Naročnina znaša letnO 30 Din, polletno 15 Din, i- za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO^UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo- : (b V. LETO Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Ctna malim oglasom do 30 besed 15 Di*. vsaka beseda več 1 Din. — Mad tekstom vsaki oglas 15% dralji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 32 Obletnica Dokler ne bo izumrla ta človeška generacija, "ne bo pozabljen spomin na svetovno Vojno. Kljub temu, da je pred dnevi poteklo dvaindvajset let, kar se je spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo razširil v evropsko in pozneje v svetovno vojno, še niso zaceljene rane, ki jih je bojna vihra zasekala svetu, niso še pozabljeni grobovi milijon nedolžnih žrtev, ki so morale dati svoje življenje za sebične namene nekaterih mo-gočnežev, ni še obledel spomin na junake, ki so s svojimi trupli zastavili pot v domovino, po kateri je stegnil tujec svoje roke... Z krvavimi črkami je napisana zgodovina od štirinajstega do osemnajstega leta. Zato bi morala sleherna obletnica teh zgodovinskih dni vzpodbujati starejši in mladi rod, da se zamislita > v te dogodke, s katerimi se je začela krojiti zgodovina marsikaterega naroda. Dogodki v evropskem mednarodnem življenju nas silijo k temu, saj vidimo, da še danes, po osemnajstih letih, ko se je končalo človeško klanje, niso narodi preboleli tega političnega in socialnega potresa. Vsa evropska sodobnost se še vedno suče okrog posledic svetovne vojne. Le majhen pogled v zadnje dogodke nam to potrdi. Še je vsem v živem spomihu, kako je Nemčija pregazila 'svojo mirovna pogodbo in- kakšne "posledice je skoro izzval njen korak. Njej je sledila Avstrija, ki se je kljub vsem obljubam oborožila. Turčija je zahtevala zopet neomejeno oblast nad Dardanelami, sedaj stopa v ospredje zopet Nemčija radi Gdanska in še z prikrito zahteVo, da še ji vrneio kolonije. Botba narodov proti mirovnim pogodbam stopa baš sedaj v končno in najnevarnejšo razdobje. Pogled v bodočnost, skrb za svoj obstoj, težka mednarodna politična kriza, sili narode, da šečtre* sejo mirovnih pogodb, katere so smatrali za n a jvečjo oviro ivo jega napredka. Vše to bi bilo še ra-iumljtvo, nepojmljivo ^a je postopanje onih držav, ki napenjajo vse fcvoje sftte 4ato, cfa bi 'postavit* na svoje pfeštole zopet vladarje, ki so bili radi svttjega vladarskega pohlepa povzročitelji svetovne vojnem Težnja posamez- nih narodov, da bi zavladali nad drugimi narodi, je danes močnejša, kot je bila julija 1914. Trenutni poloažj mora navdati vsakega s skrbjo. Da je težavnej-ši in nevarnejši, ko kdaj prej, je vzrok v mednarodnih političnih nasprotij. K temu pa je, pripomogla svetovna gospodarska kriza, ki je ustvarila medsebojno nezaupanje. Slabi gospodarski odnosi pa pospešujejo težke socialne zapletljaje, ki pogubanosno načenjajo države v svojem notranjem ustroju. Vojna in revolucija sta dve pošastni senci, ki že leta in leta ležita nad nemirno Evropo. Diplomati pa se za zelenimi mizami posvetujejo in posvetujejo, krojijo usodo ljudstva, tvorijo nove diplomatske fronte, ki jih1 zopet Čez noč razdirajo, povzročajo nove zapletljaje in jih zopet skušajo ublažiti, dajajo svečane obljube in podpisujejo pogodbe, Evropa pa se vedno globlje pogreza v močvirje in čaka s strahom jutr-šnjega dne! Ali ni temu dovolj zgovorna priča prav Španija? Oboroževalna industrija dela noč in dan ter kopiči orožje. Dosegla je že tako višino in pogoltnila tolikega narodnega premoženja, da že iz tega preti nevarnost, da nekega1 dnezarjove nov vihar nad našimi glavami. c 1 1 Zdi se, da se narodi niso prav nič naučili iz strašnih in usodnih izkušenj prve svetovne vojne. Če bi usodo narodov odločeval zdrav razum in ne pohlep in mržnja ter druge slabosti človeške narave, bi morala pretekla doba od- vračati ljudi od vojnega obračunavanja med narodi in državami. In kaj hočejo doseči z vojno? Mar mislijo, da bodo z mečem v roki, z opustošenjem in medsebojnem klanju uredili svet tako, da bodo vsi narodi zadovoljni? Tako so nekateri mislili tudi pred začetkom svetovne vojne. Doživeli pa so tudi konec te, videli so sadove, a kljub temu jih to ni izučilo ter še naprej silijo v propast. Zmaga ali poraz ne more spremeniti Evropo v domovino zadovoljstva in ne more odpraviti polno nerešenih in važnih vprašanj, ki bi v doglednem času zopet povzročila nove zapletljaje z vsemi posledicami. Tako bi morali imeti vojno vsakega četrt stoletja, da bi reševala vprašanja raznih narodov in uničevalo se bi komaj započeto delo onih, ki bi preboleli strašno krizo. Evropski mir je nedeljiv. Nemogoče si je danes misliti, da se bi izbruh bojevanja omejil le na dva nasprotna si naroda. Države so tako: povezane med seboj, da bi ena vojna napoved sprožila plaz pogubljenja na vse ostale evropske narode. Vsi enako tvegajo, zato vojna ne bi poznala ne zmagovalcev, ne poraženih. Spričo tega stanja ;je edina prava pot v bodočnost narodov, pot miru in sporazuma. Politika naše države je zgrajena na miroljubnih načelih, kar pa nas seveda ne sme ovirati, da