85 {89 : 38), 3. Svo boda 57,4. Dravinja 55, 5. Koroška Dravograd 50... 11. Izola 18,12. Š-marùio 4. Vč^ (sreda) so igral tekme 31. kroga. SINL-\zhort, 23. k. Šoštanj • Ofmoi O : I Šoštan); Uršlč, Švarc, GegIč, Bulajič, Koca, Korkoski (od 46. Šabanović), Daničič, Zomič (od 78, Vamiaz), Ibra-hlmovič, Mir Kumik. Slrelec:0:1-Jereteô{18). Vrstni red po 23. Icogu: 1. Zavre 50,2. Paloma46.3. Stojnci 43,4. Pohwje 41. 5.Verîei39... 12.Žel€znl5ar23,13. Šoštanj 14,14. Bistrica 10. MODROIBIM KRONIKA, OBJAVE Odnesli nič, napravili pa škodo Velenje, 17. majsi - Velenjski poiidsiisoviorckzbirali obvestila o dveh vlomih- Obvcsiila so zbirali o vlomu v prostore irgcwinc na !^aicj5ki cesli in prostore objekta na Splitski cesti. Obema primeroma je skupno 10, da vlomilca nisia odnesla ničesar, povzročila pa sia Škodo. Gorela avto in tovornjak Velenje, 17. maja - V torek, malo pred 13, uro» so policiste obvestili, da na Foitovi gori avto. Požar, ki so ga pogasili giisilci, je povzročil za približno 500.000 tolarjev Skcde, vzrok poi^ara pa policisti razisku-jejo. Velenje, 23. maja - V ponedeljek ob 6J0 so policiste obvestili o požaru na tovornem vozilu na Žarovi cesti. Požar, ki so gu pogasili gasilci, je povzročil za okoli 5(K).00U tolarjev žkode. Avtoradii spet hit Velenje, 19. maja - V zadnjem Času so spet pogasli vlomi v osebne avtomobile, iz katerih neznanci odnašajo avioradie. V četrtek je neznanec iz vozila, parkiranega v Šaleku, odnesel avtoradio znamke sony. Lastnika je oSkodoval za 58.000 tolarjev. Iz trgovine odnesel kolesi Velenje, 19. maja - Ncznanec, ki je vlomil v trgovino na Kidričevi cesti v Velenju, je v Četrtek ponoči iz irgovine odnesel dve kolesi višjega cenovnega razreda. Trgovini je povzročil za nekaj manj kot SOD.OOt) tolarjev Škcide. Ukradel monitor Žalec, 21. maja - /žalske policiste so v soboto obvestili o vlomu v poslovni objekt na Savinjski cesti v Žalcu. Lastnik je pogrešal monitor - plazmo z zvočniki - in je oškodovan za 555.305 tolarjev. Pregreto olje zakrivilo požar Žale<% 23. maja - V ponedeljek ob 14.43 so policiste obvestili o požaru v kuhinji stanovanjske hi.^e v Šeščah pri Preboldu. Najprej je zagorelo olje v posodi na štedilniku, potem pa se je ogenj razširil na kuhinjske elemente in skozi zračnik nape na podstre.sje sta- novanjske hiSe. V požaru je po prvih ugotovitvah nastalo za prihlii^no 2.000.000 tolarjev škode. Pa je šlo spet 700 kg bakra Velenje, 23. maja - Velenjske policiste so obvestili o tatvini 7()(.) kilogramov bakra v ploščah različne velikosti. Za zdaj ^ neznani storilci so predmete odtujili v ni^i na ponedeljek iz ograjenega prostora podjetja na ( esti Simona Blatnikav Velenju. Podjetjeje z dejanjem (škodováno za 500.000 tolarjev. Čas sončnih očal Žalec. 24. maja - V noči na torek je neznanec vlomil v prodajalno na Savinjski eesii v Aalcu. Odnesel je vcč sončnih očal, skupaj vrednih 200.000 to-laijev. Iz policistove beležke V torek. 17. maja. so bili na delu laki in drugačni nepridipravi. Eden od njih je vlomil v službeni avto Vzajemne na Vt^d-nikovi in i/ njega vzel avtoradio ter elektronsko lablico sistema ABC: drugi je poskusil vlomiti v računalniško trgovino Flop na Šaleški, a so ga prava vrata zadržala; ireiji je »obiskal« turistično agencijo Riva, iz nje pa odšel praznih rok; četrti je bogatejši za ukradene smerokaze s tujega seata: peti pa za okrasne pokrove s clia, ki jih je z vozila snel v alcku. Sreda. 18. maja, je v policistovi beležki popisana zaradi trkov na parkiriščih. Nenavadno veliko jih je bilo za en dan. Sedem med njimi lakih, da so lastniki na parkirišču našli poškodovane avtomobile, storilcev pa ne. V četrtek. 19. maja, je nekdo potreboval zadnje luči s tovornjaka: nekdo pa avtoradio. Ne eden in ne drug nista stopila do ija, kjer se da oboje pošteno kupiti. Izpred Šolskega cent raje nekdo v neznano odpeljal tuje kolo z motorjem APN 5, pri železniški postaji pa je izpod cerade izginil delovni siroj- V petek. 20. maja, se je znova izkazalo, da se naložba v dobra vrata obrestuje. Taka imajo v trgovini Univerzum. Vlomilcu so bila zadostna ovira. V soboto« 21. maja, je neznanec izkoristil priložnost, kise mu je ponujala. Segel je z roko skozi malo odprto okno avtomo- bila in zgrabil za moškc") torbico na sedežu. Plen je pregledal kasneje: denarnica, dokumenti, denar. V nedeljo« 22. maja. je zagorel zapuščen jugo v bližini jezera, na parkirišču APS je neznancc vlomil v avto, daje prišel doav-loradia. Ne svojega, jasno. Med storilci kaznivih dejanj pa se zadnje čase pojavlja novast: kraja barvnih kovin. Skupina, ki se je tega lotila na Dinosu, jc popisana v policistovi beležki. Za zdaj. Že v kratkem pa bo tudi v kazenski ovadbi. V |H)nedeIjek« 23. maja, je zagorelo lo-vorno vozilo na parkirišču nekdanjega H Pil, tatovi pa so se zanimali za kolesa. Eden je dobil noge pred iVizerskim salonom na Kardeljevem trgu, drugi pa iz kleti na Sereerjevi v Velenju. Kako omejiti promet čez Gorico? Veienje - AC nekaj časa je cesta mimo ŽivkoviČa, kol jo domačim najpogosteje imenujemo, ponovno odprta za promet. Na njej je kljub Številnim cestnim oviram po mnenju nmogih prebivalcev KS Gorica, sploh listih ob ccsti, promet precej gtxst. Znano je namreč, da je to bližnjica proti Koroški, ki jo nekateri za to ludi uporabljajo. ležava pa je ludi v tem, da so pcšci precej ogroženi, .saj pločnik ne teče po vsej trasi- Bojda tudi zato, ker nekateri krajani nočejo odstopiti zemlje, da bi ga uredili. Skratka, vsakdo ki se pcije po tej bližnjici, pa ne živi na Cîorici ali negaMja na obisk, je namreč storil prometni prekršek, ki ga lahko slane 10 tisoč tolarjev. Na obeh straneh niimreč stoji prometni znak, ki dovoljuje le lokalni promet In zatosov petek zjutraj in popoldne policisti velenjske policijske p<^stajc skupaj s predstavniki Krajevne skupnasti Ciorica izvajali akcijo. Policisti so opravljali kontrolo prometa, ustavljali pa so predvsem avtomobile, ki niso imcJi velenjske registracije. Cc se je izkazalo, da gredo proti Koroški ali drugim delom Velenja, so jih tokrat le opozorili, da so storili prekršek, predstavnik krajevne skupnosti pa jim jc dal informativni li.slič, ki sta ga skupaj pripravila MO Velenje in KS Gorica. ■ bš Policisti so tokrat vozniistoječih slanovaiijskiti slav h. Razpis je bil objavijen v Uradnem listu RS št 26-28 dtie 18.3. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Agencije www.gov,si/aure. Naroči pa se lahko tudi po faksu 013006991 ali pa s pisnim zahtevkom na naslov Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, DImičeva 12,1000 Ljubljana. Razpis je odprt že skoraj 2 meseca, vprašanja, ki jih dobivam pa kažejo, da največ težav nastaja pri razumevanju razpisnih po« gojev In pravilnega zaporedja poteka Investicije v energetsko prenovo stavbe. Razpis daje možnost pridobitve subvencije pri: a) Investiciji v toplotno zaščito najmanj 100 m2 ovoja stavbe (zunanje stene, streha, strop, tla, okna), za katero se dokaže začetek gradnje pred íetom 1981 ; investicija mora biti Izvedena po 13,9.2004 in v skladu s pogoji navedenimi v razpisu; vrednost nepovratnih sredstev je do 15 % Investicije; b} vgradnji termostatskih ventilov In izvedbo hidravličnega urav* novešenja ogrevalnega sistema v obstoječi večstanovanjskl stavbi. Ta del razpisa velja za dvocevne ogrevalne sisteme In stavbe zzačetkom gradnje pred letom 2003. Investicija mora biti Izvedena po 18.3. 