1 111
'sjuniju dujlnjulm duljim hfu'	p/uduudiiliru 1» pumljnllru
m w'

Zadruga mozirje
VAM NUDI V VSEH ŽIVILSKIH POSLOVALNICAH V MESECU MARCU
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
FRANCOSKA KLOBASA 1 KG	598,00
ŠUNKA 1 KG	1.150,00
SARDINE V SEMENSKEM OLJU 125 g	92>00
KAVA SANTANA ZRNO 500 g......................569,00
PUDING 3 X 1 IN DARILO	169,00
DETERGENT ZA POMIVANJE POSODE 500 ml L. „L	209,00
CVETLIČNO KORITO KOMPLET 40 cm	rr..±. 269,00
CVETLIČNO KORITO KOMPLET 50 cm	M	349,00
CVETLIČNO KORITO KOMPLET 60 cm .1	389,00
JEDILNI SERVIS - 18 delni	-........	4.929,00
KOZARCI KELIH ZA ŽGANJE 6/1	? 479,00
IN ŠE OBILO OSTALEGA BLAGA PO AKCIJSKIH CENAH!
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje	
Študentski	tekoči računi???
Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem?
Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času.
V LB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočal sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja.
To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Ob korektnem poslovanju, vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje:
vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno.
Vas zanimajo še podrobnosti?
Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke!
OPTIKA
Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal
MATEJA LIK1B s.p.
Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240
Predstavljamo vam!
i Starostna daljnovidnost «e povsem naraven j pojav, ki doleti vsakega izmed nas. Z leti oči I izgubijo sposobnost prilagoditve za gledanje na j bližino.
Zato ni razlogov za zaskrbljenost. Odločite se lahko za dvožariščna bifokalna očala. Očal ni potrebno pogosto snemati, pogled na daljavo in bližino je oster. Pomanjkljivost teh očal je, da predmeti v srednji oddaljenosti niso ostri.
V sodobni obliki vam priporočamo mno-gožariščna multifokalna očala. Nudimo nam oster vid na daljavo, na srednje razdalje in na bližino. Celoten pogled je brez preskokov. Očala so lepa, ker ni moteče in opazne ločnice, vaša starostna napaka ni opazna.

foSHEDNJ* i $ KNJIŽNICA j
i C*P~1--------j
If! 212
■
r .if	::	:
pfelöVn«^*
"Tri sestre" v Logarski dolini
Foto: Ante Blaževič
Aktualno:
kako si sami izračunamo dohodnino
Javni tribuni v Nazarjah: Menina je naša!
Predsednika gasilske zveze Franca Terbovška bolijo očitki nekaterih
V\
Razstava panjskih končnic v Galeriji Mozirje
Smučarski skoki
za pokal Cockta na Ljubnem
trgovina za vaš vrt in njegove prijatelje
bjre J n i kova beseaa
"Meninski radar se vrti na Soteškem hribu!" je zadnja novica, ki je pred dnevi odjeknila po Sloveniji. Prinesel jo jo mariborski dnevnik, uradne reakcije nanjo pa doslej še ni bilo. V razburjenem ozračju Zgornje Savinjske doline, v katerem sta pred desetimi oziroma štirinajstimi dnevi potekali javni tribuni o "radarskem" vprašanju, je novica spodbudila različne odzive. Za kaj pravzaprav gre?
Sodeč po pisanju v omenjenem članku je Ministrstvo za obrambo radar, ki naj bi bil namenjen za postavitev na Menini, (začasno?) postavilo na Sotoški hrib pri Podgorici, torej le kakih 20 kilometrov stran od Ljubljanskega vrha, kjer se Westinghousov radar vrti že od leta 1992. Novi radar so namestili v zavarovano območje na lokaciji, ki jo je uporabljala že jugoslovanska armada, in to na tako mesto, da ga je moč videti tudi s prostim očesom. Po navedbah novinarja mariborske časopisne hiše lokacijo na Soteškem vrhu v zadnjem mesecu, odkar naj bi tam obratoval radar, pogosto obišče sam obrambni minister Jelko Kacin. Kdo torej zdaj igra igro mačke z mišjo?
Nesporno dejstvo očitno je, da je bil drugi radar dolgega dosega, ki ga nameravajo' postaviti na Menini, plačan decembra lani. Cena? Baje 18 milijonov dolarjev. Kdaj je bil pripeljan v Slovenijo in kdaj postavljen na Soteškem vrhu (če je to sploh ta radar), se natančno ne ve, saj obrambno ministrstvo za zdaj molči. Je torej vse, kar je bilo napisano o operaciji "Kokos infra" (tako so menda projekt nabave opreme za nadzor zračnega prostora poimenovali v MORS), resnično? In če je, kaj je v tem spet tako strogo zaupnega, da je treba skrivati pred državljani, ki bi jih lahko porabniki proračuna s spoštovanjem imenovali tudi davkoplačevalci? Nič čudnega ne bo, če bo s strani ministrstva spet prišla informacija, v kateri bo kar mrgolelo trditev, kako se nič ni delalo na skrivaj.
Zdi se mi, da bi bilo treba našim državljanom, to pa smo seveda tudi prebivalci Zgornje Savinjske doline, še marsikaj povedati in pojasniti. Kajti vedno znova se potrjuje občutek, da smo postavljeni ob rob dogajanja in daleč od državnega proračunskega Žaklja. Poglejte primer. Berem časopis, piše, da je Sloveniji odobreno zajetno mednarodno posojilo za modernizacijo ogrevanja stanovanjskih objektov oziroma za prehod na ogrevanje s plinom. Krasno, si mislim, končno korak v pravo smer. Toda kaj, ko v naslednjem odstavku preberem odločitev nevemkaterega ministrstva, da se bo ta denar namenil izključno mestnim jedrom. Potem se slabe volje peljem na Rečico in "pri Metodu" z avtomobilom vred skoraj padem v luknjo na sredi regionalne ceste. Vse, kar naredijo cestarji, je postavitev znaka za omejitev hitosti na 40 km/h. A mi potem ostane še kaj drugega, kot da grem v oštarijo na pir? Tam pa "pametni in obveščeni' debatirajo o... radarju, seveda!
Naj se tokrat poslovim z iskreno čestitko vsem ženam za njihov praznik! Imejte se maksimalno lepo, pa ne samo danes!
f/WX^
tA.
IMPRESUM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazaije, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
Kako si izračuna
11
o dohodnino
Pri izpolnjevanju napovedi moramo biti pazljivi, da so zneski vpisani v pravilni vrstici oz. stolpcu, predvsem pri pokojnini, kjer se neplačana akontacija dohodnine (fiktivni davek) vpiše v stolpec 13 in ne stolpec 10a.
Ponovno je potrebno poudariti, da morajo napoved za odmero dohodnine za leto 1995 oddati vsi upokojenci, ki so od Republiške uprave za javne prihodke, izpostave Mozirje, prejeli obvestila o katastrskem dohodku, ne glede na višino zneska katastrskega dohodka, pa tudi v primeru, ko imajo poleg pokojnine še kakšen drug dohodek, ki je v skladu z Zakonom o dohodnini obdavčljiv (pogodbeno delo, pokojnina iz tujine, izplačana udeležba pri dobičku, dohodki od najemnin...).
Zavezanci si lahko sami izračunajo, koliko dohodnine bodo v letu 1995 plačali. Lestvica, na podlagi katere se odmerja davek, je že znana, prav tako pa tudi povprečna plača v RS v preteklem letu (objavljena je bila v prejšnji številki Savinjskih novic).
Kako Izračunamo osnovo za odmero dohodnine
Osnova za odmero dohodnine je seštevek vseh bruto dohodkov, ki jih je zavezanec prejel v letu 1995 zmanjšan za prispevke za socialno varnost pri plači oz. nadomestilu plače oziroma za normirane stroške pri prejemkih doseženih z opravljanjem storitev in poslov po pogodbah in na drugih podlagah, pri prejemkih učencev in študentov prejetih preko študentskih oz. mladinskih organizacij, pri dohodkih doseženih z dajanjem v najem pravnim oz. fizičnim osebam, pri dohodkih, ki jih je zavezanec dosegel iz avtorskih pravic ter dohodkih od izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je osnova za odmero dohodnine seštevek dohodkov v koloni 8 napovedi za odmero dohodnine, zmanjšan za seštevek zneskov v kolonah 9 in 11.
To "osnovo” za odmero dohodnine pa lahko zmanjšamo še za 3%, če imamo račune, da smo v ietu 1995 vlagali sredstva v namene, za katere se osnova za dohodnino zmanjšuje (graditev in adaptacija hiše, nakup stanovanja, zdravila, prostovoljno dodatno zdravstveno oz. pokojninsko zavarovanje, izobraževanje...).
Ko osnovo zmanjšamo za 3% oz. manj, če nimamo računov za 3%, od te zmanjšane osnove odštejemo 147.835 SIT (11% poprečne plače zaposlenih v RS v preteklem letu, ki se vsem zavezancem odšteje od osnove za odmero dohodnine pred obdavčitvijo).
Zavezanci, ki so med letom vzdrževali družinske člane (otroke, starše, zakonca), lahko uveljavljajo dodatno olajšavo, če vzdrževani člani nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ie ta manjša od priznane olajšave.
Opozoriti je potrebno, da morajo zavezanci za odmero dohodnine, ki uveljavljajo ola-
jšavo za družinskega člana, ki je imel med letom lastne dohodke, le-te vpisati pod oznako lastnih sredstev (npr. katastrski dohodek, pogodbeno delo...). Med lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana pa se ne štejejo: varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost, družbene pomoči otrokom, prispevki za preživljanje otroka, štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu, dohodki, ki jih dosežejo dijaki oz. študentje za delo preko študentskih oz. mladinskih organizacij ter sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član.
Zavezanec si, ko osnovo za odmero dohodnine zmanjša za vse zakonsko določene olajšave, izračuna davek po lestvici in od izračunanega zneska dohodnine odšteje vse med letom plačane akontacije dohodnine (seštevek vseh Zneskov v koloni 10a in koloni 13), dobljena razlika pa je doplačilo ali vračilo dohod nine, odvisno od tega koliko je zavezanec med letom že plačal.
V kolikor zavezanec ugotovi, da je med letom plačal preveč dohodnine, se mu le-ta lahko vrne, če gre za dejansko plačano akontacijo dohodnine (zneski iz kolone 10a), medtem, ko se neplačana fiktivna akontacija dohodnine (znesek iz kolone 13) ne vrača.
Navajamo primer izračuna dohodnine za leto 1995 za zavezanca, ki je v letu 1995 prejel
naslednje dohodke:					
oznaka	prejemek	znesek	normirani str.	ako. doh.	prisp.
		8	9	10a	11
10	plača	1.502.689	/	196.331	332.094
12	regres	100.000	/	17.000	/
19	pog. delo	60.000	6.000	13.500	/
21	kataster	23.520	/	/	/
skupaj		1.686.209	6.000	226.831	332.094
Zavezanec preživlja 2 otroka, računov pa ima za 120.000 SIT.
Izračun dohodnine:
bruto osnova	1.686.209
znesek prispevkov za socialno varnost	-	332.094
normirani stroški	-	6.000
osnova I.	1.348.115
3% od osnove (olajšave)	-	40.443
11% povprečne letne plače v RS (splošna olajšava)	- 147.835
25% povprečne letne plače v RS (dva otroka)	- 335.988
osnova II.	823.849
Zavezanec si v skladu s spodaj navedeno lestvico za odmero dohodnine za leto 1995 izračuna dohodnino:
znesek 823.849 se nehaja med 668.131 in 1.336.262 SIT, zato od zavezančeve osnove 823.849 odštejemo 668.131 in dobimo razliko 155.718 od katere odmerimo davek po stopnji 35%. Znesek tega davka je 54.501 SIT. Od 668.131 pa odmerimo davek po stopnji 17%. Ta davek je razviden tudi iz lestvice in znaša 113.582 SIT.
Oba zneska davka seštejemo (54.501 + 113.582 = 222.584 ).
Iz izračuna vidimo, da znaša zavezančeva dohodnina za leto 1995 222.581 SIT, ker pa je zavezanec v letu 1995 že plačal akontacijo v višini 226.831 SIT se mu razlika (226.831 -222.584) v znesku 4.247 SIT vrne.
Lestvica za odmero dohodnine za leto 1995
Če znaša letna osnova sit	Znaša davek
nad	do 668.131	SIT	17%	SIT
668.131	1.336.262	113.582 +	35% nad	668.131
1.336.262	2.004.394	347.428 +	37% nad	1.336.262
2.004.394	2.672.525	584.637 +	40% nad	2.004.394
2.672.525	4.008.787	861.889 +	45% nad	2.672.525
4.008.787		1.463.207 +	50% nad	4.008.787
Pri pisanju napovedi imejte mirno roko in pazite, da česa ne pozabite, ker vas sicer odločba o odmeri dohodnine lahko preseneti.
IZPOSTAVA MOZIRJE
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA MOZIRJE
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1995
Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Mozirje poziva vse zavezance za odmero dohodnine, da skladno s 86. členom Zakona o dohodnini (Ur. 1. RS št. 71/93, 2/94 in 7/95) oddajo napoved za odmero dohodnine do 31. marca 1996 na sedežu izpostave v Mozirju vsak delovni dan in sicer:
ponedeljek, torek	7-15	ure
sreda	7-17	ure
četrtek, petek	7-14	ure
sobota, 30.3. 1996	8 - 12	ure
ali jih pošljejo po pošti na naslov:
RUjP, Izpostava Mozirje Savinjska cesta 7 3330 MOZIRJE (DOHODNINA)
Napoved za odmero dohodnine je potrebno vložiti na predpisanem obrazcu. Zavezanec posameznik se kaznuje za prekršek s kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev:
-	če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku napovedi pri
pristojni izpostavi
-	če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za
odmero, ali če v napovedi izkaže nepravilne podatke.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki napove manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane dohodke ne predstavlja kaznivega dejanja.
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Obveščamo vse firme, da je rok za prijavo terjatev do Zvezne republike Jugoslavije podaljšan do 1. aprila
1996.
2.	Združenje MANAGER vabi na posvet Internacionalizacija slovenskega gospodarstva, ki bo 14. marca 1996 v Ljubljani.
3.	27. marca 1996 bo seminar KAKO POSLOVATI S ŠPANIJO, v mesecu aprilu in maju pa bodo potekale poslovne konference s podjetniki iz Madrida in Valencie.
4.	Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel. 061 171 35 27.
5.	Gospodarska zbornica Slovenije -1NFOLINK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo
vas, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo. Prijavnice so na voljo na Območni zbornici Velenje.
6.	Andragoško društvo Slovenije pripravlja posvet: VSEŽIVLJENJSKO UČENJE, POGOJ ZA PREŽIVETJE IN KAKOVOST. Posvet bo potekal v Portorožu.
7.	Prejeli smo ponudbo za sodelovanje na sejmu v Barju, ki pokriva več področij in bo potekal od 10. do 16. septembra 1996. Podrobnejše informacije so na razpolago na Območni zbornici Velenje.
8.	WTC vabi na predstavitev Slovenije v Ziirichu s poudarkom na poslih za obnovo BiH.
VSE	INFORMACIJE,	POJASNILA j
DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 (ZGRADBA ZAVODA ZA	URBANIZEM).	TELEFON: [
063/856-920, FAX: 063/855-645.
Združenje podjetnikov savinjsko šaleške regije
Nezadovoljni z odnosom države in zbornice
V četrtek, 29. februarja, so se znova sešii člani upravnega odbora Združenja podjetnikov savinjsko šaleške regije. Tokrat so se lotili obravnave programa dela združenja in strategije razvoja malega gospodarstva, seznanili pa so se tudi s projektom ustanovitve centra za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Velenju.
Predsednica regijskega podjetniškega združenja Milica Tičič je obrazložila predlog plana dela na nacionalnem in regijskem nivoju, pri čemer poudarila, da gre pri tem predvsem za operativno izvajanje začrtanih nalog pri ustanovitvi združenja. To pa so: organiziran vpliv podjetnikov na oblikovanje pogojev gospodarstva, boljši pogoji za delovanje malega gospodarstva doma in v tujini, ustrezne oblike izobraževanja za kvaliteten razvoj podjetništva, ustrezne oblike poslovnega svetovanja in informiranja ter ustrezna promocija malega gospodarstva.
Člani upravnega odbora so kritično ugotovili, da je bilo doslej na vsebinskem področju narejenega zelo malo. Podjetniki se v odnosih z državo vedno znova najdejo v ponižujočem odnosu (zadnji primer: potrjevanje zdravstvenih izkaznic), ne glede na to, ali obveznosti do nje poravnavajo redno ali ne. Nič bistvenega ni bilo storjenega pri odpravljanju sive ekonomije in še cel kup je nepravilnosti, kjer država ne odigrava svoje vloge. Tudi tovrstni sestanki so po mnenju članov odbora neproduktivni, če nimajo konkretnih rezultatov.
Razprava se je razširila tudi na problematiko odnosov med vodstom Združenja podjetnikov Slovenije in vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije, kjer očitno prihaja do resnih razhajanj. Zbornica do združenja nima primernega odnosa, zato je bilo znova izpostavljeno vprašanje pravne samostojnosti združenja. Glede omenjenih zadev bodo povprašali predsednika GZS, Jožka Čuka, na današnjem obisku v Velenju.
Predstavnik podjetja Gorenje Inova, podjetniški svetovalec g. Vaupot, je predstavil koncept ustanovitve lokalnega centra za pospeševanje malega gospodarstva v Velenju. Tovrstni center naj bi se ustanovil tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer pa za zdaj o tem še ni bilo govora.
Ob predstavitvi strategije razvoja malega gospodarstva v Sloveniji so podjetniki menili, da je potrebno izdelati tudi lokalno in regionalno strategijo, ki bo temeljila na realnih osnovah.
Franci Kotnik
QP Turist Nazaije
Prenovljena Planinka tik pred otvoritvijo
V gostinskem podjetju Turist Nazarje v teh dneh zaključujejo temeljito prenovo pritlične etaže objekta Planinka na Ljubnem. Po zagotovilu predstavnikov Turista in nosilca investicije, podjetja Šared iz Ljubljane, bo prenovljena Planinka vse kaj drugega, kot je bila v obdobju pred njenim zaprtjem.
Tako naj bi bil omenjeni lokal namenjen predvsem poslovnemu turizmu, seveda pa bodo v njem dobrodošli tudi vsi ostali gostje. Pritlični del objekta je temeljito obnovljen, kar pomeni, da so bile v celoti zamenjane vse keramične obloge, da so vsi prostori slikopleskarsko obnovljeni, da je prenovljen (in prestavljen) šank, popravljeni so vsi aparati, nove so kljuke in zavese ter stekla na vratih. Notranjost ima zato drugačno, svežo podobo.
V pritličnem delu je predviden dnevni prostor za klepet ob kavi, alkoholni ali brezalkoholni pijači ali koščku sladice. Tudi prostor ob šanku je primerno urejen, najpomembnejši del pa je namenjen za poslovne zmenke in kosila.
V drugi fazi načrtujejo preureditev nad-
Pritličje Planinke je temeljito prenovljeno (foto: KF)
stropja v apartmaje. Ti naj bi bili opremljeni tako, da bodo zadovoljili potrebe tudi zahtevnejših gostov, kar poslovneži nedvomno so. Prav zanje urejajo v Planinki poseben prostor, pisarno z vso potrebno birotehnično opremo, vključno s faksom in računalnikom.
V tretji fazi bodo v lokalu uredili še sprostitveni center, ki ga v tujini, kjer je stvar že uveljavljena, imenujejo "alfa center". Gre za možnost pasivne sprostitve, predvsem po psihičnih naporih, kar omogoča posebna masažna oprema ameriške izdelave. V omenjenem centru je predvidena tudi savna brez pare (tudi to je novost) ter solari.
Na ta način naj bi si Planinka znova pridobila cenjeno ime, kakršnega je nekoč že imela. Tega pa ne bo mogla storiti z domačimi gostinskimi kadri, saj teh preprosto ni na razpolago. Iz tega razloga se je Turist zatekel k alternativni rešitvi in kadre poiskal drugje.
Drago Rifelj in Stane Podsedenšek, predstavnika podjetij Turist in Šared, z razočaranjem ugotavljata, da potrebnega razumevanja domačega okolja in lokalnih oblasti kljub vsem prizadevanjem, da se razmere izboljšajo, ni. Ostaja pa nesporno dejstvo, da dolina potrebuje lokale, kjer bi lahko prišli na svoj račun tudi zahtevnejši gostje. Koliko bo pri tem uspešna Planinka, bomo videli kmalu. Otvoritev je namreč predvidena še v tem mesecu.
Franci Kotnik
Avto šola Traffic Mozirje
Ostati na prvem mestu v regiji
Avto šola Traffic praznuje letos peto obletnico delovanja. V tem času so njeni inštruktorji skupaj s kandidati prevozili že cel milijon kilometrov, kar pa je najbolj pomembno: avto šola Traffic je v savinjsko šaleški regiji po uspešnosti pri usposabljanju kandidatov na prvem mestu! Omenjeni podatek je seveda najboljše potrdilo, da je delo v avto šoli zastavljeno pravilno. Kandidati za vozniško dovoljenje obiskujejo tečaj cestno prometnih predpisov v Mozirju, če pa je interes večji, avto šola organizira tečaje tudi v drugih krajih Zgornje Savinjske doiine. Vsak mesec se prične nov tečaj. Tudi izpit iz teoretičnega dela kandidati opravljajo v Mozirju in jim torej ni potrebno hoditi v Velenje.
Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita se prične pouk vožnje, ki ga izkušeni inštruktorji Avto šole Traffic, redno jih je zaposlenih šest, izvajajo v sodobnih vozilih, ki niso starejša od dveh let. Trenutno avto šola razpolaga z avtomobili Subaru Impreza, SEAT Ibiza (2) in Renault 5 (2). Poleg stalne skrbi za brezhibnost vozil v avto šoli skrbijo tudi za posodobitev ostalih učil. Med drugim so pred kratkim nabavili nov, sodoben grafoskop in so med redkimi slovenskimi avto šolami, ki pri pouku uporabljajo tudi video tehniko.
Najpomembnejši cilj, ki ga zasleduje Avto šola Traffic, je ohranitev doseženega uspeha pri poučevanju, za kar so zadolženi in tudi zaslužni inštruktorji. Slednji se sestajajo enkrat mesečno in temeljito analizirajo dosežene rezultate v minulem mesecu. Ker so domačini, vedno hitro vzpostavijo primeren odnos s kandidati, od česar je v nadaljevanju v veliki meri odvisna uspešnost poučevanja. Avto šola že nekaj časa išče lastne poslovne prostore, vendar za zdaj še ni bilo prave rešitve. Ne glede na to delo pri poučevanju kandidatov nemoteno poteka naprej, tudi letošnji rezultati pa potrjujejo, da avto šola uspešno sledi zastavljenim ciljem. Po petih letih delovanja je to najboljša vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja.	KF
Poučevanje kandidatov poteka na sodobnih vozilih (foto: KF)
Podjetniški kotiček
Ste si že oddahnili? Najbrž še ne povsem, saj je intenzivnost, predvsem pa zahtevnost dela zadnja dva meseca prav gotovo pustila v vas globlje sledi.
Nekateri ste z dosež enim zadovoljni, drugi ne. Marsikdo med vami se je pri sebi zaklel, da bo naslednji obračun delal zanj nekdo drugi, ki se na stvar spozna, da se sami ne boste več ukvarjali s problemi, ki jim morda niste v celoti dorasli oziroma vam vzamejo preveč časa. Nekateri niste zadovoljni s svojimi knjigovodji in iščete druge ali pa ste se odločili stvar vzeti v svoje roke. Marsikateri knjigovodja se je odločil, da bo zmanjšal število strank, saj je čas za obdelavo številnih enot prekratek, delo pa tako in tako ni veliko vredno...
Ja, obračun poslovanja za poslovno leto je prav gotovo čas takih in drugačnih odločitev. Počasi spoznavamo, da je "knjižni" del poslovanja vse pomembnejši in da vam lahko veliko prinese ali 'pa veliko odvzame. In če bo utaja davkov z razvojem države čedalje večji greh, se splača knjigam posvetiti še večjo pozornost in vplesti v to delo še veliko več znanja, da bomo plačali državi čim manj v okviru dovoljenega...
Na podlagi teh dejstev bo prav gotovo prenehal trend kopičenja strank v posameznih knjigovodskih servisih, ki se za ceno preživetja morajo ukvarjati z maso strank. Posamezne enote malega gospodarstva bodo čedalje bolj iskale knjigovodje, ki se jim bodo v celoti posvetili in jim znali svetovati, seveda za ceno, ki tak način dela omogoča in se za dobro poznavanje problematike spodobi!
Kljub bremenu, ki je prejšnji teden padlo z naših ramen, še nismo povsem opravili z davčnim letom 1995.
Samostojni podjetniki bodo do konca meseca marca oddali dohodninsko napoved, v katero bodo poleg morebitnih drugih prejemkov v letu 1995, vpisali tudi akontacijo davka iz dejavnosti, ki so ga (bi ga morali) plačati v letu 1995. Znesek dobička bodo vnesli v ustrezne evidence na davčni upravi sami. Prav gotovo so vam vaši knjigovodje že izračunali, koliko dohodnine bo treba doplačati, oziroma, koliko sredstev lahko pričakujete vrnjenih, kot tudi, za koliko tolarjev računov oziroma dokazil o izdelkih rabite, da boste izkoristili vse možne olajšave v višini 3% davčne osnove. Premišljeno postopajte tudi z olajšavami za vzdrževane družinske člane, ki naj jih uveljavlja tisti, ki bo v skupnem izračunu prihranil večji znesek v družinskem proračunu. Enako kot samostojni podjetniki bomo postopali vsi občani, s tem, da smo v glavnem že dobili podatke o izplačanih obdavčljivih dohodkih v letu 1995 od naših izplačevalcev.
Pravne osebe čaka v mesecu marcu še obračun davka od dobička pravnih oseb, ki smo ga že obračunali v mesecu februarju, sicer ne bi mogli zaključiti knjigovodskih evidenc, oddali pa ga v glavnem nismo, tudi zaradi pričakovanega novega obrazca in pa zato, ker je dejanski rok oddaje izračuna davka od dobička 31.3. tekočega leta za preteklo leto.
Medtem ko so samostojni podjetniki za leto 1996 že prejeli položnice z zneski akontacij davka iz dejavnosti, ki temelji na izkazanem rezultatu poslovanja iz leta 1994, povečan za rast cen na drobno v letu 1995, morajo družbe razliko med plačanim in izračunanim davkom od dobička za leto 1995 doplačati do 5. aprila, obenem pa morajo usk-aditi tudi akontacije davka od dobička za leto 1996, na podlagi podatkov iz omenjenega obrazca.
Z davčnim letom torej še nismo opravili. Najbolj mirni so v tem času tudi, ki jim dohodninske napovedi ne bo potrebno oddati. In to so:
-	tisti, katerih obdavčljivi prejemki v letu 1995 niso presegli 147.835 SIT
-	upokojenci, ki v letu 1995 poleg pokojnine niso imeli drugih obdavčenih prejemkov in niso plačevali dejanske akontacije dohodnine
-	učenci in študenti, ki so v letu 1995 kot edini vir dohodnine prejeli plačilo za opravljeno delo preko študentskih servisov v znesku nižjem od 685.416 tolarjev.
Seveda pa je modro, da vsi tisti, ki so med letom morda plačali akon-acijo dohodnine, pa le-te po končanem obračunu ne bi bilo treba, oddajo dohodninsko napoved, čeprav je niso dolžni oddati. Na ta način bodo dobili plačano akontacijo dohodnine vrnjeno.
Če sami ne obvladate dovolj dobro dohodninske problematike, poiščite )omoč pri ljudeh, ki so v tem poslu doma.
Vida Skok
Trideja Mozirje
Otvoritev Vrtnega hrama
Na Praprotnikovi 36 v Mozirju (v zgradbi JP Komunala) so v ponedeljek odprli specializirano zasebno trgovino za vrtnarstvo, sadjarstvo in druge kmetijske dejavnosti Vrtni hram.
Vrtni hram (foto: Ciril Sem)
. V trgovini nudijo vse potrebno za vrtove in nasade, pomagajo pa tudi s strokovnimi nasveti, zlasti s področja sadjarstva in vzgoje vrtnin. Kot je bilo
bodo v trgovini Vrtni hram vedno vzeli čas in prisluhnili željam ter potrebam kupcev in jih skušali v kar največji meri tudi izpolniti.
KF
Solčava
oy je lastna obema
Tako kot je bilo napovedano, so v Solčavi sklicali zbor krajanov, na katerem so se krajani opredelili o pomembnih vprašanjih. Prvenstveno pa je za njih še vedno problem številka ena lastna občina, od katere nikakor ne mislijo odstopiti. To je soglasno potrdilo
preko sedemdeset krajanov, zadružnega doma.