se v'sedanjem mrakiv ki- leži nad Evrope,4ie~bi pripravljali za enako odločno obrambo naših mej& in naše svobode. PO LIZ I K f\ Nj. Vel. kraljica je pred dnevi obiikala Cetinje. Ogledala si je ta-mošnji samostan in muzej ter Of clrski dom, ki se nahaja v hiši, v kateri se je rodil pokojni kralj Uedinitelj. J> Stalni svet Male antante se bo sestal sredi meseca septembra v Bratislavi. " Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je soglasno sklenil; da'bo stranka z vso aktivnostjo sodelovala pri Občinskih Volitvah in je v tem pogledu pripravila navodila za vse organizacije.stranke. Dolgoletni ' narodni poalancc Stjepan Zagorac je r starosti 68 let, umrl na Sušafeu. Pokojni je< bil- dolga teta narodni? poslanec v Hrvatskem saboru ini « budimpeštanskem parla* mentu. t rt ,t »enostaha mi» Spričo prenizko odmerjenih kreditov je železniška direkcija v Ljubljani pritnorana odpustiti okrog 3000 pogodbenih in sezonskih - delavcev. Obenem bo za dela na progah znižano števHo delovnih dni od dosedanjih 25 na 18 dni mesečno. Prizadeto delavstvo upa, da se mu bo posrečilo doseči, da se ta namera ne izvede, ker bi biio to na kvar tudi železnicam samim. >< < ' ' o ^ v.nii nt V Zagrebu zaseda tarifni odbor. Na šefi je zastopnik zadružne skupine stavil predloge za znižanje železniške tarife za ž to*. Kakor «e je izvedelo, zahtevajo zadružniki za pšenico 17 Odstotno znižanje tarife. Obsojeni narodni poslanci Ar-nautovi č, Dragiša Stojadinovič, Vasilije Trb:č In Drag ša Milovanovič, so bili prepeljani iz Beograda v kaznilnico v Sremski Mitrovici. Za častnega predsednika omla-dine JRZ je bil soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen narodni poslanec in bivši minister dr. Voja Janj'č Mednarodni kongres nacionalistov se je začel v norveški prestolnici. Na kongresu sodelujejo zastopniki 32 narodov. Jugoslavijo zastopa senator Milan Popovi č, ki je predaval o jugoslovanski nacionaini misli in ureditvi države. Na konferenci Davidovi čevih prijateljem jč g. Ribar dejal med drugim: .Izgleda, da hoče JRZ danes preizkusiti svoje strankarske sile v času, ko nimamo svobode tiska, organiziranih političnih strank, zakona o zborovanjih in društvih in tajnih volitev. Razumljivo je, da bo storila JRZ vse, da izbojuje pri občinskih volitvah svojo strankarsko zmago."" 1 Angleški kralj "bo uporabil svoje počitnice za potovanje po Sredozemskem morju ter bo obiskal fudi našo obalo. Ogledal si bo predvsem Dubrovnik. 'Jahto angleškega kralja bosta spremljala na 'potovanju dva angleška rušilca. ^ .-'5. šei Predsednik francoske vlade Blum, bo v jeseni prišel v Beograd. Ta mesec pa bodo prispeli v našo prestolnico francoski finančniki in zastopniki gospodarskih krogov, da se 4taformirajo o jugoslovanskem gospodarstvu. Angleška nam je ukinila ugodnosti, ki nam jih je dala, ko smo začeli Izvajati sankcije napram Italiji. ----- <» Voditelji JRZ narodni poslanec dr. Voja Janjšč je na konferenc?! JRZ v Kraljev u podčrtal.dk bratje Hrvati in Sloittici; karkoli zahtevati tudi dobijo. Temu je sledil poziv vsem Šu-madincem, naj se tudi oni zdramijo in zahtevajo svoje pravice I Avstrijski hitlerjevci so uporabili zadnje športne svečanosti za velikanske demonstracije za priključitev Avstrije k' Nemčiji. Posebno hudo ji bilo na Dunaju, kjer se je zbralo okrog 100.000 hitlerjevcev. Policija je aretirala mnogd razgrajačev. •■ '< Radi teh neredov j* avstrijska vlada takčj preklicala vse pomilostitve hitlerjevcev, kar je Izzvalo v Nemčiji veliko razburjenje. Odnošaji med obema državama so se znovič poostrili. V Španiji Še "vedno divja bratomorna vojna. Po tednih neprestanih krvavih bitk, v katerih je padk> že nad 30.000 žrtev, še vedno ni odločitve, kdo bio gospodar v Španiji. - ec Vedno bolj se potrjujejo vesti, da tuje države zalagajo z vojnim materialom upornike in vladne čete, kar seveda še bolj podžiga medsebojno klanje. Rusi so baje poslali v Madrid celo nekega generala in več višjih častnikov, ki bodo vodili vladne čete. Anglija in Francija bosta najbrže v španski državljanski vojni posredovali, če bi trajal sedanji teror še na prej. Posebno je v skrbeh Anglija radi Portugalske, s katero je dobra zavtz niča in ki bi bila v veliki nevarnosti, če bi komunisti zavladali v Španiji. Ko so hoteli v nekem Španskem mestu vkrcati 85 nemških državlja nov na dve nemški ladji, so napadli komunisti Nemce. Nemški mornarji so s strojnicami pregnali napadalce. Španska vlada je odredila, da se zapleni vse z»sebno premoženje upornikov, ki se bo uporabilo za kritje stroškov državljanske vojne. NemSki narodni socialisti so baje že popolnoma izdelali načrt, ka ko bi nemška vojska zasedla Gdansko. Med Anglijo in sovjetsko Rusijo je bil sklenjen pomorski sporazum. Naša letina Z letošnjo letino naš prekmurski kmet pač ne more biti zadovoljen. Žita so sicer v pomladi prav dobro obetala, pa je prišlo preobilno majsko in junijsko deževje, ki je vse upe našega kmeta, na dobro letino, podrlo. Druga leta je bilo v maju do 20 mm padavin, v juniju prav toliko, letos pa je bilo v maju 87 mm, a v juniju celo 