207 Posamezna številka 20 stotink V trstu, v necselio Kl« o&tofora 1920 Posamezna številka 20 stotink I?h«Ja — IzvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20, I. nar^trepie. — Dopisi naj se pošiljajo ured- > rla(vu. — Ne i ran k Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefpn Godina. astnik konsorr'' lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina zna«a mesec L 6 . *>oI leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva-In uprave Stev. 11-57. A Posamezne številke v Tr>tu fn okolici po 2) stotin!;. — Oglasi se račtinsjo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 43 sto*.' osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila no T. 1.—, o^a^l denarnih -zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besed.i, najmanj p,i L 2. — Ogljr-I, naročnina In reklamacije se poštljnjo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiJkega štev. 20, I. nnddropje. — Telefon uredništva fn uprave 11 -57. NA SMRT OBSOJENI T Primorski Slovenci smo pokazali, da imamo v -r-Hi veliko življensko silo, veliko energijo in nezlomljivo voljo do čim večjega kulturnega napred-V h. Vsekakor snio bili najzavednejši del slovenskega naroda, najlepši izgled našim bratom po o-t talili deželah. Velike kulturne naprave, posebno v Gorici in Trstu, so bile sad lastnega truda in prizadevanja, lastne energije in odločnosti. Vse te kulturne naprave smo si postavili ob vsem naspro-tovanju od laške in vkljub oviranju od vladne strani. S svojim neumornim, energičnim delom smo si priborili z lastno močjo marsikaj. In koliko slavnih, za slovenski narod velezaslužnih mož so dali so ven, ker je ta nemška! V boju, ki so ga Nemci sami izzvali, so Jugosloveni zavzeli Celovec, toda morali so ven, ker je ta nemški. Če bi se pa Nemcem posrečilo zavojevati vso slovensko Koroško (kar so nameravali in k čemur so jih prav gotovo naskrivši pedkurjvali razni »prijatelji«, tedaj ne bi bil zalajal nobeden ententni pes, da morajo ven, češ, da je to slovenska zemlja! Ali pa recimo, da bi se bilo dne 13. julija 1920. v pasu A na Koroškem zgodilo koroškim nemšku-iarjem (v povračilo za vse grenkosii in krivice, ki so jih le-ti povzročali Slovencem, dokler so bili v moči) kaj podobnega, kar se je zgodilo Slovencem primorski Slovenci, mož, katerih imen^ bodo ved-1 drugod: to bi bilo vika in krika po vsem enlent-no slovela, a mnoga zavzemala celo prva mesta v j nim svetu o balkanskem divjaštvu, to bi frčali o--^jdovini slov. naroda? * tJorčni nrolesti od eneoa L-ntcntneea ministrske- Tik pred vojno smo biii primorski Slovenci blc- 7 : že preko vseh ovir in nevarnosti glede našega ta rodnega življenja; naš narodni obstanek na Primorskem je bil zagotovljen, izven vsake* pogibelji. In, kar je glavno in nam ostane vedno v čast: vse to smo dosegli brez vsake najmanjše krivice na Škodo drugega naroda, brez vsakega poseganja po lujem blagu in tujih pravicah, brez vsakega nasilja proti drugorodcem! Raznarodovanje naših otrok, ki je v prejšnjih časih bilo v toku. smo precej zajezili. V Gorici skoro da nismo več poznali novih rcnegutov in odpadnikov, v laških šolah ni bilo več najti znano ■slovenskih otrok. Tudi v Trstu smo imeli svoje lastne uzorne učne zavode. V enaki meri narodnega probujanja in čim večjega kulturnega napredka se je začela najkrasnej-se razvijati tudi naša bratska Istra. in prihrumel je nad našo deželo vihar svetovne vojne z vsemi njenimi grozotami ter pahnil naše ljudstvo, posebno na Goriškem, iz njegovega vsestranskega blagostanja v največjo bedo in nesrečo. Bili so to za nas strašni časi. Nestrpno smo pričakovali konca vojne in s strahom gledali v negotovo bodočnost. Ko pa so ententni mogotci, uvidevši, da