Znano je, da je svet občine Luče, KS Solčava podaljšal status pravne osebe, zato bodo 28. aprila izvedli volitve. Po temeljitih	diskusijah	so se
odločili za sedemčlanski svet krajevne skupnosti, občinska volilna komisija pa jim bo pomagala pri tehnični izvedbi volitev.
Kljub temu, da si v Solčavi močno prizadevajo pridobiti status lastne občine, zaradi bojkota volitev so ostali brez predstavnikov v lučkem občinskem svetu, so z delom občine Luče zadovoljni. Posebej so se za pomoč in razumevanje zahvalili	županu	Mirku
Zamerniku.
Na zboru so tudi temeljito analizirali	delo	krajevne
skupnosti v preteklem letu. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo težišče na denarnih
udeležencev zbora v dvorani
zadevah lanskega leta in letošnjem finančnem načrtu. Še naprej ostaja velik problem telefonija. Krajani so namreč prepričani, da so pri telefonskih priključkih in plačilu zanje grobo izsiljevanj.
Nezadovoljstvo je čutiti tudi do javnega komunalnega podjetja iz Mozirja, ki svoje usluge ne viši v zadovoljstvo krajanov.
Velik problem, predvsem finančni, predstavlja farna cerkev, ki je potrebna temeljite obnove. Glede na to, da je cerkev kategorizirana v prvi red, bo svoje morala prispevati tudi država. Pripraviti bo potrebno vso dokumentacijo in program obnove, na pomoč bo priskočila tudi občina, je udeležencem zbora pojasnil župan občine Luče Mirko Zamernik.
Edi Mavrič
Nazaije
Menina planina je našal
To je edina in nedvoumno izražena odločnost prebivalcev Zgornje Savinjske doline na javni tribuni o nameravani postavitvi vojaškega radarja na Menini planini. Številna konkretna vprašanja vznemirjenih ljudi so ostala brez jasnih odgovorov. Državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Miran Bogataj, nanj so bila vprašanja naslovljena, se je v maniri spretne manipulacije ogradil z molkom oziroma postregel s pojasnili, katera so polno dvorano nazarskega delavskega doma dodatno vznejevoljila.
Državni sekretar je ljudem pojasnil, da vso stvar skladno s predpisi ureja Ministrstvo za okolje in prostor, in odločno zagotovil, da lokacijsko dovoljenje še ni bilo izdano, potekali naj bi samo pred-lokacijski postopki. “Pred štirimi leti smo na ministrstvu začeli delati študijo, kje bi lahko postavili radar. Leta 1993 je bila izbrana lokacija na Menini planini, istočasno pa se je začel ustrezen postopek za postavitev radarja tudi v državnem zboru. Leto pozneje, torej leta 1994, je bilo področje na Menini razglašeno za ozemlje s posebnimi nameni," je ljudem razlagal Miran Bogataj. V postopek so bile vključene tudi lokalne skupnosti in sicer pred dvema letoma, tako državni sekretar. 'Ves postopek in vsi pogovori so bili javni,” je bil odločen državni sekretar in povedal, da so komunicirali z Upravno enoto Mozirje ter občinami Nazarje, Gornji Grad in Kamnik. Predstavniki imenovanih občin so si lahko ogledali tudi radar na Ljubljanskem vrhu. Na Menini naj bi posebni ukrepi veljali samo v času gradnje, je ljudem pojasnjeval Bogataj.
Udeleženci tribune se s pojasnili drugega človeka obrambnega ministrstva in "njegovih, strokovnjakov" nikakor niso zadovoljili, tembolj, ker so morali poslušati samo enostranske, za takšne priložnosti prezahtevne ekspertize. Zaradi odsotnosti neodvisnih strokovnjakov, kar naj bi dr. Anton Jeglič in dr. Janez Stepinšek bila, so bili ljudje prikrajšani za bistven podatek, namreč - problem sevanja. O tem je sicer spregovoril dipl. ing. Peter Gajšek, vodja laboratorija za neionizirajoča sevanja na slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje, vendar je bil sredi razprave prekinjen.
Tudi Maja Simoneti, krajinska arhitektka iz ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je poskušala predstaviti vpliv radarja na	okolje, delo
različnih strokovnjakov, je bila pri svoji razlagi večkrat prekinjena. Udeležence je predvsem moti!	podatek, iz
katerega je moč razbrati, da bodo z meritvami in ostalimi metodami spremljali dogajanje med poskusnim obratovanjem. To pomeni,	po postavitvi
radarja.
Vsemu skupaj je odločno oponiral domači zdravnik dr. Anton Žunter in postregel s podatki iz švedske študije, kjer so opazili povečana levkemična obolenja, tumorje na možganih	in sivo mreno.
'Veliko je vprašanj, na katera znanost ta hip še ne pozna odgovorov, zato je govoriti, da radar zdravju ni škodljiv, neresno in neodgovorno," je strokovnjakom pribil Žunter.
Za državnega poslanca dr. Franca Zagožna je postavitev radarja vprašljiva predvsem iz bioloških vplivov, ki lahko nastanejo ob nameravanem posegu na Menini planini. Predvsem pa je po njegovem potrebno upoštevati psihološki vpliv, ne samo na ljudi iz doline, ampak tudi na turiste, na katere v Zgornji Savinjski dolini resno računajo. Prvenstveno pa je potrebno, tako Zagožen, spoštovati izraženo voljo ljudi, po potrebi tudi na referendumu.
Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, ali bodo imeli prebivalci in občinski sveti sploh kakšen vpliv na nameravano postavitev radarjev na Menini? Zakaj ni bilo prisotno na tribuni tudi Ministrstvo za okolje in prostor, so se spraševali nekateri. In zakaj popolna neinformiranost ljudi, če je res vse tako "čisto", kot zagotavlja državni sekretar Miran Bogataj. Zagotovila slednjega, da niso niče-
sar skrivali, da so bili nekateri predstavniki na terenu seznanjeni z dogodki in tako naprej, so izzvenela v prazno. Precej pikrih je slišal tudi nazarski župan Ivan Pur-nat, predvsem zaradi pozno podane informacije.
Bučnega odobravanja je bil deležen Florjan Remic, kmet iz Vologa, ki je dejal, da je ministrstvo dalo dva bonbončka, enega v Gornji Grad, drugega v Nazarje, dolina pa od obljubljenega ne bo imela prav nič. To je očitno vzpodbudilo predsednika občinskega sveta Gornji Grad, Jakoba Filača, ki je poudaril, da so jim na Ljubljanskem vrhu zagotovili neškodljivost radarjev. "Dogovorjeni smo bili, da bo javnost obveščalo Ministrstvo za obrambo, zato o tem nismo govorili. O naših razgovorih smo poročali na občinskem svetu, preko zborov pa smo seznanili tudi krajane. O civilnem radarju na Vivodniku nismo vedeli nič! V Gornjem Gradu bomo izvedli informativni referendum, občina pa bo v celoti
stala za stališči občanov." Tribuna je izzvenela v medsebojnem nezaupanju in opravičevanju, kdo bi moral in kdo ni podal informacij ljudem. Vse skupaj pa je ostalo brez željenega odgovora na jasno postavljeno vprašanje, kdo bo zadnji odločal o predvideni gradnji vojaškega radarja na Šavnicah. Odprto je ostalo vprašanje pitne vode, kaj bo z živino, ki se na tem območju pase, in sploh - ali so prebivalci obeh zgornjesavinjskih dolin za državo poskusni zajci. Bolj ali manj pa je po petkovi tribuni vendarle jasno, da bosta občini Nazarje in Gornji Grad razglasili moratorij za poseg na Menini in da bo potreben na celotnem območju Zgornje Savinjske doline referendum, na kate; rem bodo imeli ljudje možnost tudi uradno izraziti svojo voljo. Vprašanje, radar da ali ne, ostaja tako po petkovi tribuni odprto. Je pa prav, da je Ljubljana (in še kdo) slišala odločno stališče ljudi.	Edi Mavrič
Ljubno, Gornji Grad
Predstavitev "turističnega informatorja"
Pretekli petek so na Ljubnem in v Gornjem Gradu pripravili predstavitev tako imenovanega turističnega informatorja. Gre za osebni računalnik z ustrezno programsko opremo.
Sistem naj bi bil postavljen na ustreznem, javnosti dostopnem kraju, kjer lahko obiskovalci dobijo vse informacije o ponudbi kraja (splošni podatki, prireditve, znamenitosti, gostinska, trgovska, obrtniška in podjetniška ponudba, reklame ter ostala sporočila). Sporočila so lahko posredovana v obliki teksta, slike in video posnetkov.
Na predstavitvah so si zainteresirani lahko ogledali izdelan program za občino Luče,
pripravila sta ga računalniška strokovnjaka Ciril in Metod Rose, in se pogovorili o morebitnem nakupu sistema tudi za občini Ljubno in Gornji Grad. Tako turistični delavci kot "Občinarji" omenjenih občin so si namreč enotni, da bo potrebno morebitnim gostom celostno ponuditi turistične in vsakršne danosti doline. Podoben predstavitveni program, kot je bil izdelan za Luče, se že pripravlja tudi za Logarsko dolino.	Edi Mavrič
Nazarje
Ljudje tudi v drugo odločno NE
Prebivalci Zgornje Savinjske doline so tudi na drugi javni tribuni, tokrat so jo pripravili občinski odbori SDSS, SKD in SLS občine Nazarje ter Zeleni Slovenije, zavrnili namero države po postavitvi vojaškega radarja na Menini. Preko 500 udeležencev je dalo obrambnemu ministru Jelku Kacinu in državnemu sekretarju Miranu Bogataju jasno sporočilo: Menina planina je neprecenljiva vrednota, zato je nameravana postavitev radarjev na tej kraški planoti nesprejemljiva.
Predstavnika ministrstva za obrambo: državni sekretar Miran Bogataj in minister Jelko Kacin (foto: Ciril Sem)
Dr. Anton Jeglič z elektrotehnične fakultete je v uvodni razpravi poudaril, da vsa svetovna stroka nima odgovora na vprašanje, na kakšen način vpliva elektromagnetno valovanje na okolico. Nikakršnega dvoma ni, je bii mnenja profesor jeglič, da prav vsa sevanja ne samo radarsko vplivajo na vse žive organizme. Ugotovljeno je tudi ogromno bioloških učinkov. Največji problem se pojavi, ko civilizacijska znanja obremenijo naravo z magnetnimi polji, ki niso istovetna z naravnimi. Nekateri znanstveniki sicer menijo, da sevanja niso nevarna, spet drugi sklepajo, predvsem na podlagi poskusov, ki so jih opravili na rastlinah, da so negativni učinki prisotni. Živi organizmi naj bi bili podvrženi sevanju predvsem v času stresa. Elektromagnetne bolezni ali sindroma ni, je dejal jeglič, obstaja pa povečana elektromagnetna obremenitev.
Ivan Presečnik iz Gornjega Gradu je Jegliča opozoril, da so Šavnice, vrh, kjer naj bi radar stal, nižje od ostalih vrhov na področju Menine. Mar to pomeni, da bo radarski snop deloval na više ležeče pašnike, po živini in ljudeh, ki delajo na teh območjih. Jeglič se je z razmišljanjem popolnoma strinjal in poudaril, da bo pač korekten projekt sevalnih področij pokazal, kaj ni sprejemljivo. Predvsem pa je Jeglič povdaril potrebo po pravočasni in točni
obveščenosti ljudi.
Dr. Anton Žunter je udeležencem govoril o rezultatih študije, ki nedvomno govori (ob pretirani izpostavljenosti) o povečani obolelosti za nekaterimi oblikami krvnega raka. Kar za dvanajstkrat naj bi se povečala možnost obolenja pri možganskem tumorju. Po Žunter ju obstaja tudi precejšnja verjetnost sprememb živih celic, ki enostavno podivjajo. Določene posledice se pokažejo po dvajsetih letih (kancerogenost), pri mutagenosti pa se vplivi pojavijo po več generacijah. To so ocene, ki temeljijo na domnevah, zato so manipulacije možne. “Nekateri samozavestno trdijo, da sevanje ni škodljivo za zdravje ljudi. Problema ne gre reševati samo znanstveno, potrebna je modrost. Te pa je kot kaže več v preprostih kmečkih glavah, kot v kakšni zelo napredno usmerjeni", je podkrepil svoje razmišljanje dr.
Žunter. Opozoril je tudi na vire pitne vode na Menini, katere je potrebno obvarovati in ohraniti. Gre za kraško območje, se je strinjal tudi hidrogeolog dr. Urbanc, ki je na severni strani razpokano. Prav tu pa pritečejo iz Menine studenci, ki napajajo s pitno vodo Gornji Grad in ostale kraje po Zadrečki dolini vključno z Mozirjem. Vsako razlitje	na	tem občutljivem
območju se lahko zelo hitro razširi v vodovode, je opozoril Urbanc.
Minister za obrambo jelko Kacin je poskušal odgovoriti na številna vprašanja ljudi. Tudi tista, ki niso bila na nivoju normalnega, tudi konfliktnega komuniciranja med ljudmi. Udeležencem tribune je pojasnil, da je bila Menina že leta 1985 določena za rezervni radarski položaj. Po opravljeni študiji iz leta 1993 se je pokazalo, da je Menina najprimernejša za radarski položaj. Kacin ob tem ni pozabil poudariti, da v času naročila in izdelave študije še ni bil obrambni minister. Radar na Menini naj bi bil enak kot na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko. Dva radarja potrebujemo, ker je "eden kot nobeden", saj je v času ko radar ne dela država brez zračnega nadzora. Obrambni minister je še povedal, da oba radarja ne moreta stati na enem mestu in da sta dva radarja dolgega dosega vse, kar Slovenija načrtuje na tem področju. Po njegovih besedah odločitev še ni sprejeta. Izdaja lokacijskega dovoljenja je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, pri izdelavi študije, ki nosi pečat strogo zaupno, pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz Zgornje Savinjske doline (Zavoda za gozdove). Na konkretno vprašanje, ali bo radar na Menini stal tudi če bodo vsi prebivalci doline proti, minister Kacin ni odgovoril.
Javna tribuna se je zaključila s potrditvijo stališč in zahtev, v
katerih udeleženci odločno zavračajo postavitvi radarjev na Menini. Zgornjesavinčani radarju nasprotujejo zaradi njegovega vpliva na zdravje ljudi, živali in rastlin. Menina je rezervoar pitne vode za tri občine, poleg tega je po zakonu zaščitena, saj ima status krajinskega parka. Bodoči razvoj doline, še posebej to velja za občini Gornji Grad in Nazarje, je odvisen od neokrnjene narave (turizem, živinoreja, bio poljedeljstvo, predelava lesa in okolju neškodljiva obrt).
Ministrstva za obrambo, okolje in prostor ter promet in zveze so udeleženci tribune pozvali, da takoj ustavijo vse aktivnosti v zvezi s postavitvijo radarjev na Menini planini. Prav tako pozivajo tudi občinske svete ter župane vseh občin Zgornje Savinjske doline, še posebej Nazarij in Gornjega Gradu ter Kamnika, da zastopajo interese svojih občanov in preprečijo nameravano postavitev radarjev. V kolikor ministrstva zavrnitve ne bodo spoštovala, udeleženci tribune zahtevajo od županov in svetov občin Nazarje in Gornji Grad razpis referenduma, na katerem bodo o nameravani postavitvi radarjev odločali ljudje. Do razglasitve referendumske volje ljudi pa morajo vse aktivnosti postavitve radarjev na Menini planini mirovati.
Edi Mavrič
Udeleženci tribune so z zanimanjem prisluhnili dr. Jegliču (foto: Ciril Sem)
Kdo se skriva radarsko goro?

Občinski svet Nazarje
Svetniki proti nameravani gradnji radarjev na Menini
13. seja nazarskega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer, je potrdila pričakovano odločitev, da je svet proti nameravani gradnji radarjev na Menini planini. Poleg tega je svet razpravljal tudi o nekaterih drugih zadevah, o čemer pa več v prihodnji številki.
lasno je. da za prebivalce Zgornje Savinjske doline ni nobene dileme okoli vprašanja: ladarja na Menini da ali ne.
Z nekoliko pretiravanja lahko ocenimo, da se je v Nazarjah zgodilo ljudstvo. Javni tribuni, prvo je sklical nazarski župan, na drugo so ljudi povabile stranke pomladi nazorske občine skupaj z Zelenimi Slovenije, sta k!|-.jh slabi organiziranosti prve in pristranskem voden ju druge dosegle svoj namen. Država je glas ljudstva morala slišati m ga Uidi je, čeprav to isto !|udslvo ne postaja na kulturno maniro, da tudi sogovornik zasluži dostojen nivo Koinuniciianja.
Če na kratko in posplošeno potegnemo čito. naj bi vse skupaj zakuhala država (kdo pa. za božjo voljo?), s po-moč|o nazarskega m gornjegrajskega župana, ki naj hi o vsej zadevi modro molčala. Mogoče je delček resnice tudi v tem, samo da ima vprašanje radarske postavitve na Menini širše ozadje in daljšo zgodovino. Menina je bila za rezervni radarski položaj "žrtvovana" že leta 1985, torej v času, ko je bila samostojna .Slovenija samo še utopično	upanje
posameznikov. V času prvo skupščine Republike Slovenije, lleta 1991, je država (davkoplačevalci) kupila pivi radar, menda najsodobnejšega tisti hip in ga leto pozneje postati . " ; ,	::	::	.	. Po
opiavljeni študiji štirinajstih strokovnjakov, med njimi lutii ljudi z Zavoda za gozdove Nazarje, je bila za najidcalne-|šo lokacijo drugega ladaij.i izhtana Menina planina. To na| hi	] 99!
v času, ko je bil obrambni minister Janez. Janša Poslavlja se vprašanje, ali resnično sedanji in bivši poslanci niso o poteku in namerah obrambnega ministrstva vedeli nič. tire z.i sprenevedanje, ali
pa obstaia v slovenski državi, poleg vsem dostopnega uradnega lista, tajni doku meni, kjer se objavljajo javnosti prikrite dejavnosti diž.ave. Sedanje aktivnosti so torej samo posledično nadaljevanje načirovaniti aktivnosti treh, štirih let.
Skoiaj neverjetno se zdi, da država o vsem ni obveščala bivše občine Moziije. Pred-; stavniki te modro molčijo, tako kol molčijo gozdarp, ki so bili o nameri tudi seznanjeni. Menina je namreč v postopku denacionalizacije. Razmere iu odnos države do vračanja cerkvene zemlje je več kot jasen in vendar sta bili dve parceli (gre za parcele, namenjene za posebne namene) iz postopka z začasnimi odločbami izvzeti. Krog toiej, ki kaže na večkratno lobiranje s figo v žepu nekaterih, še danes uglednih predstavnikov Zgornje Savinjske doline. Je pa vse skupaj navadna farsa, ki lahko v predvolilnem obdobju vpliva na težišče naklonjenosti volilnega telesa.
Čire za dejstvo, da je stališče ljudi jasno, torei vsa strokovna razlaga	"neodv isnili
strokovnjakov1' nepotrebna. V kolikor pa ljudje nimajo na odločitev nobenega vpliva in je vse že kiistalno jasno in končno dejstvo, so debate nepotrebne. Ne gre si namreč delati utvar, da bo volja ljudi jeziček na tehtnici, za ali proti postavitvi radarjev. Vsa odločitev postavitve oziroma nepostavilve bo (je) politična. 3b lem bo morala tudi | stroka pri: ati ?moč.
Lepo bi pa bilo, če bi se zeleno obarvani politični lidetjt tako odločno zavzeli
iverne tovarne in še česa, kar ekološko ni v ponos Zgornji Savinjski dolini. Prali iz iverice onesnažuje in s zdravju vse čase; ne samo v predvolilnem letu.
Edi Mavrič
Predsednik občinskega sveta Pavel Bitenc je najprej osvežil spomin na dogajanja v minulih mesecih, od prve informacije o nameravani gradnji do ogleda radarja na Ljubljanskem vrhu, čakanja na javno informacijo Ministrstva za obrambo in vseh dogodkih po njej, vključno z obema javnima tribunama. Zanju je Bitenc menil, da sta bili tako za župana kot za svet zelo provokativni. Osebno se je zaradi trajnega posega v prostor in zaradi nejasnih učinkov elektromagnetnega valovanja opredelil proti gradnji radarja.
Nato so svoje negativno mnenje o nameravanji gradnji izrekli tudi ostali svetniki, na seji jih je bilo od desetih prisotnih osem, ki so kot razloge za svoje odločitve navajali grob poseg v krajinski park, ogrožanje zalog pitne vode, možne negativne učinke elektromagnetnega sevanja, vpliv tega posega na turizem in kmetijstvo ter psihološki pritisk na prebivalce.
Župan Ivan Purnat se je pridružil negativnemu mnenju svetnikov glede nameravane gradnje radarja, je pa ob tem poudaril, da v vsem tem času ni prikrival nobenih informacij in da je o tem, kar je vedel, redno seznanjal občinski svet. Oktobra lani je o nameravani gradnji obvestil tudi svet KS Šmartno ob Dreti. Po informaciji za javnost, ki jo je Ministrstvo za obrambo v nasprotju s prvotnim dogovorom posredovalo šele 30. januarja letos, je župan 5. februarja sklical zbor krajanov v Šmartnem. Na omenjenem zboru je bilo sklenjeno, da župan organizira javno tribuno, kar je tudi storil. Purnat je govorice o tem, da je Nazarje v zameno za radar dobilo osnovno šolo, zavrnil kot nesmiselne.
Svet je nato v zvezi z obravnavano problematiko spre-
jel nekaj sklepov in stališč. Poleg temeljne ugotovitve, da svet nasprotuje nameravani gradnji radarja, je bilo sklenjeno, da se od zakonodajne komisije državnega zbora zahteva pismeno * tolmačenje, kakšne pravne možnosti imata župan in občinski svet, da preprečita nameravan poseg v prostor, in ali se v tem konkretnem primeru upošteva na referendumu izražena volja prebivalcev. V najkrajšem času naj se sestanejo župani in predsedniki svetov občin Gornji Grad, Kamnik in Nazarje in se dogovorijo o nadaljnjih aktivnostih za preprečitev gradnje. Nazarski občinski svet tudi sprašuje slovensko vlado, kako je lahko predvidela takšen poseg v območju, ki je razglašeno za krajinski park.
Pri obravnavi omenjene točke so bili na seji navzoči tudi predstavniki občinskih odborov SLS, SDSS in SKD ter predsednik Zelenih Slovenije, Vane Gošnik. Svetniki so jim na začetku seje dovolili prisotnost, niso pa dobili možnosti vključevanja v razpravo.
Franci Kotnik
REKLI SO:
Boris Šporin: "Sem kmet in že sedaj težko prodam v neokrnjeni naravi pridelano mleko. Kaj bi bilo šele potem, ko bi imeli na tem območju sevanje?"
Toni Boršnak: "V Avstriji so imeli jedrsko centralo že zgrajeno, pa ljudje niso dopustili njenega zagona. Moramo stopiti skupaj, kajti pomoči od drugod ne moremo pričakovati."
Milan Zavolovšek:	"Nekateri
so nastalo situacijo perfektno izkoristili v svoj prid oziroma v strankarske namene."
Tatjana Blekač:	"Nekdo je
dejal, da župan izvaja pritisk na svetnike. To ni res.1'
Gornji Grad
Imenovan odbor za aktivnosti glede nameravane gradnje na Menini planini
Po sklepu kolegija je župan Toni Rifelj imenoval v odbor predstavnike organizacij, ki so na tak ali drugačen način življenjsko zainteresirane aktivno spremljati dogodke okoli nameravane graditve radarjev na območju Menine.
Krizni štab Menina
Sporočilo za javnost (1)
Imenovani Franc Pahovnik, predstavnik planincev, Franc Pustoslemšek, predstavnik turističnega društva, za lovsko družino in pašno skupnost Milan Močnik in Ivan Presečnik, Franc Poznič iz občinske uprave ter predsednik sveta občine Gornji Grad, Jakob Filač, so bili uvodoma seznanjeni z vsemi aktivnostmi, ki so se na občinski ravni odvijale po intervjuju, ki ga je za Savinjske novice dal državni poslanec dr. Zagožen, Ob tem je župan prisotne seznanil tudi z dogodki, ki se nanašajo na vojaški radar na Šavnicah. Ob tem je ostro okrcal tudi tiste domačine, ki preko časopisov širijo neresnice in izmišljene stvari. Plodna in konstruktivna razmišljanja prisotnih so vendarle dala jasen in nedvoumen odgovor. Enoten "ne", proti vsakršni graditvi radarjev, z jasno izraženim nezaupanjem do države.
"Skrbi me, ker so me na Ljubi janskem vrhu speljali na tanek led. Podpiram vse, ki so proti postavitvi radarjev. Vivodnik je potrebno braniti tudi z golimi rokami, če bo treba. Potrebno je združiti vse sile in potegniti za seboj množico ljudi. Z državo se nimamo kaj pogovarjati, ker laže," je odločno razpravljal Ivan Presečnik, predsednik pašne skupnosti Gornji Grad. Jakob Filač, predsednik sveta se prav tako počuti izigran, saj jim je državni sekretar Miran Bogataj, na Ljubljan-
skem vrhu zagotovil, da gre za popolnoma nenevarno zadevo. "Zakaj se danes ne govori o ljudeh, ki so za vso zadevo vedeli že veliko prej? Gotovo so bili seznanjeni na bivši občini Mozirje, pri pripravi študije so sodelovali strokovnjaki Zavoda za gozdove Nazarje, tudi na GG Nazarje sedaj vsi modro ' molčijo. Ne gre za ob-dolževanje, samo resnici je potrebno pogledati v oči z vseh vidikov," je zaključil svoja razmišljanja Filač. Župan je prisotne seznanil, da so do nadaljnjega ustavili vse dogovore, ki so jih imeli z obrambnim	ministrstvom,
končna odločitev bo na strani ljudi. Če bo potrebno, bodo izvedli tudi referendum.
Še prej pa bodo tudi v Gornjem Gradu organizirali javno tribuno, na katero bodo povabili poleg ostalih strokovnjakov tudi dr. Jegliča z Elektrotehnične fakultete. Predvsem pa bo glavni poudarek na prisotnosti Ministrstva za okolje in prostor, kot pristojnega za izdajo lokacijske in ostale doku-mentacije. Člani odbora so bili enotni, da bo očitno potrebno vztrajno in argumentirano zavračati namene države. Formalno se sicer lahko borijo samo proti postavitvi civilnega radarja na Vivodniku, nič manj odločno pa nasprotujejo tudi vojaškemu objektu na Šavnicah, na ozemlju občine Nazarje.
Edi Mavrič
Po javni tribuni o načrtu postavitve vojaškega in civilnega radarja dolgega dosega na Menini planini, ki je bila 27.2.1996 v Nazarjah, je bil ustanovljen "Krizni štab Menina". Cilj njegovega delovanja je vodenje aktivnosti do dokončne zavrnitve načrta za gradnjo radarja. Imena članov bodo objavljena v kratkem.
Objavljamo stališča, ki so bila sprejeta na javni tribuni 27.2. v Nazarjah.
Udeleženci javne tribune ugotavljamo, da je nameravana postavitev radarjev na Menini planini nesprejemljiva, zato jo odločno zavračamo. Razlogi so naslednji:
1.	Radarja bi s svojim škodljivim elektromagnetnim valovanjem trajno ogrožala zdravje ljudi, živali in rastlin:
-	biofrziki, zdravniki in drugi
nevtralni znanstveniki vedno bolj opozarjajo, da lahko podobno kot pri radioaktivnem sevanju tudi manjše spremembe naravnega elektromagnetnega	valovanja
povzročijo škodo človekovemu organizmu. Številne novejše raziskave odkrivajo pri ljudeh, ki so posebno veliko izpostavljeni elektromagnetnemu valovanju znake kroničnega stresa, pogostejše glavobole, motnje v presnovi, spremembe krvne slike in tlaka, znižanje telesne odpornosti ipd. Pri ljudeh, ki so dolgotrajno izpostavljeni močnejšemu elektromagnetnemu valovanju (bližina radarjev) so odkrili tudi večjo obolevnost za levkemijo in rakastimi novotvorbami. Kot igla ostri radarski impulzi naj bi posebno neugodno delovali na možganske celice;
-	poizkusi na živalih so najhujše
posledice	elektromagnetnega
sevanja pokazali na zarodkih: živali so se rojevale slepe, gluhe ali telesno iznakažene.
2.	Menina planina je rezervoar pitne vode za tri občine: gornjegrajsko, nazarsko in mozirsko. Če vemo, da je Menina planina kraška planota, si lahko predstavljamo, kaj bi za uporabnike pitne vode pomenilo, če bi na
njej prišlo do izlitja goriva ali drugih snovi.