116 mm padavin. To je bil glavni vzrok, da se je rž slabo oplodila in polegla. Zato so bili tudi pridelki rži slabi in so znašali komaj 400-500 kg zrnja na kat. oral. Rž je bila pre-raščena z grahorico, le škoda da ni bila to panonska grahorica, za katero vlada pri nas veliko povpraševanje in se plačuje do 4 Din za kg. Boljše pridelke je dala pšenica, vendar so tudi ti pridelki pod povprečjem. Pridelki znašajo 600 -700 kg zrnja na kat. oral. Vzrok je zopet isti kot pri rži: mnogo deževja, vsled katerega se je poleglo klasje. Najbolj- KIPLING: 8 Toomai, ljubljenec slonov Dobro je vedel, da so bili sloni okrog in okrog Kala Naga in da ni bilo mogoče spraviti ga iz izbrane družbe; radi tega je stisnil zobe in se tresel od hlada. V kedi so bile vsaj plame-nice in kričanje, tukaj pa je bil popolnoma sam v temi, in enkrat se mu je zelo približal nek rilec ter se dotaknil njegovih kolen. Tedaj je nek slon zatrobil in za njim je trobil cel zbor celih pet, deset strašnih sekund. Z drevja se je po nevidenih hrbtih vsula rosa, gosta kot dež in vzdignil se je zamolkel bobneč hrušč, iz početka ne posebno glasen, ki je bil malemu Toomaiu povsem neznan, hrušč je vedno bolj naraščal in Kala Nag je naenkrat vzdignil eno sprednjo nogo in zatem še drugo, ter jih dvigal ena dve, ena dve, tako nepretrgano, kot kladiva v stopih. Sloni so sedaj cepetali in glas tega gibanja je bil podoben glasu bojnega bobna, na katerega tolčejo ob ustju kake vot- še se je še obnesla beltinska selekcionirana pšenica, ki je bolj odporna proti polcganju. Koruza bo po dosedanjem stanju dala še največ in bodo pridelki boljši kot v prejšnjih letih. Dobro kaže tudi krompir, seveda tam, kjer ni napaden po paležu. V splošnem je pri okopavinah pričakovati boljši pridelek kot prejšnja leta. Sadje je v spomladi kazalo zelo dobro. Tekom junija pa se je začelo sušiti listje na sadnem drevju, napadeno je tudi pri škrlupu, tako da bo letoš nja sadna letina najmanj za 30 odstotkov slabša od lanske. To bo velik izpadek dohodkov zlasti za Goričko, kjer je skupiček za sadje skoro edini dohodek nekaterim posestnikom. Kakor v drugih krajih, je tudi pri nas pustošila peronospora po vinogradih in ugonobila listje in jagode, tako da tudi pri nas ni pričakovati ugodne vinske letine. Krma pa je letos dobro obrodila ter so pridelki sena za 35 odstotkov večji kot druga leta. Živinorejci bodo letos vsekakor prišli na svoj račun. To leto je tudi pokazalo, da žita lju bijo bolj sušna kot mokra leta, ker so pridelki bili prej stalno večji kot letos. Občinske volitve Kakor je že znano, bodo letošnjo jesen splošne občinske volitve, za katere vlada povsod največje zanimanje. Ker potekajo v jeseni 3 leta od zadnjih obč. volitev, ki so bile v naši banovini dne 15. oktobra 1933, izgleda, da bomo imeli v podeželskih občinah naše banovine volitve proti koncu oktobra ali v začetku novembra. V istem smislu je tudi govoril notranji minister g. dr. Korošec pri proračunski razpravi pred senatom. Vsakdo pa se vprašuje ali se bodo volitve vršile po sedanjem zakonu, kjer je predvideno javno glasovanje ali z tajnim glasovanjem. Notranji minister je izjavi!: „Kar se tiče podeželskih občin, mislim predložiti narodnemu predstavništvu dopolnilni zakon, ker smatram, da je treba uvesti tajno vo- line. Z drevja je kapala rosa, dokler je ni bilo več; bobnenje je trajalo dalje in zemlja se je tresla in zibala, tako da je mali Toomai vtaknil prst v ušesa, da bi si jih zamašil zoper tolik trušč. Vse skupaj je bil en orjaški trušč, ki ga je izpreletal po celem životu, to cepetanje sto in sto orjaških nog po surovi zemlji. Enkrat, dvakrat je čutil, kako se je Kala Nag z ostalimi pognal nekoliko korakov naprej in zamolkli topot je prešel v glas mečkanega zelenja, a čez nekoliko trenutkov se je udarjanje nog po trdi zemlji zopet pričelo. Nekje v bližini je zavreščalo in zaječalo neko drevo. Iztegnil je roko in potipal skorjo, ali Kala Nag se je pomikal naprej, še vedno cepetajoč, tako da mali deček ni vedel, kje da je bil v jasi. Od slonov samih ni bilo nobenega glasu razen enkrat, ko sta dva, trije mladiči zacvilili hkratu. Zatem je slišal neko bunkanje in prerivanje, in trušč se je nadaljeval. Trajati je moralo celi dve uri in malega Toomaia je bolelo po celem Životu. Vendar je po vonju zraka vedel, da se bliža zora. lilno pravico." V podkrepitev tega naj služi tudi izjava ministra dr. Behmena, ki je pred dnevi dejal: »Nove občin ske volitve so važne za vse kraje brez razlike, ker bo imel narod prvič možnost, da svobodno glasuje." Iz te izjave aktivnega ministra pač lahko sklepamo, da bo glasovanje tajno, ker Ie tedaj raore biti govora o svobodnih volitvah. Te izjave naših vodilnih poiitikoy so seveda »Novinam" tuje, ki v eni izmed svojih zadnjih številk že trdijo o javnih volitvah ter na dolgo in široko hvalijo ta način glasovanja kljub temu, da so še pred leti bruhale žveplo in ogenj na one, ki so ta zakon skovali. To jih seveda prav nič ne moti 1 Volitve po občinah Imajo nesporno v prvi vrsti krajevno gospodarski značaj, zato naj že sedaj volilci