ne morejo biti kos mogočnemu svražniku, proglasili, da se vojskujejo za svobodo malih narodov In ko je zlasti Wilson posegel v vojni vrtinec in slovesno zagotovil vsakemu, tudi najmanjšemu narodu popolno narodno svobodo, tedaj smo se naivneži globoko oddahnili in nestrpno pričakovali zloma centralnih velesil ter ga t«di sami dejansko povzročili. Tedaj pa so se ententni mogotci pokazali kot veliki lažniki: niso držali dane besede. Na Koroškem bi hoteli n .pr. na telesu slovenskega naroda izvesti zločinsko amputacijo. Do 40.000 koroških Slovencev so končnoveljavno, kar meni-nič tebinič, odcepili. Torej izpod enega jarma, v drugi. Še hujši: v nemški. Velik del čisto slovenskega koroškega ozemlja pa so podvrgli glasovanju samo na ljubo in po zahtevi neinSkutarjcv! Na naše primorsko in notranjsko ozemlje je pri-Lla zasedba. Pritožeb z zasedbenega ozemlja ,ie bomo omenjali: saj jih čujemo dan na dan od rseh koncev in krajev. Posebno pa se pritožuje ov.da vrhu vsega, kar je prc'rpelo^v te, 5* neoregiedne škode, M sc gorčni protesti od enega enteatnega ministrskega predsednika do drugega in... kdaj že bi biii mo- rali Jugosloveni zapustiti pas V in danes bi že ta-a v imenu entente« skrbele za mir in red kake mednarodne čete«! Ali bo hotela Italija zares izvajati program svojih raznaljencev? Ali postanemo res masa brez inteligence, brez šol, brez vsega, kar tvori podlago narodnemu obstanku? Ali res ne bodo držale »garancije«, ki jih utegnemo dobiti v sklepu miru?! Ostane-li avtonomija, ki se govori o rji, !e na papirju? Ali se moremo nadejati, da bo sedanjemu zistemu nasproti nam sledil drugačen? To so usodna vprašanja! Pa porečete, da se s tem zanaša najčmejši pesimizem in obup med naše ljudi. O. mi niti sami ne vemo, kako zdravo in močno je naše ljudstvo. Polno je pesimizma, toda obupano nL Sicer pa, čema bi si skrivali to, kar imamo vsi pred očmi? Le povejmo si to, kar nam vsem teži dušo, glasno in jasno. Tako bomo srčnejši, se bomo moralično le krepili in bomo ohranjali vero, da nani vendar pridejo jasneji dnevi. To resnico moramo namreč i-meti vedno pred očmi, da naredi ne umirajo, če imajo trdno voljo in možnost za življenje. Leta 1917. je rekel celovški škof dr. Hefter nekemu slovenskemu duhovniku: »Da, če ne pride kaj izrednega vmes. so koroški Slovenci izgubljeni« In prišlo je nekaj izrednega vmes: zlom stare Avstrije. Koroški Slovenci še niso rešeni, ampak o njih moremo zdaj le reči: Će ne pride kaj izrednega vmes, so koroški Slovenci — rešeni! Sramota za ves kulturni svet je, da se tako — kakor vidimo na Koroškem — postopa z malim slovenskim narodom, ki ni nikoli nobenemu drugemu narodu naredil nobene krivice, ki je ves čas^ bil od drugih narodov zatiran in preganjan, a ki se j kljub temu z lastnim delom povzpel med vsemi malimi narodi na najvišjo kulturno stopnjo! Ali vera ostaja trdna. Saj, če je veoni Utemeljitelj različnih narodov hotel, da je postal in se razvil tudi naš narod. mu je v svojih večnih sklepih zagotovil tudi njegov neiztrebljivi obstoj in neizpodbitno pravico do plemenitega tekmovanja z drugimi narodi. Večni Bog ld vidiš usodo narodov in ki Te naš narod ni še nikoli zavrgel, daj nam Davidovo moč, ne da bi dru<5e narode zatirali in uničevali, ampak da bomo sko izkoriščali, so ,poginili v*sted Taktne demo-ralzactje. Njihov** mesto so zasedli »ravno višje st-oječi izkoriščaner. Tako vicHmo, da1 Te pri človeku nravnost najzanesljivejše orožje v boju za obstanek. Tu je tudi temeljna razHka med človekom in živaljo. Dvigati človeštvo se pravi: dvigati i njegovo moraltteto. To je najboljše narodno delo, ki se ne da nrti razrušiti, niti up epe liti. Boj razreda ali boj nasroda se morata