2005, Tistim, ki nameravate svojo investicijo prijavili na razpis, predlagam, da si najprej priskrbite razpisno dokumentacijo In se seznanite s tehničnimi zahtevami, ki jim mora investicija ustrezati. Nato poiščite nekaj konkurenčnih ponudb. Izberete eno, ki vam najbolj ustreza in izpolnite Vfogo za javni razpis. Strokovno so to zahtevna dela, zato se priporoča tudi nadzor izvedbe del. Pri izbiri ustreznih materialov in Izvedb toplotnih zaščit vam lahko pomagamo tudi energetski svetovalci. Dogaja se, da občan vgradi okna In toplotno Izolira fasado, nato pa ugotovimo, da okna kot celota nimajo ustrezne toplotne prehodnosti ali da je debelina toplotne izolacije za kakšen cm pretanka Prvo odpiranje prispelih vlog je bilo v začetku maja, naslednje bo 6. junija, nato 4. julija, 5. septembra in predvidoma še 3, oktobra 2005. 2. Javni ra/pis /a riiianťiie spodbude iiiveslicijskini ukrepom za energetsko izrabo lesne l)ion)a8e v gospodinjstvih Tudi ta razpis je bil objavljen v Uradnem listu 18.3.2005, razpisna dokumentacija pa |e dosegljiva na enak način kot ph zgornjem razpisu. Razpis velja za vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje s poleni, peleti In sekancl. Na razpis se lahko prijavite, če ste kurilno napravo vgradili po 1. oktobru 2004. Kot dokaz velja račun za montažo kurilne naprave. Naprave, ki'so bile vgrajene med 1.10.2004 Inl. 4.2005, ustrezajo tehničnim pogojem razpisa, če imajo: nominalni izkori-stek 86 % ali več, prigrajen hranilnik toplote s prostornino vsaj 501 na kW toplotne moči kurilne naprave in če emisije ogljikovega monoksida ter prašnih delcev niso večje od vrednosti v Razpisu. Naprave pa, ki so bile ali bodo vgrajene po 1.4.2005, morajo imeti naslednje tehnične karakteristike: Izkoristek 88 % aH več. hranilnik toplote vsaj 50 l/kW toplotne moči in emisije, kot so določene v razpisu. Delež vrnjene investicije je lahko pri vseh treh oblikah goriva, polenih peletih in sekancih 40 %, vendar je pri kotlih na polena lahko vsota največ 300,000 toiariev, pri peletih 400.000 In pri sekancih 500.000. Prvo odpiranje vlog je bilo 7. aprila 2005 In nato vsak prvi četrtek v mesecu, dokler bo denar. 3. Javni ra/pis /a finančne spodbude investic ijskini nkreponi /m izrabo obnovljivili ^irov energije /a ieio 2U05 pa je /e zakIjtK en. Razpis je veljal za solarne sisteme In toplotne črpalke. Zaključen je bil 6.5.2005. 4. Javni ra/pis /a kreditiranje nato/b /.a /manjšanje onesnaževanja /ralva in drugih okoljskib naložb občanov. Ugodne kredite je razpisal EKO sklad. Možno jih je dobiti za naložbe v obnovljive vire energije, za zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stanovanjskih objektov (nakup kv^itetnih oken, toplote izolacije fasad, streh...), za gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanjskih objeWov, pri katerih bodo toplotne Izgube vsaj 15 % nižje od predpisanih, in še za druge okolju prijazne investicije. Višina kredita je lahko največ 80 % investicije, odplačilna doba kredita je do 6 let, letna fiksna obrestna mera pa je 4 %. Več informacij In razpisno dokumentacijo lahko dobite, če pokličete na EKO sklad, 01/2414820 ali na NKB Maribor. 02/2292806. Razpis je odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 31.5. 2005. A. Juršnik, en. svet ČETRTEK, 11. marca SLOVENIJA 1 06.30 Odmew 07.00 Poroćila 07.05 Dobro julro 08.00 Poročila 08.05 Dobro Mro 09.00 Poročila Od.OS Male sive celice« kviz 09.50 Odddjd ?a otmke 10,10 Podiarometom 11.05 Izzivi 11.35 Omizje 13 00 Poročila, époít, vreme 13.25 Peti element 14.15 Pisave 14.40 Odpeli pesniki 15.00 Poročila, protDet 15.05 Mostovi 15.40 C«jriK2V52 15.50 Risanka 15<5S Moja nova prijateljica. dokum. ni m 16.10 Ma liniji, oddaja za mlade 17.00 Novfce, spon, vreme 17.30 Geomelrífske basni 17.35 êtai&ta mfâdosti 18.20 Duhovni utnp 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, iport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Kn|igamer>e briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.25 Dnevnik, šport 01.20 Tednik, ponovitev 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Iniokarfal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanai 10.00 Otročki infokanat 1130 Tv prodaja 12.00 Zabavni iniokanal 13.45 Tv prodaja 14.20 Pomagajmo si, tv Koper 14.30 Sledi, tv Maribor 15.20 Simpsonovi, 12/22 15.50 Circom rsQional. oddaja tv Maribor 16.20 Leonardo, V2 17.20 Mostovi 17.50 Davi, i2bori2|Litrdnjegd programa 13.00 Ujetnik. 6/17 20.00 60-lelnica radia Maribor. 5NG Maribor 22 00 V senci moči, 2/2 23.25 Štafeta mladost 00.10 Osem in poijal. čb firm 02.25 Iniokanal SOBOTA, 13. marca NEDELJA, 14* marca PONEDELJEK, 15. marca 06.55 24UR. ponovitev 07.55 RiCtóLake D8.4S Pel skrivnosti, nad. 09.40 Zastavlienosrce^nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Srčna darr^a, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Hitri Edi. nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RicidLake 15.00 Prava Ijubeien, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastavljenosrcedaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Ldke Prava liubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur - vr^me Petskrivnosti, meh, nad. 24 ur Lepo je biti milijonar, odd. 5 slepimi in slabovkinimi Tomb Raider, amer, film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Rdeči zmaj, hongkonški T, 24 ur, ponovitev Nočna panorama © Dobro iutn:^ Vabimo k ogledu Slabimo za zdravie, sveta oddaja, pon. Naša kolena Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu MIŠ maš, otroška kont. odd. Regionalne novk:e Rokomet- moja igra, otroška športna oddaja f^j spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu 50 zvezd za otroke, posn. zabavnega dela hum, konceria v Velenju (9) Regionalne novtee Vrtiglavica-643 m, dokum. Naj spol dneva Vabimo k ogledu Zelena bratovščina, oddaja o tovcih in lovstvu Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SLOVENIJA X 1 SLOVENIJA 1 j SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi i 07.30 Živ žav i 06.40 Zrcak) tedna 07.00 Zgodbe iz školjke I 09.50 Koncert policijskega 1 07.00 Poročila 07.30 Male sive celice, kviz orkestra, posnetek Í 07,05 Dobro jutro 08.20 čarovnica, kito ni bila. j 10.50 Gospodarduhov, 11/13 1 08,00 Poročila kanad, film i 11.15 Ozare 1 09.00 Poročila 09.55 Najšibkejši člen i 11.25 Obzorja duha i 09.05 Iz popotne torte 10.45 Polnočni klub i 12.00 Ljudje in zemlja 1 09,25 Oddaja za otioke 12.00 Tednik ! 13.00 Poročila, šport, vreme r 09.35 Slovenski vodni krog 13.00 Porofiila, šport, vreme i 13.10 PriJožovcuzf\latali|0 : 10.05 Tistega lepega popoidneva 13.10 Tunstika i 14.15 Tistega lepega popoldneva i 13.00 Poročila, šport vreme 13.30 Slovenski utrinki i 14.20 PoMnevnik 1 13,15 Tistega lepega popoklneva ia55 Bolnišnica na koncu mesta i 14.25 Človeški faidor i 14,30 Prvi in drugi po dvajsetih letih. 