Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) imel je do sedaj 4. seje, v katerih je deželni odbor rnnogo poročil in nasvetov predložil. Za spodnji Štajer 7ažneje rcči so: sren ja Drameljska bode 7sled njeue prošnje odtrgaua od koujiškega soduijskega okraja ter celjj-kermi piidjana, akopram se je temu celjska oki ajua sodnija zlasti pa • c. k. okrožni predscdnik ustavljal; celjsko mesto sme do 1. 1885 pobirati da^ek po 2 kr. od 1 fl. hiane najemačine, da pokrije 7sakolutni primanjkljej blizu 17.600 fl. Dra7o popra^ljati uaniislijo od Ptuja niže do konec Pušenec. Reguliranje bo stalo 270.000 fl. Država doplača 108.000 fl., dežela od ostalega zneska 4/6> ptujski okraj '/e in y6 srenje: Ptuj, Eaniža, Pobrež, Spuhlji, Zaba^ci, Marko^ci, Vereja, Pušenci in Dra^ci, se ve razmerno po koristi, katera dojde srenji 7sled regulacije. Dalje poroča deželni odbor o ieguliranji Savinje pri Kasesah, 7 Grižah, Polzeli, Rečici in Mozirji, dalje o reguliranji Mure 7 Krapji, Veržeji, Radgoni in 7iše do Gradca. Iz poročila je videti, da so vendar tudi 7 Giadec uže z^edeli, da kakor sedaj reke popravljajo le denarje 7 7odo mečejo. Večjidel spletajo koše, 7 kateie naložijo kamenja, koši počijo iu kamenje zleti 7 7odo. Praktičnega je se malo kaj naredilo, kakor skoro po7sod tožijo. Pristojbine muzikantom hoče deželni odbor pozvišati tako, da bi se od 7sakega muzikaaa 7 mestih iu trgib imelo plačati 50 ki*. na deželi 25 kr. da^ka. Stroške za učiteljske knjižnice in konference pa, boce popolnem zvrnoti na drža^ne stroške. — Izmed odboro7 naJ7ažniai je finančni odbor; kajti on dobi deželsko mošnjo 7 roke za čas zboro^anja. V ta odbor je nemško-liberalna 7ečina izvolila 3 grajšcake, 7 mestjano^ in le 2 zastopnika kmeto7, a nobenega Slovenca. Zalo imajo mošnjo 7 rokah tisti, ki najmenje 7 njo plačujejo, kar se pa zo76: n_euiško-liberalua pravičuost". Izmed Slo7ence7 je le dr. Dominkua 7 peticijskem odboru in F. Šnideraič 7 uaiu-nem. Vele^ažna sta 2 naa^eta predložeua od konservati^nih nemakib poslance^. Pi-7i zabteva, naj se 81etno aolanje skrajaa na 6 let. Ta nasvet podpisali so tudi slovenski poslanci: Herman, Žolgar, Kuko^ec, dr. Snc in Fhiher. Poslancev dr. Radaja, dr. Dominkuša, Snideršiča meuda ui bilo 7 Gradci, da 07ega nas^eta niao podpisali, akoprani jiin mora znauo biti, da jibovi 7olilci to gotovo želijo ! Pač pa sta bila 7 Gradci dr. Radaj in Dominkuš, ko se je podpiso^al drugi nasvet, ki tirja, naj se srenjani da pra^ica ugo7arjati zoper ženito7anje nemaniče^ in postopače7; kajti 07i nasvet podpisali so tudi slo^enski poslanci: Hennau, Euko^ec, Fluher, di\ Šuc, Zolgar, dr. Radaj in dr. Dominkua, le g. Šniderši8a ne najdenio nikder. Ali nam naj to nekaj pomeni? Iz Pazina. (Javiia zabvala.) Ostra zima in čeren glad bila sta pritisnila siromašnega Iatrana, in goto^o se bi bile strašne reči 7idele in čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje ob pra^ein času na pomoč prihiteli. Od mnogib stranij je piišla stradajočim poinoč, in tudi podpisanemu odboru so se oglasile na ja^ne pozive in pri^atne prošnje mnoge blagodarne duše, ki so se s^ojimi obiluimi daio^i pripomogle olajaati teško osodo s^ojega jadnega brata, kateremu se je težak kamen od srca odvalil, ker je spre^idel, da so na s^etu ljudje, ki ga niso 7 njego^i veliki stiaki zabili. Od mnogib stranij je priala podpisanemu odboru pomoč 7 no^cih in živežu; a naj^ečja iz lepih pokrajiu Eranjske, Stajerske in HiTatake, katere