Srebrni jubilej podjetja Podkrižnik Večer pod trško lipo na Rečici ob Savinji STRAN 19 STRAN 6 Oglasi 2 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Tretja stran Spremembe gradbene zakonodaje v senci strateških odločitev Zna se zgoditi, da bo seja državnega zbora, ki poteka v času priprave in izida tokratne številke Savinjskih novic, prelomna v zgodovini Slovenije. Na dnevnem redu 16. izredne seje parlamenta je namreč več zakonskih predlogov, ki bodo imeli dolgoročne posledice. Posledice, takšne ali drugačne, bodo nastale - ne glede na to, ali bodo zakonske spremembe sprejete ali ne. Poslanci in poslanke bodo odločali o poroštvu za izgradnjo nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, ukinitvi državnega sveta in vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Glede slednjega je premier Janez Janša napovedal, da zna na sprejetje vezati tudi zaupnico vladi, kar ni tako presenetljivo, če se spomnimo njegove nedavne izjave na televiziji, ko je dejal, da mu je vsak dan bolj žal, ker Zoranu Jankovicu ni uspelo sestaviti vlade, saj je že takrat vedel, kaj čaka vlado v tem mandatu. Vzdušje v parlamentu je napeto kot še nikoli do sedaj po lanskoletnih volitvah. Poslanci Pozitivne Slovenije so se zaradi nestrinja-nja z obravnavo tako pomembnih tem po nujnem postopku odločili za delno obstrukcijo seje, zaradi nameravane ustanovitve državnega holdinga pa razmišljajo celo o interpelaciji zoper finančnega ministra in o referendumu. Hm, kot da se ni po volitvah nič spremenilo, le vloge med politično desnico in levico so zamenjane ... Seveda, če pa se naši predstavniki niso v stanju sporazumeti, kaj je v nacionalnem interesu in kaj ne oziroma kaj je za državo dobro in kaj slabo. V senci omenjenih konfliktov ostajajo spremembe Zakona o graditvi objektov, Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakona o prostorskem načrtovanju, ki bodo prav tako predmet obravnave na zadnji predpočitniški seji državnega zbora. Cilj sprememb in dopolnitev Zakona o graditvi objektov je enostavnejša, hitrejša in cenejša pot do izvedbe gradbenih investicij. Predlog zakona uvaja nekatere rešitve, katerih posledica naj bi bila razbremenitev vseh ravni odločanja v postopkih dovoljevanja gradenj, pocenitev in poenostavitev postopkov ... Prvotno predvidena legalizacija črnih gradenj je iz tega paketa izvzeta in naj bi bila predmet odločanja v jesenskem obdobju. IZ VSEBINE: 29I 8_J Tema tedna: Legalizacija črnih gradenj prestavljena na jesen.............................................4 Lažja vas: Hotel Naturales zaprt zaradi tehnične okvare?.......................................7 Menina: Spominska slovesnost ob obletnici NOB.......8 Slovenska demokratska stranka: Pregled polletnega dela v državnem zboru ... 9 LAS Zgornje Savinjske doline: Več pozornosti medobčinskim projektom...... 9 Mozirje: Poletni večer s kosci in grabljicami................12 Rečica ob Savinji: 33. Od lipe do prangerja....................................16 Zgornja Savinjska dolina: 15 minut neurja dovolj za veliko škodo.........22 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 29, 20. julij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 28, 13. julij 2012 ID Tema tedna SPREMEMBE GRADBENE ZAKONODAJE Legalizacija črnih gradenj prestavljena na jesen Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pripravilo predlog sprememb zakonov o graditvi objektov, o prostorskem načrtovanju in o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Osnovni cilj sprejemanja nove gradbene zakonodaje je skrajšanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Besedilo zakonov je že romalo državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku, kar pa je glavni očitek predlaganim spremembam zakonodaje. SKRAJŠANJE POSTOPKA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Že v preteklosti je bila uveljavljena praksa, da se je vsaka vlada lotila spreminjanja zakonov o načrtovanju prostora in graditvi objektov. Zadeve so se vse bolj zapletale, trenutno pa imamo na tem področju zakonodajni klobčič, ki bi ga bilo treba v več delih spremeniti in poenostaviti. Po besedah načelnice Upravne enote Mozirje Milene Cigale so na mozirski upravni enoti že do sedaj po prejemu potrebne dokumentacije hitro izdajali gradbena dovoljenja, ob oddaji pomanjkljive dokumentacije pa graditelje pozivali k dopolnitvi vloge. Predlog sprememb gradbene zakonodaje predvideva skrajšanje nekaterih postopkov in manj potrebne dokumentacije za pridobitev dovoljenja. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o graditvi objektov naj bi uvajale rešitve, katerih posledica bo razbremenitev vseh ravni odločanja v postopkih dovoljevanja gradenj. Posledica predlaganega zakona naj bi bila sprostitev investicij in posledično zagon gospodarstva v določenih panogah. Primarni cilj vlade na področju gradbene zakonodaje je, da bodo investitorji, ki bodo gradili manjše in manj zahtevne objekte (stanovanjske hiše), lahko v kratkem času, z malo sredstvi za soglasja in z malo dokumentacije zgradili objekt. ROKI ZA IZDAJO SOGLASIJ BODO KRAJŠI Predlog Zakona o graditvi objektov predvideva, da investitorju ne bo več treba pridobiti projektnih pogojev, odločitev o tem pa bo prepuščena investitorju oziroma projek- tantu. Prav tako za enostanovanj-ske stavbe ne bo več treba pridobiti uporabnega dovoljenja. Roki za izdajo soglasij se bodo skrajšali na 30 dni pri zahtevnem objektu, pri manj zahtevnem na 15 dni, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa na 10 dni. Pomembna sprememba je dosledno upoštevanje molka organa. Če bo investitor odločbo prejel 35. dan, v skladu z zakonodajo pa bi jo moral najkasneje 30. dan od vložitve zahtevka, se bo štela kot brezpredmetna, ne glede na njeno vsebino. Tudi nasprotovanje gradnji bo brezpredmetno, če stranka, ki nasprotuje gradnji, ne bo predložila dokazov za svoje trditve. Ukinja se tudi ustna obravnava, kar bo omogočilo, da se v primerih, ko se v postopku ne pojavljajo stranke, ki bi nasprotovale gradnji, postopek bistveno skrajša. S tem se odpravljajo primeri, ko se postopki zaradi neznanih in umrlih stranskih udeležencev zapletejo in podaljšujejo. Za investicijske vzdrževalne posege v objekt, kot so na primer menjava stavbnega pohištva, strehe, ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Prav tako ga ne bo potrebno pridobiti za spremembo namembnosti v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah. MINISTRSTVO NE BO VEČ POTRJEVALO OPN Spremembe zakonodaje o urejanju prostora predvidevajo, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor po sedanjem predlogu ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov. Občinski prostorski načrti se bodo potrjevali na občinskih svetih. To v praksi pomeni, da bodo zgornjesavinjske občine prevzele odgovornost za sprejema- nje prostorskih načrtov. Te načrte bo mogoče tudi hitreje spreminjati. Tako bodo manjše širitve pozidave možne tudi mimo načrtov, če je dejavnost potrebna, dolgotrajna sprememba prostorske ureditve pa bi omejila naložbenika. NEVARNOSTI HITREGA SPREMINJANJA ZAKONODAJE Nasprotniki sprememb gradbene in prostorske zakonodaje opozarjajo na nevarnosti hitrega spreminjanja le-te. Prvi očitek leti na sprejemanje te zakonodaje po nujnem postopku, kar je vlada argumentirala s preprečevanjem težko odpravljivih posledic za delovanje države. S tem je onemogočena javna razprava o predlaganih spremembah zakonodaje in izključena strokovna javnost iz postopka sprejemanja. Strokovnjaki opozarjajo, da spodbujanje samograditeljstva in liberalizacija predpisov lahko vodita do uničujočih posledic, katere smo lahko videli pri potresu v sosednji Italiji. Nadalje opozarjajo, da spremembe zakonodaje o urejanju prostora lahko pustijo trajne posledice v prostoru. Investitorji dvomijo, da se bodo birokratske ovire poslovile, saj zakon poleg poenostavitev postopkov na drugi strani v projektno do- kumentacijo na primer dodaja obvezen elaborat za akustiko. ČLEN O ČRNIH GRADNJAH ČRTAN Pred sprejetjem novele zakona je veliko polemik sprožila namera vlade, da v spremembe Zakona o graditvi objektov uvrsti tudi člen, ki bi odpravil črne gradnje. S tem členom bi se lahko legalizirale črne gradnje tudi v Zgornji Savinjski dolini. Teh ni veliko, še vedno pa stojijo, ker inšpekcija na lokalni ravni deluje na osnovi prijav. Ministr- stvo za infrastrukturo in prostor je ta člen izpustilo, zato bo legalizacija teh objektov morala počakati na jesen, ko vlada pripravlja poseben zakon o tem. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je poslalo v parlamentarno odločanje po nujnem postopku predlog sprememb zakonov o graditvi objektov, o prostorskem načrtovanju in o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. S predlagano zakonodajo želi vlada skrajšati postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja in preložiti odgovornost za sprejemanje okoljskih prostorskih načrtov na občine. Nasprotniki opozarjajo na možne uničujoče in trajne posledice hitrih sprememb zakonodaje. Roman Mežnar Milena Cigale, načelnica Upravne enote Velenje: Novela zakona o graditvi objektov bo poenostavila oziroma skrajšala administrativne postopke s področja graditve, saj odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev, skrajšuje roke za izdajo soglasij pristojnih soglasodajalcev, odpravlja obveznost revizije projektne dokumentacije, spreminja postopek seznanitve strank z nameravano gradnjo, ukinja obvezno ustno obravnavo... Skratka, novela prinaša precej novosti, tako pri samem postopku projektiranja oz. izdelavi projektne dokumentacije kot pri samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Oceno o tem, kaj spremembe pomenijo v praksi, pa bodo verjetno v prvi vrsti dali investitorji. V Upravni enoti Mozirje, se bomo še naprej trudili in popolne vloge strank reševali v najkrajšem možnem času. 4 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 C Iz občin OBČINSKI SVET LJUBNO Največ pozornosti prostorskim temam Kar štiri točke dnevnega reda zadnje seje Iju-benskega občinskega sveta, ki je bila v prostorih podjetja KLS Ljubno, so bile namenjene prostorskim temam. Poleg tega so se svetniki seznanili z dokumentom identifikacije investicijskega programa (DIIP) za zbirni center Podhom in potrdili seznam letošnjih prejemnikov občinskih priznanj. Potrebo po sprejemu odloka o dopolnitvah odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti iz leta 2000 je obrazložil župan Franjo Naraločnik. Dejal je, da se v veljavnem odloku spreminjata oziroma dopolnjujeta le prvi in drugi člen, in sicer tako, da se imenovani odlok dopolni z besedilom, ki dopušča gradnjo žičnic in krčenje gozdnih površin za potrebe ureditve smučarske pro- ge in izgradnje žičnice. »Tako dopolnjen pravilnik dopušča možnost, da družba Golte lahko nadaljuje s pridobivanjem dokumentacije za umestitev sedežnice Kladje.« Svetnici in svetniki so se strinjali ter opravili najprej prvo branje in nato odlok sprejeli. Občinski urbanist Primož Hren je zbranim predstavil Program priprave sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu Industrijsko poslovne cone Loke. Od leta 2005, ko je bil lokacijski načrt sprejet, so se spremenile želje in potrebe investitorjev, prav tako so se na terenu pokazale nove situacije. Potrebno je preveriti možnost širitve območja za namen gradnje in variantne rešitve ureditve obstoječega potoka. Kot je pripomnil župan, želi občina cono urejati tako, da bo čim bolj prijazna za uporabnike oziroma investitorje. Svetnikom je bil z gradivom posredovan DIIP za Podhom. Župan je povedal, da ta dokument potrjujejo župani, da pa je želel, naj se z njim podrobneje seznanijo še svetniki. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o občinskih priznanjih so svetniki na seji podali še dodaten predlog, nato pa dopolnjen seznam prejemnikov soglasno potrdili. Marija Lebar Občina Ljubno želi poslovno cono Loke urejati tako, da bo čim bolj prijazna za uporabnike oziroma investitorje. (Foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Zaradi protipoplavnih ukrepov se v Podhomu še nič ne dogaja Občina Gornji Grad je nosilec projekta petih zgornjesavinjskih občin za izgradnjo zbirnega centra Podhom. Na zadnji seji je svetnikom gor-njegrajske občine dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) predstavil namestnik direktorja Zavoda Turjak Branko Kašnik. Zavod je po naročilu občin pripravil DIIP, katerega morajo potrditi svetniki vseh petih občin. Doslej so to storili v občinah Gornji Grad, Nazarje in Ljubno. Projekt zbirnega centra je že pri pripravi dokumentacije naletel na oviro, saj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdajo gradbenega dovoljenja pogojuje s protipoplavnimi ukrepi, ki jih mora izvesti investitor. Občine so se skupnih priprav na gradnjo centra lotile zaradi ureditve prehodnega stanja, zaradi katerega koncesionar ne more uporabljati odlagališča. Drugi razlog je okoljevarstveni, saj bo po izgradnji centra pobranih več ločeno zbranih odpadkov. Zadnji razlog je finančni, saj občine koncesionarju plačujejo razliko v ceni odvaža-nja odpadkov, dokler ne bo možno ločeno zbiranje odpadkov. Koncesionar Pup Saubermacher bo po izgradnji centra občinam plačeval dobrih 20.000 evrov najemnine za prostor, kar se bo po ključu števila prebivalcev delilo med vseh pet občin. Po istem ključu bodo občine tudi financirale izgradnjo, le-ta naj bi po projektni oceni stala 466.330 evrov brez DDV, od tega bodo preko 100.000 evrov stali protipoplavni ukrepi. Gor-njegrajsko občino bo njen delež projekta stal nekaj manj kot 125.000 evrov, od tega zneska bo Na julijski seji je nazarski občinski svet obravnaval poročilo o izvajanju proračuna za letošnje prvo polletje. Sprejeli so odlok o podelitvi koncesije za toplotno oskrbo in odlok o ustanovitvi JP Dom Nazarje. Seznanili so se s predlogi za letošnja občinska priznanja in jih potrdili. Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Dom Nazarje je nov dokument, ki ga doslej podjetje ni imelo. Predlog odloka o ustanovitvi je občinski svet obravnaval že na dveh prejšnjih sejah, vendar je obravnavo prekinil, da bi pridobil pravno mnenje o odšteta vrednost zemljišča centra, to je dobrih 51.000 evrov, ki se občini upošteva namesto finančnega vložka. V najboljšem primeru bo gradnja centra dokončana do zime, v kolikor zaradi počasnega pridobivanja dovoljenj ali slabega vremena to ne bo mogoče, pa do pomladi prihodnjega leta. Štefka Sem nekaterih nejasnostih. Na julijski seji je predstavnik pripravljavca podal obrazložitve pripravljenega odloka, ki so ga nato svetniki s sklepom tudi potrdili. Za tarifne odjemalce javno službo preskrbe s toplotno energijo opravlja JP Dom. Občina želi za izvajanje te službe razpisati koncesijo, zato je bilo potrebno pripraviti odlok, ki določa pogoje in način podelitve koncesije. Svetniki so odlok sprejeli po hitrem postopku, nato pa potrdili še predloge za letošnja občinska priznanja. Marija Lebar OBČINSKI SVET NAZARJE Sprejeli dva pomembna odloka Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 5 Gospodarstvo SREBRNI JUBILEJ PODJETJA PODKRIZNIK Četrt stoletja napredka in razvoja V teh dneh mineva 25 let od takrat, ko je Iztok Podkrižnik ustanovil družbo Puškarstvo Podkrižnik. Vse od takrat dalje je njegovo podjetje raslo in se širilo. Vsako poslovno leto so zaključili z dobičkom, ustvarili so številna delovna mesta. Jasna vizija in konkretno postavljeni cilji so pogoj za uspeh, pravi direktor in lastnik družbe Iztok Podkrižnik. To pa so smernice, katerim bodo sledili tudi naslednjega četrt stoletja. UNIKATNE PUŠKE Začetki družbe segajo v leto 1987, ko je takrat šele 21-letni Iztok kot samostojni podjetnik registriral dejavnost izdelavo in servis pušk. »Delo s kovino me je vedno veselilo. Za izdelovanje unikatnih pušk pa je poleg natančnosti potreben tudi estetski občutek. Vsak kos je enkraten, možne so gravure v kovino, lahko tudi s srebrom ali zlatom, kar je bistvena dodana vrednost,« se spominja. Takratni skupni jugoslovanski trg je omogočal dobro prodajo, zato je v devetdesetih zaposlil prvega sodelavca. VIŠJI CILJI A Podkrižnik je vedel, da kdor stoji na mestu, v resnici nazaduje. V teh letih je pridobil številne izkušnje in mnoga znanja na področju obdelave kovin, kjer je potrebna največja natančnost, ki se meri v mikronih. To je lahko uporabil v serijski proizvodnji, kjer je prepoznal tržno nišo in možnost nadgradnje dejavnosti svojega podjetja. Za dosego tega cilja pa so bili potrebni namenski stroji. Nekaj proizvajalcev namenske opreme je sicer na trgu obstajalo, znani so bili predvsem Švicarji s svojo strojegradnjo in urarsko natančnostjo, toda v takratni situaciji si nakupa ni mogel privoščiti. Zato so v Puškar-stvu Podkrižnik začeli s lastno stro- Izdelki s stroji, ki so jih naredili sami, so bili zelo natančni. Lastni razvoj tehnike za serijsko izdelavo zahtevnih zobnikov in polžev je prinesel ugodne učinke in nova naročila, kar je bilo za podjetje ključne- Iztok Podkrižnik kot direktor vodi podjetje ves čas, razen treh let, ko se je podal v politične vode. (Foto: fotodokumentacija Podkrižnik d. o. o.) jegradnjo. Najprej je bilo potrebno oblikovati dober tim, ki je načrtoval, delal preračune zobnikov, potrebne elektronike, hidravlike in na koncu je sledila sama izdelava. Pri tem je Iztok k sodelovanju pritegnil strokovnjake tudi iz sosednje Hrvaške. LASTNI STROJI OMOGOČILI KAKOVOST Doma izdelani stroji so bili kar deset odstotkov hitrejši od podobnih na trgu in znatno cenejši ter s tem tudi bistveno konkurenčnejši. ga pomena. »Iz leta v leto smo dobivali naročila za izdelavo še zahtevnejših izdelkov. Bili smo zanesljiv partner in kupci so spoznali, da smo iz pravega testa,« se spominja Podkrižnik in dodaja: »Ključna sta bila pogum in vztrajnost, omenjeni stroji pa so v funkciji še sedaj in so še vedno konkurenčni.« DESETLETJE RASTI V devetdesetih letih je sledil dvig proizvodnje, saj so izdelovali večje serije pogonskih enostopenjskih in večstopenjskih gredi, zato so prešli na tri-, včasih tudi na štiriizmensko delo. V ta čas sodi tudi še tesnejše sodelovanje s podjetjem MGA iz Na-zarij, za katerega so že takrat proizvajali celoten asortiman gredi. Te so v MGA vgrajevali v svoje končne produkte. Nabor kupcev so širili, leta 1997 so navezali poslovne stike z dansko družbo Danfoss in začeli proizvajati specialne kovinske produkte za vse divizije tega podjetja. Zaradi vse večjega obsega naročil je bilo potrebno zagotoviti nove proizvodne prostore. Od Vegra-da so v IPC Loke odkupili zemljišče in prostore, kamor so proizvodnjo s prejšnje lokacije preselili v pičlih dveh mesecih, ne da bi prekinili redno delo. NAMESTO V PROSTORE VLAGALI V TEHNOLOGIJO »Namesto da bi gradili nove prostore, smo raje kupili nepremičnino, ki je bila na voljo, sredstva pa porabili za vlaganje v razvoj tehnologije. To se je izkazalo za zelo racionalno odločitev,« pravi Podkrižnik. V začetku so uporabljali le manjši del proizvodnih prostorov, v treh letih pa so zaradi nenehnega večanja obsega zapolnili celotne prostore. A spet se je pokazala potreba po širjenju. Na Ljubnem je bila naprodaj nepremičnina propadlega podjetja Iskra Feri-ti. Skupaj z nepremičnino je podjetje Podkrižnik od Iskre prevzelo tudi nekatere zaposlene. Na ta način so lahko ločili dve veji proizvodnje; vsaka je našla mesto na svoji lokaciji. V Lokah teče obdelava kovin, na Ljubnem pa brizganje in montaža plastičnih delov. Ob srebrnem jubileju so Podkrižnikovi praznovali »v družinskem krogu«; za vse zaposlene so pripravili družabno srečanje. (Foto: fotodokumentacija Podkrižnik d. o. o.) 6 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 C Gospodarstvo PRELOMNO LETO 2005 Ves čas delovanja so se zavzemali za kakovost in družbeno odgovornost. Tako so že leta 2000 med prvimi gospodarskimi družbami v Sloveniji pridobili certifikat ISO 9001. »Ves čas smo nadgrajevali kakovost. Poslovni procesi so bili skrbno nadzorovani. S širjenjem obsega produkcije in števila zaposlenih je prišla tudi misel na drugačno obliko gospodarske družbe. Leta 2005 je prišlo tako daleč, da smo spremenili firmo. Ustanovili smo družbo z omejeno odgovornostjo pod imenom Pod-križnik.« SISTEMSKI DOBAVITELJ V podjetju Podkrižnik od nekdaj stremijo za visokimi cilji. Njihovo področje, ki ga do potankosti obvladajo, je proizvodnja najzahtev- nejših stopenjskih gredi z ravnim in poševnim ozobljenjem za elektromotorje, pribora in sestavnih delov za kuhinjske aparate in elemente ventilske tehnike, ki se merijo v mikronih. Vendar niso želeli biti le dobavitelj serijskih komponent. Že kmalu so postali sistemski dobavitelj, kar pomeni, da kupec sporo- či le željo in mere naročene pogonske tehnike. V družbi Podkrižnik organizirajo in izdelajo vse potrebno od izračunov, konstrukcije (3D modeliranje), orodja in izdelave prototipov. Vsak izdelek v vrhunsko opremljenih lastnih laboratorijih in preizkuševališčih tudi preverijo. Med drugim se izmeri vzdržljivost, togost, hrup. Točnost merijo do mikrona natančno. Za dosego najvišje kakovosti sodelujejo s številnimi inštituti in fakultetami tako doma kot v svetu. »Skrbimo, da smo korak pred konkurenco in da smo izredno prilagodljivi ter sposobni hitro odreagira-ti,« pojasnjuje Iztok Podkrižnik. ZA BODOČNOST NI SKRBI Iztok Podkrižnik kot direktor vodi podjetje ves čas, razen treh let, ko se je podal v politične vode, prepričan, da kot podjetnik lahko pripomore k izboljšanju stanja na tem področju pri nas. V tem času je di-rektorstvo prevzela njegova žena Petra, »ki je podjetje odlično vodi- la,« je prepričan Podkrižnik. Ker so ves čas skrbeli za razpršeno prodajo tako na domačem kot na tujih trgih, jih kriza ni prizadela. Vsa leta ustvarjajo dobiček in veliko vlagajo tako v opremo kot v kadre, znanje in izobraževanje. Sedaj imajo sto zaposlenih, med njimi številne strokovne sodelavce. »Izredno me veseli, da se je eden od mojih dveh sinov odločil za študij stroke in da se nam bo potem, ko opravi formalni del študija doma in v tujini, pridružil v podjetju,« še pove direktor Podkrižnik. Skrb za sodelavce je poleg skrbi za ohranjanje okolja eno glavnih načel v podjetju. Prav zato so ob srebrnem jubileju praznovali »v družinskem krogu«. Za vse zaposlene so pripravili družabno srečanje. Marija Lebar Iztok Podkrižnik: »Skrbimo, da smo korak pred konkurenco in da smo izredno prilagodljivi ter sposobni hitro odreagirati.