3.	Menina planina ima status krajinskega parka in se nikakor ne sme spremeniti v radarski in vojaški poligon, ki bi trajno zaustavil socialni in ekonomski razvoj tega območja in države v celoti. Prihodnji razvoj Zgornje Savinjske doline, še posebej občin Nazarje in Gornji Grad, je v veliki meri odvisen od tega, v kakšnem stanju bomo ohranili naravo (razvoj turizma, živinoreje, bio-poljedelstva, lesne predelave ter male, okolju neškodljive obrti).
4.	Ugotavljamo, da veljavni prostorski načrt takšnih posegov na Menini planini ne dovoljuje in da so zato vse dosedanje aktivnosti v zvezi s postavitvijo radarjev na Menini planini nezakonite.
5.	Menina planina je za prebivalce Zadrečke doline velika vrednota. Tisti, ki se zanjo ne zna boriti, se tudi za Slovenijo ne bo znal. Zato:
1.	Zahtevamo, da Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za okolje in prostor takoj ustavijo vse aktivnosti v zvezi z načrtovano postavitvijo radarjev na Menini planini.
2.	Pozivamo občinske svete in župane vseh občin v Zgornji Savinjski dolini, še posebej pa občine Nazarje, Gornji Grad, Kamnik (Tuhinjska dolina) in Mozirje, da zastopajo interese svojih občanov in preprečijo nameravano postavitev radarjev na Menini planini.
3.	V primeru, da Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za promet in zveze odločnega nasprotovanja, ki je bilo izraženo na javni tribuni 27.2.1996 ne bosta upoštevali, od županov in občinskih svetov občin Nazarje, Gornji Grad, Kamnik in Mozirje zahtevamo razpis zakonodajnega referenduma o postavitvi ali ne-postavitvi radarjev na Menini. Vse aktivnosti v zvezi s postavitvijo radar jev morajo do razglasitve rezultatov referendumov mirovati.
Krizni štab Menina
!
j Če bi ljudje zaznali lastno neznanje in razumeli kar ne j j razumemo, bi bili bližje spoznanju, da je bistvo : j razumevanja v odkrivanju lastnega neznanja in neznanje | : pot k bistvu razumevanja.
Edi Mavrič Savinjčan j
h__________________________________________________mi
ZAVOD ZA KULTURO GALERIJA MOZIRJE
Vabimo Vas k ogledu razstave
PANJSKIH KONČNIC Iz naše doline
in starega čebelarskega orodja.
Razstava je odprta vsak dan od 16. - 18. ure do 21. marca 1996.
Vabljeni!
DS
Upravna enota Mozirje
Trend naravnega prirastka prebivalstva je pozitiven
Oddelek za notranje zadeve, ki deluje v sklopu mozirske upravne enote, tesno sodeluje z Upravo za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve. Delavci omenjene uprave tudi izvajajo nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo dela oddelka v Mozirju ter nudijo ustrezno pomoč.
V	delovno področje oddelka za notranje zadeve med drugim
sodijo tudi krajevni uradi. Organizirani so v Gornjem Gradu, kjer se je v minulem letu zglasilo 579 strank oziroma 49 odstotkov vseh strank iz tega kraja, na Ljubnem ob Savinji (669 strank oz. 51%), v Lučah (376 strank oz. 49%), v Nazarjah (357 oz. 23%), na Rečici ob	Savinji	(206 oz. 23%)	in v Solčavi (120 oz. 40%).
Skupno število strank na vseh krajevnih uradih v letu 1995 je bilo 2.307 oziroma v povprečju 40 odstotkov od skupnega števila 5.744 strank.
V	poročni	dvorani	v Nazarjah	je	bilo lani sklenjenih 80 zakonskih zvez,	v Lučah	12, skupno	pa	so zabeležili 10 razvez zakon-
ske zveze.
Na področju javnega reda in miru je oddelek za notranje zadeve iz Mozirja	v letu	1995 izdal	91	dovoljenj za javne shode in
prireditve, 39 dovoljenj za nabavo orožja, 49 orožnih listov, 7 dovoljenj za posest orožja, 5 dovoljenj za zbiranje prostovoljnih prispevkov, 10 dovoljenj za nakup eksplozivnih snovi, 889 potnih listov, 92 vizumov, 5 odločb o vpisu v register društev in 8 odločb o izbrisu iz registra. Na dan 31. december 1995 je bilo v register vpisanih 147 društev, od tega 16 kulturno prosvetnih, 6 strokovnih, 2 ljudske tehnike, 35 športnih, 7 planinskih, 3 taborniška, 7 turističnih, 1 šahovsko, 9 strelskih, 2 ribiška, 16 gasilskih, 1 rdečega križa, 2 invalidska, 1 častniško, 4 prijateljev mladine in 28 ostalih (upokojenska, čebelarska ipd.).
V	registru prebivalstva so na dan 31. 12. 1995 vodili 16.714 oseb, kar je za 58 več kot 30. junija lani. V letu 1995 se je rodilo 198 otrok, umrlo pa je 173 občanov. Trend naravnega prirastka je torej pozitiven, kar je razveseljujoče, vendar je ob tem treba opozoriti, da se število prebivalcev povečuje predvsem v večjih centrih, medtem ko v manj poseljenih naseljih stagnira ali se celo zmanjšuje. Tako skoraj tretjina prebivalstva živi v štirih večjih centrih: Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad. Od 62 naselij, kolikor jih je na območju upravne enote, je kar 52 takšnih, ki ne štejejo več kot 300 prebivalcev. V 13 naseljih je celo manj kot 100 prebivalcev, pri čemer pa so ta naselja po površini zelo obsežna (Čreta pri Kokarjah, Dobrovlje pri Mozirju, Podolševa, Logarska dolina itd.).
Tujcem je bilo lani izdanih 40 dovoljenj za začasno prebivanje, 16 vizumov in 98 delovnih vizumov. Na dan 31. 12. 1995 je bilo na območju upravne enote 165 tujcev z urejenim statusom. Njihovo število se je še nekoliko zmanjšalo tik po novem letu, ko je prenehal obratovati samski dom na Brdcah. Večina se jih je preselila v Velenje.
V	letu 1995 je oddelek za notranje zadeve izdal 2.078 prometnih dovoljenj, 1.206 registrskih tablic, 4.029 podaljšanj registracije, 415 preizkusnih tablic in 328 novih vozniških dovoljenj. 281 vozniških dovoljenj je bilo zamenjanih, 689 registrskih tablic je bilo odvzetih, v 139 primerih pa so vpisali prepovedi vožnje na podlagi odločb sodnikov za prekrške ali sodišč. Na območju mozirske upravne enote je 8.954 voznikov in 6.190 vozil. Od tega jih je 300 v družbenem in 5890 v zasebnem sektorju. Od skupnega števila vozil je 5321 osebnih avtomobilov, 70 motornih koles, 13 avtobusov, 260 tovornih vozil, 61 kombiniranih, 58 specialnih, 23 delovnih in 36 vlečnih vozil ter 139 traktorjev in 179 priklopnih vozil.
Grušovjje
Potreba po avtocistemi
Gasilci iz Grušovelj so na seji upravnega in nadzornega odbora sklenili, da bodo nadaljevali s pridobivanjem sredstev za nadgradnjo že kupljene šasije z Mercedesovim motorjem. Doslej so za šasijo odšteli že 65000 DEM, od tega je 10000 nemških mark zbralo društvo, 10000 je primaknila krajevna skupnost, preostali del pa je financirala občina. Nadgradnja, gre za 4000-litrsko cisterno z visoko tlačno črpalko in topom ter ostalo opremo, naj bi stala
še dodatnih 110 000 DEM. Odveč je poudarjati, da gre za visoko številko in torej za potrebo široke akcije. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje so odločeni s pomočjo krajanov zbrati okoli 20000 DEM, tozadevno so že imenovali odbore. Seveda pa bodo pri svojem humanen namenu uspešni le ob posluhu širše skupnosti. Doslej se je ta že izkazala, želeti je, da bo tako tudi poslej.
Edi Mavrič
Pust veselih ust
Tudi letošnji pust je dodobra nasmejal številne, od zime zaspane Zgornjesavinjčane in jih pripravil na skorajšnji prihod pomladi. Najbolj obsežno, z vsebino bogato in zahtevno pustovanje so seveda pripravili mozirski Pustnaki. Tudi tokrat so opravili vse "faze", od podelitve trških pravic, ofiranja, prevzema oblasti do upepelitve in sedmine.
Brez pustnega rajanja pa ni šlo tudi drugod. V Nazarjah, na primer, je turistično društvo v veselje starejših in mlajših znova pripravilo otroško maškarado.
KF
Mozirski Pustnaki na trgu (foto: C. Sem)
Ples maškar v Nazarjah (foto: Tor)
Franci Kotnik
ORGANIZACIJE
Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Franc Terbovšek:
"Bolijo me očitki, da zveza ni imela enakih kriterijev"
Ze v prejšnji številki smo poročali, da je na zadnji seji predsedstva Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline odstopil njen predsednik Franc Terbovšek. Iz njegove, zelo obširne odstopne izjave povzemamo nekatere poudarke.
"Moje delo in prizadevanja v preteklih 12 letih, odkar sem opravljal delo oziroma dolžnost predsednika Občinske gasilske zveze Mozirje, zadnje leto pa Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je slonelo in bilo usmerjeno v vsestranski in uspešen razvoj gasilstva v dolini. Bilo je koncipirano na skupnem kolektivnem delu in odločanju, tako na organizacijskem kot tudi operativnem področju."
"Vedno in povsod sem bil in bom ostal zvest načelu enakosti, zato moje delo ne pozna privilegijev, ker edino tako je lahko potekal dokaj enakomeren razvoj gasilstva na našem področju. Pri tem je potrebno podčrtati, da je do sprejema zakonodaje nove lokalne samouprave potekalo financiranje celotne dejavnosti gasilstva v celoti preko gasilske zveze. Tak sistem in ureditev so nam zavidali v širšem slovenskem okolju, ker smo o sredstvih res odločali gasilci sami. Pri razdeljevanju sredstev smo se v poveljstvu in v predsedstvu zveze na podlagi programov in finančnih načrtov gasilskih društev vedno poenotili in dogovorili na podlagi argumentov."
"Zato me danes bolijo očitki nekaterih, da sem jaz oziroma da zveza ni imela enakih kriterijev do vseh, zato take zveze ne potrebujemo. Če je kritika upravičena, sem pa prepričan da ni, potem se ta kritika ne more naslavljati samo na predsednika in poveljnika zveze, ampak so oziroma bi bili za to odgovorni tudi člani poveljstva in predsedstva, to pa so nekdanji in sedanji poveljniki in predsedniki društev. Vendar za argumentirane očitke ni prav nobene realne osnove. Zato je tudi sam ne morem sprejemati in to je tudi eden izmed vzrokov za moj odstop."
“Z novo lokalno samoupravo prihaja do sprememb tudi na področju varstva pred požari ter zaščite in reševanja. Te spremembe na področju gasilstva tečejo ponekod neboleče, neopazno, zlasti tam, kjer je organiziranost ostala v občinah taka kot prej, ponekod pa bi radi večje ali manjše spremembe. Osebno se zavzemam za spremembe, vendar tam in take, ki bodo doprinesle pozitivne, boljše in strokovno utemeljene prednosti, da bodo pospešile razvoj in večjo operativno pripravljenost, koordinacijo in povezanost ter da bodo te spremembe tudi resnično cenejše."
"Nekatere sedanje tendence o drobitvi gasilskih sil in potencialov, z odgovornostjo trdim, ne vodijo v pravo smer in k ohranjanju preko preko sto- let stare tradicije gasilstva na temeljih humanega in prostovoljnega dela. Take tendence vodijo v slabšo organiziranost in koordinacijo operativne dejavnosti, preventive, v zaostajanje na področju izobraževanja, kar je
prav v sedanjem trenutku lahko usodno. Vodijo v zmanjšanje pripadnosti do humanosti in posluha za tovarištvo in pomoč ter sodelovanje ob nesrečah, zlasti večjih na področju naše doline in tudi izven nje. Pri takih tendencah sam ne želim sodelovati in biti soustvarjalec takih poslabšanih razmer v gasilstvu. To odgovornost naj prevzamejo na sebe tisti, ki take tendence in trend želijo in se v sedanjem, dokaj zahtevnem trenutku in času tako, hote ali nehote, obnašajo in delujejo.
Že nekaj časa me moti tudi organiziranost na samem vrhu gasilske organizacije, to je na nivoju države. Pa opažam, da ne motijo samo mene. Organiziranost oziroma vključitev varstva pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami v Ministrstvo za obrambo psihološko na status gasilca prostovoljca ne vpliva dobro in pozitivno. Ni povsem sprejemljivo, da se naša prostovoljnost mora podrejati vojaškim pogledom in zahtevam. Smo vedno za resnost, odgovornost in disciplino, vendar na naš, preko 100 let star gasilski in humani način. Obstaja resna bojazen, da gasilci ne bomo več dolgo prostovoljci ampak obvezniki, takrat pa gasilstva, tistega pravega, humanega in delovnega ne bo več.
Prav tako se ne morem strinjati in sprejeti dejstva, da se je gasilstvo začelo potiskati v politične igre in igrice, tako na nivoju države kot v občinah. Gasilstvo v svoji dolgi in bogati zgodovini ni bilo nikoli vpeto v politične verige. Zato takih teženj ne prenesem in so mi tuje in tudi v takih razmerah, ko se to želi in dogaja, ne bom sodeloval."
"Ob tem je potrebno pojasniti in poudariti, da je organiziranost gasilstva v Sloveniji do nadaljnjega pač taka, kot je bila sprejeta na izrednem kongresu leta 1994. Taka organiziranost bo ostala vse
do rednega ali izrednega kongresa slovenskih gasilcev. To dejstvo lahko negira vsako društvo, vendar potem lahko deluje le izven pravil in zakonov in ne more biti v sistemu organiziranosti GZS. Ker ne morem zadev drugače tolmačiti, drugače delovati, v kar pa me nekateri s svojimi izjavami in postopki silijo, sem zares prisiljen na odstop."
"In kot zadnje: z novo zakonsko ureditvijo lokalne samouprave je v nekaterih okoljih močno prisotna tendenca ukinitve naše gasilske zveze, ker da je to nekaj preživetega, ker je nekaj, kar spominja na preživeli in osovraženi prejšnji sistem. Pri vsem tem pa se preko medijev prikazuje delo predsednika zveze kot funkcijski sindrom funkcionarjev zveze. To je priznanje in zahvala vsem, ki smo se trudili po svo- , jih močeh in sposobnostih, delali prostovoljno in voluntersko, to je zahvala za delo v operativi (kot primer: poveljnik zveze je večino letnega dopusta in še precej več žrtvoval za vodenje in delo v operativi zveze), za delo ob požarih in poplavah, za delo podnevi pa tudi ponoči, ob nevarnostih in odgovornostih, ob borbi za finančna sredstva za obnovo in izgradnjo gasilskih domov, za nabavo primernega voznega gasilskega parka in opreme, ob prizadevanjih za izobraževanje strokovnega gasilskega kadra in povečanje števila gasilcev, gasilk in mladih. Ob taki zahvali in ob takih pritiskih, ko človek ne more zavzeto, nepristransko in neprizadeto delati in voditi, mu res ne preostane drugega, kot da s pokončno glavo, z mirno vestjo ter z globokim spoznanjem in prepričanjem, da smo delali dobro in pošteno, da je bilo delo in razvoj uspešen, odstopi in zaželi, da gasilska zveza ostane in se utrdi ne zaradi funkcionarjev ampak zaradi prizadevnih, poštenih, delu predanih gasilk in gasilcev, zaradi mnogoštevilnega gasilskega podmladka, zaradi uspešnih gasilskih kadrov v društvih ter končno zaradi uspešnega razvoja požarnega varstva, ki v končni fazi vodi k mirnejšemu in varnejšemu življenju ljudi naše lepe zelene doline. S svojim odstopom pa želim, da bi se zadeve uredile (in trdno upam, da se bodo). Po 12 letih se pa človek tudi iztroši in izpoje, zato je sedaj res primeren čas za odstop."
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še naslednje obvestilo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline:
‘Občina Gornji Grad je svoje obveznosti iz leta 1995 poravnala dne 1. 3. 1996, na sestanku v Lučah pa je bil dosežen sporazum in dogovor, da bosta gasilski društvi Luče in Solčava obveznosti do zveze takoj poravnali, ker je Občina Luče vsa sredstva iz naslova požarnega varstva nakazala omenjenima društvoma.*
a
Galerija Mozirje
Razstava panjski!? končnic
Pred tednom dni je bila v mozirski galeriji otvoritev razstave panjskih končnic, starega čebelarskega orodja in strokovnih knjig o čebelarstvu, ki jo je v sodelovanju z Aleksandrom Videčnikom, Zvonetom Čebulom iz Šoštanja, Pokrajinskim muzejem Celje in čebelarji pripravil Zavod za kulturo Mozirje.
Na otvoritvi je o panjskih končnicah spregovoril višji kustos celjskega pokrajinskega muzeja, Vladimir Šlibar. Kot je dejal, so panjske končnice značilne zgolj za pokrajine, kjer so živeli Slovenci. Kmetije, ki so imele čebelnjake, so se običajno ukvar jale tudi z drugimi donosnimi dejavnostmi, zato so bili čebelnjaki oziroma panjske končnice neke vrste zunanji pokazatelj dobrega socialnega položaja kmetije. Seveda pa so imele poslikane končnice tudi funkcijo označevanja in prepoznavanja panjev.
Motivi na panjskih končnicah so bili sprva izključno nabožne, kasneje pa tudi posvetne vsebine, na katerih so prikazovali smešenje žensk, smešenje poklicev, živali, krajinske podobe itd.. Pravo posebnost med slednjimi predstavljajo končnice z upodo-
bitvijo uboja treh ljudi v Strugah pri Lučah, ki se je zgodil v noči s 7. na 8. april 1884. Upodobitev tega dogodka so čebelarji naročali slikarjem končnic vse do leta 1898. Avtor večine panjskih končnic, ki jih hrani Pokrajinski muzej v Celju, je Ferenc Gril, potujoči slikar, ki je ustvarjal v letih 1841 - 1888.
Na otvoritvi razstave je spregovoril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije, g. Skok. Opozoril je na pomen čebelarstva v zgodovini slovenskega naroda in izrazil željo, da bi bilo tovrstnih razstav v Sloveniji še več.
Po otvoritvi razstave, ki jo je z ubranim petjem obogatil oktet Rožmarin, so domači čebelarji v prijetnem čebelarskem večeru predstavili in ponudili svoje okusne izdelke.
Franci Kotnik
Zgodbe s končnice
Galerija Mozirje je pripravila zelo zanimivo in redko videno razstavo panjskih končnic. Hkrati so naši čebelarji prikazali staro in novo orodje, s katerim so oziroma še predelujejo čebelje zaklade v razne oblike izdelkov.
Znano je, da so v naših krajih nekoč prevladovali panji s poslikanimi končnicami. Na njih so čebelarji ali pa tudi poklicni slikarji upodobili razne motive. Bili so lahko šaljivi, vražjeverni, krajinski ali pa nabožni. Ljudska domišljija je tudi tu dokazovala neizmerno iznajdljivost.
V naših krajih je še pred drugo svetovno vojno bilo veliko končnic z bogato poslikavo. Žal pa se je le malo tega ohranilo, ker so razni zbiralci plenili po deželi, čebelarji pa končnicam pogosto niso več posvečali dovolj pozornosti. Pokrajinski muzej v Celju ima prek 300 končnic iz naših predelov, med njimi je tudi troje takih, ki upodabljajo
hud zločin v Strugah. Tudi takšne podobe so ohranjali na končnicah.
Kako je bilo tistega davnega
8.	aprila 1884 v Strugah. Tam je bila gostilna, na istem mestu stoji še danes, le da je takrat bila to majhna zgradba. Gostilničar se je pisal Anton Moličnik - Strugar. V hiši so živeli mož in žena, ki je že leta dolgo bolehala, zato ji je stregla sestra, ta je prav tako stanovala v hiši. Otrok v gostilničarjevem zakonu ni bilo. V noči od 7. na 8. april je tam prenočeval potujoči čevljar K. Čuvan, baje je bil iz Mozirja, verjetno je tu delal kot pomočnik. Sredi noči se je Čuvan odločil, da bo izropal gostilničarja, domneval je, da
Razstavo panjskih končnic si je ogledalo že mnogo ljudi (foto: Ciril Sem)
bo plen bogat. Pričel je torej iskati po hiši in pri tem ni bil dovolj previden, saj se je sestra gostilničarke zbudila in hotela pregnati tatu. Čuvan pa je žensko zabodel, da je na mestu umrla. Nemir je zbudil še gospodarja, toda tudi njega je podivjani tat ubil. Nato je vzel cepin in z njim ubil še ženo gostilničarja, da bi ga ne izdala. BajeNje našel le malo denarja, ostali pa so trije mrtvi!
Žandarji so po natančnem opisu. Čuvana hitro izsledili in ga privedli pred sodnika.
Slovenski gospodar z dne 24. aprila 1884 je prinesel vest o groznem umoru v Strugah. Očitno je sestavek napisal domačin, saj je v njem poudarjeno, da se kaj podobnega v domačem kraju še ni zgodilo. Opisan je tudi pogreb treh žrtev. Celo bistvo župnikovega govora je navedeno. Vsebino teh končnic je strokovno opisala kustosinja prof. Milena Moškon v Celjskem zborniku, letnik 1967.
A. Videčnik
Bliža se Arničev pohod na Raduho
Planinsko društvo Luče ob Savinji in Savinjski meddruštveni odbor PD vabita v soboto, 16. marca, na 6. Arničev zimski pohod na Raduho, posvečen slovenskemu
skladatelju Blažu Arniču Raduhe.
Začetek pohoda bo med 6.30 in 8. uro pred gostilno Kmet v Lučah, kjer se bodo vsi udeleženci lahko okrepčali s čajem in dobili ustrezne informacije. Nadaljevanje mimo spomenika skladatelju in penziona Raduha, za lesenim mostom čez Savinjo strmo navzgor po markirani poti do Nadlučnika in planine Loke, kjer se pri planinski koči konča obvezen del poti. Skupno tri ure zmerne hoje. Organizator na Loki zagotavlja brezplačni čaj, evidentiranje pohodnikov in tri praktične nagrade. Oskrbnika bosta poskrbela za okusno hrano, zato naj planinci na enodnevni pohod ne tovorijo prevelikih nahrbtnikov. O podaljšanju poti na razgledni vrh pa bo
/1901-1970/, rojaku izpod
odločila Gorska reševalna služba Celje, ki bo spremljala pohod, glede na vremenske razmere. Vsi pohodniki naj bodo ustrezno opremljeni za zimske razmere, saj je iz Luč na Raduho nad 1.500 m višinske razlike.
In zakaj pohod? Z njim gojimo tradicijo zimskih visokogorskih pohodov v Sloveniji, ki imajo že več kot 30-letno tradicijo. Spominjamo zbrane na kulturne in turistične vrednote krajine. Pa tudi opozarjamo pristojne na nujnost postopne posodobitve ceste Ljub-no-Luče, ki je bila močno poškodovana v katastrofalni poplavi novembra 1990 in še vedno ni sanirana.
Odbor za Arničev pohod
m
OTROŠKI DODATEK
VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK ODDATI DO 31.3.1996
Vse občane Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada, Luč in Ljubnega obveščamo, da sprejemamo vloge (le popolno izpolnjene po priloženih navodilih) najkasneje do 31.3.1996 in sicer:	________________________
KJE	KATERI DAN		OB VRI	
Center za socialno delo Mozirje od	1.3.1996 do 31.3.1996		vsak dan 8.00 -sreda 8.00 -	13.00 17.00
Krajevni urad	ponedeljek	25.3.1996	8.00 -	16.00
Nazarje	torek	26.3.1996	8.00 -	16.00
Krajevni urad	sreda	20.3.1996	8.00 -	17.00
Gornji Grad	četrtek	21.3.1996	8.00 -	16.00
Občina	ponedeljek	18.3.1996	8.00 -	16.00
Ljubno	torek	19.3.1996	8.00 -	16.00
Občina	torek	19.3.1996	8.00 -	16.00
Luče	sreda	20.3.1996	8.00 -	17.00
Vse občane, ki bodo prinašali vloge za otroški dodatek prosimo, da dobro preberejo navodila k vlogi in se ravnajo v skladu z njimi. Obravnavali bomo lahko le popolne vloge. Vstopni cenzus za pridobitev otroškega dodatka znaša mesečno 123.196,00 SIT bruto dohodka na člana v družini v letu 1995. Glede na dohodek znaša višina otroškega dodatka:
bruto mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1995		višina otroškega dodatka	
do vključno	manj kot	v SIT	v % zaj. plače
	28.111	7.106	22
28.111	33.711	6.137	19
33.711	44.910	5.168	16
44.910	50.510	4.199	13
50.510	61.710	3.230	10
61.710	123.196	2.261	7
Pravico do otroškega dodatka imajo otroci do dopolnjenega 15. leta starosti, starejši pa če imajo status učenca ali rednega študenta do 26. leta starosti
Center za socialno delo Mozirje
Solčavski vinarji
Solčava je tudi letos imela svojo tradicionalno Vinarsko. Po odstopu bivših članov Prosvetnega društva se je zbralo 20 novih, ki so pripravili svoj prvi program z zabavno vsebino.
V enem mesecu se je začelo in zaključilo iskanje izvajalcev programa in še v tem mesecu so z vajami naštudirali program Vinarske. Smeha vredni skeči, video spot Bicikel, cirkus, obisk premjeja Drnovška in predsednika Vinarske ter moški kan-kan, so iz dokaj številnega občinstva privabili salve smeha. Spet so se sprehodili od gostilne do gostilne in nazadnje sta se kuharska mojstra izkazala še s pečenjem štrudla s pomočjo pripomočkov, kot je mešalec za beton, in za boljšo raztegljivost testa sta dodala kar ženske elastične nogavice.
Kljub številnim obiskovalcem dveurnega programa so Solčavani pogrešali večje število mask. Sponzorjem velja posebna zahvala, saj je bilo z njihovo pomočjo dodeljenih deset nagrad najboljšim maskam in le-te niso bile majhne (skupna vrednost 70.000 SIT). Predsednik Prosvetnega društva Boštjan Strmčnik pravi, da je prvič kar dobro uspelo, da pa bodo do naslednjega leta poskušali dobiti še kakega novega člana in izvesti tudi igro ter boljši kulturni program. Težava je seveda v tem, da so člani skoraj vsi v šoli in so množične vaje zato težko izvedljive. Verjemite, da je bila v zakulisju kot vedno prava zmeda, a tudi to spada k dobri Vinarski na odru. Če si težko predstavljate to prireditev in si je še niste v živo ogledali, vas lahko naslednje leto mladi ustvarjalci zopet popeljejo v svet smeha in pustnih noči.	Slavica Slapnik
Koncert učencev in mladinskega orkestra GŠ
Tudi zadnji koncert učencev in mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje, zgodil se je pred štirinajstimi dnevi v nazarskem Delavskem domu, je potrdil že znano dejstvo, da šola pri pouku mladih glasbenih talentov lepo napreduje.
Na odru so se zvrstili učenci različnih instrumentov od 2. do 6. razreda. Videti in slišati je bilo različne duete, med katerimi so bili še posebej zanimivi dueti klavirja in tolkal. V takšni zasedbi sta nastopila tudi gosta koncerta iz Glasbene šole Velenje, učenec 5. razreda tolkal Mitja Melanšek in prof. Jelka Veber.
Največje pozornosti in navdušenja poslušalcev pa je bil tudi tokrat deležen mladinski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Francija Goljufa.
Vodja lepo uspelega koncerta je bila prof. Tadeja Cigale.
Franci Kotnik
Čajavka v izvedbi folklorne skupine oyka
Zadnjo februarsko nedeljo so na odru Delavskega doma v Nazarjah gostovali plesalci in plesalke folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, ki so predstavili svoj zadnji celovečerni projekt z naslovom Čajavka.
Čajavka obuja, kot smo zapisali že v prejšnji številki, več kot sto let star običaj iz Gornjega Grada, ko so se mladi, ki v tistih časih niso smeli v gostilne, zbirali po domovih in se ob obveznem čaju razvedrili s petjem, plesom in družabnimi igrami.
V programu Čajavke je moč slišati nekatere znane pesmi, kot na primer Jaz sem muzikant, Nocoj je en fajn večer, Micka Kovačeva itd.. Tudi plesno je program izredno bogat: Cvaj šrit, Špic polka, Povšter tane, Rašpla, Meti tanc, Štajeriš itd., vanj pa so vpletene tudi družabne igre Konja podkovat, Radovednost, Mlin, Vaganje rac in Ženitev.