so mu poslali naši vrli bratje Slo^enci in Hrvatje. : Odbor se nadja — bvala previduosti Božji in dobrim ljudetn — da je siromašni Istran za zdaj teake neaieee rešen, ter položi na konci 87oje delavnosti račun in kliče 7sem 7eledušnim dobro činiteljem v svojem in 7 itnenu potolaženih nesre8- ! nikov: ,,Bratje! plemenito ucinile ste delo. Bog predobri naj vam plati stotero!" Nataneen ra8un o dohodkib, stroških in razdelit^i no7ce7 in blaga se nahaja 7 ,,Naši slogi", ,,Slo7. Naiodu" in ,,Obzoru". V imenu odbora za stiadajoce 7 Istri: V Pazinu, 14. junija 1880. Ant. Kalac, Fr. Matej6ič, J. Berbu8, podpredsednik. predsednik.tajnik. J. Hoče^ar, blagajnik. Iz Celja. (Eat. podp. druat^u) 7 pomo8 aolskim sesti am so daro^ali: 1) Vel. 6. goap. Ma- | te7Ž Vrečko, župnik 7 Jurje^em Kloatru 50 gld. 2) Neimeno^an 4 fl. 3) Goapodičina Neža Raner 9 fl. 4) Gosp. Jožef Le^ičnik, srenjski S7eto7alec 7 celjski okolici 4 fl. 5) Č. g. Anton Ribar, ka- i plan na Tebarjih 5 fl. 6) G. Valentin Zupanc na Zgornji Hudinji (za zidanje šolskega poslopja) 12 fl. 7) V enaki namen M. Brence, posestnik na Ložnici 2 fl. Mnogo po8estniko7 7 celjski okolici dosti pomaga pri zidanji poslopja za šolske sestre, ker 7ozijo les, pesck, kameuje, opeko itd. delouia zastonj, deloma po znižaai ceni. Bog Vam povrni! iz Celovca. (Volite7 — aemštvo 7 ne7ainoati). Spodnjekoroški Slovenci so s sijajno zmago pri volitvi 7 Veliko^ci dali liberalnira kri8a6em slo^o ter vgladili pot dalejšnjemu napredo^anju. Da je pa narodno-konserrati^na stranka tudi 7 onib občinah prodila, v kterih so prej to7arniški uradniki ua 7olilce pritiskali ter se jira n. pr. grozili, jim nobenega opra^ka iu zaslužka pri to^ainah več dati, 6e neničurja ne 7olijo, kakor je n. pr. Ullmanu 7 Prevalih počinjal, zato se imajo piebi^alci velikovškega '^olilnega okraja zahvaliti posebno c. slov. duho^ščini, ktera se tudi pri 7tsaki drugi priliki, n. pr. glede slo7. poduka 7 ljudskib šolah, nenstiašeno poteza za pra^ice slovenskib prebivalce^. Eer so usta^aki slutili, da se jim utegne pri tej volitvi posmeknoti in ker od ,,zgoiaj" nekako^ drugačen 7etei* vobajo, zato letos niso tako na 7se križe in teža^e 7olilce7 lovili ua svoje liinance ter jiui svojega kandidata b^aliaali iu ,,na srce polagali", kakor je to dozdaj bila njihova navada. — Da bi bilo ^nematvo" tudi na Eoioškem v hudi ne^arnosti, kjer nemškoliberalua ,,kultura" vendar tako lepo cvete in se 8lo7enska narodnost že dolga leta tako izdatno prezira in zatira, da more 7sakenin ustavaku srce kar 7eselja poskako^ati, tega do sedaj še ni bilo slišati, o tem se živej duši še senjalo ni. In 7endar je ona pri žido^ib iu naiobe-liberalcib zloglasna jeziko^na naredba, ktera ziivaruje narodue pravice pri sodnijskib uradib na Čcskem in Molavskem, a ne na Koroakem, tudi naae zagiizene nemčurje in lažilibeialce splašila iz strasnih senj, ktere so se jim rojile in 7itele 7 modrib gla^ab, morebiti celo okoli tiste giozue pošasti, kterej pra7ijo 7 s^oji duše^ni re^i in uadlogi ,,kraljest70 Slo^enija", ,,pauslavizem" itd. Dne 3. t. m. upili so se udje medlega celo^skega ,,nemakega društ^a" z rokanii in nogami proti jezikovni naiedbi vis. naučncga ministerstva ter po priporocilu niestnega župana samega enogiasno sprejeli resolucijo, da ona jeziko^na naiedba ne pptrjuje samo *ega, kar je bilo dozdaj običajno glede deželu'u jezikov 7 nemškib okrajih na Ceskem in Mofa^skem, ampak da 7stvarja čisto nekaj novega, kar