vršiti v mejah, ki jih predpisuje etika; vsak drugačen boj vodi v pogubo. Nujno je tosre} želeti, da se prenese vsa braroba iz posameznika v zastopstva kolektivnosti. To kar tvori nraven in zato legalen bol zastopstev, izprevrže se, prenesena v strast posameznika, v nemoralen in ostuden bo? vseh proti vsem; človek pade na nivo krvoločnih zverin. Za narod brez nrav- nih osebnost! se nam bo zgodovina pa pra lepo zahvalila; v clovečanstvu »tvori m!nu> —! postavko. \ Vsi dobri elementi — in kdo bi jih ne podpiral — v italijanskem narodu samem nam bedo hvaležni za moralno oporo, kr ;o bodo zajemali iz takega našega dela. Italijanski narod ne sestoji iz samih fašistov — ne, naspn*otno —; to je le drobec, to ie le madež na njegovi čisti obleki. Prepustimo njegovemu prirojenemu čutu za sposobnost, da odsirani ta madež iz svoje oprave. Podpirajmo te dobre elemente s poštenim delem doma in preko vseh zastrup-ijevalcev duš se bosta oba naroda našla složna v skupnem nravnem cilju človecanstva. Ve-i rujmo v božanstvo idealov, verujmo v človeštvo nad narodi, jn zgodovina nas nc obsodi! Učiteljski Li«U na glasovanj nofreken. Mir se kalil. dorJei ni nikjer vse nepregleanc s.«^, ------. Vsekako torej in vkljub temu, da bi po volji in "cio poplačati popolnoma. namenih nasprotnikov morali biti sedaj > umirajoči*. £ T ie najvažnejše vprašan',e. V osti? I nočemo umreti, borili se bomo za ž.vl,en,e m svo- '-n roi lo' g avi kaj bo z nami v bod ^ • ? v'semi močmi. Naš nesmrtni Prešeren vsem roji po 6 ,Edinosti«, »Gom*? T pravi: \ sa čast in " ki so nam vir £' s j stra_na no- jc y črnc zcmlje krJli '„I", s-" ' agotivljajoč. da na, ^ j kot so pod svitlim splncem sužnji dnov.t točnost, da hočemo živeti ^lej|no rcsnici narav-' jtd Mi bodimo pametni m^. ^ -e usoda tega o-rost v obraz in zavedaj tjržaVna pripadnost že zemlja, njegova pr'«bs'onovc črte. Glejte le: Jugo-d"t.looena vsaj doveden Skader. toda oglasili so čuveni so bnf'jim zaukazali: ven! češ. ta je aT-v,e crtentafi so zasedeno Radgono, toda morah banski! I----- In sužnji nočemo biti! Svobodni državljani hočemo biti v državi, ki ji bodemo pripadali. Neizbrisna sramota pa ostane, da »ajejo tolike krivice našemu malemu narodu ravn© tisti, ki so ni"d vojno, v sttahu in trepetu, proglašali, da se bore za svobodo malih narodov, za kulturo in člo-večanstvo! •V iREščAK: Ciuilizatornd reakcija JVića da^es stanju sjtv.arć, krbi ga ne pozabili, če bi živeli še stoletja. Frl^tvujemo mkecnu mrzličnemu razmahu vseh nizkih na-g(;nov. ki nam pojian;a nan-vnest 5|i ozo po i oč-i? Ali naj zapremo oč:Lku, da smo razpravljali o mesiji samo ak^demično? Eno ie gotovo, tovariši! Takrat je bilo treba samo ambicije, _ in kdo« fe n-ma —, danes je p3. pogum prvi ki zadrrji .po^orj. Po^um pa izvira iz trdnega moralnega naziranja. In ravno to nazirange nas mera nujne pc-tav'ti v opozicijo razpolo- Kt;iJUV. .-------- ~ . ženiti, s katenm vO prežeti danes vsi duhovi. ko-teh. Nehote se moramv vprašaji \eano j preveHko ie bilo poliui^je v polpretekli dobi; •vedno: zakaj in kako -je \ecidar pc ^g«^«7 j gospodarski liberalizem in miliUrizem sta za-In naj se še tako mučimo, odgovor ne uicrc i ne5ia razkrajajoče m:krcbe v srce slehernega, », i j k t samo eden: Le strupeno sovrašt\o; rKimo v sredi mogočnega vrenja, more redrti vse to gorje. Dmge razlage ni. i ki na- našc duše, ki naj nam vrne ravno- \-.ak dru^i razlog bi bil nezadosten. Pa tudi ta j vesjCf iastnc vsem dobrim ljudem, ra^la^a se ram zdii še nepc^polna. Mi v^i, ki | Zcpet ^a-ma akedemiia:-, mi boste klicali, tnpimo, imamo čisto jasen občutek, da to ni ( kirjikrelnega; kam hočemo s tem?