Predstava, pod katere plesno postavitev se je podpisal Drago Primožič, tekst pa je delo Francija Fužirja, ki na Čajavki tudi aktivno sodeluje, je zelo zanimiva in sproščena in si vsekakor zasluži večjo pozornost, kot jo je bila deležna ob tokratni priložnosti. Nenazadnje gre tudi v tem primeru za neprecenljivo izročilo naših prednikov.
Franci Kotnik
"S pesmijo v srcu"
Gornja misel je bila združevalna nit pevcev, preko šestdeset se jih je zbralo 25. februarja, v zadružnem domu v Bočni. Gostje iz Domžal, oktet TEŠ iz Šoštanja in domača, moški ter ženski pevski zbor, so napolnjeni dvorani v pesmi prezentirali najsrčnejša čustva.
Zakaj petje je najimenitnejša vrsta glasbe, njen pomen je neprecenljiv za splošno izobrazbo, za oplemenitev človeškega srca pa tudi za vzpodbujanje narodne zavesti. Zakaj Slovenec je rojen pevec in Bog poštenega veselja ne prepoveduje. Tako je svoje dni dejal Jakob Aljaž. Misli velikega sina slovenske zemlje je v svoj uvodni govor vpletel Marko Potočnik. "Kultura smo ljudje," je zaključil Potočnik, "mi smo dolžni oživljati zgodovino našega kraja in dolžni smo vse-jati kal, ki bo našim zanamcem govorila o nas kot o dobrih, kulturnih ljudeh!"
V tem poslanstvu je izzvenela pesem v kraju, ki se lahko pohvali s skoraj stoletno kulturo organiziranega zborovskega petja. Koncert so pevci in pevke iz Bočne skupaj z oktetom TEŠ ponovili v Gornjem Gradu. Škoda, da pred skoraj prazno dvorano. In vendar so pevci, številčnejši od gledalcev, dosegli svoj namen. Zadovoljili so tiste, ki jim je še kako mar za domačo slovensko pesem, prisluhnili so sosedom, prijateljem in znancem. To pa je največja nagrada za celoletno delo in vložen trud. Kljub temu pa ostaja grenak priokus.
Edi Mavrič
LJUDJE IN DOGODKI
"Imejmo se radi!"
Še en zelo uspešen koncert nastopajočih, ki so se predstavili pod geslom "Imejmo se radi". V Nazarjah so Irena Vrčkovnik, Ivan Hudnik in ansambel Vesna pripravili številno občinstvo ne le do ploskanja, marveč
tudi do petja in dobre volje.
Vstopnice so bile razprodane, stojišča pa so se razprodala še tik pred predstavo-. Dobro uigrana ekipa nastopajočih je začela s svojim programom. Dvorano je napolnila glasba in pritegnila pozornost obiskovalcev. A ne le besedila pesmi, prav tako je bilo vredno prisluhniti bogatim veznim tekstom	obeh povezoval-
cev Ide Baš in Marjana Šnebergerja, ki sta odlično spajala posamične koščke celotnega spektakla. Irena in Ivan sta predstavila svoje uspešnice, poleg tega pa zapela par venčkov narodnih pesmi. Ansambel Vesna je s svojo odlično pevko Vero Trafela poleg pop glasbe in narodnih pesmi izvedel še par narodnozabavnih viž, ki so prav tako naletele na bučen aplavz. Irenini gostje so bili domačini, oktet Savinjski Ave, ki je za popestritev programa zapel dve slovenski pesmi. Izzvenel je eden zadnjih koncertov zasnovanih v tej obliki. Izvajalci so v minulem letu gostovali v mnogih slovenskih krajih in ni
dvoma, da je zamisel Franca Trstenjaka, idejnega vodje projekta, polno uresničena.
Vse se je začelo zaradi prestavitve naše slovenske pesmi Kanadi, a končalo se je dobro tudi za vse glasbe željne Slovence. "Med človekom in Bogom je pesem,“ je bilo povedano v enem izmed mnogih čudovitih stavkov. Dve uri koncerta sta resnično združili ljudi na odru in pod njim ter oboje dvignili više od vsakdanjosti in življenjskih težav. Ni dvoma, da je taka prireditev dobrodošla, saj da vsakomur nekaj in je prepojena z ljubeznijo.
Čestitke veljajo tudi dobrima organizatorjema, Radiu Ognjišče in seveda Prosvetnemu društvu Jelka Nazarje. In kaj je povedala Irena po večerji: "Tako dobro pogoščeni pa še nismo bili po nobenem tovrstnem koncertu." Upanje nastopajočih, da jih bodo poslušalci zapisali tja, kjer so prijetne strani življenja, se je po odzivu sodeč uresničilo.
Slavica Slapnik
Nastopajoči so navdušili (foto: Ciril Sem)
Dopustite mi zmagati
Vsi poznamo napeto vzdušje pred tekmovanji. Mnogi naši varovanci oziroma (po najnovejšem izrazoslovju) osebe s posebnimi potrebami so do nedavnega ta občutja občudovali le pri drugih.
Specialna olimpiada je prišla v Slovenijo iz Združenih držav Amerike. Družina Kennedy je bila glavni pobudnik tega gibanja, kajti v družini so imeli deklico s takšnimi potrebami. Tudi v Sloveniji si to gibanje utira pot. Lahko pritrdimo: "Kar dobro gre!" Za širitev tovrstnega dela se je treba zahvaliti Zvezi
movanje samo. Aktivna udeležba na Specialni olim-piadi je ena od oblik dela, kako izboljšati in poenotiti življenje oseb s posebnimi potrebami. O pozitivnem vplivu aktivnosti pri vseh ljudeh pa je bilo prelitega že mnogo črnila.
Razvojni čas je zahteval, da so bili ljudje z zmerno, težjo
društev za pomoč duševno prizadetim iz Ljubljane (pred nedavnim se je preimenovala v Sožitje) in vodilnim delavcem centrov širom po Sloveniji. Le-ti so pravočasno skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci uvideli pomembnost te oblike dela za ljudi s posebnimi potrebami.
Z razširitvijo gibanja Specialna olimpiada in odprtjem Varstveno delovnega centra (VDC) v Mozirju so ta občutja napetosti, premagovanje treme, priprave na start in sam start spoznali tudi varovanci VDC iz Mozirja. Lepo je tekmovati ob navdušenem navijanju, najlepše pa je, ker vedno nekdo tudi zmaga. Sreča ob izrečenih besedah:	"Zmagal
sem!" (pa čeprav je zmag nekoliko več) je popolna in iskrena. Zavedati se moramo, da veliko pomeni že tek-
in najtežjo motnjo v duševnem razvoju in z dodatnimi motnjami zaprti v krog svoje družine ali v oddaljenem zavodu. Družba se je zavezala, da so ti časi mimo. Naša naloga je skrbeti za čim bolj človeka dostojno in običajno življenje populacije, ki je del nas vseh. Upoštevajmo, da je življenje v tovrstnih družinah dodatno oteženo in potrebno še mnogo večjih odrekanj. Naj ne izzvenijo v prazno prošnje: "Dopustite mi zmagati, če pa tega ne bom zmogel, mi dopustite, da bom hraber v svojem poskusu!"
Te besede niso le kot prošnja nam, ki nam je zaupano delo z njimi - temveč kot naša skupna obveza. Je pa to del slovesne zaprisege Specialne olimpiade.
Vodja VDC Mozirje Vilma Marčinko
iü	1
A 7A i
OBLAČILA ZA
Na trgu 36, Mozirje	DRVŽlNO
MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE ALI S KARTICO
/m
17	fr5 n irHTl/ž^A ITT) rr\A n	ÄY
1 lW/P\ ril I k\f( ))(( >A\/k\/i)) \wllV1/A\
^ Li li 1/2? \y7	uuVsU^/^7 u UQJa V
- TUDI DARILNI BON -
Avtocenter Kray Polzela
Otvoritev prodajno servisnega centra Hyundai
1.	marca so na Polzeli otvorili nov servisno prodajni center v Hyundaievi mreži na slovenskem trgu. To je Avtocenter Kralj - Cast d.o.o..
Vozila Hyundai so že šesto tudi s po dvema odmičnima
KiiimfNiH mm
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI,
ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV:
TERGIAVMIIAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138	8-12 IN 14-18
TEL. 063-720-406	SOBOTA 8-12
leto prisotna na našem tržišču in po naših cestah se jih vozi že več kot 18 tisoč. V Sloveniji je danes
27	pogodbenih prodajnih in
28	pogodbenih servisnih mest, na Polzeli gre za center v obeh funkcijah, prodajni in servisni. Prodaja vozil Hyundai se je v zadnjih letih stalno povečevala, velik skok pa je bil narejen prav v lanskem letu, ko je bila prodaja v primerjavi z letom 1994 podvojena. Skupno je
gredema in posameznim elektronskim, računalniško vodenim	vbrizgavanjem
goriva ter močmi motorja od 75 do 130 konjev. Korejski proizvajalci niso pozabili tudi na varnost v obliki ABS zavornega sistema, zračne vreče (air bag) in različnih ojačitev karoserije, tudi bočnih v vratih. Vse to ponujata tudi limuzina Sonata in lahko komercialno vozilo H-100. Poleg vsega omenjenega ne
1 	\	DARILA ZA VSE
	\ PRILOŽNOSTI,
	A IGRAČE, GALANTERIJA...
1 V	j Odpmo:
	vsAk dAN od 8h do I9h
Grabnerjeva hiša	soboTA od 8h do 15h i
f Na trgu 7, Mozirje	TEL. 852-712 1
1 konkurenčne cene, ugodni pCačiCni pogoji.	
1 Bliža se 8. marec,	40 mučenikov, materinski dan... '
Obiščite nas, ko boste želeli razveseliti	
i vaše najbližje in se pustite presenetiti! L	
	Vaš Cekin n
bilo prodanih 2.558 vozil, samo v prvih dveh mesecih letos pa že tisoč. Vozila Hyundai so tako najbolje prodajana vozila na slovenskem trgu v kategoriji japonskih in korejskih proizvajal cev.
Hyundai je v zadnjih dveh letih temeljito spremenil svoj spodnji in srednji razred avtomobilov. Nastali sta dve novi družini avtomobilov, to sta Accent in Lantra. Potrebni so bili tudi popolnoma novi motorji Alfa s prostornino 1,3 in 1,5 litra za Accente in Beta s prostornino 1,6 in 1,8 litra za Lantre. To so motorji visoke tehnologije, večventilske tehnike,
gre spregledati izredno pomembnega dejstva, da so namreč Hyundaievi avtomobili na voljo po zelo dostopnih cenah. Za vaš denar boste dobili kar največ avtomobila, vrhunsko kvaliteto izdelave pa podpira še triletna garancija.
V Avtocentru Kralj na Polzeli se s prodajo in servisiranjem avtomobilov ukvarjajo že vrsto let, zato vam na Vašo željo lahko pomagajo tudi s strokovnimi nasveti. Sicer pa je najbolje, da se oglasite pri njih na Polzeli 91 a ali jih pokličete po telefonu št. 720-283 ali 720-116. Z veseljem vam bodo odgovorili na vaša vprašanja.
EP
ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA MOZIRJE
Spoštovani,
vljudno vabimo Vas in Vaše prijatelje na srečanje s pisateljem, režiserjem in igralcem
METODOM PEVCEM
v PETEK, 8. MARCA 1996, OB 19. URI v knjižnico Mozirje.
Istega dne, ob 17. uri si bomo v kinodvorani Mozirje skupaj ogledali novi slovenski film Carmen, scenarista in režiserja Metoda Pevca. Vstopnine ni.
Vabljeni!
ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE
Vabimo Vas na slavnostni koncert ob desetletnici gledališča Koreodrama Ljubljana JOSIPA LISAC POJE KARLA METIKOŠA v soboto, 30. marca 1996, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Sodelujejo Simfonični orkester in zbor Hrvaške radiotelevizije.
Odhod avtobusa 30.3.1996, ob 18. uri izpred občine Mozirje. Prijave sprejemamo v knjižnici Mozirje, tel. 831-292, do zasedbe mest. Cena: 2.500,00

'■««»i#	£>
f mvzA^iv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
vam v Samopostrežbi Nazarie nudi:
Sladkor 1/1	117.90 SIT
f Šr ,/•§'’ §S t .
Sveže sv. stegno kg 795,00 SIT Testenine 500 gr* 91.00 SIT Pralni prašek Weisser Riese 3,60
Olje Zvezda na zaboj 149,00 SIT Sveže sv. kare kg 695,00 SIT
Pril 500 gr 211.00 SIT
samo 799.00 SIT
Hazpiodaja leterskega blaga do 40% od 12.3.1996 dalje.
ZA NAfflPf
Vsi razlogi za NOVI TEDNIK
Novi tednik ni samo eno od slovenskih pokrajinskih glasil,-Mnogo več je - nepogrešljiv informator, znanec in prijatelj, ie 51 leto redni gost v 20 tisoč domovih na celjskem območju.
-Novi tednik izhaja vsak četrtek, za njegovo ceno pa dobijo bralci 40 strani branja iz naših krajev, in še 16 stranski TV vodič s sporedi skoraj vseh zemeljskih in satelitskih TV postaj.
-Novi tednik izhaja v 20 tisoč izvodih, v poprečju berejo en izvod trije ljudje.
Ugodnosti naročnikov:
-Mesečno plačevanje naročnine s položnicami, ki vam jih pošljemo na dom.
riž.
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK 63000 CELJE Prešernova 19
ulica ______ ______ _________ št ______________ pošta_________
naročam časopis "NOVI TEDNIK". Začnite mi ga pošiljati dne Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.______________________________;
podpis naročnika
UGODNOSTI : za naročnike brezplačno - trije mali oglasi letno in ena čestitka v sporedu Radia Celje. Mesečno plačevanje s položnicami, ki jih pošljemo na dom. Letni prihranek pri trenutni ceni je neverjetnih 5.640 SIT.
-Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 40. Torej boste kot naročnik prejeli kar 11 številk brezplačno.
-Naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica in vse posebne izdaje Novega tednika, kar je v poprečju še 6 časopisov letno.
-Naročniki imajo pravico do treh brezplačnih malih oglasov letno in do ene čestitke po željah na Radiu Celje.
Novi tednik pripravlja tudi nagradne akcije in igre za bralce.
TO ŠE NI VSE, A JE ZANESLJIVO NAJVEČ, KAR KATERI KOLI ČASOPIS V SLOVENIJI PONUJA SVOJIM BRALCEM KOT DARILO ZA ZVESTOBO.
Če ste se odločili za Novi tednik in redno plačujte naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 9.000 tolarjev letno, če gabi kupovali v prosti prodaji pa 11440 tolarjev letno. Če boste izkoristili še pravico do brezplačne objave malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste prihranili še 3.200 tolarjev. Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi tednik je tako neverjetnih 5640 tolarjev letno.
Smo vas prepričali?
Če vas nismo - preberite ta oglas še enkrat, napisan je bil zato, da vam pove. Prepričati vas noče. Prepričali se boste sami, ko boste postali naročnik Novega tednika, časopisa z najvišjo naklado na celjskem območju.
9. marca odpira svcia vrata
SALON POHIŠTVA
U MOZIRJU, ŠOLSKA UL 10
Izbirali beste lahke med vse stanevaniske in pisarniške cpremc (kuhinie, dnevne sebe, spalnice, etreške sebe, kcpalnice, predsebe...) demačih in tulih prcizvaialcev C UGCPNIH CENAH IN PLAČILNIH PCGCJIH SE PPEPPIČAJTE SAMI!
Salen be cdprt: ed pcnedellka de petka ed §. de IS. ure, eb sebetah ed S. de 12. ure
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Piše: Aleksander Videčnik
Iz roda v rod si podajamo vseh vrst kulturno dediščino. Sem spadajo nedvomno tudi razne oblike poustvarjalnosti. Naši predni ki so nam zapustili bogato dediščino, ki jim je pomagala prebro diti velike pritiske potujčevanja z raznih strani, ko je bila naša beseda smatrana kot govorica "kmetov", ko so naše pesmi poslušali kot neke vrste primitivno glasbo, ko so v šolah menili, da sodi tja le tuj jezik - pač govorica tistega, ki je tedaj nastopal kot mogočni gospodar. Kdor bere domačo zgodovino, ve, kako hudo je bilo za našega človeka po ukinitvi fevdalizma, ko je kar iznenada gospodaril po svoje, se srečeval z dajatvami, ki so zahtevale znanje računanja, ko so v naših razmerah bili kmetje lahek plen brezvestnih trgovcev z lesom, saj lastniki gozdov marsikje niso znali računati. Naj spomnimo, da je v okolici Ljubnega bilo še v poznih tridesetih letih tako, da si je tedanji učitelj Franc Kolar prizadeval v nedeljskih šolah naučiti kmete najpotrebnejše za gospodarjenje. Vse to še ni tako daleč, da bi smeli na resnico tistih časov pozabiti!
Našemu človeku je pomagala v najhujših stiskah ljubezen do materinščine in domače grude. To so branili za ceno najhujših nasilij med kmečkimi upori in pozneje pred tujci, ki so hlepeli po slovenski zemlji.
Ko smo tudi Slovenci dobili izobražene ljudi, ki so spoznali bedo sonarodnjakov in se postavili na čelo narodnostnega boja, so se naši predniki združevali v razna bralna in prosvetna društva. Pojavila so se pevska in gledališka društva, ki so na deželi širila slovensko besedo in našo domačo omiko. K temu, da so uspevala, so tiste čase veliko pripomogli učitelji in duhovniki v manjših krajih. Preveval jih je Slomškov duh ljubezni do materinščine, ki jih je tudi združeval.
V naših krajih je bila društvena
hCoij yycx
dejavnost zelo razvita in pestra. Najprej so bile čitalnice kraj srečanja naših ljudi, potem pa prostori, kjer so namestili, čeprav le zasilno, oder za pevske, glasbene in igralske prireditve. Tako so se ljudje izobraževali in spoznavali, da se tudi v našem jeziku da igrati, peti in pisati in seveda brati. Ljudje so naročali naše časopise, veliko so si prizadevali za širjenje mohorskih knjig, saj smemo upravičeno trditi, da nas je prav Mohorjeva družba učila brati, peti in po naše misliti. Preberimo si nekaj starih vabil za kulturne in narodne prireditve, o katerih so pisali tedanji časopisi.
Domovina je dne 25.12.1893 zapisala: "Pevsko društvo Gornji Grad priredi na Silvestrov večer veselico v dvorani gostilne Miku. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni!.“
Domovina, št. 29/1897: "V Gornjem Gradu smo na slovesen način praznovali "Sv. Cirila in Metodija". Na predvečer je bil ves trg prekrasno razsvetljen in po trškem sprehajališču viselo je polno lampionov. Pevsko društvo je prepevalo med pokanjem topičev. Vidil si v okolici več kresov in celo rakete so frčale po zraku.”
Slovenski gospodar, 25.1.1909: "Vabilo na veselico, katero priredi tamburaški zbor s sodelovanjem pevskega zbora Kat. izobraž. društva Mozirje dne 7. svečana t. I. ob 1/2 8 uri popoldne v hotelu Ilirija Mozirje. Vspored - Igra Novi zvon na Kartini, potem tamburanje in vmes poje pevski zbor. Vabijo se vsi prijatelji s trga in okolice Mozirje, kakor cele Gornjesavin-jske doline k obilni udeležbi." Slovenec, 22.10.1932: 'V soboto, dne 15.10. in v nedeljo dne 16.10. so na odru tukajšnjega prosvetnega društva igrali Mik-lovo Zalo. Igra je bila prav dobro obiskana... Med odmori je sviral Ksaverijanski tamburaški zbor...".
Janez Mavrič v Gornjem Gradu je zbral veliko vabil za razne prireditve v preteklem času. Nekaj teh bomo objavili, da si bo mogoče predstaviti zagnanost prirediteljev, ki so nekatera vabila napisali kar z roko in jih potem razmnožili. Bila so pač cenejša kot tiskana.
Takole je vabilo gornjegrajsko bralno društvo leta 1910:
kv<sisi 2dkvamci

V čast biseromašnika nadškofa dr. Antona B. Jegliča so pripravili združen koncert gornjesavinjskega okrožja Pevske zveze.

Pevska zveza
V nedeljo 17. septembra ob treh popoldne bo v veliki Škofijski dvorani v Gornjem gradu ponovitev
PEVSKEGA KONCERTA
cerkvenih pevskih zborov gornjesavinjskega okrožja Pevske zveze
združenega s proslavo
biseromašnika prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Ant, Bonaventure Jegliča
SPOKliO:
i Di'kliiiiimijii
I I*ll/lllilV «kill'll - /..ipd jo /«In»ženi /.boli I Sla mostni pu/.drami phur «nulškofu «Jr. Jrgliru i -Tiiahiv.	/..»p«»j«'» /diu/«-:ii /bori
KUMU ODMOK
I Nusiopi «•»•r'k vmili /borov:
. Sv. I' t .i n v i š <• k K.*.: .Nuša |x\sein . .Mešani /tjur Zmuiikaijeva . Kramar , Mešani zbor Setev , Ivu» Ocvirk / Mešani zbor	-	.
»«ter pol« i Vioko Vodopivce / Mešani zltor •; \
Na/ur jo: Vojaki na potu ! Vinlp Vodopivce / Molki «bor Slavo delu ! jvan pl. tajc Moški /bor , »o^iiii : Naša zvezda . Jak. Aljaž ! Mešani zbor Ujefcpa ptiča tožbn ! Jak. Aljaž • Mešani zbor Mo/, ir je: Knezov zet . Vinko Vodopivec- • Mešani /bor Na pore» • Mešani zbor
š j» arino: Mi vstajamo . Ant. Teti ; Moški /bor
Dekle, kaj s* tak žalostno . Martin 'Železnik •' Moški z.bur lluda /ena ! Vinko Vodopivec / Moški zbor Večer . Emi! Adamič- ' Mešani z.lmr Šmihel: Tiniea • Al. Mat • Meša ni zbor šentjanžova Peter Jereb Mešani zbor Tam kjer teče bistra Žila • Horvat /-Moški /bor S «. K r a ti č- i X r K K s. - Homec:
Moja domovina ■ Iv. I.nhnrnar i Moški z.l»*«r Pojdimo v škulce ! Hercijak / Moški zbor Ftosarska .’ Moški zbor
Na/urje: Nevesta Mnjdalcnka .' Nar. pripovedka » Mešani zbor Ujel e j: s ptifa tožba Vinko Vodopivec- ' Mešani /bor Molitev zn »urod Mešani /.bor Nasi o p m Hi /In
i.
V liri bili se dela dan Ob večerni uri
i r n v > k n p a j :
\ Savinjski dol 4. Zdrava Mariju iScUhjiIjI
V.i.«j«iiiii.i: I. «.•«!«•> s Din. j|. si «I. / h Din. «t«|iš« Vljudno vabljeni!
Prav na zanimiv način so vabili na koncert v Radmirju leta 1939.
ZGODOVINA <N NARODOPISJE
Stare
fotografije
m Pfii/s&:/ko/\fC8vr,
9*. £Txrt<&	, Zcmix.'r gaetmiri«
*9.ar-	°»	}x>p- ir pr&rrdf+em cžoiSu
jpmtc:	_______
C-«MSfr
j^aesa-
- <aoHro^> -
•? £?1£L
*sm> ne m
m'
~_<X?*OG —
IM«***»/#* Z*2tmx y*rt *4&* ’J*ll /** «m.
Vn£e3r n&n*&ei'4 Ivmbmr#* Met O&riritt. 0£>*tC?£Z
<*&*■■■ ttarpTrX-a.
£-/T3rm’t> lAst-fCHHzlec.
Vstopnina-, i-se^$pinj.s«&£ts.c>m.
*UJ	- Jj°P'S Äfty,«*a0:4ft5i
r7** odmon £yr<t t<xmgu.raSje%. orMesie-r,
Po Koncertu prof ta začara.
In še ena zanimivost! Pevska zveza (Gornjesavinjsko okrožje Pevske zveze) je vabila na "veliki" koncert pod kozolec Jožefe Štiglic v Radmirju. Na vabilu najdemo tele podatke o pevovodjih: Radmirje - Ivan Ročnik, Šmihel - Ivan Naraločnik, Homce -Ivan Časi,	Mozirje	-	Štefan
Skornšek,	Šmartno	-	Matija
Ugovšek, Gornji Grad	-	Davorin
Jelen, Ljubno - Ante Tevž, dočim je združene zbore vodil zvezin pevovodja, prof. Marko Bajuk iz Ljubljane. Prav je, da se teh pevovodij ob tej priliki spomnimo. Saj se jih na sploh premalo!
Iz podatkov na vabilih lahko razberemo, da je bila, poleg navedenih	zborov,	še	vrsta
drugih, predvsem mešanih sestavov. Tako smemo trditi, da je bilo zborovsko petje na ravni, ki bi si jo danes težko predstavljali. Seveda pa ni bilo kaj dosti drugače z gledališko dejavnostjo. To je za Gornji Grad temeljito opisal Edi Mavrič, žal pa ostanejo sive lise po drugih krajih v naši Dolini, ki pa so prav tako pridno delali. Morda bomo tudi do podobnih del kot v Gornjem Gradu prišli še drugod. Za Mozirje je odrsko dejavnost pred leti popisal neumorni, žal že pokojni režiser Franc Cesar.
V času, ko je zunaj glavnih središč vse manj kulturne ponudbe, je delovanje ljubiteljskih skupin toliko pomembnejše. To velja tudi za naše prilike! Od nekdaj je znano, da narod, ki zanemarja svoje kulturno izročilo, nima v sebi moči obraniti se tujega vpliva in odmika od lastnih korenin. Veliko večji narodi skrbno ohranjajo svojo izvirno
kulturo, saj je ta kot kri v telesu - potrebna življenju in preživetju. Žal so časi, ko ob izobilju raznih materialnih dobrin kaj hitro pozabljamo na usodo naroda in tako se zdi, da je sedaj ta čas. Vpliv tujega je že tako občuten, da včasih že kar moti. Ali se bomo končno zavedali, da so naši največji umi vedno znova opozarjali na ljubezen do svojega, pa naj bo to pesem, beseda ali knjiga. Premalo nas je, da bi lahko bili v tem pogledu lahkomiselni!
Zveste bralke in bralci lepo sledijo naši želji po objavi starih fotografij, ki prikazujejo življenje v naših krajih. To je dragoceno izročilo, ki ga ne kaže skrivati pred javnostjo.
Če bi želeli biti bolj določeni, potem naj povemo, da s slikami odkrivamo marsikateri dogodek, ki je že tonil v pozabo, pa seveda marsikateri način dela v nekdanjih razmerah in ne nazadnje oblačilno kulturo naših prednikov.
Vse to ponudi mladim vpogled v nekdanje okoliščine, v katerih so predniki živeli in delali. Zanimive so tudi slike, ki ponazarjajo razne običaje in navade. Iz njih marsikdaj razberemo več, ko lahko kdo pove. Najpomembnejše pri tem pa je ohranjanje in dokazovanje naše izvirne kulture.
Med meščani prejšnjega obdobja je vladalo prepričanje, da ljudje na deželi žive nekako daleč za razvojem. V zvezi s tem se najdejo prav
žaljivi zapisi, ki nakazujejo, da je tod vladala huda zaostalost. Fotografije dokazujejo prav nasprotno. Tudi dejstvo, da smo imeli v naših krajih kar dosti ljubiteljskih fotografov, je pripomoglo k temu, da so med ljudmi še stare slike, ki marsikaj povedo. Ko že govorimo o tem, naj opozorimo, da bi si želeli še slik v zvezi z delom rokodelcev na domovih (štira) in seveda posnetke težjih kmečkih opravil. Tudi obrtniki prejšnjega obdobja so zanimivi.
Torej, dragi prijatelji naših Novic, na vas je, da bomo obogatili zanamce z vedenjem o preteklosti, tako bodo morda bolj spoštovali spomin na svoje prednike.. V prihodnji številki bomo opisali nekaj domačih fotografov po Dolini, pa prosimo, če kaj o tem veste, da nam sporočite, Hvala za sodelovanje in da bi tako še dolgo ostalo.
Slika, ki nam jo je poslala Marija Atelšek s Tera, je posneta leta 1937 na Kijevem posestvu na Teru. Dobro vidna je "vlačuga", tako so kmetje imenovali načine vleke sena v hudih strminah. Naložili so ga na vejevje ali na rante in ga potem spravili po strmini navzgor. Tu, kjer je viden travnik, je po tolikih letih že gozd, saj se danes kmetje takih strmin ne lotevajo več.
NASVETI
Zdravniški
nasveti
Vprašanje:
Imam žolčne kamne. Pravijo mi, naj se grem operirati, meni pa se nič prav ne da.
Prosim, če mi poveste, katera operacija je bolj primerna. Ali se kamni res ne dajo odstraniti brez operacije? Ali je po operaciji kaj bolje? Kolegica je bila operirana, pa ni bilo po operaciji nič bolje. Zdaj pa zdravnik pravi, da bi morala jaz tudi dati kamne ven, ker so baje kot tempirana bomba, pa se bojim, da bom še na slabšem. Napadov nimam, tudi po jajcih in po "pohanem" ne. A je res, da imam kamne zato, ker sem debela? Ali je res, da bi se jih znebila, če bi shujšala?