10/13 i 14.30 Nova resnica j 15.00 Poročila, promet 15.00 Prinašale!, amer film : 14.35 Nedeljsko oko i 15.05 Dober dan. Koroška 16.25 Videnje Vide Vidmar, i 14.45 Pet minut slave i 15.40 Telebajski, 39/45 dokum. oddaja \ 14.50 Panika i 16.05 Risanka 17.00 Poročila, šport, vreme i 14.55 PlaneN i 16.20 RadovednITaček 17.15 Ozare j 15,30 Predmet poželenja i 16.30 Ajkec, 10/10 17.25 Soâtja, tv Maribor ! 15.45 2îve legende i 17.00 fiivlce. šport, vreme 18.40 Prihaja Nod i. risanka i 15.55 Šport & ang. nogom liga j 17.40 Veliki morski psi pred 19.00 Dnevnik, vreme, šport \ 16.00 Šport na današnji dan Helgoiandom, 20.00 Totalna razprodaja, 6/10 i 16.05 Osmi potnik poljudnoznan. oddaja 20,35 Hri-bar i 16.15 Faktor sreče i 18,25 Žrebanje 3x3 21.35 Prvi in drugi i 16.30 Lorella i 18,40 Risanka: Lolek in Bolek 22,(M Poročila, šport, vreme : 16.45 živalski svet, anim. serija 1 19.00 DnevnîK vreme, šport 22.35 Pod rušo, 7/12 i 17.00 Poročila, šport, vreme I 20.00 Bolnišnica na koncu mesta 23.35 Deževni ljudje, amer, film i 17.15 Tistega iepega popoklneva i po dvajsetih letih, 11/13 01.10 Dnevnik, šport, vreme i 17.20 Glasbeni dvoboj 1 21.00 Izztvi 01.50 Dnevnik zamejske tv i 17.35 Kek*s i 21.25 Umetni raj 02.15 Infokanai ! 17.40 Koyaa. animirani film i 22,00 Odmevi, šport, vreme SLOVENIJA 2 i 17.45 i 18.05 Vabilo za dva Vroie 1 22,50 i 23.45 Dediščina Evrope. 1/2 Umetni raj 06.30 Infokanai ! 18.10 Družabna kronika i 00.15 Dnevnik, vreme, šport 09.00 Tv prodaja i 18.30 Žrebanje lota 1 01.10 Dnevnik zamejske tv 09.30 Infokanai i 18.40 Risanka i 01.40 Infokanai 11.10 12.00 Tv prodaja Videopisma, 7/10 : 18.45 i 19.00 Čarti in Mimo, risanka Dnevnik, vreme, šport I SLOVENIJA 2 12.25 Zdaj!, oddaja za razg. i 19.25 Zroalo tedna : 06.30 Infokanai življenje i 20.00 Spet doma i 10.00 Otroški Infokanai 12.50 60-letnica radia Maribor, i 21,45 Š • športna oddaja i 10.40 Tv prodaja posnetek j 22.20 Neznosna lahkost i 11.10 Zatiavni infokanai 14.55 Ftnate lige prvakov v foto graf i ra n ja. portret Joca \ 11.50 Tv prodaja nogometu. Milan- Žnidaršiča r 12.25 Š - športna oddaja Liverpool, posnetek j 23 .15 Poročila, šport, vreme i 12.55 $h)venski magazin 16.55 Liga Simobll v nogometu, i 23.35 Moč čustev, nemški film f 13,20 Impromptu, glas. oddaja Hrt Gorica-Domžale, i 01.25 Dnevnik vreme, šport r 13.30 Po sledeh baleta. 2/2 prenos i 02.05 Dnevnik zamejske tv i 14.20 f^ši operni pevci 19.00 Grška tragédila, moderni i 02.35 Infokanai i 14.45 Supervulkan, 2/2 čudež, športritilm 19,55 Porrinaieslov pokata v rokometu (M), Termo Skofja Loka • Gold club, prenos 21.30 Vedel je, da ima prav, 4/4 22.30 Nikoli ob desebh. glasb, oddaja 23.30 Lara Baruca, posnetek koncerta 00.35 Infokanai 07.30 08.00 08.40 08.50 09.10 09.20 09.30 09.40 11.00 11.25 11.55 12.55 14,05 15.55 17.10 17.15 19.00 20.00 22,50 01,00 02 40 03.40 09,00 09.40 09.45 10.15 14.00 17.55 18,00 18,30 18,35 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 TN/ Tv prodaja Zelenjavčki. sinh. ris. film Tom in Jerry,ris, film Bobek in Cin1. ris, serija Mali rdeči traktor, ris. serija Ogijeva druščina, ris. serija Katka in Grbi, sinh. ris, serija Zadnji primer inšpektorja Gad geta. ris. film Transtormerji. sinh. ris. serija Zenki. risana serija Šolska košarkarska liga formula 1. prenos treninga Ženski zapor. amer, film Tajski dragulj, dokum. oddaja 24 ur Živalska klinika, amer film 24 ur Patriot, arrwf. film Elizabeta, ang. film Morake norčije, amer, film 24 ur, ponovffev Nočna panorama SLOVENIJA 2 06.30 Infokanai 06.00 Tvprodaja 06.30 Infokanai 10.00 Tvprodaja 10.45 Športšpas 11.15 Hri-bar 12.15 Naša pesem 2005 13.00 čarovniklzOza, amer film 14.40 Grška tragedija - moderni čudež, športni film 15.35 Košarka nba 17.10 Finale slov. pokala v rokometu (M), prenos 18.45 Košarka nba actnn 19.15 Magazin lige prvakov v nogometu 20.00 Supervulkan. 2/2 20.50 Naše skrivno življenje. 7/22 21.40 Impromptu, oddaja o plesu in glasbi 22.40 Našiopemipevct.Zdr^vko Kovač 23.00 Finale slov. pokala v rokometu (M), posnetek 00.35 Infokanai © 20.50 20.55 21.00 22.30 23.00 23.05 23.10 MIŠ maš. otroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Rokomet - moja igra, otroška športna oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Vrtiglavica - 643 m, dokumentarni tilm Nai spot dneva Odkrito povej naglas, mladinska oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1371. VTV magazin, reg. -informativni program Kultura, Infor, oddaja Znamo zmoremo: Da nam bo lažje na pohodu. Priprave za pohod. Priprava opreme in nahrbtnika. Obutev in obteka. Tehnika hoje in Obnašanje v gozdu, dokumentarno izobraževalr^a oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Alpski večer 2005. posn. 1,dela prireditve na Bledu ZDAJ, oddaja za razgibano ^v ljenje Naj spot dneva Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila TV/ 07.30 Tvprodaja 08.00 Zelenjavčki, ris. film 06.30 TominJerry, ris. serija 06.40 Bobek řn Ciril. ris. serija 09.00 Malirdečitraktor, ris. ser. 09.10 Ogijeva dmščina, ris. senja 09.20 Naš mali svet, ris. serija 09.25 Transformerii. sinh. ris, ser, 09.55 Formula 1, prenos treninga 11.00 Mestece za vedno, nan. 12.00 Šolska košart(arska liga 13.00 Resnični svet, dokum. 13.30 Formula 1, prenos dirke 16.00 Ta čudežni svet. dok odd. 16.30 Očetova izdaja, amer film 16.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Klic narave, amer, film 21 45 Športna scena 22.45 Med življenjem in smrtjo. amer, film 00.55 24 ur, ponovitev 01.55 Nočna panorama © 15.40 Turistika 16.05 Davi, izbor iz jutf^njega programa 17,10 Dediščina Evrope. Aurelien, 1/2 19.00 Peščica izbranih, 10/10 20.00 Ledena doba, znan. oddaja 21.00 Stiidiocity 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22.30 Študentska 23.00 Brane Hončel izza odra 00.30 Infokanai 06.55 07,55 08.45 09.40 10.30 11,00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18,00 19.00 20.00 20.55 21,50 22.45 22.50 23.45 01.25 02.25 09.00 10,00 10,05 10.20 10.25 10.50 14,00 17,55 18,00 18.05 18.45 TN/ 24 ur. ponovitev Rkiki Lake Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad, Šporuia scena Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur-vreme Pet skrivrwsíi, rrad. 24 ur Naša mala klinika, nan. Providence, nan. Skriti ad u d. nan. XXL premiere Alias, nan. Nazaj V šolo, amer, film 24 ur Nočna panorama © POf^OV. ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz poa oddaje Oobro jutro 10.30 1370. VTV magazin 10.55 Kultura, inf. oddaja 11.00 športnitorek 11.20 športni gost 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Župan z vami, pogovor v studiu, gost: Srečko Meh, tupan MO Velenje 13.05 Iz sred. oddaje Dobro jutro 13.55 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1371. VTV magazin 18.25 Kultura, inf. oddaja 18.30 Iz peL oddaje Dobro jutro 19.20 POP CORN, glasbena odd. 20.35 Alpski večer 2005 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani. obvestila 19.15 19.20 19.55 20.00 21,00 21.05 22.35 23.25 23.30 23.35 Dobro jutro, infonnalivno -razvedrilna oddaja VabirT?o k ogledu 1371, VTV magazin, reg. -informativni program Kultura, Infor, oddaja Zdaj. oddaja za razgibano življenje Naj spot dneva Videostrani. obvesrila Vabirrx) k ogledu Regionalne novice Odkrito povej naglas, mladinska oddaja Znamo zmoremo: Da nam bo lažje na pohodu: Priprave za pohod, Priprava opreme in nahrt^tnika. Obutev in obleka. Tehnika hoje in Obnašanje v gozdu, dok izobraževalna oddaja Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, pogovor v studiu Regionalne novice Košarka, posnetek polfinalne tekme v državnem prvenstvu IzoddafeDobrojutro, inf. • razvedrilna oddaja VabirTK) k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Poročila 07.05 DobnDjutnj t38,00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Aikec, 10/10 09.25 Cedrik.ia'52 09.35 Športšpas 10.05 Zgodbe tz školjke 10,40 Sožitja. WManbor 11,55 PriJožovcuzNatadjo 13.00 Poničila, šport, vreme 13.20 Hri-bar 14.20 Totalna razprodaja. 6/10 15.00 Porï)ô(la, šport, vreme 15.05 Mostovi 15.40 Zmajske zgodbe, 9/26 16.05 Risanka 16.15 ZlatkoZakladko 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, slovenska kronika. vrome, šport 17.35 Ob bistrem potoku je (bil) mlin..., dokum. oddaja 18,35 Metka In zvěřinko zver, risanka 19.00 Dnevnik, vrome, šport 20.00 Ta/ta 21.30 Pen. dokum. feljton 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 PfvidanD, dokum. oddaja 23,40 Ob bistrem potoku ie (biO mlin..., dolujm. oddaia 00.15 Dnevnik, vreme, ^rt 01.10 Dnevnik zamejste tv 01.35 intokanal SLOVENUA 2 06.30 Intokanal 10.00 Tvprodaja 10.30 Zabavni iniokanal 11.20Tvprodaja 11.55 Odprlo prvenstvo Francije v tenisu, prenos 17.05 Mostovi 17.35 Davi, izbcr iz jutranjega programa 18.25 6arakarii tv drama 19.40 Vizum za pntiod nosi. 8/20 20.40 Prva klasa, tv priredba drame 22.00 Noč svetega LoiiTenca,ital film 23.45 Na liniji, oddaja za mlade 00.30 Infokanai 06.55 07.55 08,45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19.00 20.00 21.00 23.00 23.05 00.00 01.40 02.40 TTV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad Providence, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Sri^na dama, nad. Zastavljeno srce, nad, 24 ur - vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Nemi kriki. amer, film XXL premiefe Alias, nan. Velika prevara, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09,00 10.00 10,05 11.35 14,00 17.55 18,00 18,40 18,50 19,00 19,05 19,55 20.00 20,25 20,30 20.50 21,30 21.35 22.35 22.40 22.45 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev pogovora vstudiu Vabimo k ogledu Košarica, posnetek polfinalne tekme v državnem prvenstvu Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu TV inštrukcija: matema^ka, 3. TV mreža Angleščina po mavrični bližnjici'za srBdnješolce, 2. del, 3. TV mreža Nedeljski Izlet, potopisno-dokumentama oddaja, 3. TV mreža Najspotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1372. VTV magazin, reg.-informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna Informativna oddaja Športni gost, kontaktna oddaja Naj spot dneva Skrivimo za zdravje, svetovalna oddaja, pon. Vabimo k ogledu Nai spot dneva Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07,05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09.05 ZlatkoZakladko 09.25 Knjiga m«ie briga 09.45 Mladi virtuo? 10.15 Izgubljeni izumi, dokum. oddaja 11.05 Spetdoma 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekaj minut za domačo glasbo 13.35 Ljudje in zemlja 14.25 Gospodarduhov. 11/13 15.00 Poročila, promel 15,05 Mostovi 15.40 Jurij Drobižek, 22/26 16.05 Pod klobukom 16.40 SMp in Skit, 5/26 17.00 Novice, slovenska ronika, šport vreme 17.30 Z vami 18.20 Turistika 18.40 Žrebanje Astra 18.45 Trije agentje, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 lOOletslovenskegafilma 20.20 Umetni raj, slov. film 22.10 Odmevi, kultura, špon, vreme 23.05 Omizje 00.15 Dnevnik, vreme, magnet, šport porK)vitev 01.10 Z vami 02.00 Dnevnik zamejske Iv 02.25 Infokanai SLOVENIJA 2 06.30 Infokanai 09.30 TvpnJdaja 10.00 Otroški intokanal 10.50 Tvprodaja 11.25 Evropski magazin 11.55 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, prenos 16.25 Vizum za prihodnost, 8/20 17.20 Mostovi 17.50 Davf, izbor iz jutranjega programa 18.55 Slačenje, 19/20 20.00 Košarka nba: Detroit- Miami, posnetek 22.00 Sk)venska jazz scena 22.40 Onstranmeje. ital, film 00.25 Infokanai 06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14,10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 01,15 02.15 09.00 10.00 10.20 10.25 10.30 10.50 11 10 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.55 19.00 19.55 20.00 21 15 21.20 21.25 21 30 22.30 T\/ 24 ur. ponovitev Sedma n^esa, nan. Petskrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Sri^na dama. nad. Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur. vreme Petskrivnosti, nad, 24 ur Osramočena zvezda, amer, film Hitri Edi, nan. XXL premiere Alias, nan. Sled umora, amer, film 24 ur. ponovitev r^čna panorama © 23.20 23.25 23,30 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1372, VTV magazin, pon. KulLira, infonnativna oddaja, ponovitev Športni torek, infom^tivna oddaja, ponovitev Športni gost, pon. oddaje Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila Vabimo k ogledu Brez zadrege, otroška oddaja 3, ÍV mreža Regionalne novk:e Angleščina po mavrični bližnjici - zd srednješolce, 2. del Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila Vabimo k ogledu POPCORN, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novce Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema. pogovor v studiu. 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, intonnativno - razvedrilna oddaia Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila 26. maja 2005 «»^ĆAS PRIREDITVE 21 ^.Moroskon Oven od 21«3.do21.4. 'm, Poslalo vam bo lasno, kaj je v življenju poleg vaSe V sluSje vredno veC, Sicer lože dolgo dobfo vesle, verNjar nikoli niste melt dovolj moći. da tH spremenili življenjske navade Sedai bosle v lo prisi-Ijeno. saj vam bo začela teći voda v grlo. Ugotovili boste, da imate okolf ^ ✓ sebezelomaloljudi.kisovredntvašegdzdupania Inlemuprimemose bosie ludi c^^li Zalo Ixislemorda nekaj dni izgledali čudno, saj vas ljudje takih niso valeni Potem pâ se tohilio izkazalo, da je bila lo^najtraljših odločitev, ki ste jih sploh laliko sprejeli. Domaôi vam bodo v sobolo pripravili prijetno presenečenje Bik od 22A. do 20.5« ' N îjkorai ûisto vse, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo lemalo duševni ^^^ mir in predvsem spanec Spoaiali bosle, kako dolge so lahko noči. Kje jev^rokvašemu poCutju. pa neveste. Čeprav slulife. kaj delale narobe ^jP Poskusile si pomagali s povsem naravnimi metodami, Se ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte 2 obiskom pri zdravniku. Še bol| pa vam bo pomagal popoln odkop v času, ki ga ne boste pre^ivliali vslu^bi, saj vam ta ne pomeni več lakovelikegaizavskotvamgaje S(orajda vam gre že na živce