« r^i no sovraštvo, ampak da imamo opnavi-ti tuj Potrebno je, da poznamo pot, po kateri je " neko višjo stopnjo -iovraštva, t. s sistemi- j £[cveštvo dospelo v današnji kaos. Pognati v ranim sovraštvom. Nas ne vLa-da več ta ali j ,m0i a3n0 sestojne de'.e, da razumemo spojino. ni režim, nas pritiska ob t-la naxa\nost srd, jtrsjan-ziran \ režimu. Kur je pai nas malih, nenravnih duš — v e prispeva po svojih naj-»oliših močeh, (t. j. s psovanjem, provociranjem, v.n a tov aževari jem, d en tmc Racijam i, šuntanjem. Razumeri- moramo vzroke nastajania — genezo —, da> stopimo celotnemu pcjavu z vso potrebno objekti\-nostio -natproti. Pr\a in najtežja zdravnikova naloga je diagnoza; vse njegovo poznejše deloi je odvisno cd nje. Stavke, ■ 'Mta.Uk > axtt.ui| i---.----,------guvu pvuucjin. jv VT. , - — --j — - - ^p(^tikanjem itd.), da se ie ustvarila ena duš- £ašizem, intoleranca, ki se je polastila vseh ----duš, — to so sami s-imptortf, ki kažejo, da stresa človeško družbe težka bolezen, da }e njeno ravnovesje smrtnonevarno ogroženo. Odstranjeni vzroki, premaganaj kriza, izgi'nili bodo simp'oni in današnja naša nervoznos-t se natn bo videla ta.krat v čisto dra-gačni luči. Tovariši! Skušaitmo si pridobiti zopet svoj mir, — mir vesti ?n duše! Borimo se z vsemi močmi proti napadom nervoznostj! Mirimo sebe in okolico! Naš mrr in naše lastno obvladovanje bosta vrn;la peko j tisočerim. Ne .reagirajmo na krivice nikdar s strastjo, blažimo strast drugih s pomirjevalno besedo! Obva-ru:rao naše ljudstvo pred duševnem fašizmom! (o političnem pri nas tako nt gevora.) Ne opravičunno nikdar niti (najmanjšega svojega greha s smrtnimi grehi drugih ter ne pozabimo, da> mora vsakdo predvsem iizdirati bruno iz svojega očesa. Zlasti pa ne pišimo nikdar v liste, ali pa favno govorimo o krivicah, ki se nam gode, na način, da se bo nabiral v srcu čHatetja ali poslušalca srd, ki* bo razde val niune lastne e&ergije, marveč tako, da bo gledal poin pomilovanja na brezplodno delo kri-vičneža, ki želi /.a tre t i svojega bližnjega, uničujoč pa samega sebe. Zgodovinska resnica je, da so storjene krivice vedno škadijivejše vplivale na krivićneže same kot pa na pre-ganjjance. Zločin omadežuje vedno zločinca, niketao* ne žrtve. »Das isrt der Flucht der bosen Tat.« Vsš, (ki so bodisi oobtično aii ćosoodar- va atmosfera, ki nam si'u skozi vse porez-7>'ce v našo notranjost, da nam zastruplja kri :n življenje. Nočem preiskovati psiholoških izrekov tega sla-nja, ugotavljam le. da moramo d?ne«: živeti v>t v tem miazinu, in da je j/ m. ki nas trpinči, ravnotako okužen cd »v o»a cakor vse javno življenje. Da je to stanje zakrivila predvsem brezvestna žurnalistika, k je 7. neodgovornimi, temnimi činitelji vred prprav!*ala sedan'ri položaj s petdesetlefno si-stemizirano lažro. te se razume samoposebi, •In /a:o omenim to le mimogrede. Če pogledamo potem še. kateri deli tukajšnjega prebivalstva tvo po tem režimu na^hu';«. aH pravzaprav iz-flclmčnc prizadeti, -poznaK booiio z nazorno c^dkod se miezem širi in kdo je zaimere-tV.ran na tem barbarskem počenjanju. Vse -to 'e jamo, je očividno. Ni pa tako oćividno to, <'a vodi ta pot v popoten razkroj tukajšnje 61o-\ eške družbe, da je civilizacija na potu piro-pada. Tega bi ne smeli niti za trenutek pozabiti vji fci^tl. ki so ohranili v prsih iskrico poštenja, ki se nočejo strahopetno odtegniti civHczator-nernii delu, in ki ne deJe interesov na tem stanju stvari s teroristično kliko. In seim spada .v prvi vrsti učitel-jsivo, — loliko slovansko kakor italijansko. V ognju -s« pcreskuSa zlito. Ali naj) bi veljala naša misija morda samo za normalne {ase? Misija kulturnih pionirfe\*l Aij smo goaorili resnica takrat in zato, ker ni mkjogar bodla v DR. JOVAN CVIIčr Ljudsko siosovonje