M.
Odgovor:
Žolčni kamni so pogostejši pri ženskah, in to pri obilnejših. Ko so kamni že v žolčniku, hujšanje ne pomaga več...
Če delajo kamni bolniku težave, jih je pač potrebno operativno odstraniti. Res pišejo tudi o topljenju kamnov z zdravili. Vendar ta metoda ni primerna za vse žolčne kamne (žolčni kamni se namreč razlikujejo po sestavi in obliki). Topljenje kamnov z zdravili je dolgotrajno in pogosto ne doseže zaželenega učinka, saj se kamni radi kmalu ponovijo. Tudi zunajtelesno drobljenje žolčnih kamnov se je izkazalo kot manj primerna metoda. Drobci se zelo radi zagozdijo v žolčevodih in lahko zaradi tega povzročijo zelo resne komplikacije.
Kadar je torej potrebna odstranitev žolčnih kamnov, pride v poštev le operacija, pri kateri odstrani kirurg žolčnik s kamni vred.
Operacija je lahko klasična ali laparoskopska. Pri klasični operaciji prereže kirurg pod desnim rebernim lokom in prekine vse plasti trebušne stene, da pride do žolčnika in ga odstrani. Bolnikom s sladkorno boleznijo in debeluhom se po operaciji rana rada zagnoji. Zato kirurgi pogosto svetujejo, da bolniki pred planiranim operativnim posegom shujšajo. Če je le mogoče, v teh primerih operirajo laparosk-opsko.
Pri laparoskopski operaciji kirurg trebušne votline ne odpira, pač pa uvede skozi majhne reze v trebušni steno optične in kirurške inštrumente. Žolčnik odstrani v celoti, enako kot pri klasični operaciji. Vendar je laparoskopska operacija lažja, manj boleča, ležalna doba v bolnišnici je krajša (le par dni) in bolnik je prej sposoben za delo. Laparoskopska operacija pa, žal, ne pride vedno v poštev. Tako je pri bolnikih, ki imajo okvaro jeter, kamne v žolčevodih, ali pri tistih, ki so bili že kdaj operirani v zgornjem delu trebušne votline in imajo zaradi tega prirastline.
Po operaciji se mora bolnik počasi navaditi na življenje brez žolčnika. (Vsak organ namreč nečemu služi, celo žolčnik.) Zato svetujemo po operativnem posegu previden in počasen prehod na običajno prehrano.
Včasih se zgodi, da ima bolnik po operaciji enake težave, kot pred njo. To na žalost velikokrat pomeni, da že pred operacijo niso bili žolčni kamni razlog za težave, ampak nekaj drugega. Takrat je pač potrebno poiskati ostale možne vzroke za bolnikove bolečine.
Žolčni kamni pogosto ne delajo bolniku nikakršnih
težav. V tem primeru operacija ni potrebna. Zato primerjava s tempirano bombo ne vzdrži in se tokrat (za spremembo) z vašim zdravnikom ne strinjam. Če nimate težav, vam jaz operacije ne bi svetovala. Tudi sama se ne bi dala operirati,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je objavilo v Ur. 1. št. 7, dne 7. 2. 1996 uredbo o izvajanju intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Republiki Sloveniji. Namen spodbujanja reje krav dojilj je ohranjanje travnih površin v funkciji proizvodnje, povečane prireje mesa, preusmeritev iz mlečne prireje v rejo mesa, pomoč manjšim kmetijam in povečanje staleža živali.
Pogoji za pridobitev premije so naslednji:
-	kmetija mora imeti tri ali več krav;
-	mleka ne sme prodajati v mlekarno, doma ali ga predelati v mlečne izdelke;
-	živali morajo biti registrirane (oštevilčene) pri območnem selekcijskem zavodu, enako teleta;
krave dojilje morajo biti pripuščene ali osemenjene z mesnimi biki ali z biki kombiniranih pasem;
-	rejec se obveže, da bo imel živali vsaj 13 mesecev v hlevu (izločene nadomesti z drugimi). Vse te zahteve glede osemenjevanja bodo veljale v letu 1996. Rejci morajo zahtevati za osemenjevanje bike, katere predlaga selekcijska služba območnega zavoda.
če bi ne bilo potrebno. Vsaka operacija pomeni določeno tveganje in ne nazadnje - tudi boli.
dr. Maja Natek, spec. spl. med.
I.	Osemenjevanje za RJ pasmo: Evro 110463, Peri 110596, Bob 110812 ali mesne pasme: Šan-dor 160827, Formin 160862, Lano 160863, Morin 160864.
II.	Osemenjevanje za SL pasmo: Samuel 120558, Iran 120593, Heroj 120601, Gandi 120624, Tališ 120547, Hodža 120645, Harkov 120655.
III.	Osemenjevanje za ČB pasmo: Šandor 160827, Formin 160862, Lano 160863, Morin 160864. Seme imenovanih bikov bodo imeli na veterinarski postaji. V drugi polovici leta 1996 bodo prišli novi biki in vas bomo seznanili, kateri pridejo za osemenjevanje krav dojilj. Teleta omenjenih bikov imajo boljše pitovne lastnosti.
V letu 1996 so tri višine premij za krave dojilje:
-	nižinske kmetije 15.000 SIT,
-	hribovske kmetije 18.000 SIT,
-	višinske in strme kmetije
20.000	SIT.
Rejec, ki je uveljavljal premijo že leta 1995, mora pri vsaki naslednji vlogi priložiti poročilo o uporabi telet iz prejšnje sezone.
Za vse nejasnosti glede reje krav dojilj se lahko obrnete na selekcijsko ali svetovalno službo območnega zavoda.
mag. Jože Marovt
Rejci kokoši!
Če morda potrebujete jarkice za obnovo ali povečanje vaših jat, jih lahko dobite pri nas! Jarkice so rjave pasme, 20 tednov stare - tik pred začetkom nesnosti.
Prodajali jih bomo od ponedeljka, 11.3. dalje /do razprodaje/ na farmi v Varpolju /Rečica ob Savinji/ vsak dan od 7. do 14. urel
Informacije: tel. 831-940
_____	Zadruga mozirje
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Reja krav dojilj in možnosti državne podpore
NASVETI IN OGLASI
t Strupenost
pesticidov ali ubyajo nas nežno
ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Država
pomaga
lastnikom gozdov
Ne iščite dokazov za moje trditve, ker so skrbno pometeni pod preprogo. Dokazi bodo prišli na dan čez nekaj ali čez mnogo let. Takrat bodo “odgovorni” ugotovili hudo strupenost snovi, ki so danes v redni in nenadzorovani prodaji in uporabi. Za nekatere ljudi bo takrat že prepozno. Tako piše v svoji knjigi “Toksičnost in mu-tagenost pesticidov” avtor Anton Komat.
V naših telesih se kopičijo pesticidi, izjemno nevarne snovi, ki s svojim delovanjem motijo najosnovnejše procese v celicah in tkivih. Nobene razlike ni med posledicami delovanja nekega pesticida, ki povzroča blokade encimskega sistema dihalne verige pri neki žuželki, domači mački, človeku, žabi ali deževniku. Posledice so enake za vse organizme, ki so v svoji evoluciji uporabili sistem dihalne verige. Prag toksičnosti ne obstaja, saj je taka snov že v minimalnih količinah toksična. Meje toksičnosti si je človek ustvaril sam, na podlagi preverjanj toksičnosti v krajših obdobjih, ki ne morejo biti relevantna. Ali preprosto povedano, da bi dokazali nestrupenost nekaterih snovi, bi morali preučevati njihov učinek v malih dozah v zelo dolgem obdobju.
In kje lahko kupite takšne snovi? V vsaki kmetijski trgovini. Prodajajo jih prodajalci, ki niso strokovno usposobljeni. Kupujejo jih kmetje in pridelovalci, ki vedo o strupenosti teh snovi še manj. Uporabljajo jih pa v dvojnih dozah, da zanesljivo zaležejo. Pri uporabi ne upoštevajo varnostnih predpisov za lastno zaščito (uporaba zaščitne obleke, filtra za dihanje in podobno). Kot poročajo zdravniki, je največ direktnih zastrupitev prav pri ljudeh, ki so z nekim sredstvom škropili, pa se za to delo niso primemo zaščitili. Če še lastnega zdravja ne varujejo, kako naj od takih kmetov pričakujemo, da bodo za prodajo pridelovali pridelke z primernimi dozami strupenih snovi.
Ali veste, da je lepo rdeče jabolko, v katerega boste zdajle ugriznili, škropljeno desetkrat ali dvanajstkrat, odvisno od leta.
Ali veste, da je vino iz buteljke, s katerim ste nazdravili ob prazniku, enako škropljeno po šestkrat ali desetkrat.
Pri nas sta v prodaji tudi strupena pripravka Deherban A in Dikocid, ki vsebujeta zloglasni herbicid 2,4-D. Znan je iz vietnamske vojne, kot sestavni del defoliantov, s katerimi so Američani škropili džunglo, da bi si olajšali boj proti Vietnamcem. Povzročili so strahotne nakaze novorojenčkov, množične spontane abortuse in sterilnost moških. Pri nas je -ponavljam - v prosti prodaji!!! imena dokazano nevarnih snovi pa so skrita za komercialnimi imeni, tako da pravo snov lahko razberemo le iz deklaracije, ki je po zakonu obvezno priložena vsakemu sredstvu.
Ko je komisija za strupe RS obravnavala podaljšanje dovoljenja za uporabo herbicida atrazina, je prevladalo stališče zagovornikov uporabe z edinim argumentom, da bi prepoved povzročila velike finančne probleme domači tovarni proizvajalki. Ne zanašajte se torej, da vas bodo komisije varovale pred strupenimi snovmi, ker v njih ne sedijo le biologi in zdravniki. Atrazinska sredstva za varstvo rastlin so tako še naprej splošno razširjena.
Pesticidi delujejo tudi na naše dedne zasnove, posledice pa so degenerativna obolenja, rak itn. Italijanski znanstvenik Amerigo Mosca, dobitnik nagrade za kemijo na svetovni razstavi v Bruslju, je na osnovi primerjav mutageničnih testov izračunal ekvivalent mutagenosti med pesticidi in radioaktivnim sevanjem. Ugotovil je, da 6300 kg pesticidov deluje podobno kot atomska bomba jakosti, kot je padla na Hirošimo. Kaj mislite, koliko kg teh snovi porabi letno Zgornja Savinjska dolina? Upam, da vas bodo zgornji stavki prepričali, da boste vsi, ki uporabljate pesticide, svojo porabo znatno omejili. Če se odločite za uporabo pesticida, natančno upoštevajte pravilne količine in pravilno ravnanje s temi snovmi.
Zeleni Franček
Znano je, da so sneg, led in žled v dneh okrog Novega leta v naših gozdovih povzročili ogromno škodo.
Vnaprej obljubljena posledica tega je odredba "o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1996", ki jo je izdal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Znano je tudi, da so na zgornje-savinjskem in šaleškem gozdnogospodarskem območju v treh letih zaradi lubadarja morali posekati okrog 30.000 kubikov dreves, ki so jih napadli podlubniki. Na podlagi vseh ukrepov in z veliko pomočjo lastnikov gozdov, se je v lanskem letu posek lubadark zmanjšal na 7.000 kubikov.
Razdejanje v gozdovih po zimski naravni nesreči je seveda veliko in gozdarji se bojijo ponovne namnožitve lubadarja, zato je bila odredba pravzaprav nujna. Roki za izdelavo polomljenega in podrtega drevja so zelo kratki: do 20. marca morajo lastniki gozdov posekati drevje jelke in bora ter urediti sečišče, enako pa morajo do 31. marca narediti z drevjem smreke in macesna.
Če lastnik teh del ne bi mogel opraviti, mora najkasneje deset dni pred iztekom roka obvestiti zavod za gozdove, če pa zaradi prevelikega obsega kljub temu ne
bi zmogel del, bo gozdarski inšpektor določil dodatne ukrepe in podaljšal rok izvedbe.
Za lastnike je zelo pomembno še naslednje:	najprej je obvezna
sečnja polomij in lubadark ter ureditev gozdnega reda na sečišču - prej redna sečnja ni dovoljena.
To so seveda izjemni ukrepi, ob njih pa država tudi pomaga in spodbuja njihovo uresničevanje. V tem primeru bo prispevala sredstva za gozdno higieno - za pospravilo vrhačev in polomljenega drevja. Znani so tudi normativi: od 12 do 32 ur na hektar, dnina je okoli 9100 tolarjev, stopnja sofinanciranja (od 30 do 50 odstotkov) pa je odvisna od funkcije gozda. Poleg tega pri obnovi poškodovanega gozda lastniki lahko računajo na kritje 50 odstotkov povečanih stroškov poseka, zastonj sadike in na 20 do 40 odstotkov kritja stroškov sadnje.
Povsem jasno je, da je nujno vsa dela opraviti v dogovoru z revirnim gozdarjem, ki tudi izdaja odločbe, te pa so nujna podlaga za sofinanciranje. Časovna stiska je velika in revirni gozdarji vsega naenkrat ne bodo zmogli, zato velja priporočilo, da lastniki obvestijo revirnega gozdarja, se z njim dogovorijo in sami izdelujejo polomijo.

parket 16 E klasa kotel Sine AR4 cisterna 2000 steklena prizma vobitekt SV 4
X Mozirje in ) Ljubno ob Savinji y tel: 832 01 1 in 841 267

1.999.00
59.999.00
39.999.00 339,00
1.999.00
1.049.00
35.550.00
78.660.00
86.940.00
lepenka
tuš kabina polkrožna pralni stroj	913
915
Cene veljajo za gotovino!
V vrednosti nad 100.000 SIT brezplačna dostava na dom. IZOLES Mozirje	in	HEIKO Izoles üubno
832-011____________________________________________841-267
Praprotnikova 3b, Mozirje tel. In fax. 831-331
Pa so šle in spet je vse po starem. Te počitnice namreč. Minejo, do te mine. Toko hitro jih zmanjka, do še dobro, do sploh imajo svoj začetek. Po vendor nič ne pomaga. Jamrati in objokovati jih. Bolje je, do si dopoveš, do je lahko življenje brez njih tudi zabavno, prijetno in sploh komfortno. Šolo gor, šola dol, soj sploh ni tako slabo. Nr ti dolgčas in poleg manj zanimivega učenja se pojavi celo zanimivo spoznavanje te znanosti, kor priznaj. Koko si se imel(a) za Valentinovo? Kakšno je bilo počutje v letošnjem pustnem dnevu? Če so odgovori pozitivni in so se ti usta oblikovalo v nasmeh, sem zadovoljno tudi jaz, sicer po ti pravim takole: kmalu bo leto naokoli in tokrat bo novo priložnost zo maskiranje. Kor se po tiče ljubezni, ni treba čokati praznika zaljubljencev. Ljubezen, in njo lepi trenutki, lahko pride jutri ali pojutrišnjem. Posebno “nevaren" je zanjo čas pomladi. Toko menda pravijo tudi stori ljudje.
Ja, ja.
P- IN Aj [JOSIANE
dobi I I.OOK!
IGlSK
Ti dvr l)Aiivi si a spi i na potezi. TaIco FNOsiAVNi sia za koivibiNAcijo iN vkIno učiNkoviii. Modil v feb <lvi h ItarvaIi jF Uliko rtaIno puikA/AN Tudi V NAŠIM ČA' sopisu. V TFM PRIMERI |l NASVFi qliclr Larvi odvi*'
Nič ČUllNIFjA, či jr sp /ivA črno - bi Ia ha, s so jo oho/evAli <iio Hi Al It k iN SiONisi, ki so |>rav lAko ši VFfInO aM spl I \k11 aIm Z \ dANAŠNji ČAS	4
PEpriA S\|/NAČilNI 'jsl* VZOREC vj "ČRNO bill II IlNiki" VI IjA ZA I ll (jANCO iN URI ji MISI Ia VZORČEk SE ujema ENObuiVMM oblvčiloM aU dodATsk Rdi či liAnvi. Eno-ItARVI \ OVRAINik iN masnim n \ bluzi iz |||||||\ UMIKA bodo (TaIi '
|) l®i:! ii v V '"'iRO Š N j I M IeII^SJz TICjA VZORCA
vijeljfi kr vrste stro-
(j A iE'
MckIa naIašč ko
<josi. Vi ncIar
Pom-
mes
frites
brom-
pirja
maščoba
CVttjc
sol za
za
posipanje
i	t 1. Surov, ne
'' ’	f - premajhen
• jrompir obupi in ga jp nožem ati s posebno napravo nareži na enakomerne palčje.
Stresi jih na prtič in jifi v njem osuši.
tezi razgrej vbodna .1.90 stopinj, oba je dovolj vroča, če na ročaju lesene buhatnice, jjj tj jo potopiš vanjo, začno nastajati I mehurčbj.)
Cvreš te manjše frotičine krompirja Ubrati (v maščobi mora plavati).
‘Brž bp se žično jonci zlato rumeno barvati, vzemi brompir iz maščobe, ga odcedi, maščobo še enbrat razgrej, ponovno stresi vanjo bpompir in. ga ocvri do borna.
4 Šele ocvrt brompir potresi s soljo.
Pommes frites na razCične načine
j 1. Krompir nareži na palčje z napravo, vreže nanje vzorčebj Z mo de lčbi v oblibj Čr£ ali modelčbj pecivo izreži srčje, drevesca, črje in ih ocvrt
3.	9{a ribežnu za bumare naribaj čisto tanje jrompirjeve ploščice. Ocvri jih hrustljavo rjavo in po ojusu začini s čebulno soljo, zmleto papritp, mešano začimbo za čevape aß. curryjem.
Če bi rad jrompirjeve slamice, jrom-nareži na palčje, tanje bot las.
MLADI BOBENCEK
naših ocenah kar Pa ne samo to, dpirana verzij a» sneženi mož, z
Fred časom smo videli v Slovenskih novicah snežaka velikana. Prav takšen korenjak z idealnimi merami je zrasel tudi v kokarski "Zijalki". V višino je meril 300 cm, težak pa je bil po
okoli tone.
naš je bil tudi eman-saj je bil z ene strani druge pa snežena žena.
CJ
‘E?
i
>t/0
o
ta
Že po trgu se pode, same lepe mašhare. Vodi pustni jih župan, hi je glavni le ta dan.
Pustna
Fyu, fyu, fyiyu Kdo igra taho glasno? Trala, lala, tralala naš ansambel Boj se ga.
Cici - pust mozirski
Pust je praznih ve staro in mlado se v i Pust mozirski obhs
■voj jaz, prememl\obraz. dekleta kraljice, prebarvali lice.
nili
ustpjahe prelevili.
o nadaljevali dek mozirskega ostali.
o
‘E?
'5
B
>t/0
o
53
td
d
"3
53
’S
B
I!
D O
*5: n
^ Q. O
3 => 3 ®
D -
s: g-°<
Nagrado za pravilen odgovor v februarju (ker te ljubim, Darja Švajger) to je UUalkman, ki ga podarja Zadruga Mozirje, je žreb namenil Martini Pečnik iz Ljubije	Pokrovitelj:
47. Čestitamo!
NRGRRDNO VPRRŠRNJC: Ime pevca Magnifica!
ŠPORT
I.A slovenska odbojkarska liga - ženske
Oslabljena ekipa Zg. Savinjske proti Celjankam
V	zadnji tekmi play-outa v 1.A slovenski odbojkarski ligi so igralke Zgornje Savinjske na domačem igrišču po pričakovanju izgubile z vddilno ekipo Celja z rezultatom 0:3 (-3, -14, -10).
Čeprav so nastopile močno oslabljene, brez treh standardnih igralk, so Zgomjesavinjčanke prikazale solidno igro, predvsem v drugem nizu, katerega bi lahko z malo več zbranosti in športne sreče celo dobile. Tako so osvojile drugo mesto v skupini in si s tem priigrale štiri (4) točke pred zaključnimi boji končnice za uvrstitev v 1.A ligo.
V	končnici se bosta ekipam iz play-outa pridružili še najboljši ekipi iz l.B lige in po dvokrožnem sistemu igranja se bo izkazalo, kateri ekipi ne sodita v najelitnejšo konkurenco in bosta izpadli v nižji kakovostni razred.
Franjo Pukart
Smučarski skoki za pokal Cockta na Ljubnem
Prenovljena 75-metrska (K-75) skakalnica na Ljubnem je nudila pretekli petek in nedeljo obilico užitkov tako skakalcem kot tudi gledalcem.
V	petek, 28. fabruaija so se v smučarskih skokih za pokal Cockta pomerili dečki do 16 let. Tekmovanja se je udeležilo 69 tekmovalcev iz vse države. Organizator SSK Velenje je s pomočjo SSK Ljubno ob Savinji pripravil dobre pogoje za zanimivo tekmo.
Prvo mesto je osvojil Robert Kranjec, drugo Uroš Peterka in tretje Primož Delavec, vsi člani SK Triglav Kranj. Peti je bil Marko Zorko, SSK Velenje, Ljubenci pa so se razvrstili takole: 41. Luka Ajnik, 60. Klemen Juvan in 67 Primož Piki.
Več gledalcev se je ob skakalnici v Ijubenskem Kolovratu zbralo v nedeljo. Primeren čas in zanimivost tekmovanja za gledalce sta botrovala napetemu vzdušju pod strmino.
Organizator SSK Ljubno ob Savinji BTC je pripravil tekmo za pokal Cockta v kategoriji dečki do 15 let in Memorial Franca Naraločnika za mladince in člane. Med triinpetdesetimi tekmovalci do 15 let je pokal Cockte osvojil Robert Kranjec, drugi je bil Bine Norčič, oba SK Triglav Kranj, tretje mesto pa si je priskočil Blaž Vrhovnik, SSK Ilirija Center. Luka Ajnik je bil 34., Primož Piki pa 48., oba SSK Ljubno. Mladinci so se razvrstili takole: 1. Anže Urevc, SSK Stol Žirovnica, 2. Boštjan Brzin, SK Tržič Trifix, 3. Grega Merhar, SD Dolomiti, naš Klemen Juvan pa je bil 13.
S skoki članov so gledalci dobili poleg ostalih radosti celotnega tekmovanja še en dober razlog za veselje, dvojno ljubensko zmago. Prvo mesto si je priskočil Tomaž Murko, drugo Robi Kopušar, oba SSK Ljubno, tretje pa je Peter Kolenc SSK Velenje.
Vse čestitke organizatorjem in našim mladim junakom!
Marko Slapnik
Robi Kopušar in Tomaž Murko
(foto: Marko Slapnik)
Mozirski lokostrelci solidni na evropskem in odlični na domačem prvenstvu
Državni reprezentanti iz LK Mozirje so se na nedavnem evropskem prvenstvu v dvoranskem streljanju odrezali zelo solidno. Pri članicah compound je Jožica Emeršič zasedla 11., Bernarda Zemljak pa 13. mesto. Pri članih je bil Štefan Ošep 18.. V ekipni konkurenci so naši lokostrelci zasedli 4. in 8. mesto.
Takoj po vrnitvi z evropskega prvenstva so sledili novi nastopi doma in na tujem. 24. februarja je bila tekma v disciplini 3D na Brdu. Pri članicah je zmagala Bernarda Zemljak, pri juniorjih Sebastjan Finkšt, v absolutni konkurenci pa je bil Dušan Perhač peti.
Dan kasneje so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja v italijanskem mestu Malfalcone. Pri članicah je zmagala Jožica Emeršič pred Bernardo Zemljak, pri mladincih je bil Grega Emeršič prvi in Sašo Emeršič tretji, v absolutni konkurenci pa je bil Dušan Perhač četrti.
Minuli vikend je potekalo odprto prvenstvo Slovenije in državno prvenstvo v INDOORU (18 m, dvorana). Na odprtem prvenstvu je v ženski konkurenci z novim državnim rekordom 573 krogov zmagala Jožica Emeršič, Bernarda Zemljak pa je bila s šestimi krogi manj druga. Pri moških compound so se mozirski tekmovalci razvrstili takole: 3. Štefan Ošep, 8. Dušan Perhač, 17. Grega Emeršič in 48. Sašo Emeršič.
V	boju za naslov državnega prvaka je pri ženskah zmagala Jožica Emeršič pred Bernardo Zemljak, pri moških pa so bile uvrstitve naslednje: 4. Štefan Ošep, 5. Dušan Perhač in 10. Grega Emeršič. Ekipno zo mozirski lokostrelci zasedli 3. mesto.
Franci Kotnik
Konjeništvo
Primož Rifelj znova v slovenskem vrhu
Mladi, perspektivni konjenik iz Mozirja, Primož Rifelj, se po letu dni, v katerem je odslužil vojaško dolžnost, znova vrača v razred najboljših vrstnikov v Sloveniji. Poleg tega je od nedavnega vsaj delno rešil tudi problem financiranja, saj se je v vlogi sponzorja v njegova športna prizadevanja vključilo podjetje Šared iz Ljubljane.
V	lanskem letu je Primož na državnem prvenstvu v Celju osvojil 7. mesto, na turnirju v Velenju je dosegel eno drugo in eno tretje mesto, na turnirju v Lipici pa je zmagal. Konjeniški klub Mozirje je tako v letu 1995 med 35 slovenskimi klubi osvojil zelo dobro 10. mesto. Kljub temu so se razmere glede možnosti treninga toliko zaostrile, da je Primož letos prestopil k velenjskemu konjeniškemu klubu.
Podjetje Šared iz Ljubljane, katerega del dejavnosti je povezan z gostinstvom, v sponzoriranju jahača - preskakovalca ovir vidi svoj marketinški interes, saj gre za šport, ki ga spremlja predvsem nekoliko višji sloj družbe. Prav v tem sloju pa gre iskati turiste, ki ob obisku v določenem kraju pustijo največ denarja, seveda če to možnost imajo. V Zgornji Savinjski dolini je zaenkrat nimajo prav veliko. Primožev novi konj bo nosil ime Šared Profi.
V	tem času se Primož Rifelj že pripravlja na nastop na Madžarskem, sicer pa skupaj z novim sponzorjem v letošnjem letu načrtuje tretje mesto na državnem prvenstvu, tretje mesto v tekmovanju za naslov najboljšega jahača, nastop na kvalifikacijah za pokal VOLVO (to je največje mednarodno tekmovanje v tej športni panogi), poleg tega pa naj bi Primož postal stalni član državne reprezentance.
Začetek letošnje sezone je obetaven, saj je Primož na nedavnem turnirju v Lipici osvojil dvakrat drugo mesto in bil proglašen za najboljšega jahača na turnirju.
"Opulena kura11 pri Ložekarju
Lep sončen dan je še podkrepil, željo mladih in manj mladih kmetovalcev naše doline po druženju na smučeh in po privlačni trofeji, ki jo je letos drugič zapovrstjo pripravila Zadruga Mozirje.
Tekmovanja v veleslalomu za trofejo “Opulena kura" se je udeležilo 155 kmetov, njihovih naslednikov ter zaposlenih v Zadrugi Mozirje in svetovalni službi PE Moziije. Prvega marca je bilo pri Ložekarju res živo. Na snegu se je trlo različnih smučarjev in opazovalcev. Največ pozornosti so bili brez dvoma deležni smučar z opremo izpred nekaj desetletij in seveda maskoti tekmovanja - opulena kura in petelin. Vsi trije so se pokazali kot aktivni smučarji, katerim padci ne pokvarijo razpoloženja.
Po besedah Andreja Presečnika se je ZKZ kot organizator in financer s soorganizatorjem Kmetijsko svetovalno službo, odločila za nadaljevanje tradicije nekdanjega TOK-a, ki je redno organiziral takšna tekmovanja (za svinjsko glavo), predvsem zaradi družabnosti, ki jo kmečki človek brez dvoma potrebuje. Tako je dokazala res številčna udeležba. Zmagovalci so dobili poleg lesenih kolajn še praktične nagrade, ki so se jih še posebej razveselili. Najmlajši je dobil karton alpskega mleka, starejši pa piva, ženski zmagovalki sta se razveselili lesenih korit za rože. Praktično nagrado je dobil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja, 70-letni Jaka Matijevec. Prva mesta so osvojili:
Ženske: 16-35 let: Pavla Voler (ZE Luče); nad 35 let: Silva Šes-tir (ZKZ).
Moški: 16-35 let: Bojan Mazej (ZE Moziije); 36-45 let: Slavko
Logarska dolina
Bric (ZE Šmartno); 46-55 let: Jože Pečovnik (ZE Solčava); nad 55 let:	Anton Dešman (ZE
Solčava).
Ekipe so se odrezale takole: 1. ZE Luče, 2. ZE Solčava, 3. ZKZ.
S predzadnjim časom si je tako kot l3ni privozil "opuleno kuro"
Veseli dobitnik "opulene kure" - Rafko Krznar
(foto: Ciril Sem)
Rafko Krznar.