« LACJA VAS Hotel Naturales zaprt zaradi tehnične okvare? Potem ko smo v Savinjskih novicah februarja napovedali ponovno odprtje hotela Natura v Lačji vasi, ki je bil preimenovan v hotel Naturales, lahko le pol leta zatem objavimo informacijo o ponovnem zaprtju hotela. O razlogih za zaprtje se po dolini širijo različne informacije, dejstvo pa je, da so njegova vrata od maja naprej zaklenjena. Kot smo izvedeli v začetku leta, so podjetnik Iztok Kolenc iz Gornjega Grada in dva poslovna partnerja iz Nizozemske hotel »zakupili« za nedoločen čas od prvotnega (in še vedno pravega) lastnika, podjetnika Darka Sukiča iz Žalca. Sledila je neuradna otvoritev, napovedane uradne otvoritve pa ni bilo. Kaj se je v hotelu dogajalo v zadnjih mesecih, nam za zdaj ni uspelo izvedeti. Veselje ob napovedanem poslovnem dogodku, ko naj bi v Na-turalesu spet zaposlili nekaj ljudi iz doline ter znova popestrili go-stinsko-turistično ponudbo v občini Nazarje in širše, je bilo zares kratko. Zdaj, v času glavne turistične sezone, »upravljavci« z reklamnimi tablami še vedno vabijo v hotel ob Dreti, na vhodnih vratih hotela pa nas ustavi napis: »Hotel je zaprt zaradi tehnične Hotel Naturales v Lačji vasi je vse prej kot dober obet za razvoj turistično-gostinske dejavnosti v naši dolini. (Foto: Jože Miklavc) okvare. Napako odpravljamo ter vas ponovno vabimo v naš hotel v najkrajšem možnem času!« Tudi okolica, ki je bila pred meseci že lepo urejena, ne kaže več prisotnosti skrbnika. Lastnik Darko Sukič v tej situaciji ne želi dajati izjav, bližnji sosed in nekdanji lastnik zemljišča, na katerem je zrasel hotel, Stanko Flere iz Pu- stega Polja, tudi dolgoletni občinski svetnik, pa pravi, da je žalosten ob nenavadnih dogodkih in ponovnem samevanju objekta. Informacije iz različnih virov kažejo na to, da hotel najverjetneje ni zaprt zaradi tehničnih razlogov, pač pa so posredi špekulacije najemnikov, ki v resnici nimajo pravega namena razviti te tu- ristične destinacije. Zastavlja se vprašanje, koliko Drete bo moralo spet preteči, da se bo našel novi lastnik in prevzel zahtevno vlogo uspešnejšega gostinca? Medtem pa obcestne table zavajajo tako slovenske kot tuje turiste in potencialne goste, ki jih pot pripelje v Zgornjo Savinjsko dolino. Jože Miklavc Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 ID Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI SOLČAVSKI DNEVI TURIZMA »Vsi imamo isti cilj, le poti se nekoliko razlikujejo« Menina je bila prvo julijsko soboto prizorišče srečanja borcev za vrednote NOB in njihovih simpatizerjev. Pred Domom planincem je namreč potekala spominska slovesnost v počastitev 67-letnice legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča in 70-letnice pohoda II. grupe odredov na Štajersko. Dogodek so pripravile občine Zgornje Savinjske doline v sodelovanju z združenji borcev za vrednote NOB Štajerske, Gorenjske in Zasavja. Zupan občine Kamnik Marjan Sarec (drugi z leve) je prepričan, da se delitve v Sloveniji ne bodo nehale, dokler bomo na stvari gledali črno-belo. (Foto: Marija Sukalo) V imenu gostitelja, Občine Gornji Grad, je udeležence srečanja pozdravila Lilijana Bele in poudarila, da je dogodek dan spominov na dni, ko so veljale in štele drugačne vrednote, kot jih ima sodobni svet danes. »Menina skriva in razkriva, spominja in opominja, je priča, ki pripoveduje svoje spomine,« je med drugim dejala Beletova. Slavnostni govornik Marjan Ša-rec, župan občine Kamnik, je izpostavil, da se je leta 1941 slovenski narod uprl okupatorju ne glede na izid. »Če leta 1945 ne bi dosegli svobode v okviru tedanje Jugoslavije, je vprašanje, kaj bi bilo leta 1991,« je dejal Šarec in poudaril, da so člani takratne milice in pripadniki teritorialne obrambe v osamosvojitveni vojni leta 1991 tvegali svoja življenja. »Proslava ob dnevu samostojnosti v Ljubljani je spodbudila delitve, te pa bodo vse do takrat, dokler slovenski narod ne bo spoznal, da stvari niso črno-bele. Stvari je treba namreč Ob dvajseti obletnici obilje dogodkov za vsak okus gledali objektivno in realistično ter jih postaviti na svoje mesto. To pa pomeni, da bomo znali svoja slavja praznovati, kot se spodobi, tudi če nam kdo ni všeč, ali pa nam ni všeč tisto, kar je nekdo povedal. Ne praznujemo govornika, ampak Republiko Slovenijo, njene vrednote,« je med drugim povedal Šarec in izrazil prepričanje, da si borci, ki so se z veliko poguma prebili iz na videz brezizhodnega obroča, zaslužijo občudovanje in spoštovanje. Na Solčavskem so v soorgani-zaciji občine, tamkajšnjega Centra Rinka in številnih organizatorjev pripravili že dvajsete Solčavske dneve turizma. Dogodki se bodo zvrstili od petka, 27. julija, do nedelje, 29. julija. Obiskovalce bodo razveseljevale številne tradicionalne prireditve, nekaj pa so dodali tudi novosti. Začetek dogajanja bo v petek opoldne, ko bodo na novinarski konferenci predstavili, kaj je v juliju pri njih počela mladinska delovna brigada ŠOU Maribor. V Logarski dolini bodo prižgali kopo, odprli zanimivo razstavo v dvorani zadružnega doma, na sporedu bodo športna tekmovanja, v farni cerkvi pritrkavanje in zvečer koncert. V soboto ponujajo številne možnosti adrenalinskih športov. Ves dan bodo na kmečki tržnici na razpolago številne lokalne dobrote. Kako nabirati in pripravljati hrano iz narave, bo prikazal in povedal znani strokovnjak na tem področju Dario Cortese. Zvečer bo še ženski turnir v malem nogometu, za razposajen zaključek pa gasilska veselica. V nedeljo bo osrednja slovesnost ob jubileju Solčavskih dni. Možen bo nakup na kmečki tržnici, pripravili pa bodo tudi licitacijo jedi, izkupiček katere bo šel za obnovo freske sv. Krištofa na farni cerkvi. Dopoldne bo voden sprehod po Fidovem gaju, dogajanje pa bo zaključila zabava z ansamblom Ojstrica, ki se bo pričela ob 16. uri. Ob naštetem bo vse tri dni možnost številnih ogledov različnih razstav. Organizatorji zatrjujejo, da se bo za vsakogar našlo kaj zanimivega. Marija Lebar 25. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU Če mlada generacija politikov ne bo nehala Slovenije deliti, potem ta nima prihodnosti. Šarec je prepričan, da imamo vsi isti cilj, le poti se nekoliko razlikujejo. Če bomo te poti uspeli združiti, bo Slovenija zaživela v miru. »Slovenija je ena, je nedeljiva in naša. Težave, ki v njej nastajajo, bomo lahko reševali le skupaj in sami. Drugi nam jih ne bodo,« je ob zaključku še povedal Šarec. V imenu borcev II. grupe odredov je spregovoril Bogo Gorjan, ki je poudaril, da je peterokraka zvezda vezana na program Osvobodilne fronte slovenskega naroda. »Z njo nismo nikoli pomislili, da bi delili naš narod, temveč ga združevali,« je bil odločen Gorjan. Tokrat so kulturni program pod režijsko palico Antona Veneka pripravili gornjegrajski osnovnošolci, boč-ki moški pevski zbor, Godba Zgornje Savinjske doline in povezovalec Marjan Petan. Marija Sukalo Dogajanje v znamenju v sadjarstvu To soboto bo v Gornjem Gradu jubilejni 25. Čebelarski praznik. Dogajanje se bo pričelo ob 15. uri, ko bo preko trga proti kulturnemu domu krenila povorka, kateri bo takt dajala Godba Zgornje Savinjske doline. V povorki bodo sodelovali praporščaki čebelarskih društev, medena kraljica, številna društva iz občine in gostje iz pobratenih občin iz tujine. Predstavitev udeležencev bo letos potekala z občinskega balkona. Ob poti bodo postavljene stojnice z domačo ponudbo in po po-vorki tudi vozovi. Zaradi prireditve bo odsek ceste od brunarice v središču trga do Novega naselja zaprt od 14. do 20. ure. Tekom popoldneva bo živahno na prireditvenem prostoru, saj bodo nastopali ljudski pevci in folklorne skupine. Organizatorji - turistično in čebelarsko društvo - pripravljajo mamljive nagrade za medeno kraljico, najboljše v tekmovanju vlečenja vrvi in med plesnimi pari, zato vabijo vse obiskovalce, da se udeležijo katerega od tekmovanj. Obiskovalci bodo imeli preko celega dne možnost brezplačnih ogledov muzejskih zbirk in katedrale. Tema tokratnega praznika bo čebela v sadjarstvu in uporaba medu v kulinariki. Zato bodo, kot je v navadi, pripravili tekmovanje za najboljši ajdnek in medenjake, na katerega vabijo vse kulinarične mojstre in mojstrice. Od 10. do 13. ure bodo zbirali vzorce v gostilni Menina, strokovna komisija pa bo popoldan izbrala najboljše dobrote. Obiskovalci si bodo poleg sladkih dobrot lahko ogledali še stare pripomočke za peko peciva in kruha. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Politika, Organizacije SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) Pregled polletnega dela v državnem zboru V Galeriji Mozirje je v ponedeljek, 9. julija, potekala tiskovna konferenca, na kateri je poslanka stranke SDS iz Zgornje Savinjske doline Janja Napast predstavila polletno delo v parlamentu. Del dogodka je bila namenjen tudi letošnjim predsedniškim volitvam. Poleg Napastove je na konferenci sodeloval še poslanec SDS Tomaž Lisec. Potem, ko sta oba poslanca podrobneje predstavila svoje delo in sodelovanje v različnih odborih državnega zbora, je Napastova spregovorila o stanju, ki ga je prevzela sedanja vlada. Nadaljnje zadolževanje po njenih besedah ni bilo več vzdržno, zato se je vlada lotila ukrepov na področju javnih financ, ki bi jih bilo potrebno sprejeti že pred dvema ali tremi leti. Uravnoteženje državnega proLAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poslanca SDS Janja Napast in Tomaž Lisac na konferenci v Mozirju (Foto: Marija Lebar) računa in znižanje nekaterih trans- se je zavzela za odpravo prispev- ferov sta bila nujna posega, je dejala Napastova. Omenila je, da je bilo sprejetih okoli 75 ukrepov za zagon gospodarstva, spodbujanje zaposlovanja, premagovanje težav v kmetijstvu. Stranka SDS ka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. V tem ni v celoti uspela, je pa prispevek bistveno nižji, kot je bil prej. Na izvajanje obeh poslancev se je med udeleženci dogodka razvi- la konstruktivna razprava. Ne glede na pripadnost stranki so prisotni povedali marsikaj kritičnega, še posebej glede zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je na tak ali drugačen način prizadel skoraj vsakogar v državi. V času, ko je bila organizirana konferenca, še ni bilo povsem jasno, ali bo vlada potrdila poroštvo za TEŠ 6. Prisotni so menili, da je poroštvo nujno, pri tem pa naj pristojne službe ukrepajo, če je bilo v dosedanjem poslovanju karkoli narobe. Razpravljavci so menili, da je taka oblika komunikacije z javnostjo dobra in pozvali oba poslanca, da poslušata tudi »glas ljudstva«. Janja Napast je zatrdila, da ima namen podobne dogodke pripravljati približno vsake pol leta. Marija Lebar Še več pozornosti projektom, ki presegajo občinske meje V čebelarskem centru v Lučah so se na 5. rednem zboru srečali predstavniki članov LAS Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline. Zbor je bil tudi volilni, saj je poteklo štiriletno mandatno obdobje. Na tajnih volitvah so tako člani volili organe društva. Za predsednico so ponovno izvolili Matejo Brlec Suhodolnik, za podpredsednika pa mag. Iva Glušiča. Poročilo o dosedanjem delu je podala predsednica Mateja Brlec Suhodolnik. Predstavila je številne uspešno izvedene projekte in dejala, da je bilo začetno obdobje tudi obdobje intenzivnega učenja. Črpanje sredstev LEADER je bilo stoodstotno, visoka je bila stopnja doseganja ciljev razvojne strategije. K temu je v dobri meri pripomogel tudi upravljavec LAS Zavod Savinja. Naloga društva je, da tudi v prihajajočem programskem obdobju 2013-2017, ki prinaša marsikatero neznanko glede financira- Na temo črpanja evropskih sredstev v naslednjem programskem obdobju je razpravljal Andrej Presečnik, ki je poudaril, da je pomembna priprava strategije. Na evropski ravni se razvoju podeželja posveča velik pomen. »Ta trend je v Zgornji Savinjski dolini treba izkoristiti. Žal pa dolino še premalo gledamo kot enotno območje, čeprav ima le kot zaklju- čena celota dobre razvojne možnosti,« je dejal Presečnik. Direktorica Zavoda Savinja Terezija Mavrič je povedala, da bodo tehnični podatki, kako se pripraviti na prihajajoče programsko obdobje, znani na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Takrat ministrstvo za kmetijstvo in okolje načrtuje prvo predstavitev. Marija