inv tem je latikoludi vzrok vseh ležav Dvo|osle konec tedna doživeli neko lepoF^esenečenj. ki vas bo^kako polepšalo vikend. Lov od 23.7. do 23.8. Letošnji maj žal ne boeden listih mesecev.kibisigazapomnili kol ©dobrega Pa ne le zaradi vas Predvsemzato.kerdobro vesle,dabise sh/ari doma lahko odvile drugače, ce bi oba s parinerjem malopopu-stila Bo pa sto na poslovnem področju vsak dan bolje. Novi rzztvi m ^^^^^ nove možnosli vam bodo kmalu dali več idej In še več elare za iistvar-lalnosi Tisti, ki imate otroke, se jim bosle morali v naslednjih dneh bolj posvetiti. Potrebovali bodo toplo oesedo in nasvel, saj se bodo znašli v stiski, ki se bo njim zdela veliko večja kolvam Kai je razumljivo. Devica od 24.8. do 23.9. Polni boste idej. uspáno izpeljane pa vam bodo tudi vračale ene^ijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev, Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci tor ležko sledili, saj samr nimajo toliko energije kol vi. Pa ludi čisto drugačne interese imajo, saj ne vidijo pravega smisla ^^^^ v garanju. Vam ^ vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elsi. Tudi zalo. ker vas partner zalo ne le obožuje, ampak ludi podpira na vse kriplje. Nekaj prostih dni pred polelnimi počdnicami, do katerih je še daleč, bi vam krepko koristilo Če le imate možnost, sijih privoščile rohtnico od 24.9. do 23.10. Vaš partner bo postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velilce želje, pa čeprav sla se oba irudila. Zalo bodo kar na dnevnem redu prepiranje m očitki, ki jiti ne bo čisto nič prijetno poslušati Nekaj časa bosle Še liho poslušali, tu in lam kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ni dN^krat za reči. da bo vaša partnerska zveza zsšfa v najhujšo krizo doslej. SIcer pa ste to že nekaj časa pričakovati, zato bostu vi pripravljeni, panner pa ne. Všoku se zr^ celo spremeniti Škorpijon od 24.10. do 22.11. V teh dneh vas ne bo veselilo in razveselilo skoraj nič. Pa čeprav bo-r^ ^e dobili neko stvar, ki sle si jo že nekaj časa močno želeli Od rok vam ejFK^ bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, am-/^iJÇ pak le vaše tizične sposobnosti, t o bo dobro, saj veste, da se premalo posveiâle gibanju m krepitvi zdravja. Doma se bosle počutili najt}o- tje. zalo vam sploh ne bo do tega. da bi hodili na obiske k prijateljem ali vandrali posve&j Tu pa zna nastati nesporazum s partnerjem, kisi bo vsak dan bolj urejal življenje posvoje, mimo vas Pazile, če ga ne želite izgubili Strelec od 23.11. do 21.12. \ Tal^o kol se bosle razdeljeno v sebi počutili sami, tako se bosle obnašali Cftv tudi do vseh okoli vas. Vslužbr ne bodo dolgo tiho. povedati vam bodo kar vam gre pa čeprav bodo tudi oni vedeti, da ni vse tako črno kol se ^f kaže rd prvi pogled Vi pa se boste počutili vsak dai bolj utrujeno, brez-^^^^ voljno m naveličano, zalo ne bo nič čudnega, da se bosle začeli obnašati posesrvno inljuboAjmno.Neledopannerja,vsem,ki sebodosmejali, bosle zavidali. Morali se boste dokopati do odgovora na ^alanje, kaj si pravzaprav resnično želite. Kozorog od 22.12. do 20.1. Čeprav se boste rahlo izogibali ljudi, ki vam ob srečanju vzbujajo slabo vest, se vsem la-^^^^^ kim srečanjem pač ne boste mogli izognili. Ker to dobro vesle, se raje ^^ vzemite vroke. opravite zzaoslatimi težavami in deli. ki jih odlagate že vse predolgo in stvari se bode začele vrteti v pravo smer. V takšno, kot jf $f |0 želite m ki vas bo naredila mime. Počitek se bo pniegei, preveč lep pa ne bo, če ga bo^e preživljali preveč sami. Zato poskrbite, da bo dru^ âkàna, ki vam bo dvignila razpoloženje in ne takšna, ki ga bo uničila. Potrebujete prer^sem družbo veseliti in sproščenih ljudi Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^^^ Še sami ne boste vedeli, zakaj boste prve lebruarske dniiako brezvolje J do življenja in še bolj brez energije. Ja, jaiuar je bil vsai v prvi polovici meseca obsijan s soncem, zimsko vrwne zadnjiti dni pa bo načelo (udi vašo psiho. Sreča |e. da imate bko dotie prijatelje, ki vas znajo razve-^^^^^ driti m vam ludi vrnili voljo do življenja. Tudi tc^ral bo t^o. že kmalu bosle pozabili na težave. Tudi zato. k^ se boste nagradili z n^upom ki si ga že dolgo želile. In lo brez slabe vesli. Čas je. da se začnete cenili in ne skrbite ves čas le za dnjge Ribi od 20.2. do 20.3. čeprav bo kazalo, da se bo v kratkem v vašem življenju spel razbes-nel vihar in postavil vaša čustva na glavo, ne bo lako. Kol bi mignil se bodosivari pomirile in čeprav bodo dnevi začinjeni zmanjšimi prebli-^i, polnimi oložnosti, so pravzaprav pred vami mirni majskidnevi. Le vročine ne boste najbolje prenašali. Ob koncu tedna m dvakrat za reči, da ne bosle veliko več časa kot sicer preživeli na prosiem, v naravi. Tudi zalo, kef bo veliko prireditev na prostem, ki vas bodo zvabile iz zapečkarskega življenja. Kdaj - kje - kaj Cclilcli. 2(>. maj IQOO-21QQ Mladinski center Velenje 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Okrogla miza Velenjski mladi literarni prostor: Polje ustvarjanja In pogled na Velenje (moderiran razgovor) 19.30 Glas. šola Velenje, velika dvor Koncert: Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje In Pihalni orkester Glasbene šote Velenje 21.00 Max Club Veienie 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Vaška At an asa vs ki ûuartei Pclcií, 27. mćij 15 30 Mlad center Šmartno ob Pakl 3, Medobmočna kiparska delavnica Delavnica bo potekata do nedelje. 29. maja 2005. 17.00 Mladinski center Velenje 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Stereotipi • odprta razprava 19.00 Mladinski center Velenje 15 Dnevi mladih in kulture 2005 Odprtje rt ove ga razstavnega prostora Pročelje mladinskega centra 2P.00 Galenja Mlad. centra Velenje Odprtje fotografske razstave Blaža lesjaka 21.00 MladinskicenterVelenjB Metal koncert Entreat. (Slo), Fetislta (Slo), In The Crossfire (Slo) gg.Op Max Club Velenje Koncert: Dine Dvornik Soi)oia. 2». maj 930 TRC Jezero Velenje 10. športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije 10 30 Ploščad pred nekdanjo Namo Velenje 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Mladinski Pihalni orkester ir) QQ Vila Mojca Ta veseli dan - otroški živ žav 15.30 StartjenaTilovemlrguvVelenju 15. Dne\^ mladih in kulture 2005 1. Sovin tek: tek po ulicali Velenja 16.30 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar : NK Livar Ivančna Gorica 19.30 Glas. sola Velenje, org. dvorana 15. Dne^ mladih in kulture 2005 Koncert baročne komorne glasbe: Glasba na vudi 20.00 Večnam. dvorana vVinski Gori 36. ples m učenike v 20.00 Rdeča dvorana Velenje 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Rock koncert: Do g čat Dog, Res Nut H us, ^artibrejkers Nedelja, 29, maj 10.00 Kavčnikova domačija Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke "Od volne do lopliti nogavic« 14.30 Mestni stadion Vele nie 15. Dnevi mladih in kulture 2005 Tekma ameriški nogomet Yotck. 