Kmetov prav nič ne moti, da sta iz enega tekmovanja nastali dve, za svinjsko glavo in opuleno kuro, prej nasprotno, želijo si čimveč takih srečanj.
Marko Slapnik
Smučarji tekači enajstič
Podjetji Logarska dolina in EPSI Nazarje ter Športno društvo Solčava so v soboto, 24. februarja, organizirali 11. smučarski tek po Logarski dolini.
Tekmovalci so se v lepem zimskem vremenu pomerili na progah	dolžine	8 in	30
kilometrov, zmagovalci	po
posameznih kategorijah pa so bili:
trim tek (moški in ženske) - 8 km: Drago Bregar (V. Bloke) in Nevenka	Vahtar;	dečki	do
vključno	14. leta	- 8	km:
Denis Turšič (Lož); ženske nad 30 let - 30 km: Andreja Bari
(Slovenj Gradec); moški do vključno 40. leta - 30 km: Igor Jelen (Velenje) z najboljšim časom teka 1.18.29.6 ter moški nad 40 let - 30 km: Niko Svolšak (Zreče).
Zaradi dobre organizacije in čudovitega okolja se bodo tekači v Logarsko dolino vedno znova radi vračali.
KF
¥ odbojki vsa prva mesta Ljubencem
Končal se je ciklus tekmovanj osnovnošolcev v odbojki. Kot vsako leto je za to tekmovanje vladalo veliko zanimanje, saj je odbojka še vedno najbolj priljubljen ekipni šport v naši dolini. Tekmovanj v odbojki so se tudi letos udeležile ekipe iz vseh štirih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline.
Dekleta in fantje petih in šestih razredov so se pomerili v mini odbojki, dekleta in fantje sedmih in osmih razredov pa so igrali na celem igrišču.
Posamezna tekmovanja so se odvijala na Ljubnem, v Moz-*'irju in Gornjem Gradu. Rezultati so potrdili dejstvo, da se odbojka spet vrača na Ljubno in to z velikimi koraki, saj so vsa prva mesta zasedli odbojkarji in odbojkarice Osnovne šole Ljubno. Kaj podobnega ne pomnijo niti najstarejši učitelji športne vzgoje.
Rezultati seveda niso slučajni, saj v okviru izvenšolskih dejavnosti vadita odbojko dve bivši zelo dobri odbojkarici Maja Mori in Mateja Rigelnik ter športni pedagog Gorazd Sotošek. Slednji je v
novembru začel delati tudi z ljubenskimi srednješolci, ki so pokazali izjemno veliko zanimanja za vadbo.
Vse to je vzrok, da na Ljubnem vedno bolj zori misel o ustanovitvi odbojkarskega kluba, ki bi vključeval mladino tega dela doline.
In	še	rezultati posameznih
tekmovanj:
Mlajši dečki: 1. OŠ Ljubno,
2.	OŠ	Gornji	Grad,	3.	OŠ
Mozirje, 4. OŠ Luče.
Mlajše deklice: 1. OŠ Ljubno,
2.	OŠ	Gornji	Grad,	3.	OŠ
Luče, 4. OŠ Mozirje.
Starejši dečki: 1. OŠ Ljubno,
2.	OŠ Mozirje, 3. OŠ Gornji Grad 4. OŠ Luče.
Starejše deklice:	1. OŠ
Ljubno,	2. OŠ	Luče,	3.	OŠ
Mozirje, 4. OŠ Gornji Grad.
R.P.
Smučanje v Novi Štifti
Letošnja zima je z ugodno snežno odejo in nizkimi temperaturami zopet privabila na smučišče ‘Glukove njive' veliko mladih in starih smučarjev.
Športno društvo Nova Štifta je 17. februarja organiziralo smučanje v maskah. Po posebnih pustnih pravilih je komisija strokovno neodvisnih strokovnjakov prisodila prvo mesto Francu Žerov-niku. Tekmovanja se je udeležilo 25 mask.
18.	februarja pa je prav tako v organizaciji ŠD potekalo prvenstvo občine Gornji Grad v veleslalomu. Na odlično pripravi jeni progi je tekmovalo 85 tekmovalcev iz Bočne, Gornjega Gradu in Nove Štifte.
Občinski prvaki v posame-
znih kategorijah so postali: ženske nad 25 let - Mali Darinka, Nova Štifta, ženske od 15 do 25 let -Poličnik Lucija, Gornji Grad, moški do 15 let - Sovinšek Jure, Nova Štifta, moški	nad	45 let	-	Fortin
Alojz, Gornji Grad, moški	od	30	do	45	let	-
Krznar Marjan, Nova Štifta, moški	od	15	do	30	let	-
Kaker Marko, Nova Štifta. Ekipno je slavila Nova Štifta pred	Gornjim Gradom	in
Bočno.
Rafko Žerovnik
Radar na Šavnicah z gozdarske perspektive
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije smo na osnovi Zakona o gozdovih zadolženi v prvi vrsti za varstvo gozdov ter za spremljanje stanja in razvoja gozdov. Kot lokalni strokovnjaki za gozdove in prostor smo usposobljeni in zadolženi tudi za presojo posegov v prostor. Na nedavnih javnih tribunah so sodelovali sicer priznani strokovnjaki, vendar večina od njih Menino oz. Šavnice zelo slabo pozna. Žal nikomur od organizatorjev ni prišlo na misel, da bi na javno tribuno povabil tudi domače, lokalne strokovnjake, ki v tem prostoru živimo in delamo. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije - Območne enote Nazarje smo se v problematiko posegov na Menini planini vključili zelo dejavno. Problematike smo se lotili izključno v okviru naših pristojnosti, preudarno in strogo profesionalno, kolikor nam to dopuščajo razpoložljivi kadri in naše znanje.
In kakšne so bile naše aktivnosti?
Za problematiko posegov na Šavnice smo gozdarji izvedeli v januarju 1995, ko sem se spodaj podpisani udeležil, bolj ali manj naključno, sestanka na Upravni enoti v Mozirju. Na sestanku je bil poleg predstavnikov Upravne enote Mozirje in Gozdnega gospodarstva Nazarje prisoten državni sekretar na ministrstvu za obrambo g. Bogataj. Takrat zaradi vojaške skrivnosti še ni bilo govora o radarju, temveč o gradnji 'vojaškega objekta s stalno posadko'; pogovor pa je potekal predvsem o pridobitvi zemljišč za gradnjo tega objekta. Pb tem sestanku smo na Zavodu za gozdove - območni enoti Nazarje ugotovili, da je Vlada RS že leta 1994 gozdne parcele na Menini, kjer naj bi vojaški objekt stal, razglasila za gozd s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom se po Zakonu o gozdovih razglasijo s prostorskim delom gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, če je izjemna poudar-jenost funkcij gozdov v interesu lokalne skupnosti, oziroma s prostorskim delom gozdnogospodarskega načrta območja, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v širšem interesu (45. člen). Čeprav 94. člen Zakona o gozdovih določa, da se v primeru izjemne poudarjenosti funkcije gozdov do sprejetja prostorskih delov gozdnogospodarskih načrtov proglasijo gozdovi s posebnim namenom s predpisi lokalnih skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v interesu lokalne skupnosti, oziroma s predpisom Vlade RS, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v širšem interesu, je vendarle nenavadno, da niti Zavod za gozdove Slovenije, ki deluje od I. maja 1994, niti ustrezne službe Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki je po Zakonu o gozdovih usmerjalo gospodarjenje z nazar-skimi gozdovi do začetka delovanja Zavoda za gozdove Slovenije, v primeru načrtovanih posegov v prostor na Menini planini uradno nista bila konsultirana.
Ker smo se na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove bali, da bo Ministrstvo za okolje in prostor v lokacijskem postopku obšlo lokalne institucije, smo še v mesecih januarju in februarju 1995, na osnovi lastne iniciative, izdelali inventarizacijo z valorizacijo obravnavanega prostora z naslovom Presoja posledic morebitne gradnje vojaškega objekta na Šavnicah. V tem dokumentu smo opozorili, da je planota Menina zavarovana kot območje površinske in podzemne geomorfološke, hidrološke, botanične, zoološke ter gozdne naravne dediščine z naravnimi spomeniki Jespa in jezero Biba, nadalje, da je na Menini predlagano osnovanje krajinskega parka, da je tu gozdni rezervat Menina - Strojnik in da je Gozdno gospodarstvo Nazarje leta 1992 predlagalo razširitev omenjenega rezervata v smeri proti vzhodu na Šavnice in na del planote. Analizirali smo tudi ogroženost vodnih virov ter rastlinskega in živalskega sveta. Študijo smo poslali na Ministrstvo za obrambo in na Ministrstvo za okolje in prostor s prošnjo, da nas o nameravanem posegu in aktivnostih v zvezi s tem podrobneje seznanijo. Od Ministrstva za obrambo nismo dobili odgovora. Ministrstvo za okolje in prostor nam je v marcu 1995 poslalo v vednost dopis, s katerim je našo študijo o presoji posledic morebitne gradnje vojaškega objekta na Šavnicah poslalo na Ministrstvo za obrambo in jih pozvalo, da naše ugotovitve uporabijo kot eno od strokovnih podlag za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Zaradi tega nas je v avgustu 1995 Ljubljanski urbanistični zavod kot nosilec projekta z naslovom Pbročilo o vplivih na okolje za objekt na Šavnici, katerega naročnik je bilo Ministrstvo za obrambo, vključil v pripravo poročila kot sodelavce in sicer za področje rastlinstva, živalstva in rabe prostora. Šele tedaj, ko smo dobili z naročilom za izdelavo študije tudi del projektne dokumentacije, smo uradno izvedeli, da gre na Šavnicah za postavitev vojaškega radarja dolgega dosega. Nalogo je bilo treba izdelati v zelo kratkem časovnem roku (dober mesec), zato ničelno stanje ni bilo v celoti ugotovljeno. K izdelavi naloge smo kot konzultanta pritegnili tudi dva zunanja strokovnjaka (dr. gozdarskih znanosti z Biotehniške fakultete in biologinjo). Poudariti je potrebno, da smo analizirali izključno presojo vplivov z vidika lokacije, gradnje in delovanja objekta - vplivov sevanja nismo presojali in upoštevali, ker za to nimamo potrebnega znanja. Izsledki naloge so pokazali, da bo poseg v prostor močno vplival na živalski svet, predvsem pa bodo močno prizadete ekološke in socialne funkcije gozda (vodni viri, gozdni rezervat, predlog krajinskega parka). Izdelek z analizami in kart-nimi materiali smo oddali Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu sredi septembra 1995. Strokovnjaki
Ljubljanskega urbanističnega zavoda so separatna poročila, ki so jih prejeli od raznih sodelavcev, združili v skupno poročilo in v ta namen tudi potrebno skrčili. Ker so naše ugotovitve v določenih delih povzeli preveč splošno in po našem mnenju preveč omilili, smo s posebnim dopisom Ljubljanski urbanistični zavod na to tudi opozorili in predlagali ustrezne popravke.
V januarju 1996 smo bili vabljeni na lokacijsko obravnavo, ki jo je razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor. Medtem smo na Območni enoti Zavoda za gozdove strokovne analize in ugotovitve gleda posega v prostor na Šavnicah dodatno preverjali, usk-
Kako zahtevna so nekatera znanstvena in strokovna področja, se je lepo pokazalo na drugi javni tribuni v Nazarjah, ko je zaradi neraziskanega in zato prezahtevnega	področja	na izpitu
padel tudi profesor Jeglič. Čeprav je njegova strokovna razlaga bila dobrodošla in koristna, pa je nastal problem, ko zaradi nedovoljene raziskanosti področja	profesor	Jeglič ni
mogel dati končne definicije v svoji razlagi, kar pomeni, da je na tem	področju	stroka še
vedno ujeta v šah, če uporabim ta žargon. To pa pomeni, da je lahko tudi strokovna razlaga zaradi tega določen riziko, kar seveda tudi je, kajti ni dokončne definicije pojma, ki bi lahko denjantirala to misel. Zato je tudi iz strokovnega vidika gledano domnevna gradnja vojaškega objekta na Menini sila sporna, kajti morebitnih posledic takega posega v naravo niti stroka ni pripravljena ali ne more prevzeti nase.
Katera in kakšna institucija nam
lajevali in tehtali v okviru strokovnih služb in strokovnega sveta. Sklepna ugotovitev na osnovi izdelanih študij, poznavanja terena in ostalih presoj je bila, da je lokacija objekta s strokovnega vidika nesprejemljiva. Tako stališče smo zagovarjali na lokacijski obravnavi, z našimi izsledki in stališči pa smo seznanili tudi Centralno enoto Zavoda za gozdove v Ljubljani, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, g. Bogataja in državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, g. Ferlina.
Toni Breznik, dipl.ing. gozd., vodja OE ZGS
potem v tem primeru lahko zagotavlja neokrnjenost naše narave in neprizadetost nas krajanov, še tega ni sposobna niti znanost, ki naj bi bila temelj varnosti vsestranskega razvoja sodobnega sveta.
Tako odpadejo lepe in prepričljive besede, odpadejo raznorazni interesi (tudi kapitalni) odpade vsaka misel, kajti odgovornost do ljudi, narave in prihodnosti je enostavno prevelika. In tu se ustavimo, ali stopimo korak nazaj: Anhovo, Černobil, Hirošima, dogodki, ki so vsak po svoje zaznamovali usodo človeštva in zahtevali ogromno strahot in mnogo življenj. Posledice se čutijo še danes in še dolgo se bodo.
Mogoče nelogična primerjava z Meninskim radarjem, vendar nič se ne ve in po toči zvoniti je prepozno. Zato je treba narediti vse in prav vse, da tega zvonenja pri nas ne bo.
Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad
Zimovanje na Plenim
Minilo je teden dni zimskih počitnic. Za mnoge so to čisto navadni šole prosti dnevi. Toda otrokom, ki so zimovali na Menini, so to dnevi, ki ostanejo v spominu preko celega leta, do naslednjega zimovanja. Nekateri so bili letos prvič, toda gotovo ne zadnjič. Kajti vse, tudi tisto bolj hudo, na primer iti peš na Menino, ko se vgreza do kolena in še globlje, je lepo. in kaj počnejo otroci na Menini? Kot prvi namen je šola smučanja, poleg tega so se vsak dan odvijala tekmovanja (smuk, slalom, veleslalom, skoki) poleg tega še turna smuka. Čisto drugačna je pozimi tudi Jespa, ki si jo otroci vsako leto ogledajo. Letos je bilo zelo lepo vreme, z obilico snega, toda če je drugače, vodniki poskrbijo za zabavo otrok kar v domu
(tarok, šah, razni kvizi, karaoke). Ne morem vsega našteti, kaj vse razveseljuje otroke na Menini, ki je pozimi skoraj odrezana od sveta, tako da sta prva dva vodnika potrebovala skoraj osem ur, da sta prispela v dom na Menini po novoza-padlem snegu. Takšne požrtvovalnosti ne vidiš dandanes kjerkoli. Zato se v imenu staršev otrok tečajnikov, ki so zimovali na Menini, zahvaljujem vsem vodnikom in njihovim pomočnikom. Posebej zahvalo pa želim izreči Micki in Faniki, ki že vrsto let kuhata in skrbita za tečajnike, kot da sta vsem dobra stara mama!
Hvala.
V imenu staršev otrok tečajnikov
Marko Potočnik Bočna 102
Tudi strokovnost na spolzkem ledu
Odgovor na članek "Ali je lokalna samouprava v nesreči res zatajila"
Nisem prijatelj polemiziranja v medijih, vendar je na prispevek župana iz Luč le potrebno odgovoriti, ne zaradi tega, da polemiziram, temveč za osvetlitev in razjasnitev nekaterih zadev in dejstev.
Mislim, da je moja izjava v časopisu Naš čas le dosegla nek pozitivni namen in odziv, saj se je vsaj nekdo, to je g. Zamernik, oglasil in analiziral odnosno podal in pojasnil nekatere dogodke ob tej zimski nesreči. Mislim, da je prav, da se to ve, ne samo v ožjem krogu občanov ampak tudi širše. Da zadeve niso potekale tako kot bi morale odnosno kot bi bilo objektivno mogoče, je nakazal tudi sam g. Zamernik.
Takoj v začetku moram in želim pojasniti, da moja izjava novinarju Našega časa ni bila izjava predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, kot je v časopisu dobesedno citirano in navedeno. Ta izjava je bila izjava mene kot občana, ki sem tudi sam bil brez električnega toka enkrat 2 dni, drugič pa 3 dni. Bila je to izjava člana občinskega sveta Ljubno in sem se tudi čutil odgovornega in dolžnega za čimprejšnjo ureditev kritičnih razmer, saj so bili v moji okolici odnosno na veji, na kateri sem tudi sam priključen, brez elektrike nekateri občani v Savini 4, nekateri pa tudi 5 dni in je bil pritisk teh ljudi na mene velik. Zato je bilo nevmesno odnosno krivično vmešavanje gasilske zveze v to zadevo, za kar pa g. Zamernik iz že zgoraj omenjenih dejstev ni vedel. Vsi skupaj pa vemo in moramo vedeti, da s strani tistih, ki strokovno vodijo in odgovarjajo za zadeve elektro sistema, ni bilo narejeno vse, zlasti takrat, ko je bil za to čas. Razumljivo je, da je v taki, lahko rečemo katastrofi težko urediti in rešiti vse zadeve naenkrat in da je bilo vloženega veliko truda in naporov za sanacijo in čimprejšnjo ureditev razmer tudi s strani Elektra. Vendar veliko premalo pa , je bilo napravljenega poprej, v poletnih mesecih, za pravočasno čiščenje ob električnih vodih, veliko premalo storjenega za modernizacijo vodov, to so kabelski vodi in še bi lahko našteval. G. Zamernik v svojem prispevku navaja, da želi te neprijetne dogodke čimprej pozabiti, kar pa, mislim, da ni prav odnosno da ne smemo pozabiti
teh in takih zadev, da znamo in moramo ločiti dobro od slabega. Da nam je tisto, kar je dobro, podlaga, da tako delamo in ukrepamo tudi ob drugi odnosno naslednji nesreči, še manj pa ne smemo pozabiti napak, da jih drugič ne ponavljamo, ampak da jih na podlagi pridobljenih izkušenj odpravljamo. Ob mojem razmišljanju odnosno ob tej moji izjavi pa je bi! moj namen in želja zares dobronamerna in to samo v naslednjem.
Da je nujno in neobhodno, da se ob taki ali slični nesreči naša dolina le poveže v eno celoto, ker smo ob takih primerih skupno na eni ladji, ki je ogrožena, in jasno je, da si vsi želimo, da jo rešimo. V taki situaciji, mislim, da so prav župani prvi, da na take zadeve reagirajo, in to ne samo posamezno ampak skupno. V tej situaciji bi bilo prav, da bi se takoj sestali skupno z Elektroni in Telekomom, ugotovili stanje in skupaj takoj poiskali optimalne rešitve. Če je bila delavcem Elektra potrebna pomoč, bi jo lahko župani takoj ponudili preko gasilskih društev in civilne zaščite. Na podlagi ugotovljenih razmer in stanja naj bi se za posamezna področja, za posamezne elektro veje formirale ekipe, predvsem gasilcev, ki imajo zaščitno opremo kot tudi svoje dodatne UKV zveze. Tem pa naj bi se kot strokovna pomoč pridružil eden ali največ dva delavca električarja, pa tudi delavci Telekoma, če je potrebno. Tako bi bila precej hitreje očiščena posamezna področja odnosno vodi. Če Elektro za to ni imel dovolj ljudi, naj bi bili ravno župani tisti, ki bi s svojo avtoriteto dosegli pomoč od drugod, tako v ljudeh kot materialu.
Tako pa se je dogajalo, da smo se v občinah, v krajih, tako na Ljubnem, v Gornjem Gradu, v Lučah in drugod občani samoiniciativno organizirali ter čistili in sekali drevesa, grmovje in ugotavljali napake. Jasno - brez zaščitnih sredstev, brez strokovnega nadzora in seveda v neprestanem strahu in bojazni, ali je odnosno ali bo v električnih vodih napetost in kdaj bo ta napetost. Brez vsakih pooblastil smo posegali v tuje imetje in imamo nekateri še danes težave okrog tega. Če bi se vsaj približno tako organizirali, kot sem nakazal v svojih razmišljanjih, temu ne bi bilo
tako in hitreje, boljše in v skladu s predpisi ter v skladu s primerno strokovnostjo bi se zadeve urejale in razreševale.
Iz vsega navedenega se vidi, da je bil moj namen dober in naravnan v pozitivno smer. Ker pa je v prispevku g. Zamernika omenjeno tudi gasilstvo in gasilska zveza, pa naslednje.
Ni res, da je gasilska zveza vrsto let opremljala alpinistično enoto PGD Luče. Ni res, ker je bila ta enota ustanovljena na gasilski vaji v mesecu oktobru 1993 in so za to leto finančna sredstva že bila opredeljena in razdeljena po finančnem načrtu gasilske zveze. Zavedali smo se tako v poveljstvu kot tudi v predsedstvu, da bo opremljanje te enote kar hud zalogaj in da bo potrebno nekaj let, da bo ta enota dokončno opremljena. V letu 94 smo dobili od civilne zaščite občine Mozirje nekaj sredstev in smo jih namensko porabili za opremo te enote, to je 112.000 SIT. V 1. 94 smo ob rebalansu proračuna SO Mozirje z vlogo zaprosili za 250.000 SIT za nadaljnje opremljanje . te enote. G. Zamernik je bil takrat delegat skupščine, ko skupščina odnosno delegati ob sprejemanju rebalansa te vloge niso upoštevali odnosno je niso pozitivno rešili in tako nismo dobili teh 250.000 SIT. V L 95 pa so
se itak sredstva za požarno varstvo združevala odnosno po meriiih pritekala na novonastale občine in gasilska zveza za te namene ni imela nikakršnih sredstev. Tudi to so dejstva, g. župan.
Okrog funkcijskega sindroma pa samo to. V mesecu februarju 1995 sva na skupnem sestanku v razgovoru z župani vseh petih občin v Lučah jaz in poveljnik zveze izjavila, da če na gasilski zvezi nismo pravi ljudje, ni nobenih zadržkov in problemov z najine strani, da vodenje zveze in poveljstva prevzamejo drugi. Vendar se to ni zgodilo, češ, da to sploh ni problem in potreba. Zato ta očitek funkcijskega sindroma, verjemite, boli, ker je neresničen in neutemeljen, kar sva oba dokazala s svojima odstopoma z željo, da pripomoreva k stabilizaciji in ureditvi razmer na področju gasilstva v dolini z željo, da društva ostanejo povezana v gasi Iški zvezi. Trdno sva prepričana, da je to edina prava pot za uspešen nadaljnji razvoj požarnega varstva in zaščite in reševanja v vseh 15 društvih in vseh petih občinah. Pa brez zamere, g. župan!
Franc Terbovšek Radmirje 77B
Udbomafijske razmere v LD Luče ( S.N. št.4, 23 februar 96 )
Lovci lovske družine Luče ob Saviniji smo dolžni kratko pojasnilo tistim bralcem Savinjskih novic, ki jim je bila v življenju dana sreča, da s piscem članka z zgornjim naslovom še niso imeli opravka., ali da ga sploh ne poznajo.
Lovska družina Luče ob Saviniji- je čisto normalna kot katerakoli izmed 415 lovskih družin v Sloveniji. Pri svojem delovanju se srečujemo z enakimi radostmi in problemi, ki so značilni za lovske bratovščine. Razlika med našo lovsko družino in ostalimi je le v tem, da drugi nimajo v svojih vrstah takšnih članov kot je avtor pisma z zgornjim naslovom, to pa zato, ker so s takšnimi že davno "opravili".
Če bi hoteli našteti vse "cirkuse", ki jih je g. Škrubej do sedaj uganjal v lovski družini, bi bile ene Savinjske novice premalo. Ker pa menimo, da bralcev to ne zanima, niti ni to način za razreševanje problemov, smo lovci v lovski družini Luče ubrali pot, ki jo za to predpisuje Poslovnik naše lovske družine. Na osnovi pravil, ki jih določa Poslovnik je bil g. Škrubeju s strani Disciplinske komisije izrečen ukrep izključitve iz lovske družine za dobo enega leta s tem, da disciplinski ukrep ne bo izvršen, v kolikor v preizkusni dobi enega leta ne bo ponovno storil disciplinskega prekrška. Ker pa očitno g. Škubej meni, da za njega ne veljajo nobena pravila
in da lahko počenja vse kot v "nekdanjih" časih, je takoj preko vašega časpisa začel z razširjanjem laži in podtikanji.
Trditve, da je en član dobil za odkupnino funkcijo tajnika lovske družine, drugi pa dovolilnico za odstrel jelena so popolnoma neresnične. Tudi odločbe o dvoletni prepovedi lova za predsednika disciplinske komisije ni. Tudi trditev, da je podal prijavo zoper obdolženca Antona Šinkovca na lovsko družino, je neresnična. Ne Izvršni odbor, ne Disciplinska komisija nista prejela do danes pisne prijave. Zato tudi ni bilo disciplinskega postopka zoper obdolženca.
Na Policijo pa je podal ovadbo
08.12.1995,	to pa je po disciplinskem ukrepu, ki mu je bil izrečen
20.11.1995.
Zaradi neresničnih navedb in namigovanj v članku, ki je bil objavljen v Savinjskih novicah pod zgornjim naslovom in katrerega glavni namen po našem mnenju je, pokvariti ugled naše lovske družine in znotraj družine uničiti dobre medsebojne odnose, smo zoper g. Škrubeja predlagali disciplinski postopek.
S tem odgovorom končujemo javno polemiko z g. Škrubejem.
Lovska družina Luče ob Savinji
Prešernova zdravica v Radmirju
Ganljivo pa tudi razveseljivo je bilo v soboto, dne 10.	2.
1996, ko se je na odru dvorane večnamenskega prostora v Radmirju prvič oglasila Prešernova Zdravica kot naša državna himna. Zapel jo je moški pevski zbor Kulturno prosvetnega društva "Raduha" iz Ljub nega na proslavi slovenskega kulturnega praznika. Prisrčno in lepo je bilo, ko je zazvenela slovenska pesem iz preko sto otroških gr! otroških pevskih zborov iz šole Ljubno, lepo je bilo, ko so recitatorji Prosvetnega društva Ljubno z izrednim občutkom recitirali pesmi tega največjega pesnika našega naroda. Lepo je bilo! O, da bi bilo še večkrat!
S tem svojim prispevkom se želim v imenu vseh obiskovalcev tega kulturnega dogodka prisrčno zahvaliti. Najprej ravnatelju šole g. Pintarju, kot tudi Kulturno prosvetnemu društvu "Raduha" za idejo in pripravljenost, da organiziramo proslavo v Radmirju, da s tem prinesemo in prenesemo topel žarek kulturnega utripa tudi v ta spodnji del Občine Ljubno. Prisrčna in iskrena hvala vsem nastopajočim pevcem in recitatorjem, kot tudi pedagoginjam in pedagogom za ves vloženi trud in pomoč, še posebno pa iskrena hvala pevovodkinji gospe Lenki Kralj, saj je za ta nastop pripravila in vodila kar tri zbore. Kdor količkaj pozna zahtevnost takih in tolikih nastopov, zna in bo znal ceniti to pripravljenost in prizadevanje. Vsem, ki so nastopali, želimo še veliko uspelih nastopov, saj delate za kulturo nas in slovenskega naroda. To pa je izjemna, velika in pomembna naloga ter velik doprinos današnjemu času in slovenski kulturi.
Drugi namen tega članka pa je potrkati na kulturno zavest prebivalcev Radmirja in okolice, odnosno to zavest prebuditi, ker verjamem in sem trdno
Lovska obljuba -
Lovska družina Gornji Grad je mnogo let sklicevala posvete, seje in razna lovska srečanja v prostorih gostilne Mare Žmavc.
Pri nabavi lovskega praporja LD Gornji Grad je Mara Žmavc darovala prispevek za zlati žebelj.
Njena želja je bila, da bi bil njen pogreb lovski. Dne 23. 02.
prepričan, da jo imamo in je v nas ampak je v nas nekoliko zaspala. Zastonj so prizadevanja tistih, ki so pripravljeni priti na nastope ali proslave, pripravljeni igrati igre, priti in zapeti na koncertih, zaigrati na inštrumente, če nismo pripravljeni in nimamo volje vse to sprejeti in se udeležiti takih proslav in nastopov. V še ne tako davni preteklosti je bilo Radmirje poznano po dobrih pevcih, ki so prepevali v zborih in prirejali koncerte, poznano je bilo po dobrih igralcih, ki so igrali v dramski skupini, poznano je bilo po dobri in kvalitetni skupini tamburašev in še bi lahko naštevali. Ali to danes ni mogoče? Je mogoče, to mirno trdim, samo treba je strniti vrste	ter	pokazati
pripravljenost. Slovenski narod je obstal in preživel samo zaradi svoje kulture in globoke narodne zavesti. Zato, spoštovani krajani, pripravimo kvalitetno njivo kulture v nas samih in v skupnosti, v kateri živimo. Na to njivo bomo posejali seme globoke in zavzete kulturne zavesti. To seme bo vzklilo ter pognalo globoke in zdrave korenine močnega drevesa kulturnega dogajanja in doživetij v našem kraju. Zapustimo našim zanamcem bogato oporoko in zapuščino kulture in narodne zavesti. Če temu ne bo tako, bomo krivi sami, saj pri tem res ne moremo s prstom pokazati na koga drugega.
