34. številka. Ljubljana, četrtek 12. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold, za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — 2a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za 6etrt Irta 3 gold. 30 kr, z:i en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Jetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četirl-etopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj ao izvole frankirati. — Rokopisi Be no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reČI, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Pazite, kranjski posestniki! Deželni zbor kranjski je našim kmetom naklonil veliko dobroto, ko je pred več leti dokazal, da se kranjske j deželi preveč naklada gruntnega davka; ker so bili pri zadnjej cenitvi vsi pridelki previsoko cenjeni, veliko višje, nego po druzih rodovit-nejšili deželah. Sklenil in predložil je bil tedaj prošnjo do cesarja, da bi se deželi nekaj gruntuega davka odpustilo, ker je ž njim preobložena. Cesar jo to prnšnjo uslišal in dovolil se sklepom od 31. decembra 18(34. leta, da se odsehmal vsako leto odpisuje gruntnega davka po 70.000 goldinarjev, deželnih pri klad 22.000 gl. in okrajnih priklad 400O g)., kar skupaj znaša lepo številko 96.000 gld.! — A zdaj se uže bliža čas, da kranjska dežela ne bode več dobivala tako lepih odpustkov! Državni zbor na Dunaj i je namreč sklenil dne 24. maji 1869. 1. postavo, katero je cesar potrdil , po katerej se imajo vsa zemljišča po vseh deželah na novo premeriti in preceniti, da se potem uravna giuntni davek in se vsacemu postavi po pravici. Kadar so dovrši ta uravnava, ne bode več imela naša dežela onih odpustkov. Omenjena postava zaukazujo, da se morajo vsa zemljišča samo v tele klase uvrstiti : 1. njive, 2. travnike, 3. vite, 4. vinograde, 5. pašnike, 6. planine, 7. gozde, in 8. jezera, močvirje in bajarje. Precej leta 1869. so bila vsa zemljišča po teb vrstah prem cijenu in potem so bile postavljene okrajne komisije, da so precenile pridelke za 1 oral (ali njoh") vsake vrste zemljišč. Sestavile so se potem cene pridelkov od zadnjih 15 let in preračunih) se listek. Kratko zgodovinsko predavanje v korist in zabavo gg. urednikom „Sloveiica". Nikdar ne bi bil mislil v onih, davno mi nolih dnevih , ko sem še kakor gimnazijalec prekorakaval ulice ljubljanskega mesta ter radostuo opazoval zadovoljno smehljajoči obraz necega rudečeličnega stolnega kaplana, ali pa začudeno premišljaval „katilinarično eksistenco" „izvrstnega" prestavljalca in spisatelja kosmatih in kodrastih dram — nikedar ne bi mislil, da bodem še primoran, tema gospodoma nekatere za njiju temne zgodovinske partije razjasniti. Toda tako lepo me prosita v 17. štev. „Slov." za to majheno dobroto, da je kar odrekavati ne morem, posebno ker mi njijna nevednost, dokaz zanemarjenega šolskega poduka, globoko v srce je potem počez ali povprek, kolika cena pride na eno leto za en oral, da bi se po tej ceni davek postavil. Ker pa nijso vse njive, vsi travniki itd. enako dobri ter ne dado enači h pridelkov, ampak se razlikujejo med soboj po legi, po zemlji ali prsti in drugih okolnostih; ker je v nekaterih krajih gorko, v drugih mrazno, suho ali mokrotuo, ker je tu ali tam prst dobra, debela, ali plitva ali peščena in vsled tega nij zemlja po vseh krajih enako rodovitna; zatorej ukazuje postava, da sc mora vsak okraj na take odseke predeliti, kjer se nuhajajo enaka zemljišča in s« mora potem vsaka vrsta k večjemu na 8 razredov razdeliti po do br os t i, da se o. pr. postavijo najboljše njive v prvi, slabejše v d. ugi razred itd. Potem se postavi za vsak razred posebe tarifa čistega pridelka za en oral. Čisti pridelek se pa imenuje ta, če se preračuni, koliko da je v denarji vreden pridelek enega orala in odbijejo vsi stroški, katere prizadeva obdelovanje, kar pak ostane, je čisti dohodek ter se postavi za vsak okrajni odsek in za vsak razred kot tarifa, po katerej se bode postavil davek za vsako zemljišče. Vse okrajue komisije so uže izdelale to tarifo