razmišljajo kdo bo vreden njihovega zaupanja, komu bodo poverili nalogo, da prevzame usodo občine v svoje roke. Uverjeni smo, da se bodo ob tej priliki naše vrste strnile kljub temu, da nikogar ne bomo strašili s smrtnim grehom (ta recept prepuščamo Novi-nam 1) in ne klicali na njegovo glavo pogubljenja 1 Soboški grad in park Slednjič je tudi rešena zadeva gle de Szaparyjevega gradu in parka. Mnogo se je razpravljalo o tem, čuli so se glasovi, ki so bili za in proti nakupu nekdanjih grofovskih objektov s strani soboške občine. Kamen spod-tike je bila velika vsota, ki je strašila soboške meščane, ker so se bali nove davčne obremenitve. Bil pa je to prazen strah in danes, ko je banovina že potrdila nakup gradu in parka, ter se je že izvršil zemljeknjižni prenos vseh objektov na novo lastnico občino Murska Sobota, je naša dolžnost, da osvetlimo dejanski stan. Združene jugoslovenske banke d. d. in drugi so prodale park in grad, ter radgonski marof z vsemi pripadajočimi objekti za vsoto 2,150.000 Din. To vsoto bo občina odplačevala v dobi dvajsetih let, po trimesečnih anuitetah, ki se bodo obrestovala po sedem odstotkov. Potreben denar se bo dobil z odprodajo parcel in pa dose- danje občinske hiše na Aleksandrovi cesti. Do sedaj se je razparceliral velik del parka ter je tudi že prodanih 29 parcel v vrednosti nad 1 miljon Din. Ostale parcele, za katere je tudi veliko povpraševanje radi ugodnih plačilnih pogojev, ki jih nudi občina (na 20 let), bodo dale tudi ie 750.000 Din. Prav toliko bo dala odprodaja sedanje občinske hiše, ki bo gotovo našla kupca za to vsoto, saj leži prav dobro ohranjena stavba v središču Murske Sobote. Presežek pri razprodaji pa bo občina porabila pri adaptaciji gradu, kjer bo v bodoče nameščen občinski urad, sreski cestni odbor i. t. d. Občini pa bo pri vsem tem ostalo še 16 oralov parka, stav-bišče za projektirano novo šolo in bolnišnico, 7 oralov zemljišča, kjer je sedaj strelišče, ter 7 oralov sveta pri radgonskem marofu z vsemi tamkajšnjimi objekti. Iz tega je razvidno, da je občina pri tem nakupu Ie pridobila in da nov dolg ne bo obremenjeval davkoplačevalce Murske Sobote. Zasluga za to gre poleg županu g. Hart-nerju predvsem zastopniku Jugoslovenske udružne banke d. d. in drugi, g. ravnatelju Miheliču, ki je s svojo uvidevnostjo in naklonjenostjo pripomogel, da je Murska Sobota prišla v posest zemljišča, ki bo odločilno vplival za njen bodoči razvoj. 60 letnica škofa dr. Ivana Tomažiča Pred dnevi je obhajal mariborski škof dr. Tomažič 60 letnico svojega rojstva. Visoki slavljenec, ki je apostolski administrator za Prekmurje, slovi po svoji ljubeznivosti in priljubljenosti daleč naokrog. Sami smo bili že deležni vseh njegovih dobrin, ko je prišel obiskati naše kraje. Vzljubil je Prekmurje, kakor smo ga vzljubili mi, kot svojega najvišjega cerkvenega dostojanstvenika. Zato se tudi mi pridružujemo tisočerim čestitkam, ki mu prihajajo iz vseh krajev naše domovine k njegovemu življenskemu prazniku, z željo, da bi še dolgo vrsto let z uspehom vodil mariborsko škofijo. Jutro se je prikazalo za zelenimi brdt v rahlobledem svitu in s prvim žarkom se je konča! ves trušč, kakor da bi dnevna svetloba dala znamenje. Predno si je mali Toomai pregnal vse brnenje iz ušes, celo predno je menjal svojo lego, ni bilo videti drugega slona kakor Kala Naga, Podminija in onega z grapami od vrvi, in nikjer po obronkih ni biio ne znamenja ne šumenja ne šepetanja, ki bi pričalo, kam so izginili ostali. Mali Toomai je strmel. Jasa, katero je bil videl, se je bila po noči razširila. Sredi nje je stalo več dreves, ali grmovje in džungelska trava ob straneh je izginila v večji meri. Mali Toomai je še bolj strmel. Sedaj je razumel tudi teptanje. Sloni so izcepe-taii še več prostora, so pomandrali gosto travo in sočnatno trstje v drač-je, dračje v vejice, vejice v drobna vlakna, vlakna pa v trdo prst. »Wah 1" je dejal mali Toomai in oči so mu bile trudne. »Kala Nag, moj gospod, drživa se Pudminija in pojdiva v taborišče Petersena Sahiba, sicer ti zdrknem z vratu." Tretji slon je gledal za njima, ko sta odhajala; zapuhal je, se okrenil in jo mahnil svojo pot. Morebiti je spadal v zavod kakega majhnega domačega kralja kakih šestdeset ali sto milj daleč. Ko je Petersen Sahib dve uri pozneje sedel pri zajtrku, so njegovi sloni, ki so bili tisto noč privezani z dvojnimi vezmi, pričeli trobiti in Pu-demini je ves blaten do pleč prikrev-sal v taborišče s Kala Nagom, ki so ga noge močno bolele. Obraz malega Toomaia je bil bled in upadel, lasje so bili polni listja in premočeni od rose. Vseeno pa je poskusil pozdraviti Petersena Sahiba in je s slabotnim glasom zavpil: »Ples — ples slonov 1 Videl sem ga — umreti moram I" Ko se je Kala Nag usedel, mu je deček nezavesten zdrknil z vratu. Mladina vsega sveta bo manifestirala za mir ,Ustvarimo edlastvo živih, da da ne bomo našli v skupnih krstah edinstva in enakosti mrtvih, (Politika) Po vsem svetu, vseh deželah in vseh krajih se vršijo ogromne priprave za mirovni kongres v Ženevi. V Jugoslaviji so se že vršile kocference: v Beogradu, (12. julija), kjer je bil izvoljen odbor, ki zastopa 83 društev. 