Lebar Mateja Brlec Suhodolnik vodi LAS tudi v novem mandatu. (Foto: Marija Lebar) nja iz evropskih skladov in organizacije, deluje tako, da z usmerjanjem sredstev podpira dobre razvojne projekte. Še bolj se je treba posvetiti projektom, ki bodo presegali občinske meje in s katerimi bodo partnerji dosegali razvoj celotne doline. PREMIERA FILMA NEBEŠKA VAS NA RECICI OB SAVINJI Ujeti trenutki in detajli kraja Lansko druženje Rečičanov z snemalno ekipo Rudija Urana je rodilo sadove. Na Rečici ob Savinji so namreč premierno prikazali film Nebeška vas, ki so ga posneli lani poleti na Rečici in v njeni okolici. V celovečernem filmu spremljamo tujca Jona, ki se zaradi bolezni preseli v majhno slovensko vas, in skozi njegove oči ter ušesa doživljamo zgodbe, ki se dogajajo vsepovsod okrog nas. Uran je preko filma uspel ujeti trenutke in detajle re-čiške občine, ki bodo trajno zapisane tudi našim zanamcem, zato je bilo druženje z ekipo po končani filmski predstavi še toliko pristnejše. Marija Šukalo Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 9 Kultura ODMEV Z GORA NA REČICI OB SAVINJI Mladi pevci in pevke navdušili poslušalce Rečiški pobi so se tokrat predstavili tudi z dalmatinskimi pesmimi. (Foto: Marija Šukalo) Zadnji četrtek v juniju so v rečiški osnovni šoli obiskovalci uživali v petju malih vokalnih skupin. Na koncertu z naslovom Odmev z gora so se Re-čičanom predstavile vokalne skupine Ingenium in Gallina iz Ljubljane ter Rečiški pobi. V uvodu je pozdravne besede v imenu organizatorja - mozirske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije - poslušalcem namenila Ivana Žvipelj. »Pesem je tista vez, ki poveže duha, ne glede na starost, raso ali politično pripadnost. Zato radi zapojemo in veliko prepevamo - tu nam iskrenosti res nikoli ne zmanjka,« je med drugim izpostavila Žvipljeva. Za predstavitev skupin je poskr- bel moderator večera Peter Podgoršek. Vokalna skupina Ingenium je mešana pevska zasedba, ki jo sestavljajo prekaljeni pevci z ambicijo po ustvarjanju in poustvarjanju klasičnih in modernih stvaritev. Ženski vokalni kvartet Gallina prepeva ljudske pesmi, slovenske in tuje umetne pesmi, posegajo pa tudi po pop in jazz delih. Druženje prijateljev je rodilo pevski sestav Rečiški pobi, ki ga vodi Jani Šuligoj. Domačini so ob tej priložnosti dokazali, da so tudi odlični in-strumentalisti. Obiskovalce so popeljali skozi slovenske narodne in ponarodele melodije ter dalmatinsko klapsko pesem. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Nežka in njena ljubimca Člani Kulturnega društva Gornji Grad so v avli kulturnega doma v sklopu občinskega praznika pripravili bralno uprizoritev komedije Nežka se moži, avtorja Vinka Moderndorferja. Zgodba o Nežki, ki se odloča med dvema moškima, avtomehanikom Tončkom in slavistom Matičkom, je polna preobratov in zanimivih dvogovorov. Nemalokrat so se ob duhovitih dvogovorih nasmejali celo akterji. Vlogo zapeljive Než-ke je uprizorila Petra Strmšek, njen ljubimec Tonček je bil Tomaž Čretnik, Matička je uprizoril Miran Žerovnik, vezni tekst je brala Tatjana Bezo-všek. Štefka Sem Med branjem so se nemalokrat nasmejali tudi akterji. (Foto: Štefka Sem) KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Večer makedonske in slovenske poezije V dvorani kulturnega doma so člani gornje-grajskega kulturnega društva proslavili praznik občine tudi s prebiranjem makedonske in slovenske poezije. Prebirali so pesmi treh makedonskih avtorjev in velikanov slovenske poezije, kot so France Prešeren, Tone Pavček, Mila Ka-čičeva, Neža Maurer ... Spomnili so se tudi domačina Edija Mavriča - Savinjčana ter poslušalcem predstavili njegovo delo. Veseli so bili odziva sicer majhnega števila obiskovalcev, ki so si zaželeli več slovenske pesmi na odrih po Zgornji Savinjski dolini. So pa tudi v kulturnem društvu omenili, da ne morejo mimo dejstva, da se večine prireditev udeležuje zelo malo ljudi, še posebej pogrešajo predstavnike občine in občinske svetnike. Štefka Sem Qoi Poezijo so prebirali (z leve) Borut Stojilkovic, Tatjana Bezovšek, Sara Gluk, Petra Strmšek, Petra Marovt in Tomaž Čretnik. (Foto: Karlina Mermal) Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 C Sončna zadnja junijska nedelja je bila kot nalašč za pohod v Borse-ko. Organizirali so ga člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji in ga pod naslovom KulTura posvetili občinskemu prazniku domače občine. Pot je pohodnike izpred občinske stavbe peljala v smeri Sivčnika, Bernarda Štiglic, študentka na glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, doma iz Tera, je svojo glasbeno pot začela pred desetimi leti v glasbeni šoli v Nazarjah. S tretjim samostojnim orgelskim koncertom v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju prvo julijsko nedeljo je dokazala svojo glasbe- do domačije Tiršek v Poljanah, od tam pa so se po krajšem počitku podali do cilja v Borseki, kjer so jih pričakali člani planinskega društva in harmonikarji Primoža Zvira. Ob kulturnem programu so v počastitev dneva državnosti prižgali kres. Marija Šukalo no zrelost, talent in znanje. Letošnje leto je bilo za Tiršekovo Bernardo že zelo uspešno. Večino energije je namenila pripravam na 41. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, kjer je v kategoriji orglarjev osvojila srebrno priznanje. Med pomembnejšimi internimi nastopi velja omeniti glasbene spremljave pri maši v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, nastop na 3. reviji ljubljanskih glasbenih šol v Slovenski filharmoniji in samostojni koncert, ki ga je kot projektno nalogo izvedla sredi junija v Ljubljani. Bernarda Štiglic je navdušila občinstvo tudi z igranjem na orgle v Radmirju. Predstavila je tekmovalni program in še nekaj izjemnih mojstrovin sakralne glasbe. Poleg nje se je tokrat prvič predstavila dijakinja or-glistka Ema Korpnik z Ljubnega, no- GORNJI GRAD V okviru občinskega praznika občine Gornji Grad in praznovanja 60-letnice gornjegrajskega društva upokojencev so zadnji torek v juniju pripravili odkritje doprsnega kipa zdravnika Janka Raka. Kip sta pred splošno ambulanto v zdravstvenem domu odkrili Rakova hčerka in sedanja gornjegrajska zdravnica Irena Blažič - Lipnik. Janko Rak je v Zgornjo Savinjsko dolino prišel ob epidemiji tifusa leta 1922. Tri leta kasneje je postal sreski sanitarni referent v Gornjem Gradu. V tem kraju se je ustalil in za potrebe ordinacije ter bivanja družine zgradil zdravstveni dom, ki je v enaki obliki ohranjen še danes. Dom je bil dokončan leta 1939, žal pa je Rak v njem deloval le do pričetka druge svetovne vojne, ko so ga poslali na prisilno Organizacije, Čestitke silka srebrnega priznanja z letošnjega državnega tekmovanja. S Hand-lovim Largom se je sestri pridružila še Kristina Štiglic z violino. Ob Bernardini orgelski spremljavi je nato zapel ženski pevski zbor Jutro, ki ga vodi Rosana Štiglic, mati nadarjenih glasbenic. Za tem je zapel moški pevski zbor, ki ga od začetka leta vodi Bernarda Štiglic, orgelski koncert pa je glasbenica zaključila z Monkovo skladbo Ostani z mano. Jože Miklavc Raka ne delo, nato pa so ga z družino izgnali v Srbijo. Ob vrnitvi v Gornji Grad po vojni ga je zdravstveni dom pričakal požgan. Janko Rak je umrl je tri leta kasneje, njegova družina pa je v kraju živela še do leta 1959. »Janko Rak je bil domoljuben, ugleden zdravnik, zobozdravnik in ugleden Gornjegrajčan. Z odprtjem doprsnega kipa se mu zahvaljujemo za njegova dobra dela, ki jih je naredil za naš kraj,« je ob tej priložnosti povedal predsednik društva upokojencev Toni Rifelj. O tem, kako pomemben krajan je bil Rak in kako zdravstveni dom še sedaj spominja na njegov doprinos k zdravstveni in zobozdravstveni oskrbi ljudi v njegovih časih, je v spregovoril župan Stanko Ogradi. Štefka Sem Bernarda Štiglic, uspešna orglistka iz Tera (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Pohod v čast občine, kres v čast države « $ fiif A " ' £ » rif* Pohoda v Borseko so se udeležili nekateri člani KD Rečica ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) - ORGELSKI KONCERT BERNARDE ŠTIGLIC V RADMIRJU Izjemna predstava v radmirski cerkvi bodo pozabili Odkritju doprsnega kipa Janka Raka sta prisostvovala tudi njegova hčerka in vnuk. (Foto: Štefka Sem) Ljudje in dogodki, Kultura KULTURNO DRUŠTVO MOZIRJE Poletni večer s kosci in grabljicami Člani mozirskega kulturnega društva, ki ga vodi Matej Skornšek, so zadnji junijski petek, v pozdrav poletju in v počastitev dneva državnosti, pripravili etnografski večer s prikazom košnje in spravila trave. Na Kra-heljnovem, za mozirskim hramom kulture, se je po dolgem času zopet slišala domača pesem, zvok klep in brusnih kamnov na kosiščih. Košnja je izgledala tako kot na kmetijah pred nekaj desetletji. Na dvorišču kmečke hiše so se v ranem jutru, ko je rosa še vlažila travne bilke, zbrali domači fantje, hlapci in najeti kosci. Nato so skupaj odšli na travnik. Najboljši kosec, prednek, je kosil prvo red, vsi ostali pa za njim. Zadnji je kosil najslabši, ki so mu dali ime zadnek. Najboljši kosec, prednek, je kosil prvo red, vsi ostali pa za njim. Tokrat se kosci niso zbrali zjutraj, ampak proti večeru, vse ostalo pa je bilo enako. Pred začetkom košnje so kosci, člani Moškega pev- jev. Nato so se lotili košnje. Za preganjanje žeje je poskrbel hlapec z bokalom, polnim jabolčni-ka. Od strani so grabljice spremljale početje moških, ocenjevale njihovo košnjo in se nadvse zabavale. Ko je bil travnik pokošen, so grabljice pograbile travo v redi. Brez prave kmečke malice dogodek ne bi bil popoln. Z lesenim vozom so jo ženice pripeljale na travnik, kjer so na tleh razgrnile prte. Za malico so bili ajdovi žganci, lepo zabeljeni, in bela kava. Hrana je šla v slast, saj je košnja v vročem popoldnevu kosce dobro utru- Za preganjanje žeje je poskrbel hlapec z bokalom, polnim jabolčnika. Ko je bil travnik pokošen, so grabljice pograbile travo v redi. skega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Petek, zapeli par domačih pesmi, voditelj dogodka Roman Čretnik pa je zbranim spregovoril o pomenu obujanja tovrstnih običa- dila. Prijetno večerno druženje ob pesmi, golažu in hladni pijači se je nato nadaljevalo še pri kulturnem domu. Tekst in foto: Benjamin Kanjir CENTER RINKA SOLČAVA Nakit in dodatki kot s planinskih travnikov Marjeta Majnik, katere razstavo so zadnji petek v juniju odprli v solčavski Rinki, je na ogled postavila nakit in modne dodatke iz volne. Kot je sama povedala, je večina izdelkov iz polstene volne, nekaj pa je tudi pletenih ali kvačkanih, kot so kape, nogavice in rokavice. Avtorico in njeno ustvarjanje je predstavil direktor centra Marko Slapnik. »Veseli me, da lahko gostimo razstavo, ki izžareva toliko srčnosti, ustvarjalnosti, navdušenja in okusa,« je med drugim dejal. Posebej Majnikove ni predstavljal, saj je rojena Solčavanka, kjer sedaj tudi živi, potem ko je vmes nekaj časa prebivala tudi drugod. Marjeta Majnik z mamo na odprtju razstave v Rinki (Foto: Marija Lebar) Majnikova je bila vidno ganjena in presenečena nad lepim številom obiskovalcev, ki so se zbrali na odprtju razstave. Povedala je, da ji filcanje in šivanje na polstene izdelke predstavlja poseben izziv. Vezenje na filc je veliko težje kot na katero od ostalih podlag, je povedala in pri tem zatrdila, da ji zamisli ne zmanjkuje. Ob aplavzu je avtorica dobila v dar šopek, ki pa ga je izročila svoji mami. Ta jo je na vozičku spremljala na razstavi. Mama je bila namreč tista, ki je Marjeto prva spodbudila k ročni ustvarjalnosti, saj je bila tudi sama, dokler