in poslale deželuej komisiji v Ljubljano, katera je vse pregledala in popravila, potem jo je dala natisniti za vso t kraje celo dežele. Ta tarifa je priložena denašnjemu „Slo-venskemu Narodu." Razposlala jo je komisija 23. januarja vsem okrajnim komisijam in vsem ž up auom, da jo vsak kmetovalec lehko pregleda in se prepriča, ali je za-nj po pravici izdelano ali ne. Kmetovalci! zdaj je za vas nastopil jako važen čas! Pozorni bodite in nik- sega. Kerlo bi tudi uredniškemu personalu nSlov." to nevednost oČitaval P Monsignore Jaran ima komaj d .volj časa, prebaviti vse Jude, liberaluhe in framazone", katere si redno vsak petek v svojej „Danici" privošči, g. Kljun, žurnalistični zastopnik slovenskih „mežnarjev", more zraven tega imenitnega posla k večjemu še svojo fantazijo v „Vatcr-land"-ovih dopisih vaditi in Jaki Alešovcu so menda do sedaj tudi nij posrečilo, po kavarnah in gostilnah, ali pa pri spisavaoji du-ševnorevnih pamfletov one globoke znanosti si pridobivati , katere trdovratni učitelji iz gole hudobije za VI. gimnazijalni razred zahtevajo. „Slovenec" me prosi, naj mu le „en izgled iz zgodovine" povem, da bi bil Rim „priznaval fa i t-a c c om p 1 i ter se klanjal odločnosti in eneržiji". Kako hvaležen mi bode torej ta spoštovanja vredni, resnicoljubni list, ako mu namestu darne zamudite časa, ampak združita se, kar vas je razumnejših, pojdite k županu, da vam pokaže tarito, dobro jo pregledajte in na tanko preudarjajte, da so vam n e bode godila krivica! Prime-ja j te jo s tarifo drugib vam znanih krajev in ako najdete, da je previsoka, poiščite si iz ved en ega človeka, da vam spiše vso vaše ugovore proti tej tarifi in predložite j h gotovo pred 31. marcem meaceem i HT*%. i. svojej okrajnej komisiji; kajti t> si zapomnite, da komisije bodo spisane ugovore spre-1 • male samo .d 15. I<>I»i*iiai*Ja <1<> 31. marca i. 1., |io/.ueje nevcjl Cc pa nemate tacega moža, kateri bi vam mogel spisati ugovore, si tako pomagajte, da greste h komisiji in tam zahtevate, da se vam ugovori v protokol zapišejo. Ozir se jemlje po postavi samo na spisane ugovore, da se potem pošljejo de-želnej komisiji, katera jih mora pretehtati, in ako so resnični, tudi uslišati. Kdor pravi obrok zamudi ali molči, imel bode le sebi pripisati, da tarifa ostane taka, kakor je narejena. Potem ne pomaga nič več, po tej tarifi se vam bode davek odmeril in veljal celih 15 let; kajti po postavi se imajo Še-le čez vsakih 15 1 et vsa zemljišča vnovič pregledati in davek zopet popraviti. — Pozorni torej bodite kmetovalci, in pomagajte si, dokler je še čas! Politični razgled. latraiU«1 dežele V Ljubljani 11. februarja. t'ta fin je dobila za predložen je za-k<>uske osuove tikoma izvršenja postave od 13. dec. pr. 1. cesarjevo pooblastenjr*. Oua p*'stava govori o pospeševanji železniškega posamezne cvetlice, podarim cel Šopek, namestil posameznega historičnega fakta celo harmonično sestavljeno zbirko! Tudi to ga menda uc ho motilo da začenjam sto-prv v dobi Karuliu^ov, ker je namreč jako t*žko pred Bonifacijem in pred Pipinovo zvezo s papeži, o pape.štvu govoriti, parno iz tega uzroka, ker tega papeštva v denaš-njem smislu takrat niti bilo nij. Pa še pod Karlom vel. (768—814) — kako neizrečeno nizko stoji cerkvena oblast pod državno! Cesarja imenujejo kar „na-mestnika božjega", „vladarja sv. cerkve"! On ne dovoljuje Bamo cerkvenim shodom shajati se, temveč izvršuje tudi njih sklepe, prenareja napačnosti, odločuje v duhovenskih zadevah; ravno tako reformira celo duhoven-stvo svoje države ter mu usiluje primerne norme življenja. Zraven njega nijso papeži nič druzega, nego samo prvi svćtuiki v cerkvenih stvareh in „non possumus" je bese- zidanja iz državnih sredstev. Podpore, kakor jih ta načrt predlaga , znaiajo 35 milijonov-, ■ katerimi se bodo zidale tudi dalmatinske železnice. Dunajski tielavci so državnemu zboru izročili spomenico, v kateri terjajo ustanovljenje delavskih zbornic, odpravo čas- * nikarskega koleka in časniške kavcije ter dovoljenje, da se novino