29. julija je bila konferenca v Zagrebu, kjer so bili tudi zastopniki Srbije. Časopisi javljajo, da se Slovenci kon ference niso udeležili iz nepoznanih vzrokov. V kolikor smo informirani, obstoja že (udi v Sloveniji poleg osrednjega odbora v Ljubljani, tudi lokalni odbori v Mariboru, Ptuju itd. Vsekakor se zaveda vsak Slovenec, ki ne vodi pri tem kakšnih lastnih interesov, da moramo Slovenci stopiti že enkrat s tira svoje zgodovine, opustiti svoje nazadnjaštvo (ki ni krivda ljudstva samega I) in z naprednimi Srbi in Hrvati iti korake naprednih evropskih narodov. Zato odobravamo prizadevanja slovenske mladine, ki hoče biti v Ženevi dostojno zastopana. ITIurska Sobota: — Adaptacija gradu. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se bo takoj pričelo z adaptiranjem gradu, v katerem bodo v bodoče nameščeni občinski urad, sreski cestni odbor, davčna in katastarska uprava, ter fi-nanca. Predvsem se bo napeljala elektrika in vodovod in uredile sobe, da bodo odgovarjale svojemu namenu. Sedanji zimski vrt bo preurejen v kino dvorano, seveda če se bo za to našel ponudnik, ki bo vzel prostor v najem. Govori se celo o ureditvi »Grajske kleti." Najbrž pa je to melodija daljne bodočnosti. Z adaptacijo gradu pa postane pereče vprašanje 19 družin, ki so do sedaj stanovale v poslopju in katerim je s prvim septembrom že odpovedano stanovanje. Nekateri so res našli že stanovanja, a ostalo je še nekaj družin, ki si ne morejo najeti potrebnega bivališča. Kaj z njimi ? Na cesto se jih ne more postaviti. Občina bo pač morala potrpeti toliko časa, da se bodo izpraznili in preuredili prostori v privatnih hišah v katerih se sedaj nahajajo uradi, katere se namerava preseliti v grad. Rešitev ne sme biti enostranska, temveč mora obe strani zadovoljiti. To je naše mnenje 1 — Protituberkulozni dispanzer začne, dne 13. avgusta zopet redno poslovati. — Prekmursko muzejsko druit-vo naznanja, da se bo vriil ogled cerkve v Turnišču dne 18. avgusta ob 8. uri; če bo slabo vreme, pa 20. avgusta ob 8. uri. — Popravni izpiti na dri. realni gimnaziji v Murski Soboti se bodo vršili po sledečem razporedu: 25. avgusta ob 8. uri pismene iz si o ven- Tihotapci Puconskim orožnikom je nedavno padel v roke precejšen tihotapski plen Orožniki so izvedeli, da je neka tihotapska družba razprcdajala madžarski tobak po okolici, pa so šli v sredi noči na prežo. Kmalu so se v temi pripeljali trije kolesarji in ko so prišli v bližino orožnikov, so jih ti pozvali, naj obstanejo. Presenečeni tihotapci pa so zbežali s ceste v bližnji gozd, kjer je bilo nemogoče vsako zasledovanje. Na cesti so pustili svoja kolesa in vrečo tobaka, v kateri je bilo 500 zavitkov in pa košaro s 25 zavitki madžarskega pipnega tobaka. Po evidenčnih tablicah na kolesih so orožniki kmalu izsledili tihotapce. Doma so iz Šalovcev in so radi svoje temne obrti bili že večkrat kaznovani. Eden izmed njih je priznal svoje dejanje ter izpovedal, da so tobak kupili pred dnevi od nekega trafikanta v madžarski vasi Urfalubi za 400 Din vrečo. V naši vasi pa so potem prodajali take vreče po 450 Din. Na našo stran so prehajali pri Ocinju, kjer so svoje vreče zmerom skrili v koruzi in navadno naslednjega dne šli po nje. Zdaj pa jih je zasačilo orožništvo in jim prekrižalo nadaljnje račune. ščine za redne učence in privatiste; privatisti pišejo istega dne še srbohrvaško, oziroma francosko, nemško in matematično nalogo. Redni učenci ustno: 26. avgusta ob 8. uri I a in IIIa; ob 15. uri IlainlH.b; 27. avg. ob 8. uri II b; ob 15. uri I.b. Privatisti bodo delali ustne popravne izpite 28 avg. od 8. ure dalje. Popravni izpit nižjega tečajnega izpita se bo vriil 29. avg. od 8. ure dalje za red ne učence in privatiste. Vsi učenci morijo biti ob določeni uri na zavodu. Vpisovanje bo za I. razred 2. septembra, za ostale razrede pa 3. septembra; oba dneva od 9. do 11. ure. Enak razpored je iudi na oglasni deski v gimnazijski veži. Ravnateljstvo. — Prekmurskim lovcem! V ne deljo, dne 9. avgusta priredi lovsko društvo v Mariboru celodnevno strelsko tekmo v okvirju Mariborskega tedna. Opozarjamo lovce na to tekmo, da se je udeleže vsaj kot gledalci. Že dolgo prednjači Maribor v naši državi v lovskem streljanju, iz cele države prihajajo že več let lovci, da se tam merijo med seboj v tej spretnosti. Le kdor se 2e pred pričetkom lovske dobe vežba v streljauju na mrtve figure žlvatt, dr fih pravilno^Mdene, bo tudi na lovu pravilno streljal in tudi pogodil divjačino tako, da se ne bo slabo zadeta mučila še cele ure, včasih tudi dneve, in potem žalostno poginila, le tak je pravi lovec. Ni dovolj, da gre s puško v revir in tam strelja, kar mu pride pred cev, streljanja se mora šele naučiti. V drugih napred njeiih državah so celo uvedli obvezne izpite za take, ki hočejo postati lovci, in le tisti smejo tudi na lov, ki so ta izpit z uspehom prestali. Tudi naie društvo namerava uvesti vežbalno streljanje, ko bo čas. Zato priporočamo lovcem, da s! to tekmo ogledajo, da si v svojem okolišu