ji je služilo zdravje, mojstrska vezilja. Marija Lebar Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (1) Piše: Aleksander Videčnik V naši dolini je najti pravo bogastvo ljudskih zgodb in pripovedi. Predvsem so hribovski prebivalci o tem več vedeli, kar seveda ni naključje glede na dejslvo, v kakšnih okoliščinah so živeli. Naj spomnimo, da so bile v času fevdalizma domačije zaradi velikosti hub veliko bolj na redko posejane, kot so danes. To pomeni, da so bile daljave tiste, ki so ljudi silile k posebnemu načinu preživljanja. Posebno v zimskem času, ko je bilo na metre snega, so bile marsikje domačije težko dostopne. In prav zimski čas je predstavljal posebno sožitje družine na kmetijah. Tedaj so predli, popravljali razna orodja in opravljali dela, ki so jih lahko v »hišah«, kjer je bila običajno velika peč in je ogrevala ponavadi kar obsežen prostor kmečke hiše. Tu velja omeniti, da so nekoč kmetije same skrbele za oblačenje, zato so prihajali občasno razni rokodelci iz doline v »štiro«. Ob takih prilikah je bilo vedno zanimivo, saj so ti rokodelci prinašali iz doline razne novice in »nekaj se je dogajalo«. Ko je bila družina zbrana, so seveda sledile pesmi in še posebej zgodbe, take ali drugačne, ki so jih pripovedovali zbrani. Predstavljamo si lahko, da so pripovedovalci kar tekmovali med seboj, kdo bo povedal najbolj zanimivo dogodivščino. Od tega, kako kje redno straši, kako se vidi ples čarovnic, kako je dalo »cahn«, kako je nekdo prestavil mejnik in sedaj na njem sedi ter tako dela pokoro, pa tudi kaj vse je slišati ob določenem času in kje. Vraževerja ni bilo veliko, nekaj pa ga je vendar bilo. Največkrat so vraga poklicali v krog. Taka zgodba je krožila tudi o Strgarju (Fidu), ki da je priklical vraga v krog; baje se vrag ob zori ni pobral, kot bi se moral ... Osebno sem prepričan, da Fida ni nikoli kaj takega počenjal. Palčki so bili v ljudski pripovedi največkrat dobrodušni, take pa so bili v glavnem tudi žal žene. Seveda je treba upoštevati, da je bila ljudska domiselnost brezmejna ... NAREČJA - BOGASTVO NARODA Naša dolina je tudi narečno zelo bogata. Tam okoli leta 1995, ko sem med Zgornjesavinjčani iskal razne pripovedi, zgodbe in druge oblike pojavov, sem naletel na več izrazov za zgodbe. Seveda jih je verjetno še več, kot sem jih uspel zbrati. Ponekod so govorili o »storijah«, drugod spet o »v'storjah«, slišal sem tudi izraz »u'storje«. Po posvetovanju s poznavalci ljudskega izražanja sem knjigi dal naslov »Zgornjesavinjske vistorije«. Moje pogosto obiskovanje oddaljenih kmetij in pogovori s prebivalci so me prepričali, da kaže vsaj nekaj tega bogastva ohraniti zanamcem, ki malo vedo o tem, kako so živeli njihovi predniki, kljub te- mu, da je ljudsko izročilo sicer dokaj bogato. Ohranilo se je iz roda v rod, žal pa je o tem relativno malo zapisanega. NEKAJ IZ UVODNIKA KNJIGE Uvodnik h knjigi je napisal akademik profesor dr. Matjaž Kmecl. V nekem delu čudovitega uvodnika je zapisal: »Na kar kaže biti v tej knjigi še posebej pozoren, je bogastvo pripovednega izročila, ki ga je avtor z neutrudnim in mnogoletnim povpraševanjem zbral - in to ob vsem tistem, kar je svojčas zapisal že Kocbek. Skoraj neverjetno se zdi, da so sledi tega izročila še zmeraj tako bogate; resda je toliko bogatejše, koliko dlje od dna doline se ga najde, in res se je mogoče ob njem sklicevati le na stare, celo že zelo stare ljudi, ampak tu je - nepona-rejeno, antikvarno starožitno, pogosto nadvse poetično. Drugo: pozornosti vredna je očitna in obenem izvirna včlenjenost tega izročila v slovensko ljud-skokulturno celoto: motiv o pravem in resničnem zakladu, ki da je ženski otrok in ne najdeno oziroma izkopano zlato, najdemo na primer že tudi pri zgodnjem Janezu Mencingerju, ki ga je očitno pobral iz ljudskega pripovedovanja v bohinjskem kotu; o Turkih pred Solčavo je različica podobne pripovedke , ki jo je že prejšnje stoletje Šajnik zapisal na Koroškem, v kapeljskem kotu - v zvezi s cerkvico svetega Lenarta za Olševo ... Je pač tako na tem svetu, da si ne znamo ob vsem znanju odgovoriti na celo vrsto vprašanj in si jih zato razlagamo z bolj ali manj verjetnimi ali izmišljenimi zgodbami (tako imenovana etilogija) in z ugibanjem o posebnih zmožnostih teh ali onih posameznikov med nami ... V tem smislu torej pomeni Videčnikova nova knjiga nadvse pomembno dopolnitev njegovega dose- danjega dela in truda - vsega tistega, kar je za prihodnje vedenje ohranil o Zgornji Savinjski dolini - o njenih obrtnikih, kulturnikih, gozdnih delavcih, o godcih, o zdravilnih rožah in čarovnijah in o vsem drugem. Prav neverjeten je v tej svoji vztrajnosti ...« To je seveda le del uvodnika dr. Matjaža Kmecla. LJUDJE SO SE RADI SREČEVALI Kot rečeno so predvsem hribovski prebivalci, vse do konca fevdalizma, živeli dokaj odmaknjeno in so iskali prilike za družabnost. Pripravljali so razne domače priredilve, kot je bila svečarija, tudi jaj-čarija, vabili so na čajevke, vse skupaj so poimenovali gavda. V največjem prostoru kmečkega doma so pripravili veseljačenje, značilno za naše prednike je bilo tudi to, da so domala pri vsaki hiši imeli harmoniko in na njo ob takih prilikah tudi igrali. Rekli so: »Bila je taka viža, da je veselje.« Znanje igranja katerega od inštrumentov je šlo iz roda v rod. Glede veselja je bilo na vrhu kožuhanje. Nič manj niso bili zanimivi razni likofi ob zaključku nekaterih kmečkih opravil. Velik družinski praznik je bil krst novorojenčka in seveda še posebno poroke (ohce-ti), ki so lahko trajale več dni. Svatje so se marsikdaj selili z nevestine domačije še na ženinovo. Predvsem ohceti so bile velike prireditve, na katerih so sodelovali sorodniki in številni drugi svatje. Rekli so: »Kakšni godci, takšna ohcet.« Znano je, da so bili prav godci s svojimi duhovitostmi vredni osrednje pozornosti. In še to, godcem se ni nič zamerilo, čeprav so bili včasih malo predrzni in so si privoščili katerega izmed svatov; celo kuharice so bile kdaj deležne njihovih šal ali zbadanja. Izmišljali so si razne šaljive prizore in še marsikaj. Ni bilo enostavno svatom zagotoviti vzdušja, v katerem se niso dolgočasili. Pa o tem kdaj kasneje. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Ob otvoritvi ceste Ljubno - Luče leta 1906. Slika je bila posneta na Ljubnem in jo hrani A. V. v Mozirju. Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 I3) Kultura, Ljudje in dogodki GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Ogled domačega kraja skozi oči slikarjev Zadnji četrtek v juniju se je v Gornjem Gradu zbrala pisana druščina slikarjev, ki so se udeležili slikarske delavnice z Benjaminom Žnidaršičem. Likovno delavnico je v senci parka pred katedralo organiziralo Kulturno društvo Gornji Grad. Prireditev je potekala v okviru praznovanja občinskega praznika, pripravili so jo skupaj s paraple-giki in njihovim predsednikom Benjaminom Žnidaršičem. »Razstavljena so na današnji likovni delavnici nastala dela, razstavo pa smo, priliki primerno, poimenovali vedute Gornjega Grada. Kot je bilo že napovedano, razstavlja več avtorjev, kar 22 se jih je odzvalo vabilu od drugod,« je povedala Jožica Tir-šek Drčar. »Skozi oči slikarjev si lahko ogledamo domači kraj in podoživimo zanimivosti in lepote, ki pogosto gredo mimo nas. Razstava naj nam pomaga, da začutimo lepoto okrog sebe in jo cenimo tako, da jo znamo dostojno predstaviti tudi drugim,« je še dodala Tiršek Drčarjeva. Sodelovanje društva s paraplegiki in tetraplegiki je postalo že kar tradicionalno, saj traja, odkar je Vika Venišnik pred desetimi leti povabila v galerijo Branka Rupnika, da je razstavil svoja dela. Del likovnih ustvarjalcev ob otvoritvi Pozdravne besede številnim razstavljavcem sta namenili predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek in župan Stanko Ogradi. Predvsem sta omenjala pozitivno energijo, ki jo kljub težavam, s katerimi se v življenju srečujejo invalidi, izkazujejo razstave v Šteklu. (Foto: Štefka Sem) ustvarjalci, ki so lahko vsem za vzgled. Za glasbeno spremljavo dogodka sta poskrbeli mladi ustvarjalki - drugošolka Aja Urlep, ki je zaigrala na harfo, in petošolka Nadja Jelšnik, ki je zaigrala na kitaro. Štefka Sem KATEDRALA GORNJI GRAD Srebrni mašniški jubilej Janeza Potočnika Na praznik sv. Mohorja in Fortunata, ki sta zavetnika gornjegrajske katedrale, je salezijanec mag. Janez Potočnik obhajal 25-letnico mašniškega po-svečenja. Slovesno mašo je jubilant daroval skupaj s številnimi duhovniki. Z branjem beril in petjem ob spremljavi kitare so sodelovali številni mladi verniki, najmlajša med njimi Jasna Purnat je slavljencu zaigrala na violino. Po maši je bila še procesija. V nagovoru se je Potočnik s hvaležnimi besedami spomnil svojih otroških in mladeniških dni, ko se je v njem utrjevala misel na poklic, ki si ga je pozneje tudi izbral - dušno pastirstvo. Pri tem so mu ob strani stali, mu dajali vzgled in ga spodbujali številni ljudje, ki so pripomogli k njegovi rasti v veri in prepričanju, da izbira pravo pot, je povedal. Vse se je začelo že v domači družini - rojen je bil v Florjanu pri Gornjem Gradu. Poleg matere in domačih je imel veliko podporo tudi v takratnem župniku in ljudeh, ki so vsak po svojih močeh dodali kamenček v mozaik njegovega poslanstva. Spomnil se je sošolcev. Nekateri od njih so se norčevali iz njegove izbire. A učiteljica jih je zavrnila in povedala, da si vsakdo lahko izbere poklic po svoji želji. »In to je bilo v letih »trdega« komunizma, Mag. Janez Potočnik se je v nagovoru spomnil svojih otroških in mladeniških dni ter ljudi, ki so ga podpirali pri izbiri življenjskega poslanstva. (Foto: Marija Lebar) zato sem učiteljici za te besede še bolj hvaležen,« je med drugim dejal mašnik. Bodimo drug drugemu v življenju opora in pomoč, pokažimo ljubezen do bližnjega, o kateri je govoril Jezus, je še poudaril jubilant. Gornjegrajski mladi verniki so slavljencu predali simbolne darove, in sicer kruh, vino, svečo in redovne spise. Potočnik je namreč že leta 1977 stopil v red salezijancev. Maše v Gornjem Gradu so se udeležili tudi župljani sedanje Potočnikove župnije Rakovnik iz Ljubljane, ki so mu v zahvalo prav tako izročili darilo. Novo mašo je Janez Potočnik daroval 12. julija leta 1987 v Gornjem Gradu. Področje njegovega duhovniškega, učiteljskega in pastirskega služenja je zelo razgibano: od mladinske pastorale, vzgoje pripravnikov na redovniški in duhovniški poklic do uredništva različnih publikacij in vodenja redovne skupnosti. Tako je o Potočniku napisal Alojzij Slavko Snoj, dosedanji inšpektor inšpektorije sv. Cirila in Metoda - Ljubljana, ki mu je potekel mandat in je vodenje maja predal Janezu Potočniku. Slednji je tako postal 13. inšpektor ustanove ravno v prvem letu triletne priprave na praznovanje 200-letnice rojstva sv. Janeza Bosca, zavetnika mladine. Potočnika je kot novega inšpektorja imenoval vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez v začetku letošnjega leta. Inšpektoriji sv. Cirila in Metoda - Ljubljana bo načeloval v mandatu od 2012 do 2018, torej šest let. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Organizacije, Oglasi KORISTNI PREDAVANJI ZA OBČANE V GORNJEM GRADU Kako postreči gosta in kako komunicirati Občina Gornji Grad je v sklopu občinskega praznika v Gostišču Trobej organizirala dve predavanji za občane. Izvedla ju je Ljudska univerza Velenje. Na prvem je Simona Pompe spregovorila o tem, kako postreči gosta. Opozorila je na pomembne stvari, ki jih gostje opazijo in bi jih ponudniki gostinskih storitev morali poznati. Prav tako je omenila stike z gosti, ki so pomemben del ponudbe, kajti ni dovolj le to, da je gost lepo postrežen, potrebno ga je nagovoriti tako, da se še kdaj vrne. Drugo predavanje na temo Govorimo s telesom, rešujemo z mediacijo sta pripravili Biser- ka Plahuta in Jasmina Felicijan. Plahuta je omenila, da ljudje veliko govorimo s telesom; kar blizu 90 odstotkov povemo s kretnjami in mimiko obraza, le deset odstotkov z besedami. Zato je toliko bolj pomembno, da znamo sogovornika pravilno pozdraviti, se rokovati, da poznamo bonton komuniciranja. Pravilno rokovanje in vrstni red pozdravljanja sta pomembna tako v poslovnem svetu kot v vsakdanjih stikih z znanci in neznanci, zato je Plahuta v predavanje vključila praktične prikaze komuniciranja. Felicijanova je spregovorila o mediaciji, mirnem reševanju sporov s pomočjo mediatorja. Ta metoda se vse bolj uporablja, saj po mnenju strokovnjakov ljudje velikokrat za mirno rešitev sporov potrebujejo le tretjo osebo, ki jim pomaga, da pride do pravega pogovora in dogovora. Štefka Sem Biserka Plahuta (levo) je v predavanju dala poudarek na pravilno rokovanje, pozdravljanje in komuniciranje. (Foto: Štefka Sem) MEDtAl Turistična agencija Me de a turizem v V.'; J ro c .£5. 'i 3 f cd 0 w 3 , ° 1 > a«i list» £< pil Zaljubljena krompirja Oglasi, Čestitke SOLČAVSKI DNEVI v Fvropitl (h>ii I fiii t i jI odliCnoirl R J ?. d ?. 20 l a - 29. O/. JOT 2 NA SO AVSKXM KOAJ? KAJT Petek. 27. 7. 2D12 15.00 Pri i rg o a ta rske kope v Lo ga rs ki doti m 16.00 Odprtje tovske razslave v Lovskem domu 17.00 Odprtje razstav v Solčavi (ročna dela, zdravilna zehitn, metulji, druiatme igre polsteni izdelki...) 17-00 Turnir v malem nogometu 12. memorial Ipavec - Gregorc 19.30 Pri trka va nj c v cerkvi Ma rl je Snci ne - pntrkovalci iz Smihela nad Mozirjem £0.00 Koti url v cerkvi Marije Snežne - Monlka Krajne Stih (k tara) ¡r Pr mof Kranjc (akordeon} koncerlni program bo preplet klasičnih In temperamaulnih _tango skladb - vstopnina 5€_ Sobota. 26. 7. 2012 9 00 13.00 Delavnica nabiranja in priprave 'Hrane iz narave' - Oario Čuta»; predhodna prijava v Centru Rinita, zaimo mesto Fidov gaj. cena; 2S€foMbo. 9.00 Polet z jadralnim padalom v tandernu nad Loga reko d Dlino Sotesk a nje v slapu Cue Vožnja s kajaki po Savinji - akcijske ponudbe, predhodne prijave v Cenim Rmka 10.00 - 10.00 Vaška tržnica z demačimi izdelki v Sol šivi 14.00 — 13.03 Turnir v igranju z lesenimi igrami v Solčavi Jure PoJičnik 17.00 Žensk l turn (r v m a lem n ogometu v Solčavi 13.00_Gasilska vesollca v Solčavi - .Gorenjski kvjnter Ncdelia. 29. 7.2012 9.00 Voden sprehod po Fidovem gaju 7ii:rno meslo v goslaču Firžl. vodenje brezplačno, vstopnina 11.00 -13.00 Sloves nosi ob 20. obletnici Solčavskih dni kulturni program, Sslčava, priredi Iva ni jjrostoi 10.00 '18.00 Vaška I rinit bi z domaČimi Izdelki Prikaz in prodaja rokodelskih izdelkov "Med štanti" (les. kamen volna, jed- ■■■) Predstavitev razstavljale sv. zabavna igra Licitacija domačih dobrot In izdelkov (za obnovo freske sv. Krišlola na terkvi Mar.je Snežno v Solčavi) 16.00 Zabava z ansamblom'Ojstrica' Možnosti ogledov v soboto In nedeljo: Ogled razstav v Solčavi in v Lovskem domu f htazslava po Isto ni h izdelkov in izdelkov domače obrti I Prodaja domačiti jedi v Solčavi l Kuhanje masovnika na proslem v Robanovi p an n- / Mu Iti medijska predstavitev Potočke zljalke v razstav šču fnši. vstopnina / Kuhanje oglja v Logarski dolini Druge možnosti: Ogled razslavec Potočki zijalki, razstava Zdravje bolnikov lr Fidovega gaja, gastlšče in muzej hiri t. vstopnina I Ogled stalne razstave 'Solčavsko - sprebod v naročje Alp", v Centru Rlnka .' Atelje M.ijuik - ogled ateljeja in prikaz vezenja planinskega cvetja na pol ste ne izdetke I Pravljični gozd za otroka v Logarski dolini, vstopnina ! Ogled etnoloSke zbirke starih kmečkih orodij na izlelniški kmet-ji K emenšek I Lokostrelstvo na kmetiji Gradišnik I M.lit:medijska predslavitev Solčavskega v Centru R nka Vlima i0i.£AV5KP Informacije: Center R/nfis ■ TIC Sofcava. Mi: 03 839 07 10. e-nesipv: riiJyt^wftiaviJfO-riJio. WWW. sofcavsko-info 28. JULIJ 2012 GASILSKA VESELICA V MOZIRJU Od 20. ure daj je igra ansamba POGUM Izkupiček bo namenjen nakupu nove centrafre peči 8 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki VEČER POT TRSKO LIPO NA REČICI OB SAVINJI Zvok harmonik in ognjeni spektakel Rečiški turistični delavci so z Večerom pod trško lipo »spravili pod streho« še eno zadnjih dogajanj v okviru tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Obiskovalci 33. večera so lahko uživali v bogatem kulturnem programu harmonikarjev Primoža Zvira in vragolijah akrobatske skupine Ču-pakabra iz Lesc. Uvodne takte v prijeten večer so prispevali mladi harmonikarji, ki jih poučuje Primož Zvir. Pripravili so bogat program, ob katerem so le redki ostali ravnodušni. Medtem ko so harmonikarji poskrbeli, da so v ušesih odzvanjale prijetne melodije, sta za vizualno atrakcijo poskr- bela zakonca Simona in Jernej Žni-dar iz Lesc, ki sta pripravila pravi ognjeni spektakel. Člana akrobat- ske skupine Čupakabra, ki deluje kot sekcija alternativnega športnega in kulturnega društva Deska De- žela v Lescah, se z akrobatstvom ukvarjata že skoraj desetletje. Marija Šukalo 11. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Gore ostanejo tudi, ko odidemo ljudje Domačini so pohodnike s kulturnim programom popeljali skozi zgodovino svojega kraja. (Foto: Marija Šukalo) Mohorjeva družba in solčavsko turistično društvo sta prvo julijsko nedeljo pripravila 11. tradicionalni Pohod po poteh Robanovega Joža v Robanov kot. Pohodnike je pred Robanovo domačijo pozdravil gospodar Franci, nato pa so prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, ki so pripravili člani Kulturnega društva Franc Herle, citrar Franci Roban, Robanovi otroci in solčavske pevke. Nastopajoči so ob zvokih citer, harmonike in narodnih pesmi popeljali obiskovalce skozi zgodovino svojega kraja in jim predstavili različne zgodbe iz življenja znanih Sol-čavanov. Med slednje vsekakor sodi tudi Joža Vršnik - Robanov, ki je znal tankočutno opazovati naravo in poudarila, da je bil eden zadnjih slovenskih bukovnikov, ki je na Sol- čavskem pustil neizbrisne sledi. Marija Šukalo OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU Najhitrejši Gornjegrajčani in svoja opažanja tudi zabeležiti. »Svet se spreminja, z njim pa tudi mi. Novi časi spreminjajo tudi tiste, katerih rod že stoletja živi z naravo. Spreminja se narava in le s spoštovanjem jo bo mogoče ohraniti zanamcem. Gore pa ostanejo, sijejo v jutranjem soncu, se kopljejo v večerni zarji, vdano sprejmejo snežno odejo, ko legajo k počitku. Gore ostanejo, tudi ko odidemo ljudje,« je bilo sporočilo nastopajočih za pohodnike, ki o se podali do Robanove planšarije. Tam jih je pričakal župnik Alojz Ternar, ki je daroval sveto mašo. Bogoslužje so s petjem obogatili solčavski cerkveni pevci. O Jožetu Vršniku je spregovorila predstavnica Mohorjeve družbe Alenka Veber Zadnjo junijsko nedeljo je v Gornjem Gradu v okviru občinskega praznika potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Glavni organizator je bilo domače gasilsko društvo. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip iz vseh treh društev v občini: PGD Bočna, PGD Nova Štifta in PGD Gornji Grad. Med pionirji je prvo mesto osvojila Nova Štifta, drugo Gornji Grad. Pri članih B je zmagala ekipa iz Gornje- ga Grada pred Bočno, pri članih A je bila najboljša ekipa iz Gornjega Grada pred Bočno in Novo Štifto. Starejši gasilci iz Nove Štifte so premagali kolege iz Gornjega Grada. Brez konkurence so kot edini udeleženci v svojih kategorijah zmagali mladinci iz Nove Štifte in pionirke, članice B ter starejše gasilke iz Bočne. V vaji z motorno brizgalno so bili najhitrejši gornjegraj-ski člani A. Štefka Sem Na gornjegrajskem občinskem gasilskem tekmovanju se je pomerilo 13 ekip. (Foto: Darja Fale) Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 19 Ljudje in dogodki, Šport Rekordno število starodobnih vozil iz Slovenije in tujine SREČANJE STARODOBNIKOV NA LJUBNEM OB SAVINJI Eden izmed najlepših veteranov na Ljubnem (Foto: Štefka Sem) Zadnji junijski dan so se v Vrbju na Ljubnem ob Savinji družili lastniki in ljubitelji starodobnih vozil. Po panoramski vožnji do Luč in Solčave so se vrnili na Ljubno, kjer je sledilo sproščeno druženje, večerja in podelitev pokalov. Šesto mednarodno srečanje sta-rodobnih vozil Zgornja Savinjska 2012 je gostilo največ udeležencev doslej, je povedal predsednik Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski staro-dobniki Ivan Sovinšek. »Na sreča- nju smo gostili 201 vozilo in 304 prijavljene udeležence iz 37 društev iz Slovenije in tujine. Obiskovalcev, ki so občudovali starodobna vozila, tako avtomobile kot motorje in traktorje, je bilo seveda še veliko več,« je dejal Sovinšek. Za prijetno vzdušje sta poskrbela Godba Zgornje Savinjske doline in moderatorka Nataša Ter-bovšek Coklin, obilo užitka na poti so starodobnikom zaželeli Ivan Sovinšek, nazarska županja Majda Podkrižnik in v imenu občine Ljubno svetnik ter predsednik turističnega društva Naš kraj Stanko Rihter. Najštevilčnejše društvo, ki se je udeležilo srečanja, je bilo društvo AMK Classic iz Slovenske Bistrice. Najstarejše motorno kolo je bil sunbeam iz leta 1949, najstarejši avtomobil ford iz leta 1922, najstarejši traktor pa buhrer DB4, letnik 1950. Nagrado za najlepši osebni avtomobil je prejel Marjan Matejčic iz Hrvaške za vozilo fiat topolino belvedere, letnik 1949. Med terenskimi vozili je zmago za najstarejše in najlepše vozilo prejel willys iz leta 1942. Za najlepše motorno kolo je bil izbran tomos 15SLC. Tudi med vozili, s katerimi so se na srečanje pripeljali člani društva Zgor-njesavinjski starodobniki, so izbrali najlepše. Za najlepši avtomobil so izbrali bentley, letnik 1950, Franca Fir-šta, z najlepšim motornim kolesom se je pripeljal Silvo Atelšek, ki ima BMW, letnik 1954, za najlepši traktor pa je bil izbran FAHR lastnika Florjana Mavriča. Še več zanimivih starodobnikov najdete v fotogaleriji na www.sa-vinjske.com (geslo: star29). Štefka Sem Lastniki kabrioletov so si v vročem popoldnevu senco naredili kar z dežniki. (Foto: Štefka Sem) TRADICIONALNA TEKMA STARI - MLADI NA RECICI OB SAVINJI Mladi znova boljši od starejših Ob dnevu samostojnosti so se na rečiškem igrišču znova pomerili stari in mladi ljubitelji okroglega usnja. Ker je bil rezultat ob koncu tekme izenačen, so sledili streli NOGOMETNI TURNIR ŽENSKIH EKIP NA RECICI OB SAVINJI Zmaga tudi letos na z bele točke, pri čemer so imeli več sreče mladi in tako tretje leto zapored premagali izkušenejše »stare mačke«. Marija Šukalo Na letošnjem nogometnem druženju ženskih ekip v sklopu prireditev Od lipe do prangerja na Rečici so se pomerile ekipe Amigo klub, Zadrečanke+Savinjčanka, Kempa team, Rokijevi angelčki in Športno društvo Solčava. Pobrežanke v ekipi Kempa team so s štirimi zmagami tako kot lani prepričljivo slavile, Ro-kijevi angelčki so pristali na drugem mestu, tretje pa so bile Solčavanke. Marija Šukalo Tako starejši kot mlajši rečiški nogometaši so prikazali nekaj dobrih akcij. (Foto: Marija Šukalo) Udeleženke letošnjega nogometnega turnirja na Rečici (Foto: Marija Šukalo) (201 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Šport, Črna kronika ŠPORTNO DRUŠTVO VETERANI GORNJI GRAD TENIŠKI TURNIR NA REČICI OB SAVINJI Veterani dobili nogometni obračun ■ H« •• z »obunarji« Zadnji junijski dan so se v prijateljski nogometni tekmi pomerili člani športnega društva Veterani iz Gornjega Grada, ki so tekmo organizirali, in predstavniki občin. Ker slednjih ni bilo dovolj, so se ekipi pridružili še »neodvisni« kandidati, med njimi 82-letni Jože Krajnc iz Gornjega Grada, za katerega so na tekmi veljala posebna pravila. Ni mu bilo potrebno tekati, pa še v »ofsajdu« je bil lahko ves čas. Kljub temu, da je bila ekipa »ob-činarjev« v povprečju starejša, so se pošteno upirali naletom domačinov, vendar je na koncu ekipa Veteranov »prijateljsko« zmagala z rezultatom 6:3. Na slabšo igro Zmagovalec Celjan Sebastijan Leber ekipe predstavnikov občin je najbrž vplivalo to, da so večino treningov opravili doma z gledanjem evropskega prvenstva v nogometu na televiziji. Znanja jim torej ni manjkalo, zmanjkalo jim je le kon-dicije, kot jim manjka denarja v proračunih. Veterani so nastopili z močno polprofesionalno ekipo, »obči-narji« pa so imeli boljše navijači-ce, saj sta pesti zanje stiskali na-zarska županja Majda Podkrižnik in direktorica občinske uprave na Rečici Majda Potočnik. Tekma je potekala v sklopu dogodkov ob praznovanju občinskega praznika in zna postati tradicionalna. Štefka Sem i udeleženci turnirja s predstavniki organizatorja (Foto: _!