in knjige smejo z , ratnašavanjem javno prodajati, odpravo lote-rije in užitninskega davka, popravljanje po-stave o društvih in shodih. — Isto tako za- 1 btevajo občne in res direktne volitve. jfjvorske volitve občinskih svetovalcev i bo izpale narodno-poljsko; pa voljenih je , tudi precej vladnih, judov pa samo sedem. Han JMažurctnić je odstavil pod župana varaždinskega in kriškega komitata, Vinkovk-a in Soniogvija, in je imenoval de- i želnega poslanca Bubanoviča za komitatnega , vodjo v Varaždinu in sodnijskega svetovalca Ožegovira za kouiitatncpa vodjo v Križi. V Off&fSki zgornji hiši se je publici rala postava o iztičui železnici in zakonska osnova o odpeljanji nepotrebnih voda. Vllilll J4> «lrž«*«'. .Sritska skupščina je zaslišala tudi drugi zagovor , ki ga je imel pred njo bivši vojni minister Beli Markovič, in je sklenila z 50 proti 22 glasovom, da nij kriv nijenega zločina, in se niaterijelno ne sme do odgovornosti siliti. V nedeljo se je skupščina sklenila. Pri ljudskem glasovanji v kautonu St. 4* alf je več ko polovico katoličanov bilo I za postavo, ki duhovnom prepoveduje, na , prižuici politizirati proti kazni enoletnega j zapora. Liberalci so imeli večino 4000 glasov. „Republicjne francaise piše o Mac- ' Malin■■vem govoru pri pariški kupčijski sod- < niji takole: »Dovoli naj se nam, da ne premišljujemo posamezne dele govora gosp. prezideuta republike. Saj je v zadnjih stavkih vse povedano. Gospod Mac-Mahon pravi, ! da mu je vladna oblast na sedem let izro- 1 Čena, da mu je prva dolžnost gledati na iz- , vršenje tega suverenega sklepa, da bo se- , dem let postavno narejenemu redu stvari spoštovanje vseh pridobil. To zadostuje, mi smo umeli. Postavno narejeni red to so obstoječe institucije. Gospod Mac Mahon ve, kak vtis je ta izraz, katerega dozdaj še nij preklical, po deželi imel. Kdor se hoče sam varati, naj se, kar se nas tiče, mislimo, da se ne motimo. Gospod prezident je vedel, kaj govori. V taboru monarhistov pa se vidi, da se ima tikoma takih izjav uzrok premišljevati. Toda gospod Mac-Mahon je sam izprevidel, da se mora govorjenje tudi z dejanjem dokazati. V tem smislu si razlagamo njegove besede: „Zaupanje se ne da dekretirati, a moje dejanje mi je bode znalo pridobiti. Teb dejanj pričakujemo". dica, katera se takrat nikakor ne nahaja v rimskem slovarji.*) Sicer so papeži, posebno Nikolaj I. (858—807) še v tistem stoletji poskušavali, stvar preobrniti ter upirajoči se na f»lzifika-cijo pseudoisidorskib dekretalov do vesoljnega gospodarstva se vzpeti. Kako sramotno pa jim je to spodletelo! Mikali pobožne redaktorje „Slovenca" kaj bolj natančnega pozvedavati o onej strašne j dobi rimske korupcije, katero zgodovinarji imenujejo: „por-nokratijo" ali nemški „h . . . n regiment" V Ali jim mar nij znano, da je še le Oton I. (986—973) osnažil Augijev hlev spridenega papeštva ter s6 evojo silno roko iz Petrovega prestola pahnil pregrešnega nezmotljivca Janeza XII. (936)? Da je potem tudi Benedikta V., v katerem so se Še enkrat vteleeile hierarhične ideje, odstaviti dal in ga v pregnanstvo na Nemško poslal (965), ne da bi Benedikt sam ni z eno besedico se •) Cf. med drugimi: (Jrogoroviim, Gioso-b r e o h t etc. Domače stvari. — (Denašnjemu lista nSl. Nar.") je priložena cenilna taiifa novo nrejevanega grontnega davka. — Opozoruje na to tudi Članek na prvi strani. — (Kranjska trgovinska in obrt nijska zbornica) je izvolila v predvčerajšnji seji dosedanjega prvosednika V. C. Supana in podpredsednika J. N. H o rak a zopet. Prvosednik Supan predlaga, naj trgovinska zbornica sklene sledeče: 1. Naj se vloži na c. kr. ministerstvo prošnja, c. k. vlada naj glede na uže večkrat ponavljano potrebo železnice iz Ljubljane skozi Dolenjsko v Karlovec, dotične izdelane in si. kup Čijskemu ministerstvu uže predložene podrobne orojekte si. državnemu zboru takoj predloži in prouzroči, da se oziroma na veliko siromašnost na Dolenjskem izvrševaje dovoljeno postavo o državni pomoči zidanje to železnice začne in ob enem dovoli dovoljno državno podporo blizn 2 do 3 milijonov iz izredne državne zaloge za zidanje železnic. 