nemško mladino 7 onib deželah sili se českega u8iti, 6e hocejo pri domačih sodnijah službe iskati. Da tudi naši mestni očetje pri takih in enakib ,,izja7ab" derejo za 87ojiin županotn črez grm i» strm, je 7endar ume^no pri nasem liberalneni meatnem zboiu. Dne 1. jun. imel je ta neko porazumuo sejo, 7 kterej 8e je jeziko^na naiedba za Česko iu Mora^sko prerešeta^ala in že 8. t. m. se je slo^esuo skleuilo, večini 7is. gospodske zbornice iu manjaini poslanske zbornice, po8ebno pa vsein ko roškim udom drža^nega zbora, najtoplejo h^alo izreči. No, ali ne kažetojasno, da usta^aška paenica nanogo lepae C7ete in zori 7 glavnem mestu koroške zeinlje, kakor pa n. pr. na Dunaji ali 7 Gradci, kjer se je magistrat baje nekoliko pomišljal in obota^ljal, dokler mu niso židovi ,,N. W. Tagblatta" in drugih za ^nemšt^o" se borečih Iisto7 potrebne ,,korajže" 7cepili? Ali pa ni to tudi dokaz, da nnemat7u" preti nevarnost tudi na Eoroškem, 8e ne danes, pa morda že jutri? Modre in prebrisane gla?e ,,nemakega društva" in meatnega zbora le tega niso pomiaiile, da se s takimi izjavami nemako-koioško prebi^alst^o brez potrebe le plaši in straai, hujska in ščuje. Zakaj pa takrat ni bilo nikakih ,,izja7u, resolucij itd., ko so nemaki uraduiki bili poslani na Ogersko in so se ondi morali učiti magjarskega jezika, 6e so hoteli službo in zaslužek imeti? Ne, nematvo ni 7 nebeni ne^arnosti pač pa do sedaj oaabno okoli sebe pri nas brskajoče nemako-judo^sko liberalst^o. Svitli cesar in cesarje^ič go^orita skoro 7se a^strijske jezike. Za^oljo par vtragljivih škricev pa bi se naj celi uarodi ucili nemški, da bi zamogli z njimi 7 uradnijah se porazumeti? Ne, tega ne bodo dognali! k. Iz Rogaca. (Razne no^osti). Pri nas je ob praznikih, zlasti 7elikonočnih, na^ada pri mladih fantih, da radi streljajo. Žali Bog, da se pogosto ra^na malo 7 6ast božjo in na znatno škotlo nepre^idniin stielcem. Vsled tepeža in nesrečnega streljanja imamo 7 fari 1 mrt^eca in 2 ranjenca. Občutljivo pogresamo prejanje toliko redno in dobro obisko^ane nedeljske aole. Marsikateri fautje tako bil od bude to^araije od^rnen, a 7rbu tega je se maisičesar dobrega še naucil. Želeti je pra7 močno, da se 7inemo k dobrim nedeljskim aolam nazaj, zato panaj nepotrebno dolgo 81etno šolanje skrčijo ua 6 let. Dalje s^etujemo, naj se naprapravijo, kder to kaže, ,,bralna društva", ki bodo skrbela, da imajo ljudje po nedeljab in praznikib kaj koristuega in zanimi^ega brati, zlasti priporo8ujemo ,,Slo7. Gospodarja" ! Ta list donaša na malem prostoru, ki se hitro prebere, mnogo podučlji^ega in zanimi^ega! —Naša hranilnica razposlala je tiskano poiočilo o računib svojih ter nam tako naznanja, da je lani jmela 300 fl. in prek dobička. — Dne 20. maja je bila 7olite7 načelnika okrajnemu odborn in je bil tretjokrat enoglasno iz^oljen sodnik 7 pokoji g. Simon Piaprotnik, kojemu se ces. potrjenje goto^o ne bo odreklo. Blagi g. 87oje proste stare dni na to obra8a, da deluje za blagor okiaja in to brez 7sake doplače. Toraj je tudi neki odboruik glaano izjavil, da uimajo nikjei* tako malo 8tioako7 za okrajni odbor, nego 7 Rogaci. — Sla7no gla7arst70 7 Ptuji da nabijati 87oja naznanila 7 d^eh jezikib, nemskein in slo^enskem, kar je h^ale 7i*edno. Naš okrajni sodnik je dobil kratek odpuat za ozdra7ljenje : želimo 7rlemu gospodu mo8nega okre^anja. — Eakor aliaimo je deželni zbor atajerski zavrgel sta^ljenje železnice od Poličan do Slatine po na87etu g. Wiesingerja.