31. maj 16.00 Veleniski grad Klepet pod arkaiiami Qos{ večera Do Ivo Rahen iz Velenja. Ves dan Mladinski center Velenje Oanbrez tobaka Akcija Mlad. centra Velenje Sicda. I. junij 13.00 Knjižnica za nladino Odprtje razstave likovnih del Varnostv prometu 17.00 Knjižnica za mladino Š peti ne ure pravljic Sovica ioklca (P. Priester) in Modri balon [M. Ink pen) 17.00 Vila Mojca Sredina peta - ustvarjalnlca za otroke m starše 13.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma Finale pokala MNZ Celje NK Rudar Velenje :NK Šmartno ob Raki 19.00 Knjigama Kul:urnica Predstavitev knjige Milka LužnlkPohar: Trgovec z živl|en|em - zgodba o Milošu Kovačiču Za dodatne informacije 0 prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turi-stično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961860). šansoni in Icabaret ponovno jeseni Velenje-V četrtek zvcCcr se jev Max klubu končal cikel kabareta in Šansonov, ki se je prićet v februarju. Nćislopitu stu pianist Jo/i Šiilej in igralka in pevka .hinja Majzelj, ki sta navdušila z in-lerprclHcijo iskrivih šansonov Světlaně Makarović. Ker so bili vcécri yclo dohro sprejeti pri publiki, jih bodo vcrjeltio nadaljevali lotos jeseni. ■ 81 •i PAN HYGIA Smo hitro rastoče podjele, ki se ukvarja s pn^tesionalnem čiščenjem. Zaradi povečanega obsega dela zapotHmo raiiHiovoilio, HailzonileĐ> več čistllk in IsrenikUi čistilcev (Celjsko območje). Sprejemamo pisne vloge na naslov: PANHYGIAd.o.o. Breg 133. Polzela. Pianist Joži ŠaleJ in pevka Janja Majzelj med nastopom v Maxu. Bita sta odlična. Kiparji spet na delu Šmartno ob Paki - Jutri sc bo ob 15.30 h v Mladinskem centru v Smartnem ob Paki začela tretja mcdobmi^na kiparska delavnica. Pripravljajo velenjski Javni sklad /a kulturne d cjavnasti v sodelovanju z društvom SaicŠktli likovnikov in Mladinskim centrom. Zanimanje za delavnico jc /elo veliko, saj sc jc prijavilo f) ljubiteljskih kiparjev i/ vse Slovenije. Delavnico bo vodila akademska kiparka Dragica Cadef. Lapajne. ■ bš Ta veseli dan Velenje-To soboto bodo pred Vilo Mojca in v njej pripravili tradicionalno prireditev Ta veseli dar. Medobčinska Aeza prijateljev mladine obljublja» da nikomur ne bo dolgčas in da bodo tudi lokral uspeli pripraviti pravi otroški ?:iv-žav. Začeli bodo oh 15. uri, tudi tokrat pa bodo poskrbeli za ustvarjanje v zanimivih delavnicah in pri športnih aktivnostih. ■ bš nikoli sami 107,8 Zgodilo se je... M)ci 27. iiiajn do 2. jiiiiija - 27. maja I988jc Dogdana Cîregorina na mestupriXtscdnika velenjske podružnice /veze s(x:iallsličnc mladine Skwcnijc z-anKiijal Milan Kopusar, danes župan Ol>činc Šoštanj, podpredsednik ZSMS Veienje pa je postal danes poslanec državnega zboja Slovenije w podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič; - 27. maja 1999 so oh lednu gozdov odprli gozdno učno pot Ko-novo-Debrea; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroskeni>ki se je začela 28. maja 1019 Je bilo v Šoítaxíiu pt^voljsiv*;) Koroškega odroda: - 28. maj» 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akademskega Deklaracijski shod v Družmirju {Arhiv Muzeja Velenje) pevskega zbora: - rokometaši Šoštanja so maja lela 1989 osvojili republiški naslov: - 29. maja 1994 je biJ v.SUweníji ivferendum. na katerem so se vo-lilei odlwali o novi lokalni samoupravi; občina Velenje seje razdelila na tri nove občine: mestno občino Velenje, občino Šoštanj ÍJ3 občino Šniartno ob Paki: - 30. ma ja 1917 je v državnem zhoi\i Avslro-Ogi'ske na Dunaju pred-.scdnik Jugoslovanskega klul)a poslancev dr. Anton Korošec pjvd-stavil t. i, majniško deklaracijo: deklaracija je zili najbolj radikalna oblika deklaracij.skcga git>anja, se je razmahnilo od septembra 1917 naprej: zelo odmeven in pomeinlwn jc bil tabor v DmžiTurju na prvo obletnico majiùiko deklaracija, 30. luaja 1918; Velenjčan dr. Karel Verstoviek je bil kol član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije; • konec maja Ittii J982 tudi uradno zaznamovali /.ačctek gjadnje novega zdravilišča ter hotelskega pi>slopja v To-polšiei; - I .junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko prosvetnega društva Svoboda Vvlenjc.vok'vii-u katerega jc delovala glasbena šola. kino. knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska .skupina in Ljudska univerza: prvi predsednik Svobode jc poslal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nesli i'^ank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; - v nedeljo. 2. junija 1957, ko so nadaljevali udarniško delo pri regulaciji Pake, so začeli Velenjčan i kopati tudi jarke za vodcwtui v Velenju in Stat i vasi ter urejati cesto skozi Vcknje. ■ Damijan Kljajič KINO VELENJE v hotelu paka NEBESKO KRALJESTVO 2gociovinski epid spektak£l Rezlja; Ridley Scott; vloge; Orlando Bloom. Eva Green, lia m Neeson; dolžina: 145 minut Sobota, 28, S., ob 19.45 Nůííefla.29.S..úb20.00 Film govori o času med drugo in trejo l?ižarsko vojno, ko se Tur1(i pod vodsNo sultana Saladina pripravljajo na ponovno zavzele Jeruzalema... BRATA V VOJNI vojna drama Režija: Je-gju Kanç; vloge: Dong-Kung Jang. Jang Dong-Gun: dolžina: 140 minut Petek. 27. S., ob 21.00 Sobota. 28. S., ob 22.30- glasno predvajanje Ponedeljek, 20. S., obŽO.OO Seul leta 1950. Sevema Koreja napade mesto. Ju^jaki rekrubrrijo mlade molke, med njimi sta tudi dva txatal Starejši je Kino nagrajuje norocnike Našega casa Itírebali smo: Danijel Žlol, Šercer-jeva 5, Velenje; Milan Jelen; Sen-bric 38, Velenje in Mira Grudnik. Kardeljev trg 3. Velenje. (Potrdile o nagradi prejmete na dom) do mlajšega zek) zaščitniški in stai^em ot)ljubi. da ga t» vamo pirpeljal nazaj domov ... POSLEDNJI LOVEC piistolovski dokumentarec Rezija: Nicolas Vanler; vloge: Norman Winther. May Loo, Ken 8ollon: dolžina: 94 minul Sobota. 28.5.. ob 18.00 Nomian Whinter je eden zadnjih tradicionalnih lovcev, ki z ženo Nebasko. klju-txjje mrzlim amam na AljasJd in se ne loâ od svojih vlečnih sani in psov ter prepros-loljut)i naravo in mu ta vrača z vsem, kar potrebuje za preživetje. Norman ve, da se narave ne gre bati, temveč jo je treba le spoštovati. JESEN PRIHAJA, DUNJA MOJA romantična drama Režija; Ljubila SamardŽić; vVloge: Branisaiv Trifunovič. Manja Karan: dolžina: 94 minul Nedelja. 29. S., ob 16.00 Ponedeljek, 30.6.. ob 18.00 Torek. 31.5.. ob 18.00 NekjevVojvodinji, vzačelku 20. sloletja, živi|o tn)e prijatei]! Sava, Petrašin in Marija. Prva spogledovanja prekine prihod pn/e svetovne vojne. Prjjateifi se ločijo in po nekaj letih se Sava vme v domačo vas kjervzplamti ljubezen do ^larije. Toda revščina jj k)či in Sava najde delo v dr^gi vasi kjer se vanj zagfeda bogata dedinja. Ko Sava izve. da je Marija umria pred pomdom in rodila n^o Dunjo, ki sedaj živi pri Petralinu.ki je ravno tako ljubil Marijo, se pnjatelja zopet srečata ob prisotnosh male Ounje. ki jo imata oba za svojo. ČRNI MOŽ grozljivka Režija: Stephen Kay, Steplien T Kay; vloge: Barry Waîson, Emilíy Descanel; dolžina: 86 minul Torek. 