po vzoru Maribora urede lovska strelišča. — Ureditev Aleksandrove ceste. Po ureditvi pešpoti ob Kolodvorski cesti, ki je res v kras našemu mestu, so sedaj začeli z deli na Aleksandrovi cesti. Zaposlenih je več delavcev, ki izravnavajo pešpot od šole do Kolodvorske ulice, ter polagajo obrobnike, tako da tudi ta del ceste dobiva dostojno l'ce. Res mnogo se dela za olepšavo našega kraja 1 — Prepovedan sestanek. Na raz-na vprašanja, zakaj se ni vršil 2. avg. v M. Soboti sestanek za mirovni mladinski kongres v Ženevi, sporočam, da je g. sreski podnačelnik istega prepovedal ,na podlagi § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih, ker nasprotuje interesom javnega reda in državnih koristi. Proti tej odločbi je dopustna pritožba na kraljevsko ban-sko upravo v Ljubljani." Prepoved sem javil osrednjemu odboru v Ljubljani in naprosil, naj sami store potrebne korake. — Sklicatelj. — Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike, kakor tudi kandidatne liste ter občinski zakon za volitve v trgovini I. HAHN, M. Sobota. — Tečaj za krojaSko in damsko prikrojevanje. Združenje obrtnikov v M. Soboti namerava prirediti v kratkem tečaj za krojaško in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovati tečaj, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu Združenja obrtnikov v M. Soboti, vsak dan od 11. do 12. ure. Tečajev se lahko udeleže tudi pomočniki in pomočnice. Za upravo združ. predsednik Szukitš Štefan. l 6ornja Lendava : — Blagoslovitev gas. doma. V nedeljo 2 avg. se je tuk. gasilski četi izpolnil dolgoletni san, blagoslovil se je nov gasilski dom, ki so ga gasilci sezidali s svojim lastnim delom in žrtvami občanov. K tej slovesnosti je prihitelo veliko število naroda. Sosedne gasil, čete so bile častno zastopane. Svečanost so povzdignili tudi številni gostje, kakor: župni starešina in narodni poslanec g. Benko Josip, komandir orožniike čete major g. Na-rančič, župni tajnik g. Čeh Franc, okrožni inšpektor g. Bako, okrožni podinšpektor g. Obal in drugi višji funkcijonarji gg. Poredoi, Klanjšček in Bac. Po večernicah se je razvila procesija proti gasil, domu, kjer so že bili postrojeni vsi gasilci, pričakujoč prečastito duhovščino« J^ka učenka je v primerni deklatnaciji pozdravila duhovščino in gasilce, nato pa je župni starešina zaprosil g. župnika, da izvrši blagoslovitev, kar je isti po in-tonaciji papeževe himne izvršil. Med petjem narodnih in nabožnih pesmi so se izvršili blagoslovitveni obredi. Po končani blagoslovitvi je spregovoril g. kaplan Skraban, ter predvsem povdarjal, da naj služi vse delo, ki bo prišlo iz tega ponosnega doma Bogu v čast, ljudem pa v korist. Nato je ie spregovoril g. župni starešina Benko, ki je gasilcem čestital in se zahvalil za njihov nesebični trud in jih vspodbujal k veliki ljubezni do svojega bližnjega. Vsikdar se naj vdano žrtvujejo, da prizadetemu članu človeške družbe nudijo pomoč brez plačila in hvale. Gasilski dom je nato g. Bako podal v lepem srce segajo-čem govoru, gasilski čete. Načelnik čete je prevzel dom z obljubo, da ga bo četa zvesto čuvala in uporabljala le v svoje namene. Pozval je prisotne, da nazdravijo s živio klici starosti gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Zahvalo je izrekel tudi mecenu g. Hart-nerju Gezi, ki je velikodušno odstopil brezplačno ves prostor, kjer stoji gasilski dom. Končno so spregovorili še gg. Bako, Bačič Franc, banski svetnik in šol. upravitelj Beloglavec. Vsi so povdarjaii, da naj bo ta dom, ki ne bo samo v čast in ponos gasilcem, ampak vsej Gorički, simbol ljubezni, vztrajnosti in sloge. Drž. himna je zaključila vso impozantno slovesnost. DOPISI: —■ Cankova. Pred dnevi se je zaročil tukajšnji trgovec g. Vogler E. z učiteljico na tuk. šoli gdč. Vaupot Helo. Mlademu paru, ki uživa vsesplošno priljubljenost in spoštovanje, naše iskrene čestitke in mnogo zadovoljstva v bodočnosti I — Krlževcl. Dne 2. avgusta sta se tukaj zaročila gdč. Logar Draga in g Podlesek Jože, obč. delovodja v v Mačkovcih, Agilnemu sokolskemu paru naše iskrene čestitke I !Tl3.Tx"936n TOMBOLA — Sprejem učencev na banov, kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu. Novo šolsko leto celoletne iole se prične 15. septembra 1936. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vsi oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5*— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske iole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta 1936. Prošnji je priložiti: krstni list, domovni-co, zadnje iolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge iole, izjavo stariiev od-nosno varuha (kolek 2'— Din), s katero se zavežejo plačati stroike iola-nja, obvezna izjava stariiev ali varuha (kolek 2— Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo itipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovriena osnovna iola. Oskrbnina znaia od 25*— do 300 — Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Pri vstopu v iolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit, katerega so oproičeni učenci — absolventi Domete \?esci rtrtrrr najboljšl plemenjak služiti tudi za več bližnj h organizacij. 