Spoštovani, zdramimo se in globoko vdihnimo svež in čist zrak kulturno prosvetnih pridobitev in sadov.
Prvo priliko za to imamo že v nedeljo, 24. 3. 1996, ko bo v dvorani večnamenskega prostora v Radmirju proslava "Materinskega dne".
Franc Terbovšek Radmirje 77B
izpolnjena želja
1996 smo njeno željo izpolnili in organizirali lovski pogreb pokojne Mare Žmavc.
Za vse njene usluge in dobrote smo ji lovci LD Gornji Grad zelo hvaležni, ohranili jo bomo v lepem spominu.
Kulturni referent LD Gornji Grad Jože Fedran
Razmišljanja in že^je
Danes je Dan žena, bliža se Materinski dan. Oba praznika sta med sabo povezana in se dopolnjujeta.
Iz brezskrbnih otroških let postaneš dekle - rečemo najstnica. Nam, ki smo to že preživele, se zdijo najlepše. Njim, kljub mladosti, ni vse rožnato. To so leta, ko mlad človek duševno in telesno dozoreva, postaja samostojen in ni rad od nikogar odvisen. Rad bi bil sam svoj gospodar, kot temu rečemo, zaradi materialnih dobrin pa mu je to večkrat otežk-očeno. Mi rečemo - nič jim ne manjka, a temu ni vedno tako. Vsiljujemo jim svoje ideje in nasvete, katerim se, razumljivo, upirajo. V sak človek se od rojstva do smrti uči živeti, nekaj od drugih, največ pa iz lastnih izkušenj. Iz tega vidimo, da je večkrat težko najti pravo smer, ki nas osreči in zadovolji.
Ko dekle dozori v žensko, si skoraj vsaka - razen poklica -želi imeti ob sebi partnerja, ki bi jo razumel, ljubil in z njo delil srečo življenja. S tem namenom si ustvarjamo skupnosti, v večini primerov z zakonom, ko se dekle in fant poročita in sčasoma ustvarita družino. Srečna in zdrava je tista družina, ki se zna v slogi in razumevanju podpirati, tudi v manj srečnih trenutkih našega vsakdana. Najboljša dota za otroka je, da raste v srečnem, ljubečem starševskem okolju. Če tega ni doživel, je za marsikaj
prikrajšan.
Želim vsakemu in vsem otrokom sveta, da bi bili vedno zdravi in srečni. Na žalost pa beremo in gledamo po televiziji, koliko strahot in sovraštva prinašajo -poleg vsakdanjih težav - te nesrečne vojne, ki jim ni videti konca, žrtve pa so v večini primerov nemočni, nedolžni ljudje in otroci.
Ob prazniku žena, mamic, mater želim vsem skupaj in vsaki posebej zdravja in osebne sreče, mogoče malo več priznanja za trud in ljubezen, s katero se razdajate.
Še naprej in morda še bolj se potrudimo vsi skupaj v solidarnosti in sožitju do svojih najbližjih, sosedov, preizkušanih v trpljenju, bolezni ali osamljenosti. Pomagajmo jim in jih ljubimo, kajti ljubezen je večna in se ne bo izrodila.
Spominjam se vseh, ki živijo v raznih domovih in zavodih, odtrgani od domačega ognjišča, da bi jim bilo trpljenje ozaljšano in da bi vdano nosili križ, kot ga je nosil naš gospod Jezus Kristus za naše odrešenje!
Naj končam z željo, da bi bili pripravljeni pomagati vsakemu, ki bi potreboval našo pomoč. S tem človekoljubnim dejanjem bi morda najbolj osrečili sami sebe - v zavesti, da smo storili nekaj dobrega za naše brate in sestre v stiski.
Ana Lamprečnik Bočna 3
Ugovor zoper članek cvetke in kopnve (Le čevlje sodi naj kopitar)
Glede na obče manire, bi bilo lepo, da se avtor omenjenega članka tudi podpiše pod svoj umotvor. Tako bom vsaj vedel kdo v dolini je edini zveličaven razsojati kaj je prav in kaj ne. Očitno je, da se na kulturo čisto premalo spoznam in kot izgleda si še nisem ogledal nobene predstave v beli Ljubljani pod obče veljavnimi manirami.
Žal vas moram razžalostiti z dejstvom, da sem si že ogledal prenekatero dramsko delo tako v Mestnem gledališču Ljubljanskem, kakor tudi v Ljubljanski drami. Res pa je, da še na nobeni predstavi nisem videl fotografov, ki bi tekali pred odrom ali celo po njem in iskali motive za svoje fotografske umetnije. Druga resnica je pa ta, da lahko skoraj dnevno na televiziji vidimo fotografe, s pri-
zadetim vred, kako v skupščini tekajo okrog govorniškega odra in fotografirajo govorce. Upam si soditi, da je skupščina nekaj povsem drugega kakor dramski oder, zato obča pravila obnašanja v omenjenih prostorih ne morejo biti enaka.
Skakanje gospoda fotografa pred odrom in po njem med premierno predstavo v Gornjem Gradu ni motilo samo mene, temveč je bilo v dvorani še kar nekaj meni podobnih tenkočut-nežev. V kolikor noče dramska skupina razvrednotiti svojega vloženega truda, se bo morala izogniti takšnim spodrsljajem. Zastavlja pa se mi vprašanje: komu so namenjene gledališke predstave? Morda gledalcem, morda pa se spet motim...
Matjaž Drčar Tlaka 8, Gornji Grad
KRONIKA IN OGLASI
Mladoletnika kradla avtomobilske značke
Mozirski policisti so prišli v začetku februarja na sled dvema mladoletnikoma, ki sta z osebnih in tovornih avtomobilov odtujevala znake, ki označujejo znamko vozila. Nabra la sta jih 68 in na ta način oškodovala okrog 40 lastnikov vozil.
Zaradi neizkušenosti se je prevrnil
19.	februarja je 19-letni Komi K. iz Marjana pri Šoštanju vozil polno naložen tovornjak v Ljubiji. V slabili razmerah za vožnjo, močno je snežilo, je zaradi neizkušenosti (vozniško dovoljenje ima šele pol leta) zapeljal preveč desno na neutrjeno bankino, zaradi česar se je vozilo takoj, ko ga je ustavil, prevrnilo na desni bok. Nastala je materialna škoda.
Divjanje z neregistriranim avtomobilom
23.	iebiuarja so bili policisti obveščeni o divji vožnji dveh mladoletnikov z neregistriranim osebnim avtomobilom v Varpolju. Policisti so mladoletnika izsledili še med vožnjo, ju ustavili in jima prepovedali nadaljnjo vožnjo. Krajani pa vedo povedati da se podobne kršitve predpisov tem kraju dogajajo pogosto. Ukrepi policije in kazni sodnika za prekiške torej niso iiaiholj učinkovite.
Ukraden avto pod Golimi
23.	februaija je neznani storilec v času od 9. do 16.30 ure s parkirnega prostora ob spodnji postaji žičnice v Žekovcu odtujil avto Renault Espace, modre barve, reg. št. LJ 4.3-480. Avto je last podjetja Vetis iz Ljubljane, z mim pa se je v Zekovec pripeljal Ljubljančan Slavko S.. Policisti na kraju dogodka niso našli upoiabnib sledi, kar kaže na delo organizirane skupine avtomobilskih tatov.
Ukradli so mu snowboard
26.	febiuarja je med 12 JO in 12.30 uro neznanec na Lei asi hotela na Golteh KoŠtjanu j. iz Velenja, ki je skočil na kosilo, ukradel snowboard. Neznanca še niso izsledili.
Izsiljeval je prednost
26.	februaija se je ob 13.50 uri zgodila prometna nezgoda pri tigoMiii Izoles v Mozirju. Peter P. (45) iz Velenja |e z osebnim avtomobilom izsiljeval piednost voznici osebnega avtomobila Polom M. (21) iz Možu ja. Vozili sta trčili, nastala pa je materialna škoda.
Alkohol je slab sopotnik
27.	februaija je ob 15. uri 43-letni Ralael R. iz Ljubnega ob Savinji vozil osebni avto i/ Mozirja proti Soteski. V Ljubiji je zaradi nmčne vinjenosti na ravnem odseku ceste zapeljal desno s ceste in se ustavil v gimovju oh Savinji Policisti so izmerili, da je imel Rafael "sopotnika" v obliki 2.62 grama alkohola v izdihanem zraku.
Stoenko je na srečo ustavilo grmovje (foto: F. Kotnik)
Hotel je zažgati stanovanje s stanovalci vred
24.	februarja so ob 2035 uri na policijski postaji sprejeli obvestilo, da namerava 33-letni Albert K. iz Kokarij zažgati stanovanje svoje znanke. Albert se je z njo najprej spri, nato pa se je močno vinjen (kasneje so mu namerili 2,59 grama alkohola v izdihanem zraku) odločil, da bo zažgal njeno stanovanje s stanovalci vred. Pri znancu je s pietvezo, da ga potrebuje za svoj osebni avto, dobil dva litra bencina, s katerim je polil vbodna vrata stanovanja. Na srečo pri sebi v tistem trenutku ni imel nobenega sredstva za vžig. zato si je šel tudi tega sposoditi. V tem tasti so stanovalci zavohali bencin in spregledali Albertove namene. Ko se je vinil, so ga uspeli pregnati. Na kraj dogodka so prišli tudi policisti in Alberta piiicli. vcndai je di/avna tožilka v nadaljevanju postopka ocenila, da niso izpolnjeni vsi poguji za pnpnr. Albert je bi! tako izpuščen, zoper njega pa so že ii.ipis.ili kazensko ova.il'n
Kraje radijskih sprejemnikov iz avtomobilov
V: iiniiiilili štirinajstih clue'll so policisti /abjczili tu kap i.na.škili
sprejemnikov iz avtomobilov. V noči s 26. na 27. februar so ga ukradli Ludviku R. iz Gornjega Grada in Pavtu R. iz Mozirja, v noči s 28. na 29. lebmar pa še Anici K. iz. Gornjega Grada.
Napil se je do nezavesti
29. februarja je ob 2.10 mi na policijsko postajo poklical Borut P. i/ Luč m povedal, da je njegov pnjatelj Ivan Š. tako močno vinjen, cia ne kaže več znakov življenja. Patrulja se je prepričala, tla je obvestilo resnično, nakar |e bil Ivan zaradi zastrupitve z alkoholom odpeljan v bolnišnico.
Nezakonit lov v Solčavi
29. februaija so bili ob 13.10 uri policisti s strani solčavske lovske tli užine obveščeni, da jc bil v njenem lovnem levil ju najden poginuli muflon, L. je bil ranjen z nelovskim strelnim orožjem. LD Solčava |e s tem oškodovana za okoli 130 tisoč tolaijev.
Večer ciganske poezije in pristne ciganske hrane
j v soboto, 16. 3. 1996 ob 20. uri
z Zoranom Predinom in ansamblom šuker
Hotel plesniK
★ ★ ★ ★
Rezervacije na tel. 846-110 in 846-024.
OGLASI IN ZAHVALE
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI IMAŠ
radio alfa d,o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,§ Mhz
KINOLOŠKO DRUŠTVO	)
ZGOfiNJ€SflVINJSK€ DOUN€^
Vse ljubitelje psov OBVeŠČflMO,
da se prične tečaj osnovnega šolanja psov po programu fl, ß, C
v torek, dne 12.3.1996, s pričetkom ob 16. uri
na društvenem vadbišču v Varpoljah.
Vse dodatne informacije: vsako nedeljo od 10. do 12. ure.
Vodja šolanj:
Jože Urtelj
Leto je že naokoli, ko si tiho šla od nas, z nami vedno boš živela dokler Bog ne združi nas.
ZAHVALA
19. marca nas je zapustila draga sestra
Vida
KREFL
Vsem, ki ji prižigate svečke ali postojite pri njenem grobu iskrena hvala.
Sestre
POGREBNA SLUŽBA MORANA:
Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
ZAHVALI
Zahvaljujemo se kmetijam Rogar, Strevc, Potočnik iz Podolševe za dolgoletno uporabo njihovega telefona.
Piodrovi
V SPOMIN
10, marca bo minilo dve leti, odkar me je za vedno zapustil moj ljubi mož
Jože
ANDREJEVEC
iz Bočne
Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujem.
Žalujoča žena Marica
Nad vsemi polji, nad vsemi dolinami srebri se megla, tu sem kot orel med sinjinami, blizu Boga.
/S. Kosovel'
ZAHVALA
Dne 16. 2. je odšel od nas v "Sinjine blizu Boga" v 87. letu življenja naš ljubljeni mož, dobri oče in dragi dedek
Kristl
KLEMENŠEK
Globoko smo hvaležni vsem sorodnikom, planinskim prijateljem, bivšim sodelavcem in sosedom, ki so ga za časa življenja obiskovali in ga imeli radi.
Naša topla zahvala velja g. dr. Francu Sirku ter sestrama Darji in Marti, ki so dolga leta bedeli nad njegovim zdravjem in mu do konca lajšali telesne tegobe. Iskrena hvala ge. dr. Karmen Fürst, ki mu je pomagala ob zadnji uri in nam v najtežjih trenutkih stala ob strani!
Zahvaljujemo se gospodu častnemu kanoniku Alojziju Žagarju za dostojanstveno opravljeni obred in gospodu Jožetu Vratanarju, župniku iz Radmirja, za somaševanje, govornikoma g. Ludviku Esu in g. Martinu Aubrehtu, ki sta tako občuteno in iskreno prikazala pokojnikov lik, mozirskim pevcem za žalostinke in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Za organizacijo pogreba smo hvaležni gospodu Francu Flor-jancu.
Hvala vsem, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje in tistim, ki so kakorkoli počastili pokojnikov spomin, hvala tudi vsem sosedom, ki so nam v teh žalostnih dneh iskreno pomagali!
Njegovi žena Žalika, hčerka Lučka in Anica ter sin Peter z družinami
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in prababice
Marije ŽMAVC
iz Gornjega Grada
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji stali ob strani v času njene bolezni. Lepa hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše, ter izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Viki Venišnik za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, ter lovcem LD Gornji Grad za pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo dr. Urlepu in zdravstvenemu osebju v ZP Gornji Grad za pomoč in trud v času njene bolezni.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu, bratu in staremu očetu
Mohorju LEVERJU
13.7.1913 - 23.2.1996 iz Šmartnega ob Dreti
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, GD, govorniku, praporščakom, fantu za odigrano Tišino in osebju Doma upokojencev Polzela.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho in mirno si odšla iz sveta, a v našem spominu boš vedno doma.
ZAHVALA
Marija BITENC
6.6.1913 - 13.2.1996 iz Vologa
Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, se v velikem številu udeležili pogreba, darovali cvetje, sveče, darovali za sv. maše in cerkev. Hvala patroma Viljemu in Evgeniju, cerkvenim pevcem in ministrantom za opravljene cerkvene obrede. Hvala gasilcem, vsem zastavonošem. Hvala gospe Beletovi za poslovilne besede.
Vsi njeni
OBVESTILA
VETERINARSKO DEŽURSTVO
OD 04.03. DO 10.03. LEŠNIK MARJAN. DR. VET. MED., MOZIRJE. TEL. 0609-633-419
OD 11.03. DO 17.03. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
OD 08.03. DO 24.03. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: TEL. 831-017, 831-418. KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451
IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE: OB NEDELJAH PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva.
^DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO
OD 04.03. DO 10.03., TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263
OD 11.03. DO 17.03., MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877
OD 18.03. DO 24.03., JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910.
V	PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
--------------------------------------------------
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.	«n
c---------------------------------------------------
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC FEBRUAR 1996
1.	ROJSTVA
Rodilo se je 7 deklic in 7 dečkov
2.	POROKE:
-	Rajko Suhovršnik, 1967, Ter 57 in Magda Glušič, 1968, Prihova 22
-	Janez Ročnik, 1969, Juvanje 14 in Bernardka Zagradišnik, 1972, Florjan pri Gornjem Gradu 42
3.	SMRTI:
1.	Jožefa Matjaž, 1914, Tirosek 23
2.	Frančišek Tominšek, 1916, Šmartno ob Dreti 51
3.	Marija Žmavc, 1911, Gornji Grad, Kocbekova c. 10
4.	Mohor Lever, 1913, Šmartno ob Dreti 59
5.	Florjan Ošep, 1916, Solčava 58
6.	Matilda Selišnik, 1916, Solčava 10
7.	Kristijan Klemenšek, 1909, Praprotnikova 11, Mozirje
8.	Franc Ugovšek, 1956, Lepa njiva 40
9.	Draga Ljudmila Maijanovič, 1912, Na trgu 17, Mozirje
10.	Janez Zidam, 1934, Spodnje Pobrežje 14
11.	Oskar Slatinšek, 1933, Ljubno ob Savinji, C. v Savino 5
12.	Jožef Krumpačnik, 1911, Planina 29
rÜÜ» Vsem ženam
Iskreno čestitamo za 8. marec!
______ Uredništvo
KINO MOZIRJE
8.3.1996, OB 17. URI
CARMEN - slovenski film - drama
Režija: Metod Pevec
Vloge: Nataša Barbara Gračner, Sebastjan Cavazza Carmen je zgodba o neizpolnjeni ljubezni, o hrep	in san-
jah, ki jih nosimo s seboj in od njih živimo. Ozadje zgodbe je mračno, obrobje sodobne družbe z njenimi prebivalci: berači, cipami, pijanci... To je drugi obraz države, ki se je pred kratkim izvila iz objema komunizma in kaotičnega Balkana. .... VSTOi ■	. 'd!
9710.3.1996
PROFESIONALEC - antetim-: fn- - akcij j
Režija: Richard Donner
Vloge: Sylvester Stallone, Antonio Banderas, Julianne Moore Rath je profesionalec, ki si je pridobil sloves najboljšega najetega motika. Zaželi pa si živeti drugače, vendar z /gruzo; ugotovi, da je sam posral tarča morilca...
16717.3.1996
AMERIŠFi PRI NIK - ant;	stična
komedija
Režija: Rob Reiner
Vloge: Michael Douglas, Annette Bening, .Martin Sheen Ovdoveli ameriški' predsednik, ki sam skrbi za edino hčer, ima poleg državniških k problemov še en velik . problem. Kako napovedati zmenek ženski, v katero se je zaljubil...
Predsedniška kampanja Kun lična lahkotnost ter nekaj resnic o življenju ameriškega predsednika. Nasmejali se boste!
Predstave: SOBOTA OP, 20. URI IN NEDELJA OB i7. URI.
KINO NAZARJE
9710.3.1996
PROFESIONALEC - ameriški film -
16717.3.1996
MREŽA - ameriški film futuristični triler
Režija:.Irwin Winkler
Vloge: Sandra Bulock, Jerremy Nirtham
Angela Bennet je vrhunski analitik pri družbi Chatedral Systems. Ukvarja se z izboljšavami pri računalniških igricah za 'otjpke: ali odkriva računalniške viruse. S svojim Življenjem je zadovoljna, dokler se ne znajde v vrtincu ubijalske mreže...
Predstave: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI.
KINO LJUBNO OB SAUINJI
9710.3.1996
UMRI POKONČNO 3 (BREZ OKLEVANJA) - akcija Režija John McTIernan
Igrajo: Bruce Willis. Jeremy Irons. Samuel L. Jakson Detektiv John Medane ima občutek, da je že vse doživel. Ponovno je v New Yorku.' Iz brezdelja in pijančevanja ga izzove nevarni strokovnjak za razstreliva, ki želi, da izpolni njegove zahteve... Film z izrazitimi efekti, spektakularnimi prizori ter odlična igralska zasedba.
16717.3.1996
WILLY 2 - ameriški film
Režija: Dwight Little
Vloge: Jason James Richter, August Schellenberg Štirinajstletni fant Jesse in tritonski Willy se po dveh letih ponovno srečata. Willy in njegova družina so v težavah zaradi razlitja nafte. Potrebno jim je pomagati...
Predstave: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17.30 URI.
KINO GORNJI (.RAD
9.3.1996
UMRI POKONČNO
16.3.1996 WILLY 2
Predstave: SOBOTA OB 17.45 URI.
(Zdaj ni nobenega dvoma več, zakaj Lučani! Itako zadržano, z neprikrito zamero gledajo! j na Moziijane. Zadevo je razjasnil možakar! I iz celjskega muzeja, ki je obudil spomini j na trojni umor (ne uboj!), ki ga je v Lučah! pred 112 leti zagrešil čevljar iz Mozirja.I (Načina morjenja se ne bi sramoval niti! I londonski Jack Razparač, saj je kri lila vi (potokih. O tem so naši stanovski kolegi v| i časopisu Slovenski gospodar obširno! (poročali in pri tem poudari li, da gre zal “storilca iz tuje občine"! Sprašujemo se, kaj L (sploh lahko odtehta to zgodovinsko! 3 zamero? (DELITVENA BILANCA JE IDEALNA j (PRILOŽNOST)
[Kakšne kozlarije pa zopet uganjate, saj tol (je neresno, in v podobnih leposlovnih! (manirah zlivajo žolč po redakciji ljudje, kil j so bolj pozorno prebrskali zadnjo številko! (Savinjskih novic. Eno leto stari zdravniški! I nasveti, tudi kresničko je vzel hudič in šel (kaj se nam je zalomilo. Ampak za vse je! Ikriv odgovorni (mnenje kolegov iz dnevne! (redakcije), ki mu je že ob sami misli nag Jmeninske radarje začelo sevati. Zadrževanjel |v njegovi bližini je menda delovno nevarno! jz trajnimi posledicami. Kolegi predlagajo,! (da bi namesto radarja postavili na Menino! Ikar našega odgovornega. V redakciji bol j mir pa še pokritost terena bo stoodstotna.! j (NAZARSKI IN GORNJEGRAJSKI ŽUPAN NAJ| (ODLOČITA, NA KATEREM VRHU BO STAL) j Gornjegrajci so lahko resnično ponosni nal J svojega župana. V skrbi za vsak tolar ne! (ve, kako bo plačal predvideni referendumi j na radarsko temo. V proračunu menda tal (postavka ni planirana - da ima pa vse! j svojo ceno, je pa tako nepotrebno pripove-1 Jdovati. Županu svetujemo varčevalni ukrep J i Vprašanje "za ali proti" naj namesto svojimg (občanom naslovi kar na obrambno m listrstvo. Saj pisemska ovojnica in znamkal (sta menda planirani v proračunu. (ODGO-f IVOR LAHKO DA TUDI NJEGOV STRAN KAR-j |SK1 ŠEF - BIVŠI OBRAMBNI MINISTER)
(V Nazaijah sta se v času, od kar se nismol I slišali oziroma brali, zgodili dve javni mani-[ H festaciji z udeležbo najvišjih predstavnikovi [države in politike. Med slednjimi so bilii (tudi ekološko osveščeni posamezniki,! I katerih pa začuda ni motilo prašno okolje,! (v katerem so razpravljali o radarjih. Zlobni! J jeziki vedo povedati, da so bližnjo tovarno! (pred obema tribunama iz previdnosti usta-l jvili, da ne bi opozorili omenjenih politikovi (nase. To pa siromakov, ki že leta in letal (vsak dan in vsako uro goltajo prah in dimJ (seveda ne more razveseliti. Zato se sprašu-l jjejo, kaj se mora še zgoditi, da bo tol (postal dovolj velik ekološki problem, vre-8 (den tudi pozornosti zeleno obarvanih poli-j (tikov. (VPRAŠAJTE JIH, ZAKAJ PONOČI! (KAŠLJAJO NAZARSKI OTROCI?)
ßudltt üi twftriw to
pMv&vj&to metoi&te
PIŠE:: ASTROLOGINJA MILENA ZAKRAJŠEK
121.3. do m«.
0vnl, rojeni v prvih stfetefcs sončnega znamenja, se boste počutili malce slabše kot do sedaj. Nikakor pa si ne boste hoteli priznati, da z varni ni vse tako kot bi moralo biti. Sorodniki vas bodo začeli spraševati, kaj je narobe? Zato se vam splača tožiti tudimekaj truda v domače razmere, da boste zadovoljni vi in drugi. V ljubezni se boste umirili in od partnerja nesboste nenehno zahtevali, da vam poklanja vso pozornost, zato se bo vajin odnos v tem obdobju izboljšal. Ker pričakovali, morate biti pri naložbah previdni. Nepremišljenost in zaletavost sta v tem ob-Komunikacija z nadrejenimi bo uspešna, vseeno pa še ne boste do» eijanstvo.
lomcnor^j izredno prijHačniJ stik z nan#o^€e lotili
svojo presojo.. Fiz-
Venera bo stopila v vaše znamenje 6. marca, kar pomeni, da je pred vami obdobje, ki bo mirno vam čutno energijo, zato boste pustili, da se vam stvari enostavno dogajajo. Za nasprotni spoj šarmantni in prijetnega glasu. Čeprav se boste držali svojih pravil, boste družabni in čustveni, boste v tem obdobju kdaj negotovi, boste kljub vaši zaščitnici postali ljubosumni in nečesa, kar se bo kasneje pokazalo kot zelo pametna poteza, vendar se še naprej zanesite
ično se boste dobro počutili, če boste kar največ prostega asa preživeli na svežem zraku,	boste krepili i
odpornost , |n .pridobili na življenjski energiji.
DVOJČKA 6d 21.S, do 21.6.
V tem obdobju se boste zaman trudili uskladiti. Vi boste zagovarjali tisto, kar je logično in razumsko, družina pa bo ravno nasprotnega mnenja. Z malo prilagodljivosti bi se marsikaj bolje izteklo. Na vrsto bodo prišle vse bolj resne zadeve, š$ posebno kar se tiče vašega zdravja. Znašli se boste namreč pred goro problemov, ki bi se jim z drugačnim pristopom življenja lahko izognili. Preveč boste trmasti, da bi jih bili pripravljeni priznati. Napetost v domačem krogu ne bp prijetna, k|r boste poskrbeli, da bodo ljudje v vaši bližini živčni. Poiščite vzrok slabega počutja znotraj sebe in ne
krivite drugihJp äimivi, zato b«
no prav, zato nikar ne bodite pretirano vztrajati v svojih trditvah, njihovo bližino.
■mm
ibajte vlagi u¥®ti lj lepih stvari nal ikah. Delite! Odnos/: ino z novim i kljub temu , da 1
Želo ]
se da ...najlepše mre skleigfh nekaj po^tjei; Sr'' svojim ; zatd jft bolje, da težjih ^ bilo, d|: ne drugih |udl|
Pred vami kar bo sprožilo kar
V	tem obdobju bo vaše fizično počutje še kar v redu, razen manjših težav z dihali. Vseeno pa
pretirano suhemu zraku. Do ljubezni boste bolj odprti in sproščeni, zato se vam bo zgodilo poti. Posebno boste hrepeneli po zabavni duši, ker boste spoznali, da je kar nekaj stvari v okolico se bo spremenil, ker se boste spremenili vi. Vaše finančno stanje bo v tem obdobju za katerega ste mislili, da se ne izplača. Izkazalo se bo precej drugače, zato boste dobre volji precej zaposleni, boste premagali težave, ki so vas prej vznemiijale. ißV «4 2 3^________
da ste najboljši med ljudmi, ki vas obkrožajo, da po koncu pogovora oseba o vas obdrži kar dom boste vabili nove in stare prijatelje, kar se bo izkazalo kot dobra poteza, saj boste Ob vsem pa je pomembno, da notranje niste napeti, kar bi lahko povzročilo slabo fizično i boste zadovoljni tisti, ki ste rojeni v prvi dekadi. Ostali boste s komunikacijo imeli težave, oblemov ne rešujete v tem obdobju. Finančno se boste vrteli v začaranem krogu, dobro bi )jih možnosti do 12. v tem mesecu, lahko bi se vam neprijetno maščevalo. Izognite se vplivom I boste dokazali svoje veljave.	— lili
DEVIC* ođ 24.8. do 23.9.
trdega dela, potem se bodo obveznosti zmanjšale. Več časa boste zase in za družim»
_____	____j prijetnih pogovorov. Delali boste na sebi in popravili kar nekaj mehanama? Iß izboljšava bo
očitna. V nasledhjem tednu bo vaše telo potrebovalo nekaj več poStka, zato se tudi s pai^^^^/^ižino ne boste hoteli obremenjevati. Dovolj vam bo, da se boste z njim lahko pogovarjali, izmenjali ideje, čez čas bo spet druga&l Prek pomoči drugim boste v tem času največ pomagali tudi sebi. Čutili boste, da pri tem dobivate^abibnjo mpč^spa tudi težave, ki so se vam prej zdele nerešljive, se bodo pokazale v povsem novi luči. Če ste se odtočil! za nadal izobraževanje, je sedaj pravi čas za to. v ribah boste našli dobre prijatelje, na katere boste lahko vedno računalom
TEHTNICA od 24,9. <to 23.10.	v............