31. S., ob 20.30'premiera pred slovenskim satrtom Tim , urednik revije, ima že od nekdaj razne bojazni pred stvarmi, ki so pa strašile že v otrošNu. Njegov strah izvira iz dogodkov, ko |e bil star osem let in je očeta potegnik) v spalnično ornant. Sedaj je Tim že skoraj pozabil na te stvari, ko ga med preživljanjem božiča. pokEč^o od doma in sporočijo, da je umria njegova mama. Njegovo duševno âanje je zopet v zab se po pogovoru s terapevtom odloči, da noč prežh/el v svoji nekdanji hiši in tako pregnal strahove iz otroštva... UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO romantična komedija Režija: Kevin Rodney Sullivan: vVloge: Bemie Mac. Ashton Kutcher, Zoe sSaJ-dana; dolžina: 97 minut Sreda. 1. 6.. ob 18.00 in ob 20.00-premiera pred slovenskim startom Temnopolti bančni uslužbenec percy ďavi 25.obletnkx) zakOTa. Na ďavje bo prišla tudi njuna ljubljena hčerina Ttieresa. ki naj bi s seboj pripeljala tudi svojega fanta. Toda Simon, njen tant je belec in pred kratkim je pustil siužbo. Kot kaže ima zelo malo možnosli, da bi njene starše prepričal, da je ravno on pravi za njuno i^rko Theresa, pa že pripravlja teren, kako bo staršem povedala o njuni zaroki,,. JESEN PRIHAJA, DUNJA MOJA romantična drama Petek. 27. S., 19.00 Sobota. 28. S.. 10.00 POSLEDNJI LOVEC pustok^vski dokumentarec Petek. 27.5.. 21.00 Ponedeljek. 30. S. ob 20.00 • filmski ciklus MESEC UUBSZNI Torek. 31. S., ob 20.00 - filmski ciklus MESEC UUBEZNf KRAVJA FARMA animirana komedija Nedelja, 29.5., ob 17.00- Otroška matineja BRATA V VOJNI vojna drama Sobota. 28. S.. 21.00-Arikino Nedelja. 29.5.. ob 19.00 - An kino AVTO VELENJE 0.0,0. TEHNIČNI PREGLEDI. TOOVINA IN STORITVE D,0.0. Koroška cesta 64,3S2D Vrenje Telefon; 031 227 444 razpisuje prosto delovno mesto: PRALCA OSEBNIH VOZIL Pogoji: • osnovna šola Pisne vloge z ustreznimi dokaziO pošljle na sedež podjetjal NUMERO UNO trgo^na z motornimi vozili Robert Kukovec a. p. Mtinaka ullea 22 Maribor Ugodni avtomobllaki In gotovlr>shl KREDITI dQ 7 let, 2a vsa zaposlene In upokojenca tudi M. do 50 % obramenttve, star kredR nI oviral Ča nlate kreditno sposobni nudimo kredita na osnovi vaiega vozila, tar Isasinge ss vosila stara do 10 let Pridamo tudi ns dom. Tel.s 02/ 292 48 26 041 790 560, 041 991 991 Faxs 02/ 252 48 23 wwwi n um e rouiio*»p«iM ABITURA Podjetje za Izobraževanje d.o.o. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o., Cel|e - KOMERCIALIST (VI. slopnfa) Informativni dan bo v fiatrtek, úm 9.8.20QS, ob 17. url - POSLOVNI SEKRETAR (VI. stopnja) Informativni dan bo v i^trtel;, dne 9. 6.2005, ob 18. uri Prijave: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 32 In 03/ 428-55-36 Nagradna križanka Habit Kersnikova 11, Velenje Telefon: 03/89816 00 lTttpy/www,riv.sVhab(l/ HabiL d. o, o., agencija za nepremičnine, vam pomaga, svetuje in posreduje pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst r^epremlčnln. Imajo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nu> dijo maksimalno odgovornost, znajde In i^^nje. So Imetniki licenc IBN In GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Kc^upravljalec skrbi za obratovanje in vzddevajije večstanovanjskih ter po* slovnih objektov. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka. 6. junija na naslov: Naš čas. d. o. 0., Kidričeva 2 a, 3320 Vdenfe, s pripisom nagradna križanka »Habít<^ l^rebali bomo tri nagrade: dve karti za ogled muzeja Premogovništva In dvakrat po eno karto za ogled muzeja Premogovništva. Ho9rajend nog rod ne križnike UNIVERZUM TRAPE, objovljene ]2. moja v tedmkv Naš cos so : t nagrado: praktično nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme Edo Jan, Gesâ I X / 6. 3320 Velenje; 2, nagrado: pral^ično nagrado v vrednoti 4.000 SITpreime Štefka Kaiser. Tavčaneva 8320 Veisrqe: 3. nagrado: praktiôio nagrado v vrednosti 3.000 SIT prejme Tajd Grošelj. Cankarjeva 21 a, 3320 Velenje. Nagrade prejmete s predložitvijo osebne izkaznice v trgovini Univerzum Trade, na Šalešic 18 v Velenju. Vse dodatne Informacije so Vam na voljo tudi na te^ionskištevilla 03/587 1117, iskreno čestitamo! OP EN V i: I. I: N J îi it A I» i O ČETRTEK, 26. mof 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Infor maclje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7.45 DanaSn kulturni utrip; 8.0Û Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.46 Policijska kro nika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasve Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 KvazI kviz; 19.00 Ma svidenje. PETEK, 27. moi 6.00 Pozdrav In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski uirip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. rTMf: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 8.45 Živali moje prijateljice; 9,00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Ma svidenje. NEDEUA, 29. maj 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Jesen življenja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEÛEUEX, 30. maj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infor macije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današn kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska Kronika 9,00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav U.lGNadanašnjjdan; 14.30 Poročila; 14.45 Kinovatí; 15,00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TORCK, 31.nitiii 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 5.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 7,15 Cestne informacije Avlo molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. ka); 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19,00 Na svidenje. SREDA J. junij 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kultumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15,30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi In mi; 18.00 6 paket; 1900 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V lednu od 16. maja 2005 do 22. maja2005 niso povprečne dnevne koncentracije 302. izmeriene v avtomatsfdii postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob PaW, nil^er presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VHLfNJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR I^AKSIMALNE UHN£ KONCENTRACIJE S02 Od 10. maja 200B do 22. maja 2006 (v mIkro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mlkro-g S02/m3 zraka 1 ! 1 1 1 1 11 1 1 A J. . |>1B, mg B17. maj Bifl, mg B19. mB| 920. ma^ €21. mg B22. fD^ tneiru vrednost 350mhrO'g SO&IÏÏS :r{if(a. sji^irvo leiu 2004:30 milenog S02nn3 zsifá OBVESCEVALEC mali OGLASI TIKI IN POZANSTVA ZEMITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, gsm: 031/836-378, telefon In faks: 5726-319. 49-lETNA zelo simpatična ženska želi spoznati prijatelja starega do 60 let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan). 47-LETNI mladosten moâki si želi spoznati prijateljico staro do svojih let, lahko tudi neslovenka. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan), nizmmins 2-SOBNO stanovanje, 55 m2, na Gorici, pritlitje, prodam, Gsm: 040/649-864. MANJŠO starejšo hišo v Šoštanju. 120 ïï\2. 250 m2 zemijliča, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. GRADBENO parcelo, cca. 4000 m2. v zgornjem Šaleku, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. 2-SOBNO stanovanje. 