2) Za vzrejo dobrih bikcev se bo pa moralo enako kot za konjerejo ustanoviti potrebni fond za dajanje nagrad, ker poznejše slučajno nekoliko boljše plačevanje na plemenskem sejmu še ne zadostuje, da bi se odgajal res odgovarjajoč materijal. S tem bo omogočeno, da ne bo treba trajno kupovati skoro za vse organizacije bikov originalcev, od katerih se ponekod še skoro ničesar ni odredilo za pleme. B) Potrebno bo ščasom tudi za-braniti pripuščenje preslabega ženskega materijala, posebno jetičnlh krav. 4) Že započeto tuberkuliniziranje in izločevanje jetičnih krav vsaj pri selekcijskih organizacijah, se bo moralo strogo nadaljevati, da se bo od rejal samo zdrav zarod. 5) Potrebno bo ljudi pridobiti s propagando da bodo redili raje manj, pa boljše živali, ter te tudi boljše krmili po zimi,- ko se zlasti ženske plemenske živali tako zapuste. Ob nepravem pojmovanju namena silosev je zgraditev teh po večini le pomnor žila po hlevih že itak veliko število slabotnih živali, mesto da bi silosi pripomogli k boljši prehrani. Svinjfereja. 1)'Potom posvetovalne službe se bo moralo doseči boljšo ureditev in boljše čiščenje svinjakov, da i številne >t boleznih ne bodno tako redno decimirale že itak za razmere prenizko stanje prašičev. Mnogi si ne upajo držati večjega stanja radi trajno ponavljajočih se nalezljivih bolezni. To bi pripomoglo 4udi k hitrejšemu prevladanju plemenite pasme. ! 2) Že vpeljano iicencovanje mrjas-cev naj se ohrani, le strožje se mora nastopiti proti nelfcenciranim. Da bo boljše sodelovanje gospodarjev samih na zboljšanju svinjereje, bo potrebno pri selekc- organizacijah vpeljati tudi vsaj za nekaj boljših rejcev rodovnike ter organizirati manjša rejska središča med člani samimi Potrebno je pa ža te izdati potrebne pravilnike.' Is: 3) Za Prekmurje, kjer je že precej razvito odrejanje za beken za angleško ter je potrebno, da se to še bolj spo-polni, sta najprimernejša srednji. In yeliki. jorkšir.. ...i .. .. , <-q Perutninarstvo. Izvoz jajc in perutnine je bil-'že pred vojno precej velik in je tudfc sedaj precejšnji. Zato se mora tudi tej panogi posvetiti še več skrbi. Štajerska kokoš, ki serprav dobro obnese, naj&e polagoma vpelje kot edina priznana pasem, ter naj se zato iiri sistematično po okoliših. Zato iiaj ie- tam kjer je že1 dovolj štajerk, zabrani tuje peteline, posebno ker se iz oddanih valilnih jajc tizvali dovolj potrebnih, petelinov. Sedaj pa tuji petelini zopet uničujejo delo in stroške za vpeljavo štajerke. ^ Čebelarstvo. Kot kaže praksa se tudi tod Žnidaržičev panj prav »dobro obnese. Radi i enotnosti pa tudi, da bi se lažje uničevale in manj širile kužne bolezni, se mora ta panj s- propagando bolj razširiti, lato naj bi se eventuel-ne podpore dajale organizacijam^ ki splošno vpeljejo te panoge. — u? Bo Goričkem bolpa potrebno bolj pospeševati širjenje čebelarstva že v interesu razvijajočega se. sadjarstva samega. Č) Sadjarstvo. 1) S propagando in prispevki bo potrebno po Goričketn in v odgovarjajdčih legah lendavskih ^ofte posaditi še tta stotisoče sadne-ga drevja, da bo postala« to res sadna pokrajina, kot odgovarja zemlji in legi. Najprimernejše bo združiti zakonito zabrano in uničevanje š mamice s prispevki »v sadnem drevfn stopnjema po okoliših.^ S tem he bo prepoved . iiO a .i?, a c >li !■;?•.->!-> vznemirjala tako duhove, ako dobe prispevke za.sfdno drevje. 2) Radi krajevno Ugodnega izvoza, se mora strogo odrediti sajenje tržnega blaga po določenem ožjem sadnem izboru, t. j. kanadke, jonatan, london-peping, kot glavne ter -boskoop, zlata parmena, krlvopecelj, šarlamovski in kardinal kot stranske 'sorte, ki vse dobro uspevajo. 3) Potrebna je večja propaganda za uporabo sadja za dom, jabolčnika mesto vina direktorjev ter uporaba suhega sadja za lažjo prehrano siromašnega prebivalstva, posebno če se ustavi zunanji zaslužek. Tudi po ravnini navadne *orte dobro uspevajo, zato se bo moralo tudi tod okrog domov posaditi več ter propagirati postavitev društvenih ali zadružnih sušilnic. 4) Po Goričkem bodo posebno še potrebna primerna skladišča za izvoz no sadje. (Se bo nadaljevalo.) Premovanje konjev za oba sreza bo 7. septembra v Beltincih pri cerk^ Vi. Pri premovanjih 'se bodo sprejemale v rodovnik sposobne kobile in žrebeta. kateri ima kobilo, ki je že imela eno žrebe, jo naj pripelje pred komisijo in1 če b< odgovarjala, se jo bo Vpisald V rodovnik. Rodovniške kobile so oproščene vojaške službe. Nadaljevala se bo tudi akcija za vzrejo plemenskih žrebcev. Za to se bodo izbirali -prvovrstni žrebčeki cd rodovniških kobil. Premovanje in odbira za rodovnik pa bo samo za mrzlokrvne konje. Banov, plemenski žrebec tukaj-šne- reje se> da v oskrbo dobremu konjerejcu v jeseni. Pogoji običajni. Rtflektanti se naj zglasijo pri sreskem referentu. : <; h • Premovanje rodovniške živine v okviru tukajšne Zveze Selekcijskih društev bo to leto pri sledečih selekcijskih društvih: 19. avgusta v Stru kovcih, 20. avgusta v Predano v c h, 2JJ avgusta v Kupšlntih, 22. pa - Vučji gomili. 