2. C. kr. kupčijsko ministerstvo se naprosi, naj stori potrebne korake, da se direktna, od južne železnica popolnem neodvisna proga kot nadaljevanje Rudolfove železnice do Trsta brž ko mogoče izvrši, katero potrebo se je pri zboru avstrijskih kupčijskili zbornic iz reklo 15 kupčijskili komor, in za katero so se v plenarni seji 15. jul. pr. 1. izrekle. Ta dva predloga sta bila enoglasno sprejeta. —o—. — (Stari kranjski stanovski arhiv) se je v smislu sklepa deželnega zbora kranjskega, včeraj začel preseljevati iz Po-gačnikove biše v salenderskih ulicah, kjer ima kmetijska družba svoj urad, v dva prostora pri tleh v deželni hiši, ki sta bila poprej podružnici nacijonalne banke v najem dana. Zdaj bode ta za kranjsko zgodovino toliko važni arhiv shranjen v pred ognjem zavarovanem in suhem kraji. —o—. — („K ra i n is c h.") V uradnem delu „L. Ztg." beremo še dandenes, leta 1874, skoro dan na dan razpise služeb od c. kr. deželne vlade ali od sodni je, v katerih se terja znanje nder krainisehen sprache" in je „slovenisch" k večjemu med oklepnicami. Vendar bi bil uže čas, da c. kr. oblastnije to svojo modrost i. e. b ud al ost ali neumnost zoperstavljati upal? Ali se bode morda gg. urednikom „Slov." sveta jezoritnost nekoliko ohladila, ako jim razložimo, daje dalje tudi cesar Henrik III. (1039—1056) v enakem položji Otona posnemal, sam omadeževano cerkev reformirati sklenil ter na enkrat tri papeže odstranil (20. dec. 1046) in potem brez vsacega ugovora štirikrat zaporedoma novega papeža sam izbral, med njimi celo slovečega Leona IX.? Kje se je pa takrat čul oni neomahljivi glasoviti „non possumus", s katerem se toliko sponašate?! Kmalu potem se je po posvetni oblasti prerojeno pnpeštvo toliko ohrabrilo, da je moglo predrzno misel svetovnega nad-vladarja na novo gojiti ter za to v dvestoletnem boji cele potoke krvi po nesrečnej : Evropi prelivati. Velikanski papeži: Gregor 1 VIL, Aleksander III., Inocencij III. in I n o c e n c i j IV. so, porabi jevaje vsa sredstva • razrušili moč nemških vladarjev; potem je Bonifacij VIII. (1295—1303) tudi narodno francosko državno oblast podjarmiti poskušal enkrat opuste, ali vsaj tako dolgo, dokler *e v „Wienerzeitung" ne razpisujejo službe s terjatvo , da se mora nradnik na Dunaji izkazati z znanjem ..der niederodterreichischen sprache." — (V spodnji Šiški) je 9. t. m. po kratki bolezni umrla premožna krčmarica stara Žibertovka, nekdaj posestnica Vodnikovega doma pri „kameniti mizi", od ko-dar se je pa preselila na svoje posestvo, potem ko je bila svojega sina na Vodnikovem domu oženila. — (Graje vredna nepazljivost.) Pripoveduje nam prijatelj , da je te dni srečal dva otroka iz dobre hiše , ki sta ravno od sv. Krištofa iz mrtvašnice šla pomenko-vaje se, kako je ta in oni kozavi mrlič grd. Povedala sta ran na njegovo vprašanje, da sta res v mrtvašnici bila. — Ali nij to velika nemarnost mežnarjeva, da je kaj tacega mogoče! — (Poskus samomora). Slepi berač Vrečar je poskusil predvčerajšnjem pri mesarskem mostu s tem, da je skočil v Ljubljanico, svoje življenje končati. Izvlekla sta ga iz vode dva policaja in ga pripeljala v norišnico. Povprašan, zakaj se je hotel usmrtiti , je rekel , da z obupnnsti, ker nij imel več od česa ž'vrti. —o— — (G i m na zij al no.) Iz Maribora se nam piše: Nedavno Bedim o prostej uri z dijakom Slovencem tukajšnje višje gimnazije pri Čaši piva. Pride tudi pogovor na naloge, ki jih dijaci iz slovenščine izdelujejo. Dijak mi pravi, da dobivajo čudne naloge, od katerih te tri navedem : rVera v boga je naj trdnejša podpora v nesreči." — „Vera na neumerjočnost duše je vir vsega visokega in blagega v življenji." — „Julijan odpadnik. Zakaj se je krščanstvu izneveril in katera sredstva je rabil tudi ljudstvo v izneverjenje prisiliti." — Dijak še milo pristavi: Takih nalog pač ne izdelujemo radi, pa kako si čemo pomagati. Svetu samemu pripuščamo sodbo, so li take suhoparne naloge