_i!_^_ Športno društvo Mladost Rečica je v počastitev občinskega praznika pripravilo teniški turnir Rečica Open 2012. Nastopilo je 32 neregistriranih igralcev tenisa iz Savinjske in Šaleške doline. V štirih dneh napetih obračunov sta se v finalu pomerila Sašo Kač iz Kasaz pri Žalcu in Sebastijan Leber iz Celja. Slednji je na koncu postal zmagovalec turnirja, tretje mesto pa je pripadlo Sašu Brajlihu iz Velenja. V tolažilni skupini, v kateri so pristali poraženci, se je najbolje odrezal Dani Trbovšek iz Bočne. Marija Šukalo § C R N A K R O N I K A • VETER ODKRIL STREHO Šmiklavž: 10. julija popoldan je sunek vetra razkril streho gospodarskega poslopja v Šmiklavžu. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta. • VLOM V SVEČOMAT Nazarje: V času med 26. junijem in 10. julijem, ko je to opazil občan, je neznani storilec vlomil v svečomat na pokopališču v Nazarjah. Z neznanim orodjem je odlomil obešanko in iz notranjosti pobral gotovino. • DELAVEC PADEL S STREHE Bočna: 11. julija so delavci prekrivali streho na prizidku stanovanjske hiše v Bočni. Ob tem je 33-letni samostojni podjetnik iz Gornjega Gradu izgubil ravnotežje in padel okoli tri metre globoko. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da je dobil hude telesne poškodbe. Med delom ni uporabljal zaščitnih sredstev. • NAJDENO GORSKO KOLO Mozirje: 13. julija so bili policisti obveščeni, da se v Mozirju že dlje časa nahaja zapuščeno gorsko kolo neznane znamke sivo črne barve z napisom Ro- ger MB 2600. Kolo sedaj hranijo na policijski postaji, kjer ga lahko lastnik prevzame ob predložitvi dokazov o lastništvu. • KOLESAR PADEL PO VOZIŠČU Luče: 14. julija je voznik kolesa vozil po regionalni cesti v bližini Luč. Zaradi tresljajev krmila je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico. • ŠKODA ZARADI NEURJA S TOČO Ljubno ob Savinji: Ob 22.18 je v Lokah zaradi močnega naliva voda pričela zalivati gostinsko stanovanjski objekt. Posredovali so ljubenski gasilci, ki so sprostili odtočni jarek v gozdu nad objektom in omogočili pretok vode. Rečica ob Savinji: Ob 22.20 je neurje z močnim nalivom zajelo območje Rečice ob Savinji. V kraju je meteorna voda pričela zalivati stanovanjski objekt in garažo ter ogrožati objekt v bližini. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so prebili odtočno cev in omogočili odtekanje vode. Okonina: Ob 22.25 je zaradi močnega naliva meteorna voda pričela zalivati prostore stanovanjske hiše v Okonini. Posredovali so gasilci PGD Okonina, ki so prebili odtočni jašek ter omogočili odtekanje vode. Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 21 Črna kronika, Pisma bralcev, Zahvale ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Petnajst minut neurja dovolj za veliko škodo Vremenske ujme v preteklem tednu niso prizanesle niti Zgornji Savinjski dolini. Močnejši naliv s točo in močnim vetrom je v Novi Štifti in Lenartu pri Gornjem Gradu pometal s streh nekaj opeke že v torek ponoči. Prava huda ura pa se je zgodila v soboto zvečer, ko so bili aktivirani številni gasilci po dolini. Prav žalostno podobo je v nedeljo kazala kmetija Stenšak v Florjanu pri Gornjem Gradu. Kot je povedala Renata Stenšak, je v so- boto zvečer v dobrih 15 minutah narava pustila pravo razdejanje. »Pogled po gredicah na njivi je res žalosten. Ozimnica sadja bo skromnejša, saj je podrlo kar nekaj sadnih dreves, še huje je, da je bila cesta do nas popolnoma neprevozna. Potrebovali smo skoraj pet ur, da smo odmaknili podrta drevesa, je pa cesta sedaj uničena od nalivov, saj je vsa razrita. Tudi v gozdu smo uredili le toliko, da je cesta odprta, naprej pa nas čaka še obilo dela. Namesto da bi nedeljo izkoristili za kakšen obisk prijateljev, sorodnikov ali potep po Menini, smo imeli konkretno delovno akcijo,« je povedala Sten-šakova. Ob tem je treba dodati, da Sten-šakovi v težavah niso ostali sami, saj so se jim pri odpravljanju posledic neurja pridružili sorodniki. Po svoje je zanimivo, da so vsi Stenšakovi sosedje utrpeli le škodo na poljščinah, medtem ko večje škode v gozdu niso opazili. V soboto zvečer je v Lokah pri Ljubnem ob Savinji začela voda zalivati gostinski stanovanjski objekt. Na pomoč so prihiteli gasilci PGD Ljubno, ki so sprostili odtočni jarek v gozdu nad objektom in omogočili pretok vode. Meteorna voda je zalila prostore stanovanjske hiše v Okonini. Tamkajšnji gasilci so prebili odtočni jašek in omogočili odtekanje vode. Podobno delo so opravili tudi rečiški gasilci, ko je meteorna voda zalila stanovanjsko hišo in garažo. Štefka Sem Neurje je veliko škode naredilo tako v gozdu kot na poljščinah in cestah, prizaneslo je le poslopjem. (Foto: Renata Stenšak) Razum je vendarle zmagal - 2 Janez, takega članka pa še ne. Ker sem bil jaz edini svetnik, ki sem nasprotoval projektu most v Šmi-klavžu, ti moram odgovoriti, saj sem po tvoje tisti svetnik, ki ne sodi v občinski svet, čeprav sem bil izvoljen z 72% večino. Denar, ki je namenjen za ceste ni v neomejenih količinah. Na seji sem jasno povedal, čeprav tega iz zapisnika ni mogoče razbrati. Kaj ti bo dvosmerni most, ko pa že petdeset metov naprej teren ne dopusti dvosmerni promet? Namesto osem metrov širokega mosta v Šmi-klavžu, bi lahko z istim denarjem asfaltirali cesto do Poglednika, najvišje kmetije v Novi Štifti, ali pa do turistične kmetije Toman, ki dnevno uporabljata obstoječi most v Šmiklavžu, ki mu po mojem mnenju nič ne manj- ka. Kmetov pa seveda nihče ne bo vprašal za mnenje. Po drugi strani pa vse vprek slišimo, kako je dobra zdrava kmečka pamet. Škoda je le, da to govorijo tisti, ki niso kmetje. Boste videli čez pet let. Projekt bi se lahko začel izvajati, ali bi že lahko bil dokončan, pa ne bo, ker bodo sami domačini proti tako potratnem projektu. Pa še izgled naravnega okolja bi pokvaril. Janez, lahko bi mi v obraz povedal, če ti kaj ni všeč, ne pa takole. V zadnjem času sva kar nekajkrat spregovorila pred cerkvijo, pa nisem zaslutil, da ti kaj ni všeč. Kot zaključek bi ti še dodal - pojma nimaš. Marko Jelšnik - kmet Lenart pri Gornjem Gradu 15 3342 Gornji Grad www.fotoknjiga.net Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Janez BEZOVNIK 17.10.1981 - 16.7.2002 iz Luč Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in postoji-te ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi 22 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Zahvale, Oglasi Hišica, družina draga zapustit vas moram zdaj, jok in stok nič ne pomaga, ni vrnitve več nazaj. Oh prijatli, znanci zbrani rad roko bi vam podal, ker ne morem, naj ta pesem bodi zadnji moj pozdrav. Truplo moje spava v krsti in poslavlja se od vas, danes pač sem jaz na vrsti, v grobu čakal bom na vas. Dolgo, dolgo še živite ali vsakdo mora umret med seboj se vsi ljubite dokler živi ste na svet. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek IvanJAKOP 26. 3. 1923 - 19. 6. 2012 z Ljubnega ob Savinji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Martinu Pušenjaku za izrečene misli in opravljen obred, Dobrovelskim fantom za odpete pesmi, gospodu Janezu Podlesniku za odigrano melodijo na trobento, gospe Anki Rakun in Miji Ugovšek za poslovilne besede, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste nam stali ob strani in pomagali. Vsi njegovi V tem času mineva osem let, od kar se je od nas poslovila draga mama AnaJAKOP 5. 7. 1927 - 27. 7. 2004 Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in nanjo ohranjate lep spomin. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Ob izgubi drage žene, matere in stare mame Marine PAPEŽ 2.5.1951 - 6.7.2012 Žalujoči: vsi njeni Življenje je kot reka, ki v morje - smrt - se steka! Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli ne more izgubiti. ZAHVALA V četrtek, 12. julija, smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice ^ v Angelce POTOČNIK iz Gornjega Grada Hvala lepa vsem, ki ste bili z nami ob teh težkih trenutkih, jo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, svete maše, nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Jožetu Belaku za opravljen obred, gospodu dekanu Martinu Pušenjaku in gospodu kaplanu Janku Rezarju za somaševanje, cerkvenemu pevskemu zboru in gospe Viki Venišnik za besede slovesa. Hvala tudi osebju in stanovalcem Centra starejših Gornji Grad in vsem, ki ste bili povezani z njo in ji pomagali v življenju. Še enkrat hvala vsem. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 23 Za razvedrilo Kako naj ga izpulim, ne da bi se ga dotaknil? Rešite ga nazadnje Trajekt je nasedel. Potnike rešujejo na obalo, Bepo se zažene, da bi bil čim prej v rešilnem čoinu. „Kam pa kam?!" ga ustavi uslužbenec na ladji. „Najprej ženske." „No, če imamo pa čas še za ženske, potem se pa res ne mudi." Pripravljen se je poboljšati na slabše Direktor podrejenemu, ki se redno ne drži reda: „Tvoji izgovori za izostanke iz službe soprecejjalovi." „Če poznate kake boljše, bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi jih zaupali." Ne bo zaleglo za manjše leglo Mož ženi: „Vsako leto na dopustu zanosiš. Letos bova zato šla na ločene počitnice, da spet ne dobiva otroka..." Žena: „Ti ga že mogoče ne boš dobil..." Zasledovanje na dolge proge Pijančka se vozita domov z vaške veselice. Naenkrat šofer reče: „Mislim, da naju nekdo zasleduje. In to že kar lep čas!" „če te to moti, potem nehaj voziti cik-cak, da te bo lahko prehitel." Pridi dol. Ne pozabi, da si vendarle računovodja. ¡hs Naj ostane tako Lučan: „Moja izvoljenka ne zna voziti avta. Ali misliš, daje to katastrofa?" Solčavan: „Ne, vsaj dokler ga ne poskuša." Edini izhod noter Rečičanka v Zadru: „Tale domorodec me tako poželjivo gleda ... Moram iti z njim, drugače ne bom nikoli izvedela, če si me res želi." Kar želi, to dobi Mož se sam vrne z dopusta domov. Sosedje ga vprašajo: „Kje imate pa ženo?" „Ostala je na plaži." „Zakaj pa?" „Želela je, da bi jo zakopal v pesek." ySpy Ne jemljite teh rdečih tablet in če to ne bo zaleglo, ne jemljite še modrih. Reakcijski čas mrtve kobile Ko gredo njihovi športniki v na Kitajskem narejenih oblekah na olimpijado, takrat se šele Američani spomnijo na patriotizem. Pa saj Kitajci ne šivajo ta svet, parajo ga, parajo! _ ■ * Vlada spreminja zakone po hitrih postopkih, kot daje muha enodnevnica. Tržna prilika Če bi zmetali čevlje v tiste, ki so za vozil i državo, bi nam lahko šlo vsaj v obutveni industriji na bolje. Stalne stranke Predavatelj začne svoj govor zapornikom: „Pred leti sem predaval v parlamentu. Verjetno me zato nekateri med vami že poznate." Blenda Tavrl ^ Cvetke in koprive NA ZDRAV DOPUST! Zgornjesavinjski politični estradniki načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale (levo), ljubljeni, pardon, ljubenski župan Franjo Naraločnik in državnozborska poslanka Janja Napast so pred nastopom parlamentarnih, sodnih in še kakšnih počitnic takole nazdravili zasluženemu oddihu. Poln pladenj izbornih vin je ob vedru vode iz Ljubije ostal nedotaknjen. V teh vročih časih velja ohraniti trezno glavo, so si bili enotni vsi trije, kdo ve, morda bo že kmalu spet treba na volitve. MED SE CEDI, MLEKO PA NE Ko sta se pred kratkim srečala glavni lučki čebelar Anton Kumer in predsednik države dr. Danilo Türk, je gostitelj iz najlepše slovenske čebelarske občine predsedniku vročil darilo rekoč: »Ker vem, da se vam v času predvolilne kampanje ne cedita med in mleko, vam podarjam kilo strdi, za mleko pa je v naši dolini zadolžena zadruga ...