56 m2. v centm Velenja» ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. GRAOBENO parcelo. 5000 m2. v Malem Vrhu pri Šmartnem ob Paki, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. 2-SOBNO stanovanje v Velenju, Šoštanju aH TopolšicI kupim. Gsm: 051/421-055. 1-SOBNO ali 2-sobno stanovuje v Velenju najamem, Gsm: 031/443-033. V NAJEM oddam opremljeno stanovanje v privât hiši z lastnim vhodom. Gsm: 040/218-776. MLAJŠO upokojenko iščem za pomoč starejši gospe. Hrana in stanovanje v hiši. Gsm: 041/421-469. TRI mlade mačke podarim. Gsm: 041/894-852- Ujemite zadnjega! Slika Je simbotlcnd Komu zaupa 4 milijone zadovoljnih voznikov po svetui? In kdo je prejel 65 mednarodnih avtomobilskih nagrad? Odgovor je jasen: Ford Focus! Pohitite in ujemite še zadnjega Focusa prve generacije z bogato serijsko opremo {1.6 16V motor, klima, ABS, kovinska barva ...) že za 2.990.000 SIT. Na zalogi le še nek^ vozil. FordFocus Ustvarjen za življenje Narejen, da traja AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670 fax: 03/898 5662 acmlakar@mins-no1.si LADO nivo, I. 95, vozna, nereglstri* rana» dobro oliranjena, prodam. Telefon: 5893-389. FORD escord 1.6.1, 93, prodam po ugodni ceni. Gsm: 041/832-433. RAZNO KOSILNICO Gorenje Muta prodam. Telefon: 5893-537. ELEKTROMOTOR 1.1 kW. 1400 obr, 380 V. prodam za 7,000 sit. Gsm; 031/649-504. DOBRO ohranjen pralni stroj prodajn po simbolični ceni. Gsm: 031/483-633. ČEBELNJAK s 15 až panji In štirimi prasilčki, šest aktivnlti panjev ter obnovljen m oper APN-4 prodam. Gsm: 031/619-115. IVALI JAGENCKE in bukova drva prodam, Gsm: 031/542-798. TRI KOZICE in kozlička, burske, stafB 3 mesece, za pleme, prodam. Gsm: 031/553-743. JARKICE, grahaste In riave, v začetku nesnosti prodamo ter grahaste peteline težke do 3 kg prodamo po akcijski ceni. Telefon: 5472-071, gsm: 031/772-038 (Krstne). PRODAJA nesnic. ki že nesejo, rjavih In graliastih kokoši ter petelinov v nedeljo, 22. maja od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. RJAVE kokoši za nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5885-056. PETNAJST smaragdnih cipres. 70 cm, zavitih v juto, prodam. Cena za kom 800,00 sit. ULEŽAN konjski hlevski gnoj, |a-bolćnik in žganje prodam. GSM: 041/344-883. DEŽURSTVA Poraba -komWniran način vožnje: 5.2-7,6 1/100 km. Emisija COj: 138-181 g/km. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščam vas. da je tel.: 112 œzèfvirana za službo nujne medi-anske ponM. Na to telefonsl(o étevilfá) pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolaznl ah poškodbe ogroženo življenje in je potrebno ta-to/án/e ukrepanie efepeza nufno medicinsko pomoč. Pogovore na tej èteviiki snemamo. Za informaclle v zvezi z reševalno službo kličite na telelon-sko številko $995-478. dežurno službo pana8995-44Ç. ZoboidrflvniU: 28. in 29. maja - Vlasta Šterbenk. dr. stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje {od 8. do 12. ure). Lekarna v Menja; Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1 Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in dilavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vftttrinorsica postoja Sostmi: Od 27. do 29. maja • Franc Blatnik dr vet. med., gsm: 041/618-117. Od 30. maja do 2. junija - Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male 2lvali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek In četrte od 13, do 17. ure: Izdaja zdravil In zdrav^nih spričeval -odpon. dopetka med 7. In 10. uro term8d13, in 14. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA (Jprovno enpfa Velenje Poroke: Dai)â Zolgar. Ka^e(ev trg 10 in Andrej Cankar, Tcxnšičeva ce^ 4: Amadeja Lemež in Andrej Jeseničnik, oba Šmar-tinske Cirkovce 8; Aleksandra Martinšek Konovska četa 45 in Milja Forcer, Hra-stovec 24; Maia Stvarnik, Trg svrtwde 7 In Marko Tainik. Ravne 188. oba Šoštanj; SmiOa Borovnik. Kardeliev trg in Miran 3unzek Tekavčeva cesta17,Šoštanj: Metka Rotovnik Ložnica 2 in Pater Ro-senstóin, Laze19/a. Smrti Štefanija Pecko, roj. 1929. Loka prt Zidanem mostu 48: Barbara Ojstersek. roj. 1925, Velenje. Jenkova 33; Terezija Gaber. roj. 1926, Podgorje 84/a, Stovenj Gradec: AbjzAhlik. roj. 1918, Velenje. Gubčeva cesta 5; Marija Meh.mj. 1914. Šoštanj. Trg bratov Movljakov 4 Mar si res ndšcl (ja v nezmuo -\'S(ik zaso momiiio nositi bolećivo, da U ney.Diolimo núvu. ZAHVALA Ob izgut^i dragega moza. očeta, dedka in pradedka ALOJZA AHTIKA 20.6.1918-18.5.2005 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. hvala osebju Bolnišnice Topolšica in vsem, ki jim bo ostal v spominu. Vsi njef;ovi, ki f*a iniamo radi KOMUNALNO PODJETJE VELENJE ri.0.0. PoQrobno poimpaNIlca dajavnosi Koroška cesta 37 b» Velenje NA POKOPALlifiU PO(H(RAJ IN ÍKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE iN POKOPALIŠKE STORITVE • PREVOZE POKOJNIKOV • NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV. CVETJA • UREDITEV DOKUMENTACME - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS TeL: 03/891 91 S3, GSM 031^9 01 38; 041/39 01 38; 031/37 SO 41 ; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Oh Ixilcíi izgubi drage mame MILENE VREČAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in sedolavkam, prijateljem in znanccm. s<îsedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob sirani, izrazili si>žalje 1er darovali sveie in cvelje. Posebna hvala govorniku g. Semclu in Pogrebni službi Usar. Sin Andre j s sorodniki ZAHVALA Ob i/gubi sestre in tete PEPCE POCAJT iz Velikega Vrha 2.3. 1934-13.5.2005 se iskreno zahvaljujemo sc^mdtiikom. znancem in vsem, kisle jo pospremili na njeni zadnji p<3li. 1 Ivala g. Ciroslju, dr. med., za zdravljenje in strežnemu osebju v Domu za varslvc^ odraslih v Velenju za nesebično skrb in potrpljenje. Pi>sebna zahvala velja svakinji Francki za skrb ob bolezni in pomoč v najtežjih Irenulkih. Hvala gospodu ?upniku za opravljen obred, pcvceni in gospe Marti za ganljive besede. ÝmIuJocí: sestre Ivica, Rezka. Zojka in brat hau z dntzinand fer osíafo sorrxistvo s >1 \ v SPOMIN Minili sta dve leti globoke bolečine, od kar smo te za vedno izgul>ili nas dragi MILAN PIRNAT 7. ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo smo ponosni na tvoje plemenilo srce in pridne rnke. / miftëijif v srcu: zena Vikica, hčerka Folom in sm Miljo z dntiinama Velenje spet mlado in kulturno Olvorilcv 15. leslivala Mlciditi in kulturo jo poka/ala Iu(ii novo KIT-I^rvi \ ikond prirodilov uspi^šno ^){)^l slroho • SInvenj (iradec, 20. maja-V petek je bilo v tem mestu 1. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih zborov od C?e-Ija do KoroSke. Pripravil gaje Javni sklad Republike Slovenije za kuliume dejavnosti Na njem sta se odlično odrezala otroški in mladinski zbor glasbene Šole Frana Koruna Ko/eljskega iz Velenja. Otroški pevski zbor pod vodstvom Manje Ga^nik Vovk je prejel /lato priznanje in pošetěno priznanje za naj-bolj.^i otroSki pevski zbor. Odlično se je odrezal tudi mladinski pevski zbor, ki ga vodi Matjaž Vchdlične uspehe obeh zborov glasbene šole si mladi pevci zaslužijo iskreno pohvalo. ■ Urška Šramel Vučina