za gimnazijalca? Vse na svoje mesto! Profesor cerkvene zgodovine in katekizma naj slobodno taka temata obdeluje z učenci, profesor slovenščine pa naj pri jeziku, literaturi in leposlovji ostane. Gosp. M. baš s tacim postopanjem doseza edino to, da njegovi dijaki nemajo veselja do materinščine. ter vsvojejhorendnej buli: „unam s a ne tam" (nav. 1302.) od narodov in kraljev, sploh od vsake Človeške kreature popolno neomejeno pokorščino v vseh zadevah zahteval. Toda ta „nezmotni" samosilnik je umrl v blaznosti (11. okt. 1303) in nasledniki njegovi, od Klementa V. pričenši do Gregorja XI. (1307 — 1378) nijso bili nič drugega nego mrtvo, slepo orodje v mogočnej roki istih francoskih kraljev! Soli gg. uredniki „81.M uže pozabili tako imenovano „babilonsko s u ž n o s t" v Avignonu, o katerej cerkveni zgodovinarji tako radi in pogostnma tožijo? Ali bodo mar celo zanikavali, da so se papeži takrat zares popolnem nevredno in po-hujšljivo klanjali francoskemu dvoru, samo ker so se bali njegove eneržije ali pa iz do-bičkarije in osobnih interesov? Celo iz 15. stoletja bi se morda gg. roditeljem bogaboječega „Slovenca" posrečilo marsikatero stvarico nahajati, katera priča o veljavnosti mojega izreka. Leta 1410 se je papežema Benedikt XIII. in Greg ori j — (Ljubljanske mestne šole) se začenjajo zdaj zjutraj in popoludne četrt ure prej, da bi učenci kar so na počitnicah pozabili malo ponovili. —o—. — (Za ovčarje.) Iz Prestraneka na Notranjskem se nam piSe 10. febr. : "V Kočah, četrt nre od nas, je nocoj ena ovca imela tri mlade. Vse ro žive in jako krepke. Ovčar trdi, da ostanejo vse tri pri živenji. — (V Domžale) blizu Ljubljane, kjer kakor znano izdelavajo mnogo tisočev slamnikov, je trgovinsko nvinisterstvo poslalo strokovnjaka, rojenega Švicarja, kateri ima naše kmeta podučevati po najnovejši in najboljši sistemi slamnike pleRti. Prebivalci teh krajev se prav marljivo poduka udeležujejo in učitelj je 16 svojimi učenci, ki ga prav h'tro razumejo, jako zadovoljen. G. Zupančič, klobučar v Ljubljani in posestnik fabrike za slamnike v Domžalah, neulrudljiv pnspcšvn-telj naše domačo obrtnije, bode letošnjo spomlad prvič po^ku iil našo domačo slamo, na isti način porabiti, kakor florentinsko, ki jo za niše kraje predraga. Poželi bodo namreč žito prej, ko bode dozorelo, katero se bo dalo potem lepo heliti in se bodo iz take domače slame delali najlepši beli slamniki. Mi g. Zupančiču želimo prav dober vspeh. —o— — (Poduk v ljutomerRkej kmetijske) šoli). Piše nam od Ljutomera mlad kmet, Blušatelj v tej šoli: V naši kmetijski šoli rc razlaga nauk o naslednjih predmetih : o vinstvu, o sadji, o repi in njenih sovražnikih itd. in »ploh druge reči, kar je kmetijstvu potrebno j razlaga se tudi o novi meri, o zgodovini Slovencev in zmirom kaj podučljivega čujemo. Zbirajo se prav radi vrli slovenski možaki. — (G o s p o d ar j em.) Iz Tirolskega nam piše rojak: Spomlad se približuje, kmetijska društva, grašČaki kakor kmetje skrbijo za mnogovrstna semena v povzdigo poljedelstva, v povzdigo gozdarstva. Tako n. pr. dobivajo kmetijska okrajna drnštva v raznih dolinah tirolskega laneno seme v velikih kvantitetah. Seme mora biti plemenito , če bi ga kmetijsko druStvo ne priporočalo in ne razpošiljalo. Obilo i z važu je se različnega gozdnega semena. Največ dobiva ga Češko, najmanj južni kraji, akoravno imajo oni naj XII. pridružil kakor tretji jako Rlaboglasni Janez XXIII., mož omadeževan z vsemi grehi in zločini, katere človečka fantazija le misliti more, v svojej mladosti celo morski ropar ! Zgodovina sicer še nij dokazala, kateri izmed te trojice je bil pravi ,.nezmot-Ijiveo" in če so morda vsi trije to božjo lastnost uživali — to pa je gotovo, da se je nemški kralj Žig-a jako malo zanje brigal ter leta 1414 kostnički koncilj prouzročil, na katerem so se vsi trije neglede na kak ,,non poRHumus" na prav sramotilni način odstavili. — Tudi potem, ko se je papeštvo še precej ugodno rešilo iz pretečih neviht kostničkega in baselskega koncilja, je moralo