Nekako boste morah končati začeto delo, da neizpolnjenost ne bo vplivala na vaše psihično počutje. Slaba volja in potrto#: naj ne bosta vaša sopotnika. Partner bo moral zaradi vašega egoizma precej stisniti zobe, ker boste načenjali pogo-lollIOl.	oba.	Miselno boste precej togi, težko vam bo kakorkoli	dopovedati, zato komunikacija med
vama he bo dobra,	Posledice	vsega pa bodo vaše zdravstvene težave. Ne bodite	brez vidnega razloga slabe	volje in
potrti, Preveč boste	občutljivi	in sami si ne boste znali pomagati. Finančno stanje	je urejeno, in če ne boste	razsipni,
vam v tej sme« sploh ne bo	potrebno razmišljati. Največ se boste družili s kozorogi in ovni, ki vgm bodo v	tem qb-
§|$u tudi največ pomadi.
ŠKOKPUO« od 24.10. so 32*11.
Pred vami so dnevi, ko se boste želeli več zabavati kot ponavadi. Privlekli ste se iz nekega .saasj^c^ga sveta, sedaj pa boste hoteli življenje občutiti v vsej njegovi resničnosti. Prav je tudi tako, obenem pa n^jo^N^'sybM^^^b^ne obveznosti opravljati bolj samozavestno, da ne bo prišel nekdo, ki bo bolj pogumen in vztrajen* fk&jffcHako k« ko ste zaljubljeni. Finančno boste to pot imeli srečno roko in denar boste znali pravilno uporafe^^p^itevajte nekoga, ki vam ga je dolžan. To pa naj bo izkušnja za v prihodnje. V tem času boste tudi iriaJ^boIj posesawn& fewr.je lahko vzrok prenekaterih težav. Čustveno boste bogato obarvani in hitro se boste odzvali, ne da Jm stvar Prizadetost naj vas v tem obdobju ne ovira. V družbi levov vam bo prijetno toplo.
81X^(N!23fI>do 21.12.
V	obdobju, ki je pred vami, boste morali biti bolj previdni, kot ste bili do sedaj. Slabše boste prenašali stresne situacije, zato bi bilo dobro» če se izogibate vsem večjim spremembam. Spoznali boste nekoga, Id vam bo skušal pomagati, vendar bo njegovo znatne pomanjkljivo. Ko boste razglabljali in lovili nove in nove filozofije, boste ugotovili, da potrebujete svoj kotiček; v katerem boste lahko nemoteno ustvarjali. Prišel bo obisk in blesteli boste. V ljubezni boste pogosto prizadeti, zatö se bošte^^^kitt^lnolčečnost in sanjarjenje. Zavestno se miselno preusmerite. Grozijo vam izgube denaija zaradi nepremišljenih dejanj, do katerih vas bodo pripravili znanci. Ne primerjajte preteklosti, ki ima^m^obraz* ^%jdai
• dnem, ki ima drugaJen «Zživ. Ste že kdaj pomislili, da bi se zaupali čuteči ribici?	J§§|||^
§pt	KOZORÖQ 0^ 22.12. do
V	poklicu boste uspeli, le priložnosti ne smete zamuditi. Seveda ne smete biti napeti in živči^MJ^liefiMjbe5 se izof
Če se vam kaj ne bo dalo. vam pozneje lahko postane presneto žal. Kajti objektivne priložno&i se pripravljajo prid, od vas pa je odvisno... Med tem imate tudi dobro priložnost za urejanje partnerekegi^ražmeija. Samo ob jateljstvu bo postala zveza hladna. Poskušajte odkriti občutja. Partner bi bil ob vaši sprememba navdušen, dobil bo drtš| gačen odnos in nova pričakovanja. Rojeni v tretji dekadi boste finančni polom jemali zelo osebno, kar pa seveda ne bpj čisto res. Če boste pripravljeni sprejemati drugačne metode od že preizkušenih, boste ugotovili kakšno predobrima samodejno rojevanje misli.	'■
...............|:20.2.
se zamisel in prizadevanje sprevržeta v dokončno resničnost. Če se to še v tem kratkem času šen dan. Na družinskem področju bo kar nekaj zapletov, kar boste morali pripisati svoji nemo boste razčlenjevali odnose doma in na koncu sklenili, da se morate v nekaterih rečeh lih težav ne boste imeli, ker boste znali koristno vlagati svoje prihranke, kar se vam bo v fiMočno si boste prizadevali, da bi bilo vaše življenje tudi navzven videti tako kot prej, zato se zanemarili stikov z ljudmi, s katerimi ste se do sedaj družili, le bojte preizkušnje.
: neizpolnjehdŠti in potreba po varnosti vam bosta narekovala, da najdete novega priji šlo, za ljubezen pa morda? Reagirali boste kar se da čustveno. Pred vami je obdobje, ko počitka boste potrebovali bolj malo in lahko se boste posvetili stvarem, ki ste se jih morali bo imel vlogo prijatelja. Z nežnostjo ne boste velikodušni, ker pa bosta imela vsak svoje pogrešala. V finančni situaciji boste morali biti bolj odločni, kot ste bili do sedaj, da vam Doseči morate, da bo vaše delo vrednoteno in tudi ustrezno nagrajeno. V nevarnosti ste, da bikotiur se da previdni. Poskrbite za hobi!
ZA RAZVEDRILO
GOLTE SREDI ZIMSKE SEZONE
Smučarski trener svoji varovanki: 'Te lahko pospremim? Tako rad spremljam izkušena dekleta domov.”
Tečajnica: "Jaz pa res nisem izkušeno dekle!”
Vaditelj: "Že res, toda tudi doma še nisi!”
GOLTE ŠE VEDNO SREDI ZIMSKE SEZONE
Trener pravi naslednje jutro svoji varovanki: "Kako, da ti danes smučanje ne gre?"
Dekle: "Čisto ste me zmedli. Včeraj ste mi govorili, da naj držim kolena skupaj, ponoči pa ste jih odrivali narazen!"
ŽIVLJENJSKO NUJEN KLIC IZ NAZARU ZA MOZIRJE
V zdravnikovem stanovanju je zazvonil telefon, doktor je dvignil slušalko in poslušal. Potem je skočil po hiši in vzklikal: "Hitro, mojo torbo! Pacient je rekel, da bo umri, če ne pridem takoj...”
Zdravnikova ljubka hči je pogledala pacientov naslov in dejala: "Očka, gre za pomoto. Telefonski klic je bil zame”.
HOKEJ V LUČAH
Otroci so igrali hokej po vzoru starejših. Tudi do pretepa je prišlo. Učitelj je nasprotni ekipi komaj ločil, še sam jo je skupil, ko mu je spodrsnilo na ledu.
"Kako se je vse to začelo?" je besno vprašal po krivcu.
"1, kako?" ga začudeno pogledajo otroci. "Sodnik je dal znak za začetek!"
STEZOSLEDCA S ČRETE
Lovru pobegne žena z ljubimcem. Lovro zaprosi svojega prijatelja Štefa, ki je jager, da mu jo pomaga najti z ljubimcem ali brez. Z lahkoto jima sledita, ker so v snegu vse sledi lepo vidne. Zvečer se ustavita in Štef, jager, pravi: "Sodeč po sledeh se približujeva tvoji ženi in ljubimcu. Do zdaj sta se štirikrat ustavila, od tega samo enkrat zato, da bi jedla...”
TURIST V SOLČAVI
Karl, stari maček med našimi hribi, vodi priložnostnega turista skozi gozd in planjave. Turist se boji, da bi zašla, saj se že temni.
"Kako pa vi ravnate, takole v temi, da najdete pot domov?" vpraša meščan Karla.
Tistele luči gledam..." pokaže Kari z roko v višino.
'Ah, spoznate se na zvezde!" si oddahne turist. "Potem pa že razumem. Po njih določite strani neba."
"Ne, zvezd se od tu ne vidi," pravi Kari, "hribi so preblizu vsenaokoii.”
"Kaj pa so potem te zvezdice, ki jih vidiva?"
Kari ga z nasmeškom pogleda in reče: "To so luči okoliških domačij. Tista najmočnejša je od kmečkega turizma," z roko pokaže na najsvetlejšo luč. "Zato je tako svetla, ker imajo parkirišče razsvetljeno. Na desni je luč od Smodetovih. Utripa zato, ker ima domačo hidroelektrarno in turbina še ni vajena zime, ko mota požirati tudi led, ki se lomi od jezov."
'Uf!" reče turist in ne ve, ali bi prebavil, kar mu Kari govori.
"Luč na desni ne gori, ker gre stara Perička s kurami spat..." pravi dalje Karl.
"Kaj pa luč, ki je pred nama? Saj je čisto rdeča!" ugotavlja Karlov gost.
"Ta rdeča pa je od nekdanjih direktorjev, ki imajo zdaj tam javno hišo. Takšna je pa tudi zato, ker ponazarja barvo številk, v katerih so pustili nekdanja podjetja...”
/ GOSPOD NW/ST£R ,
( DOBILI SMO tOPDCUSkO I DOVOL 1£H3£ ZA POSTAVITEV \ PADARJA DOLCS CA N.	Doseč A !
Žanova dialektična analiza splošnega starija z rahlo pomočjo njegovega deda
In kje mislite, da smo zdaj? V kapitalizmu? Eno figo smo! Sedaj se nahajamo v približno takšni situaciji, kot Krištof sredi morja, ko je iskal kopno. Vedel je, da ga ima za seboj, če pa je tudi pred njim, je lahko samo upal. Ko smo se odločili za prehod v kapitalizem, smo imeli en kup načrtov in teorij. Sedaj pa imamo goro sprememb in problemov, pa nobene teorije več.
No koj cikaš? Kaj n« vidiš, da te nihče ne razume?
Ko se človek seli, si ne gre menjat garderobe, temveč zamenja stanovanje. Pri nas je šlo takole: selili se nismo, čeprav bi nekateri zavoljo sosedov to najraje storili. Sosedi so torej ostali isti, le vrata smo malo bolj priškrnili. Na presenečenje prenekaterih od nas, pa so si nekaj dni kasneje mnogi nadeli povsem novo konfekcijo. Ko so rdeči izgubili svoje partijske knjižice, so ta beli začeli odpirati grobove in se javno oblekli v ta črne. No, ded, povej zdaj, v katero luknjo so se pogreznili tvoji rdeči politiki in v kateri bodočnosti ste nas zdaj pustili? Ti boš vedel, saj si bil tudi pri koritu.
Kaj bom tebi pravil, pisun! Ko bo doumel, kaj se je zgodilo, boš to lahko zapisal le še kot zgodovino!
No, saj vem. Prelevili so se. Zame so ljudje, ki menjajo stališča kot jaz nogavice, navadni stremuhi in kopitaiji!
ljudje smo poč tokšnil Saj tudi mene. ko takole vidim, kaj zdaj delajo nekateri moji nekdanji stanovski kolegi, prime, da bi kakšno rekel.
In zakaj tega ne storiš?
Veš zadnji hip se človek vedno še nekako obvladal Sploh, ko vidim, kakšni ljudje se spuščajo v politiko. Potlej našim niti ne zamerim toliko, kot bi jim sicer. Mi smo takšne kvazl tipe v naših časih menjali za rakete dolgega dometa, ker so na ekonomski položaj države, v katero smo Jih poslali. Imeli enak učinek. Rli pa misliš, doje sovjetski imperij propadel sam od sebe?
Na naš gospodarski sistem pa takšni tipi sploh vplivajo porazno. Gospodarstveniki tarnajo nad politiko, da ona požere ves dobiček. In prvo, kar nato ukrenejo, je da gredo med poslance.
Hm, ded, saj se celo strinjava!
In sindikati Včasih je bil njegov obstoj simboličen. Saj go pri vseh pravicah za delavca, ki smo jih imeli, nismo potrebovali. Pa danes poglej! Saj kar ne vedo kje bi več koristi povlekli! äanarino pobirajo za niči Gremo se kapitalizem, pa dopuščajo omejevanje plač s strani vlade!
Res! In v nekaterih podjetjih odločajo o sindikatu kar vodilni lastniki. "Gospod direktor je dovolil, da imamo zbor delavcev med mikro pavzo," nam je zadnjič zinil predstavnik sindikata in to v tovarni, ki smo jo sami postavili. In to v tovarni, ki so jo že trije pred njim zafurali, prasci! Delamo pa itak mi, a ne?
Šel sem do njega in ga vprašal:
"Gospod sindikalni, ali je res, da imate dva avtomobila?"
"Res je," mi je mimo odvrnil. "Saj veste, da služba ne more trpeti, tudi če moja žena potrebuje avto."
"Pravijo tudi, da imate dve stanovanji..." "Seveda. Včasih moram službeno ostati v Ljubljani in mi drugo še kako prav pride," reče.
Očitajoče ga pogledam: "Ampak dva vikenda?!"
"Kako? A naj imamo sestanke kar v mojem, privatnem? Lepo vas prosim!" "Imate tudi dve članski izkaznici?"
"Ne, to pa ne!"
"Vam bom jaz dal svojo, da boste imeli dve!"
Sine, ti bi bil še dober komunist, če bi te jaz naredil namesto tvojega očeta.
Je še pripisal ded.
(se nadaljuje)
Žan in ded
NAGRADNA KRIŽANKA
5
8AVNJ8KE
NOVICE
UMETNOSTNI SLOG V ZAH. EVROPI 00 10. DO 12. STOLETJA
SESTAVU
METOD
ROSC
VEČERNO ZVONENJE V ČAST
VIA V ROMANSKI MITOLOGIJ
KAMENA DOBA

MIŠLJENJE
PUAČA
KRAŠKI
POJAV
OVOJ,
ZAVITEK
ŽENSKO ME
KRONIČNA BOLEZEN _ ŠČITMCE
REKA V MONGOI l» M RUSU
ŠTRLEČE OKENCE NA STREHI
SESTAV DVEH KOVIN
ČLOVEK IZ
LATO8KA
PISAVA
HRVAŠKI
SLIKAR
(MUVOJ)
MESTO NA AVSTRIJSKEM
KDOR DOBRO RAČUNA
PREISKOVALNA IGLA V MEDOM
MADŽARSKO MOŠKO ME
GOROVJE V BURMI
VELKA
TR0P8KA
PAPIGA,
PRUATBJ8K0 KOSLO V STARI GRČU!
SNEŽNI ZAMET, KI VISI ČEZ
8KANDMAV8K0 MOŠKO ME
IZDELOVALEC
ROKAVIC
AV8TRUSKA
PORCČEVALNA
AGENCUA
GRŠM OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA
MESTO NA TAJVANU
ČEŠKI
PISATELJ
8L0VBÄKJ
SMUČARSKI
1661-193(9
PLAČILO NA RAČUN
VRSTA DRAGOCEMH FRANCOSKIH PREPROG
REŠiTEV
PREJŠNJE
KRIŽANKE:
BAZEDOVKA: Kronična bolezen zaradi nepravilnega delovanja ščitnice
ERANOS: Prijateljsko kosilo v stari Grčiji
MEZOLITIK: Srednja kamena doba
ONON: Reka, ki teče skozi Mongolijo in Rusijo
Saraceni, astronom, naliv, Me, DM, Eaton, Pavel, oko, barij, Spa, Frija, Altona, lateks, argon, oder, kasarna, minoriteta, Are, Eco, Ofit, SA, ananas, Li, tnalo, altana, Ekrema, Pamir, Rainer, etika.
OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.,	2. in 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 5.000 SIT): Maja Krivec, Raduha 27, Luče; Pepca Poznič, Šokat 5, Gornji Grad; Justika Juvan, Plac 3, Ljubno. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v butiku Elegance na Polzeli. Čestitamo!
Rešeno križanko iz te številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do ponedeljka, 18. marca 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje CAFFE-TROPIC iz Žalca;
1. nagrada; 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica,
2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica,
3.	in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
\topfc
Cafte
CAFFE-TROPIC«.*.^ PRAŽARMA ŽALEC
714-285
-	Kavo dobite v vseh prodajalnah KZ Mercator, trgovinah Savinje, Ultra do.o. in Pogo's.
-	Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu, kjer ste vabljeni tudi na brezplačno degustacijo kave.
Dobrodošlii
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
OGLASI IN MALI OGLASI
I
Portia site üffealt pral) to.J
'PREVOZI NA MATURANTSKE PLESE
8 oseb, po ugodni ceni. Inf. tel. 831-642.
STEKLARSKA DELA NA DOMU
, izvajam steklarska dela na domu z vsemi vrstami stekla, < tel. 0601-81-482 (Radeče - Mlakar).
j TRAGAL - NAZARJE
9 V mesecu marcu in aprilu pri nas kupljene filme f brezplačno razvijemo!
I NOVA KEMIČNA ČISTILNICA v centru mozirja
[ Na Tratah 17, z najsodobnejšo novo tehnologijo. Odprto od I 9.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00, ob sobotah 9.00 do 12.00.
| GOSTINSKI LOKAL "TRUBAR"
j išče dekleta za delo v šanku. Informacije na tel. 831-216 ' ali osebno v lokalu.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi
sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja I teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194.
I SERVIS IN ELEKTROINSTALACIJE
ä Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni goril-I ci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., I Bočna 81, tel. 843-611.
I RTV SERVIS PURNAT
j Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio ■ tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
‘TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
I l S
■ s squash igriščem v Kokarjah oddamo v najem. Tel. 831-; 551.
GOSTINSKI LOKAL


I
SMBS& CUaCĐaCĐc
/V< v ^ * ^/V-
—	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
—	Vleka vozil
—	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-132, 832-822, 832-474
Prodam R 4, I. 86 za 1500 DEM, tel. 832-792.
* * *
Nove koiektorje prodam, tel. 843-685.
* * *
Prodam mlado kravo za zakol ali menjam za brejo, tel. 841-045.
* * »
Prodam 30 kg pujske, cena 350 SIT kg, tel. 831-290.
Ugodno prodam valjar za valjanje travinja. Dolžina 2000 mm; premer 350 mm, teža 450 - 550 kg. tel. 841-052.
* * *
CB usmernik in el. motor 4 KS -
1400 obratov, prodam, tel. 831-264. * * *
Prodam jugo 45, 1. 87, registriran do sept. 96, 2.400 DEM, tel. 843-644.
* * *
Prodam mot. žago, novo, Husqvar-na 65, cena ugodna, tel. 843-237.
* * *
Kavč, primeren tudi za spanje, prodam za 10.000 SIT, tel. 831-829.
* * *
Prodam os. avto R 4 GTL, 1. dec. 86 - registriran, Sp. trg 35, Gornji Grad.
* * *
beuget 205, 1. 1993, 30.000 km,
prodam, telefon zvečer 831-609.
* * *
Prodam litoželezno peč za centralno kurjavo, 30 kW, primerno za trda goriva ter olje ali plin, tel. 885-561.
* * *
Nove avto plašče Dunlop sport 2000, dimenzije 225/60 R15, prodam, tel. 841-055.
* * *
Puhalnik Tajfun ugodno prodam, tel. 841-196.
* » *
Po ugodni ceni prodam seno, tel. 831-351.
• * *
Stanovanje v Mozirju najamem ali kupim, 063/721-450, 0609-630-611.
Prodamo večjo količino sena. Cena
po dogovoru, tel. 844-335 po 15h.
* * *
Prodam Z-101, Skala 55, 1. 88, 56.000 km, tel. 832-596.
* * *
Jugo, starejši letnik, za 800 DEM, 841-056.
* * *
Ugodno prodam nov sesalec CORONA TS 1100, tel. 843-747.
* * *
Prodam masivno omaro za kuhinjo
ali jedilnico, tel. 720-282.
* * *
Prodam parcelo 620 m2, Prihova 31, hiša, voda, elektrika. Tel. 843-644.
* * *
Prodam sivorjavega bikca starega 8 tednov, primernega za rejo, tel. 831-256.
Prodam prenosni telefonski aparat
Abasonic, tel. 843-272 po 17. uri.
* * *
Ugodno prodam traktor Pasquali
generalno obnovljen, tel. 856-390.
* * *
Prikolico za prevoz lesa kupim, tel. 841-194.
* * *
Prodam pralni stroj PS 1000 Emo-central 20-nova, Kolenc Jožefa, Homce 9.
* * *
Prodam telico, brejo 8 mesecev, tel. 844-153.
* * *
Prodam generator diesel nov, 5 kW, 3-fazni za 2.300 DEM, tel. 061/323-598 ali 063/831-135.
• * *
Prodam bikca, starega 7 dni in telico simentalko, brejo 6 mesecev, tel. 841-751.
* * *
Prodam moške volnene nogavice, tel. 841-281.
* * *
Prodam osebni avtomobil Kadet, cena po dogovoru, tel. 841-123.
* * *
Prodam sedlo in molzni stroj Alfa Laval VP9, tel. 063/831-484.
* * *
Prodam dve kravi, sivki, visoko
breji, tretja telitev, tel. 844-326.
* * *
Kravo in telico sivorjavi, obe visoko breji prodam, tel. 831-298.
* * *
Prodam predsetvenik brane zvezda, Melavc Marjan, Šentjanž 29, Rečica/Savinji.
m * m
Prodam skobelni stroj, tri operacije, in mizarsko tračno žago, tel. 843-679.
* * *
Prodam	smrekov	goz.	med, I.	95’,
tel. 843-669.
* * *
Prodam	nerabljen	hladilnik	z
zamrzovalnikom	viš	1.3 m	za
45.000 SIT, tel. 832-656.
* * *
Prodam	posteljo z	jogijem,	za
samo 20.000 sit., tel. 832-135.
Garažo za osebni avto v neposredni bližini Ljubljanske banke -Splošne banke Velenje d.d., Velenje ekspoziture Mozirje vzamemo v najem.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje d.d., Velenje Rudarska 3, 3320 Velenje. Informacije na tel.; 063/854-251.
Prodam BX 17D in motorno žago Husqvarna 650	tel. 844-
479
* * *
Prodam 100m pocinkana jeklena vrv za vitlo in Creino 30001 tel. 831-415.
PROTON
MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 || SAM Velenje,
nova 'l(‘l(‘toiislia številka 803-900
*	NOVI AVTOMOBILI Z NAJNOVEJSIMI IDEJAMI
*	KREDITI R+9,5%
415 Gli	že od	20.990	DEM
SUZUKI * UGODNI KREDITI ŽE OD R+7,5% ’ ZNIŽANJE CEN!			
SWIFT	že od	14.990	DEM
BALENO	že od	17.990	DEM
SAMURAI LX 3V	24.390 DEM	22.990	DEM
VITARA LX 3V	34.700 DEM	31.490	DEM
VITARA 5 SUBARU	39.700 DEM	36.700	DEM
JUSTY 1,3 4WD		22.000	DEM
IMPREZA 1,6 COMPART 4WD		28.900	DEM
LEGACY KOMBI	2,0 4WD	41.600	DEM
DOBAVA TAKOJ! * STARO ZA NOVO!
d.tL
LESKOM, d.d. Nazarje, Savinjska 4,
Tel. 831-701
Na osnovi 22. in 36. člena statuta sklicujemo
6. REDNO SEJO SKUPŠČINE, ki bo v sredo,
10. aprila 1996 ob 17. uri
v mali dvorani Delavskega doma Nazarje.
Dnevni red:
1/ Otvoritev zasedanja in izvolitev delovnih teles,
2/ Obravnava in sprejem letnega poročila za leto 1995,
3/ Razporeditev rezultatov in določitev dividende,
4/ Razno.
Gradivo in predlogi sklepov so delničarjem na ogled vsak delovni dan od 8. do 15. ure na sedežu družbe.
Rok za ponovni sklic: 12.4.1996 ob 17. uri na istem kraju.
Nadzorni svet
BOUTIQUE
ELEGANCE
POLZELA 1
Za Vas smo pripravili bogalo paleto poročnih, coclail, svečanih oblek in kostimov. Kot modni dodatek pa Vam ponujamo čevlje in torbice RAINBOW, katerih barvo izbirate Vi.
Obiščite nas in ne bo Vam žal. Za Vaše želje smo Vam vedno na voljo.
Odpiralni čas:	PO - PE 12 -19 UPE
«SO 8-12 UPE
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R 5 CAMPUS 5V 89/12	84000	588.837
R 5 CAMPUS 5V 90/09	30000	800.200
R 5 CAMPUS 5V 91/09	47000	846.700
R 5 CAMPUS D 91/10	65000	866.700
R 19 GTS CHAMADE 90/02	106000	1.078.800
R 19 TSE 5V 92/04	39.000	1.261.900
R 19 1,4 RT 5V 93/06	60000	1.539.400
ŠKODA FAVORIT 136 L 90/03	40000	598.000
MARUTI 800 93/02	33000	680.300
CIMOS XM 2L 91/03	156000	1.542.400
VW PASSAT 1,8 CL 92/03	136000	1.628.000
OPEL ASTRA 1,4 GL 3V 93/03	71000	1.473.500
VSE CENE SO IZRAČUNANE S 5% POPUSTOM, KI VELJA ZA VSA RABLJENA VOZILA V MESECU MARCU.		
VSE INFORMACIJE:
d.o.».
Obrat Mozirje,	MF
teh 831-020	RENAULT
Želim biti varen
Vedno hodim-po pločniku, če Je cesta brez pločnikov, pa hodim po levi strani. T«.*o pravo* časno opazim vozilo, ki pelje nasproti in se mu umaknem, če me ni opazil!
Celje - skladišče ------7— D-Per
V" 7/1996
SC
Orad Vrb
tel.
9.00	- 14.00 od ponedeljka do petka 	sobota zaprto______
izven delovnega časa pokličite 832-237!
5. ITA Club UMAG 27.4. - 1.5.
apartma 1/4 190 DEM - ISTRA B kat. polni penzion 165 DEM ob prijavi boste dobili majico, tisti pa, ki imate v času paketa rojstni dan, boste lahko koristili 30% popust na ceno aranžmaja.
- Keralj polni penzion 195 DEM SMUČANJE Val Thorens 27.4. - 4.5.
7-dnevni najem app., 6-dnevna SKI karte od 338 DEM dalje SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA PRODAJA POLETJA
- V PRIPRAVI SIRIJA, JORDANIJA, LIBANON, EGIPT, IRAN * MALDIVI, ŠRILANKA, JUŽNA INDIJA * ZAHODNA TURČIJA * VIKEND V KAIRU * KRIŽARJENJE PO NILU * SEJŠELI ‘BANGKOK/HONGKONG/SINGAPUR * TAJSKA * VELIKA KITAJSKA * DELHI/KATMANDU * INDIJA MALO DRUGAČE * JAPONSKA SEJMI:
* MILANOVENDE MODA-MILANO (modni sejem) 1.III.
*	IHM - MÜNCHEN (obrtni sejem) 15.111.
*	KNJIŽNI SEJEM-LONDON 16.111.
*	SAIEDUE-BOLOGNA (gradbeništvo) 2.III.
* GRAPHITEC-PARIZ (tiskarstvo) 25.111. (gradbeništvo) 22. III.
*	INDUSTRIJSKI SEJEM-HANNOVER 22.IV.
*	TRGOVSKI SEJEM OSAKA 26.IV.	____
S 17; MARCEM NOV DELOVNI ČAS:	'*
9 - 15 IN 17 - 19, SOBOTA 9 - 12 ,
5000003431,5	coBiss
<----------------------------------------------
Kupon za avtobus zvestih naročnikov
Vprašanje: KOLIKO STANE V TURIST BIROJU SONJA SMUČANJE V VAL THORENSU OD 27. APRILA DO 4. MAJA?
Odgovor:
Ime in priimek:
Naročniška številka: Naslov:	_______
Prvo kolo noše akcije, v kateri žrebamo potnike za noš avtobus zvestobe, je za nami. Z vašim velikim odzivom, kor nas veseli. Le tako naprej!
Največ sreče v prvem kolu so imeli: Flnico Govek, Šmartno ob Dreti 72; Milko Franko, Podvrh 7, Mozirje; Jože Robido, Za Ijub-nico 16, Ljubno; Ivan Kosmač, Konjski vrh 9, Luče; Franc Zvir, Rečica 71.
Vse ostale, ki bi želeli na izlet z nami, pozivamo, da izpolnjen kupon V KUV€RTI pošljejo na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom AVTOBUS ZV6STIH NAROČNIKOV, najkasneje do ponedeljka, 18. marca 1996.