9.1 septembra v Bogojini, 10. v Beltincih,-'ll. pa v Dolini. 15. sep tembra v Ljutomeru, 16. pa v Križev-cih pri Ljutomeru. Začetek vsakokrat ob 8. liri. Na premovanje bo prignanih 33% od vseh- v rodovnem knjige vpisanih krav pri naši Zvezi. < Dr. Maček je pridelal Iptos na svojem posestvu v Kupšncu 6 in V2 metra pšenice in rži in po 7 metrov ovsa na plug in to radi tega, ker j$ zboljšal zemljo z apnom. Tamošnja zemlja pa ni posebno ugodna za žitarice, zato se peča dr. Maček bolj z rejo živine in mesnatih svinj. Vsakemu kmetu je priporočal, da si zgradi silos V Kupincu je zgradil dr. Maček d,va velika silosa, kjer lahko ensilira T"!— dveh ali več razredov meščanske šole ali> kake nižje srednje šole Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Sportklub AUSTRIA, Graz v Murski Soboti. Na Aleksandrovem stadionu bo v nedeljo, dne 9; avgusta ob 16 30 (>/2 5 uri) mednarodna nogometna tekma med enim najboljših amaterskih moštev' Avstrije, prvorazrednim klubom .Austria" fz Graza in med- domačo SK Muro. 1 Gostovanja prvorazrednih klubov so vzbudila pri nas vedno veliko« za ehnarije, zlasti ker so taka gostovanja v Murski Soboti zelo redka. ki je' s svojO lepo igro5 navdušilo gledalce povsod, kjerkoli je gostovalo. Gotovo je, da bodo tudi v Murski 'Soboti prišli na račun vsi prijatelji nogometa. "Ker0 je gostovanje tako odličnih moštev zvezano z velikimi izdatki, prosimo cenj. občinstvo, da posčti prireditev polnoštevilno, saj je vstopnina normalna. Pozivamo vse br. in sestre, ki so se 2e prijavili za izlet v Šibenik, da se zglasijo do 8. VIII. 1936 pri s. Požar - Zdenki (pisarna odvetnika dr. Vadnala). Do istega dne se sprejema-Jbfsttfam tudi še nove prijav«. Zdravo I r Uprava d. M. Sobota. * »aag m 1 ff- M KTnrrusTvcr' Kmet. ref. iag. Petkovšek: za pospeševanje kmetijstva - v Prekmurju. B. //. Gospodarski načrt po posameznih panogah za prva leta In za pozneje. * t- 1 1 *? 2) Belgijci so za sedanje razmere in potrebi tudi tod že pretežki. Zato naj se ali v večjo enotnost pasem v banovini tudi tod vpelje žrebce norike, ali0 pfr radi enotnosti s sosednimi kraji Hrvatske tamkajšnji lažji tip bel gijca. • Ker je v kraju tudi !2e precej lažjih kobil, se potem po popisu teh dodeli vsaj dva Noniusa. r " 'f ? 3) Za odrejo odbranih rodovniških žrebčkov še bode motalo dajati potrebne večje nagrade, za stalnost teh naj se pa vpeljejo potrebni fondi iz prispevkov države, banovine, sreskih kmet. odborov in tnega dela v to švrht) zvišane skočnine.'^ H'n i • i " Govedoreja. " 1) V splošnem ostanejo doseda nje začrtane smernice,« so dobre, le potrebno bo ave»ti ii več sistema, da se bo draiji originalni mateiijai ter boljši plemenjaki res Izrabljal le Si A krave,' od5 katerih se bo Isigur-nejše odrejalo plemerrfake. Tako more •*>vM ,1wsi ri t: atOn (Po nad 10 vagonov skvašene krme. Prlvrednem listu). f«..i«. f Na vrtnarski razstavi na Vele-sejmu V Ljubljani bozastopano tudi rano sadje i poletna in jesenska jabolka, jesenske hruške žlahtnh sort, breskve srednje poznih sort, slive, češplje in namizno grozdje. Od vsake sorte bo treba okrog 2 kg. Vse sadje mora biti skrbno obrano in odbrano po debelosti. Da bo na tej razstavi zastopano tudi Prekmurje, vabimo naše sadjarje, da se te razstave s svojim sadjem udeleže. Za razstavo namenjeno sadje prinesite do 18 avgusta kmet. referentu, ki ga bo potem od-premil v Ljubljano. u >k V najem se da ^fšftSS bote, vila z gospodarskimi poslopji in z ver likim vrtom pod št. 42. Pojasnila da RakocV Ivan, šol. upravitelj v Gomilici. nhpfnjb se žen poročiti ■hi mini z gospodično, domačinko, bi živi v Franciji in ima voljo pritlna srednjo kmetijo. Imeti pa mora n^kaj kapitala. Pisma s sliko naj se pošljejo na upravo Murs e Krajine v M. Soboti. VABILO. na XV. redni občni zbor PREKMURSKE POSOJILNICE r. z. z. o. z. v M. Soboti ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. avgusta 1936 ob 10. uri v posojilniški pisarni. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o poslovanju in računskem zaključku za leto 1935. 3. Poročilo nadzorstva o pregledi!, poslovanju in računskem zaključku. 4. Sklepanje in odobritev rač. zaključka in podelitev razrešnice. 5. Sklepanje o dodelitvi čistega dobička. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zborne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drugi občn£ zbor v istih prostorih z istim dnevnim redom, ki šklepa brez ozira na števf-10 zastopanih članov. • Natelstvo. Stanr lanip sol)i' kuhinj in shramr UiailUVOlljG ba, kakor tudi opremljena soba z zajutrkom se odda za 200 un. poizvedbe v Prekmurski tiskarni. a 15. avgustom sa da v najem »ta* novanja i kuhinjo in s shrambo tef z vsemi pritiklinaml. Pozve se v Lendavski ulici štev. H. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu se na-znanja, da se je otvorila v M. Soboti, na Aleksandrovi cesti ftev. 17. (poleg trg. Bate) podružnica že dolgo fet poznane fefccifrke trgovine T< pod imenom v Dolnji Lendavi. — ■ i- : ' nai kupi VOI znamke v J . ■ .'.U:»» odi-lfe JS-ir f .M' i«i»JI Naibolii Nai«legantn«jii v ; ; : ti - »i*%-&io