vendar posameznim državam izdatne koncesije dovoliti. Zopet se je tu pokazalo, kako njemu nasproti Ramo enežija koristi; krepko postopajoči Francozi so dobili vse sloboščine in pravice, katere so vsled svoje pragmatične sankcije (1438) zahtevali, Nemci pa slabo vladani od slabotnega Frideri ka III. (1440 — 1493) nij8o po dolgih obravnavanjih dosegli — ničesar. več praznega prostora. Ako kdo želi v posest navedenega semena priti, pripravljen je neki domoljub preskrbeti brezplačno „Preis-Courrant" te Specijalitete. — (Slovensko gledališče.) Predstava Kaiserjeve igre „Slab papir", nij bila privabila polno poslušalcev. Igralci so v obče pohvale vredni. Gospa Toman Jamnikova in gospod Kocelj , kakor tudi g. Smid so bili tudi ta večer vredni izpolnovalci svojih nalog. Pri teh štirih se vidi od lani osovro ve-likansk napredek, zato smemo tem prej pričakovati da bodo eno navado opustili, katero si morda sami v svesti nijso, namreč necega pevajočega zatezanja, nenaravnega govora tudi v scenah, kjer je taka manirira-noRt najmenj na pravem mestu. Lepo in prav je, da so naši talenti od memških igralcev uče, a le kar dobrega vidijo na njih, naj po-snemljejo , ne pa slabo. — Gospod Kajzel je bil v prvem aktu potreben , da je v dol-gočasen razvoj veselega življenja prinesel, v naslednjih ginljivih scenah pak s svojim zmirom imii-stn i m humorjem kakovo galerijsko solzo odpihnil. Gospod Nolli in goRpa Odijeva Rta starca dobro igrala, a nam se zdi, da bi bilo Še bolje, ko bi bila menj utrirala, t. j. ne toliko kar Nemec pravi „zn viel des guten" storila. — (Farovški list) poroča o občnem zboru „narodne tiskarne", da je na predlog dr. Ploja bila bilanca sprejeta. A dr. Ploja Žalihog niti pri občnem zboru bilo nij. Sicer pa beremo v tem listu iirv<» priznanje, da je še kdo na sveta pošten kakor sami Costovci. „SI." namreč pritrdi vendar enkrat, da se odboru ne moro o.Čitati, da je bil nemaren, nego da „delal je veliko in brezplačno". S tem ,,Sl." sam sebe. in svoje novinarsko tovariše dementira, ki nijso ves čas dozdaj imeli druzega namena, nego to naše slovensko društvo izpodkopavati in sumničiti. Morda je to vendar-le mal začetek polegauja in nehavanja klerikalno-slovenske strasti?? Skrajni čas hi bil! Razne vesti. * (Revolucija v bogos lovni ci). V Klausenhurgu na Sedmograškem so se teologi proti direktorjem „spuntali", ker so jim le-ti hišni red strogo prenaredili. Rabijatni V 16. stoletji nam kaže zopet krepka cerkvena in državna politika Karla V. (1519—1556), na kak način je mogoče s papeži se pobotati. Ker je nemogoče, jako interesantno postopanje tega vladarja nasproti Klemen tu VII. in Pavlu III. v ozkih mejah denašnjega feuilletona razvijati, bodem bržkone ukaželjnosti „SlovenČevih" redakter-jev pri drugej priliki tudi v tem vprašanji izdatno ustregel. Za danes jim samo še toplo priporočil jem, pri Rankeju (franz. geseh. III. u.ff)tudi o Ludevika XIV. (1643-1715) nekoliko Čitati, da pri tem vsled svoje objektivnosti slovečemu pisatelju poizvedo, kako i s kakim uspehom je celo ta „roi le plus chretien" kurijo pri vsakej priliki v mejab ponižnosti obdržavati znal. Nadejam se, da sem z naštetimi jasnimi fakti, kakor so se mi „brevi manu" vsilili brez dolgega studiranja in premišljevanja, vsaj nekoliko zadostil gorečemu hrepenenju imenovanih gospodov po ,,le enem" dokazu moje trditve. Vendar, predno končam, še par besedi tej maziljenej gospodi, katera mi bogoslovci so zvečer direktorja s svečniki in drugim orodjem ometali. Zdaj bode večina študentov seminar zapnstila. * (f David Strauss), sloveči nemški pisatelj o svobodomiselno teologičnih predmetih, je 9. t. m. v Ludvigsburgu umrl. • (Mlada mati). Dr. M. v „Indian Medical Gazette" pripoveduje, da je bil k 9 tednov staremu otroku pozvan, kojega mati je 10 in pol leta stara bila. — Nadalje pripoveduje, da je v hiši te mlade matere živela familija, obstoječa iz 5 zavodov po številu 107 os o h. lr/,im EioroMlu. Z Dunaja 7. febr. Pšenice Re ie komaj 20 000vaganov prodalo. Cene se proti