« Predsednik je darilo vzel, po vrnitvi v Ljubljano pa je za vsak slučaj poklical Gorana Klemenčiča in preveril, če se ob obisku v Lučah morda ni zapletel v korupcijo. IDEJA ZA NAPREDOVANJE Mariborčanka Ela Lepener, vaščanka v filmu Nebeška vas: »Gospod Vinko Jeraj, ker ste tako uspešni na funkciji župana občine Rečica ob Savinji, vas vabim, da čez dve leti kandidirate za župana Mestne občine Maribor. Imate mojo polno podporo!« Vinko Jeraj (vidno presenečen): »Hm, ne vem, kaj na to porečeta Kan-gler in Žerjav, ampak ideja je pa zanimiva. Bova skupaj napisala predvolilni program?« 24 Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 Križanka, Oglasi tRTA NA ZEMLJEVIDU. ur VEŽE TOÜKE Z ENAKO TEMPE RA_TURO JUNAK VERGILOVE ENEIDE GL. MESTO ITALIJE (orig.) SL. OPERNI PEVEC fflARIANl DRUGI NAJVEČJI PLANET VNASEM OSONÍJU NEKO. GROFUA NA 5. IRSKEM IZREDNA LEPOTA PODOBA GOLEGA TELESA ZANKASTA BOMBAŽNA TKANINA kem. eleMENT (Mn) TRG V STA-ROGRÉKIH MESTO V SZ MAVRETANUI INDUSTRIJSKO MESTO V NEMČIJI PREBIVALEC ARMENIJE SLOVENSKI PRAVNIK (STOMN, 1520-1369} AM. OTOK V AJ.EUTIH IZKUPIČEK RODOVITNA RDEÍE RJAVA PRST NA KRASU. JEROVICA AMERIÈKI IGRALEC {MARTIN) NAJVIŠJI VRH TLIRČUE PECIVO OKROGLE OBLIKE TELOVADEC NEKOREN-SKI DEL BESEDE. AFIKS organizem S PRIROJENO sraCenq. STJO KEM. SIMBOL ZA HOLM IJ ZRAK [LAT.) rekruta-CI1A DERUOTA. ANTON JUDOVSKI RELIGIOZNI MISLEC (URIEL) Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ACOSTA - judovski religiozni mislec (Uriel); AKSAKOV - ruski pisatelj (Sergej T,); ANTRIM - nekd. grofija na S. Irskem "_' Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PARAZITKA, OVERITELJ, DRVA, AMID, NOE, ULICA, HARRISON, FOfiA, RAFAEL, MEDVODE, MEDO, MO, ATAIR, LEON, BRIG, SAM, DENOTAT, OSA, ANAM, LILI, VA2IČ, 2ARILEC, KMETIJA, ALIANSA, AFRICAN V___/ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 20. julij ob 20.00. Center Rinka v Solčavi Predavanje dr. Boštjana Odarja: Potočka zijalka, svetišče paleolitskih lovcev ob 20.00. Ljubno ob Savinji Flosfest 2012, večer s Kingstoni in skupino Rope Sobota, 21. julij ob 9.00. Športno igrišče Radmirje KZSŠ Beachvolley turnir ob 15.00. Gornji Grad 25. Čebelarski praznik ob 15.00. Ljubno ob Savinji KZSŠ Študentske igre ob 21.00. Ljubno ob Savinji Flosfest 2012, Plavi orkestar, Fešta band, Kačji pastirji Ponedeljek, 23. julij ob 16.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Otvoritev Centra za razvoj podeželja Torek, 24. julij ob 17.00. Turistična kmetija Loger v Savini Razstava plemenske drobnice in pokušina domače jagnjetine Sreda, 25. julij ob 18.00. Radmirska zakladnica Predstavitev in ogled muzejske zbirke ob 20.00. Kulturni dom Radmirje Prikaz dokumentarnega filma o 50. Flosarskem balu ob 21.00. Kulturni dom Radmirje Projekcija filma Sečnja in spravilo lesa na star način Četrtek, 26. julij ob 15.00. Piknik prostor na Ljubnem ob Savinji Priprava kope za »kuhanje« oglja ob 16.00. Foršt na Ljubnem ob Savinji Otvoritev likovne razstave na domu Šerbela Rupnik % WHITE RABBIT m oWooz t-1-> www.belizajec.si mm ŠPORTNA TRGOVINA i/ zcjomemmici WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSKA DELAVNICA TAMSE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. Šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale),prodaja masivnih vhodnih vrat... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO - 15 - 20% CENEJŠE PLOŠČICE določenih proizvajalcev, popust na pripadajoči material, kvalitetno in estetsko opravljeno delo. www.keramicarstvo-artus.si; gsm 041/483692. AArtus, Alojz Fužir, s.p. Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Kobilo, manjše rasti, brejo, staro pet let, prodam; gsm 031/695-208. Teličko rj-lim, staro 10 dni, prodam; tel. 58323-60. Prodam telice simentalke, breje 7 mesecev, pašne; gsm 041/324-377. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam telico sr, visoko brejo, dobrega porekla; gsm 031/855-186. Prodam mlado kozo, odlično mlekarico; gsm 041/413-180. Razmetovalnik silaže za stolpni silos »Bi-der« in 2 klaftri bukovih drv, prodam; gsm 041/538-126. Prodam ročni paletni viličar jungheinrich, 2000 kg, dolžina vilic 150 cm, ugodno; gsm 031/202-859. DRUGO - KUPIM Kupim ali zamenjam za kruh, gozdni med od najugodnejšega ponudnika; gsm 040/220643. Odkupujem suho slamo v kockah ali balah (od pšenice, ovsa, ječmena); gsm 040/247-899. ŽIVALI - KUPIM VOZILA - PRODAM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje, bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Prodam obnovljen tomos avtomatik - po dogovoru; tel. 03/839-52-23. DRUGO - PRODAM NEPREMIČNINE Bukova drva, 10 m3, prodam; gsm 051/335751. Prodam suha bukova drva; gsm 051/358408. Prodam brezova drva, domače žganje in zgor-nje-savinjske želodce; gsm 041/519-507. Prodam 80 m2 strešnikov »vinkovc«, po ugodni ceni; gsm 031/515-112. Prodam karto za 2 osebi za letovanje v Turčiji (Antalya), za 8 dni (sep.-dec. 2012); gsm 041/596-584. Prodam gajbe za krompir ali jabolka ter polo karavan 1.6; gsm 041/485-551. Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. Prodamo vrstno hišo v Gornjem Gradu. Cena 135.000,00; gsm 031/754-761. V najem oddam prostore bivše pošte v centru Gornjega Grada, po delih ali skupaj 68 m2; gsm 041/535-569. OSEBNI STIKI 43 letni očka želi ob sebi zvesto partnerko; gsm 041/240-403. Sam z otrokom in bolno materjo sem ostal, zvesto ter prijazno punco bi rad spoznal, ki bi z nami živela, rada nas imela; gsm 041/229-649. («I Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012 C Oglasi Turistično društvo Naš kraj, Ljubno ob Savinji ^^^^^ Te); 03 583 42 55 www.tdliuhiio.Bi ^^^^ P | g g jvrcoeaf* rlmtcf naftlnf-friv Evrtrnska splavar.ko rosstp PROGRAM ZA 10. FLOSFEST IN 52. FLOSARSKI BAL 20. 7. - 5. 8. 2012 Petek, 20.7.2012 - 20.00 - 02.00 Flosfest 2012, večer s Kingstoni in skupino Rope Sobota, 21.7.2012 - 09.00 - 17.00 KZSŠ Beachvolley turnir (Športno igrišče Radmirje) -15.00 - 18.00 KZSŠ Študentske igre - 21.00 - 03.00 Flosfest 2012, Plavi orkestar, Fešta band, Kačji pastirji Ponedeljek, 23.7. 2012 - Ob 16. uri Otvoritev Centra za razvoj podeželja v Fašunovi hiši Torek, 24.7. 2012 - Ob 17. uri Ovčerejsko društvo: razstava plemenske drobnice in poku-šina domače jagnjetine na turistični kmetiji Loger Sreda, 25. 7. 2012 - Ob 18. uri v Radmirski zakladnici: predstavitev in ogled muzejske zbirke - Ob 20.00 uri Prikaz dokumentarnega filma o 50. flosarskem balu (Rad-mirje v kulturnem domu) - Ob 21.00 uri Projekcija filma Sečnja in spravilo lesa na star način (Rad-mirje v kulturnem domu) Četrtek, 26.7.2012 - Ob 15. uri Piknik prostor GRIL - priprava kope za »kuhanje« oglja - Ob 16. uri Otvoritev likovne razstave na domu Šerbela Rupnik, Foršt 32, Ljubno ob Savinji Petek, 27. 7. 2012 - 21.00 - 02.00 Plesno-koncertni večer: praznovanje 18. letnice Veselih Štajerk s sodelovanjem ansamblov Navihanke, Zapeljivke, Ansambel Stanka Petriča in še kdo. Povezovalec: Franci Podbrežnik (prireditveni prostor Vrbje) Sobota, 28. 7. 2012 - Ob 9. uri nogomet na Forštu; prijateljska tekma - Ob 14. uri Pohod prijateljstva: Meliše - Okonina (14.20) - Juva-nje (14.40) - Radmirje pri kulturnem domu (15.00) - gozdna učna pot Savina - Vrbje, z zaključnim druženjem z golažem in pokušino tokca v Vrbju - Ob 16. uri Družinsko popoldne s predstavitvijo Flosarske dediščine v Vrbju in delavnica za otroke o izdelavi flosov in spuščanje le teh po strugi v Budnovi žagi - Ob 18. uri Vesele društvene igre in zabava z Domačimi godci (Vrbje) Nedelja, 29.7. 2012 - Ob 14. uri Sv. maša po namenu flosarjev (Rastke) -15.00 - 18.00 Druženje z Ljudskimi godci (Rastke) -18.00 - 24.00 Zabava z ansamblom Roka Žlindre (Rastke) Ponedeljek, 30.7.2012 - Ob 19. uri Orgelski koncert v cerkvi Sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji Naj zvenijo orgle z Emo in Bernardo (izvaja: Ema Korpnik in Bernarda Štiglic) Torek, 31. 7. 2012 - Ob 10. uri Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji na domu Šerbela Rupnik, Foršt 32, Ljubno ob Savinji - Ob 15. uri Prikaz: plezanje na drevesa in klestenje vejevja z njih. Vla-čenje vejevja do domačije s konjem in drobljenje smrečja za nastilje za živino (pri kmetiji Kumprej na Sv. Primožu) - Ob 20. uri Predstava (komedija): »Flosarji se vrnejo« (Vrbje) Sreda, 1. 8. 2012 - Ob 7. uri Prikaz košnje in spravilo sena (Športno igrišče Radmirje) - Od 8. ure dalje je v Hotelu Planinka dan odprtih vrat z ogledom hotelskih sob v izdelavi -15.00 - 21.00 Kuhanje hišnih specialitet v živo v Hotelu Planinka in po-kušina flosarske sladice - Ob 17. uri Tekmovanje v kegljanju (Kegljišče Ermenc) - Ob 18. uri Odbojkarska tekma v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji - Od 21. ure Petje podoknic mešanega pevskega zbora po trgu (začetek pri Češpovcu, na Forštu, pri Petrinu in.... ) Četrtek, 2. 8. 2012 - Ob 13. uri Srečanje upokojencev v Vrbju - Ob 14. uri Zajezitev reke Savinje in vezanje flosa v Vrbju - Ob 18. uri Piknik prostor Gril - razdiranje kope za oglje - Ob 20. uri Nočni pohod na Rajhovko (zbor v Vrbju) Petek, 3. 8. 2012 - Ob 19. uri Svečana proslava ob občinskem prazniku (Kulturni dom) in srečanje z Ljudskimi godci ter društvom Komen v Vrbju Sobota, 4. 8. 2012 - Športni dan: ob 9. uri Binetov memorial RD Ljubno ob Savinji 09.00 - 20.00 Nogometni turnir za pokal Flosarja (KMN Ljubno) Foršt Ob 9. uri Športni center Jakop - odbojka (moški in ženske) Ob 9. uri Športni center Jakop - Pokal Flosarja v tenisu (moški) Ob 16. uri Pokal Flosarja v skokih (SSK Ljubno BTC) - 20.00 - 03.00 Flosarski večer z ansamblom Mira Klinca (prireditveni prostor Vrbje) Nedelja, 5. 8. 2012 FLOSARSKA NEDELJA - Ob 14. uri Etnografska povorka s Foršta v Vrbje, -15.00 - 19. ure Lokalna domača ponudba (Vrbje) - Ob 16. uri Spust flosa po Savinji in predstavitev flosarskega krsta (prireditveni prostor Vrbje) - Ob 17. uri Nastop ansambla Fantje vseh vetrov (prireditveni prostor Vrbje) -18.00 - 24.00 Flosarski večer z ansamblom Toneta Rusa ( Vrbje) LIKOVNA RAZSTAVA ŠERBELA RUPNIK 27. 7. - 5. 8. 2012 od 11.00 do 18.00 URE V DOMAČI GALERIJI - FORŠT32, LJUBNO OB SAVINJI GOSTINSKA PONUDB - GOSTIŠČE KEGLJIŠČE: Savinjski želodec ob vikendih - GOSTILNA PRI KUMRU: 31. 7. - 4. 8. 2012 Dnevi Savinjskih žlinkrofov - GOSTIŠČE PEVC: ob petkih - jagnjetina in odojek - GOSTILNA FORTI: ob petkih in sobotah - odojek, krače, rebra, piščanec - LEDENICA: od četrtka do petka - jedi iz žara - HOTEL PLANINKA: vsak dan domače žemljice z namazi in flosarska sladica Savinjske novice št. 29, 20. julij 2012