onemu tednu nijso dosti spremenile. Prodajali so ogersko po S gl. 20 kr. d > 8 gl. 25 kr., slovaška je bila po 7 gl. 70 kr. Rež jd početkom tedna pala, pa se je potlej zopet opomogla. Vendar so so po starih cenah le najboljše sorto plačevale. Plačevalo so je galici jsko blago po 4 gl. 80 kr. do 4 gl. 95 kr., varšavska pa po 4 gl. 50 kr. Ječmen se jo po f ta rili , nekatere sorte pa še po višjih Oen&h plačeval. Ril je najboljši po 5 gld. 35 kr., najslabši pa po 4 gld. 90 kr. Koruza brez sejma. Oves se drži, in se plačuje po 4 gld. 05 kr. do 5 gld. 15 kr. Po moki se malo popra šoje. Iz Rudapešte 7. febr. Ta teden so prvič mlinarji tožili, da moke ne morejo prodati, iz tujih dežel rc je signaliziralo padanje cen, zraven tega se jemalo blaga pripeljalo, msgocini se pa vedno bolj praznijo. Pšenice Sfi je malo ponujalo, in akoravno malini nijso hoteli nič kaj kupovati, so se vendar takoj od začetka obdržale cene preteklega tedna; v sredi tedna je bil sejm pač malo mirnejši, toda eno so se še vedno držale. Prodalo se je plenloe kakih 80 000 centov. Z rež jo še vedno nič nij. Ječmena ma-gacini nemajo, in kar ga je na trg prišlo, se jo urno po 10 kr. dražje prodal; pokupili so ga 10.000 centov. Koruze se je prodalo 12 000 eentov, in ho cene za 2—8 kr. poskočile. Tudi ovsa magacini užc nemajo v«liko ; bil je za 2—3 kr. dražji in prodalo so ga je 15.000 vaganov. SoČivje ima še vedne slab sejm. Ravno tako s p oh in mast. Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescišre du Barry t; iT o »*//«#» tt. Vsem trpeč im po izvrBtni Revalesciero du Barry, kutora brez porabe leka in brez Btroškov sledeče bo- očitava, da „neko Čudno zgodovino" gimn.v zijalskej mladeži razlagam. V istini je zgodovina papežev večjidel čudna, dostikrat krvava, dostikrat nemoralična in sramotna, toda tega nijso krivi oni, kateri jo resnično p o p i s u j e j o, temveč oni, kateri ao jo delali ter jo še delajo. V očigled uaše mladine ne bodem nikedar na drobno naslikaval hudodelstev, ki so se tolikrat v središči katoličanstva vršila, njemu v izgubo in sramoto, kajti bojim se, da ne bi žalil moralnega čuta ter v mlada srca sejal obup-m>8t in pesimistične nazore o človečanstvu. Vam nasproti pa, gospoda, me no veže nobena obzirnost; zatorej Vas zagotavljam, da sem pri vsakej priliki, kadar se popovska ali mežoarska roka zmoti na obširno polje zgodovinsko znanosti, pripravljen, jo „sans pcur ct sans reproehes" s tehtnimi dokazi na kosmate prste kreniti. Sapienti Rat! Prof. F. Šuklje. lczni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na Cljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v me-urji in na ledvicah, tuberkole, susico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, niedlico in bljcvanje krvi tudi ob časa nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revnintizem , pnitin, Medico, — Izpisok iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokom kljubovala: Spričevalo It 74.070. Na Dunaj i aprila 1873. Sedem mesecev jo sedaj, ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno ginevnl in vsled tega dalj časa nij sem mogel se učiti. Slišal sem o VaScj čudovitoj Kevalesciere , rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, tla so čutim po enomesečnem vži-vanji Vašo točno in žlahtno Kevalesciere popolnem zdravega in okrepeanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to ra/.merno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lok priporočati in ostajem Vaš udani (iabriel Teschner, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo št. 7.'1.66H. Mitrovico, .'10 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k holjšauju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciero navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo to moko pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (i. Kostic. Spričevalo št. 73.701. 1'filep, pošta Hološau na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revale- sciero da H.urv pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljiv ost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravo Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mopoče pošljete. Spoštljivo udani Jožef Rohacžck, gozdar. Tcčn-jši kot meso, prihraui Kovahaciere pri . -t ..V-Mih in pri otrocih Sokrat svojo ceno za zdravila. V plchatfh pušicah po po! funta 1 gold. 50 kr., t funt 2 gol«. 60 kr., *J funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-;j/ 10 gohl., 1*J funtov 20 gold., 84 funtov 96gold., — Revalc3eiero-Biscuiten v puSie.ih a 2 gold. 5U kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Choeolatec v prahu in v ploščicah M 12 tas 1 gold. 50 kr., iH tiia 2 gold. SO kr., 4H tm 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« L0 gold., ta 288 tas 20 golil., — za 570 tan 36 gold. — Prodaje: Harry du Barry 4 Comp. ua !>«-hm|I, Wa!)flM«hK*ss« Št. 8, v IJubljnut E1. Mahr, v 4*ra«lel bratje 0 b o r auz iney r, v In*-hriik« Dieobtl & Frank, v 1'elovcl P. Birn bacli> i, v I.uućl Lu d vi g M (i 11 or, v Mnrlboru F. Koletnik & M. Moric, v Jlemun J. B S t o c k h a u s e n, kakor v vseh mestih pri dobrih h -karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjili. Dunajska borza 11. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.1 Knotni drž. dolg v bankovcih . M gld. •C kr. Enotni drž. dolg v srebru • 74 „ 1 B6 1 drž. posojilo .... ■ 103 , W u Akeijo narodne banke 981 „ Kreditne akcijo ... 237 „ _ . 11L> „ HO , Napol.......... !> „ _ C. k. cekini....... Srebro ......... 106 Z 3f> od (J. do 9, febr. Adam Agnič, delavec, 39 I., na vodenici. — Mili. Horstner, otrok gostiln, vdove, H1/* L, na ilifhcriii. — Katar. Strešen, delavka, G!) I., na želodčnem raku. — Marija Uorjanc, probivalska vdova, li I., na slabosii. — Marija Anžin, zemljanka žena, G8 I., na oslabljenji. — Jak. Korošec, delavec, 3;> 1., na kronični griži. — Marija 1'avšek, zidarsk otrok, H tednov, na otročjaku. — Jan. VVaohtor, mizar.sk otrok, 1 g u e, na slabosti. — Marija Medic, uiežnar-ska tiči, 301., na org. srčni hibi. Svarilo! Slaba, nevarna in draga ponarejanja Nobol-evega Dinamita so na naj-nesiamnejši način le.o poil lastnim imenom našega fabrikata prodaj ej o. Mi opozoriijemo na to, da naš Dinamit III. za čolni cent gld. 62 a. v. vsa druga ponarejanja po 80 — 100 — 110 gld. v vsakem oziru daleč presega. V kratkem bodemo novo vrsto Dinamita cent po gld. 46 spravili v kupčijo. (,*~,) fflafeler In Esckenbacher, ■nt Dunaj i, MnllflNoligaNNe I. i Glavni zastop v Trstu vzajemne zavarovalne banke '59? Z' 7 A m m Jemljemo ni Čast, p. n. publiku s tem naznanjati, da smo svoje glavno zastopništvo za Kranjsko gospodu Josipu Kristanu v Ljiibljani izročili, in si dovoljujemo, njega za sprejemanje vsakojakih v okrog našega delovanja »padajočih zavarovanj toplo priporočati. fJlaviii zastop w Tustu vzajemne zavarovalne banke „SLAVIJA" Fr. And. Plesche. POVABILO Sklicevaje se ua sgoroje oznanilo, povabliani h tem p. n. občinstvo, ki se hoče zavarovati, uajuljudueje, naj se name v vseb zadevah zavarovanja imenovane banko »aupuo obrne, katero zaupanje se bom trudil s tem opravičiti, da bom hitro in rcclno dotično stvari reševal. Pred vsem sprejemam naročila: ■ ) ila zavarovanja kauitalij in rent na življenje; m\\^ *" *• •• na Minrtf: Mil) vsestranska podedoval na društva (asocijacije): ■ zavarovanja proti nevarnosti ognja |>rl iic|»remal blaga, inobilijc, imciijc i. i, d. ognja pri iic|»remakljivili dobrih, za zaloge Ob enem oposornjem posebno nx kreditna društva, katera je zavarovalna banka „SLAVLJA" za svoj« ude ustanovila, in sicer: . l) kreditno društvo i kavcijski zalog za uradnike lu *> . m „ posojila sploh, proti lJletnim anuitetam; v 1. slučaji h polletnimi v 2. z mesečnimi odbiluiuii obroki. Vsi dotični prospekti iu furmulari leže v neplačno porabljenje p. n. občinstva V pisarni vdano podpisanega, 1M m (■a 17 ( kjer so vse potrebno poisvedava. (81—1) Spoštovanjem Josip Kristan, :la\ui /astopnilv za Kranjsko. I lidatelj iu za ureduidt^o odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".