na Koroškem Kakšne so stvarne razmere in kakšni so izgledi za nas v coni A? Pravih Nemcev je malo. izvzemši kompaktne nemške mase na severovzhodnem in vzhodnem koncu cone A, slasti v okolici Pustrice, Velfnica in Labuda ter aa južni obali Vrbskega jezera. V o-stalem so povsod čisti Slovenci v etnografskem smislu, ako izvzamemo nekatere neznatne nemške oaze, ponajveč po malih mestecih. Ali ti v etnografskem pogleda čisti Slovenci so v glavnem razdeljeni v dve skupini: eni ao zavedni, in ti bodo glasovali za naio državo, a drugi, »nemčurjic, se zavzemajo za nemSko Avstrijo. Ti dve skupini Slove encev se ostro ne ločujete, marveč sta vezani po prehodih, po skupini kolebljivih, ki ne povedo, kako bodo g!lasovali: kateri strani se pridružijo ti, to je odvisno od razmer; za. zadnje imajo Slovenci lepo označbo: »omahljive!?. Ali tvorijo Slovenci večino napram Nemcem, »nemčurjemc in »o-mahljivcems? Ko bi to bijp, bi bil izid plebiscita zanesljivo uspešen ca nas. Toda, o tem nima nihče podatkov, niti jih, kakor se kaže, ne more imet!, zlasti zbog omahtjivcev. Eso je samo sigurno, da se je itevilo zavedaft Slovencev povečalo, odkar je v coni A jugosl. uprava in vojska, in da se je zmanjšalo število omahljivcev, morda tudi oem-čurjev, ter je s tem kolikortoliko izbrisan oni rezultat germanizacije, ki jo je avstro-ogrska uprava vršila stoletja in stoletja nad Slovenci. Težko je torej prorokovati izid glasovanja na o-zcmlju, kjer je tako mnogo omahljivcev. To je tem težje, ker se vsi koroški Slovenci, največ pa njihova inteligenca, odlikujejo po gotovih duševnih ein ..JUta- vem razpoloženju. Te posebnosti so posledica njihovega podrejenega položaja v teku vekov, in ni dvoma, da le-te izginejo polagoma, čim začno živeti svoje svobodno življenje. Predvsem itnajo ti Slovenci stvaren strah pred Nemci, svojimi vekovnimi gospodarji. Ob vsaki še tako neznatni nemški ofenzivi v coni A se polašča večine tamkajšnjih inteligentnih Slovencev prava panika, in poteči mora dokaj časa, dokler se prepričajo, da to ni tako nevarno, in dokler jim ne preide strah. Na primer: nihče izmed razumno m!-slečih Slovencev ni mogel računati s tem, da bi mogli coni A in B v času plebiscita ostati ločeni po kitajskem zidu. Dasi je ostal kordon jugosloven-skih orožnikov in carinskih straž na severni meji cone A in dasi se je dovoljeval prehod samo osebam z legitimacijami, in dasi je s primernimi odredbami jako otežkočeno delovanje nemških pro-pagandistov, vendar je med inteligentnimi Slovenci zavladala panika in obupnost. Potreba je bilo dokaj časa, da so se zopet vzravnali, a vendar se Se niso vsi ohrabrili. Ko se je istočasno dovolilo, da lahko potniki prenašajo proizvode cone A v cono B in obratno, so innogi trdili, da to izčrpa in osiromaši ne samo Slovenijo, marveč tudi vso državo. Praksa je pokazala, da je bila ta odredba popolnoma brezpomembna, in Nemci sami zatrjujejo sedaf. da je ta odredba njim na škodo. Strah in vera v moč gospodarjevo so vrlo globoke psihične posebnosti koroških Slovencev. To so po vseh znakih iste posebnosti, ki se opažajo v centralnih delih Balkanskega polotoka, samo nekoliko predrugače-; ne pod vplivom druge civilizacije. Ali dasi tudi obstoja stvaren strah, vendar nje-; gov pojav ni vedno enak. Ker so bili ti Slovenci ; zasužnjeni, so se navadili, da predstavljajo svoje ; stanje, položaj in odnošaje, kakor da jim je treba od zgoraj pomoči, da bi se rešili. Mnogo bolj. nego j je potrebno, verujejo v to, da obstoje »zgoraj* o-! sebe. ki vedre in oblačijo, in da je od njih najbolj odvisna vsaka stvar. Ni šc zadosti prodrlo prepričanje. da je glavni pogoj moč in volja Širokih narodnih mas in da je to prava zaslomba vsakega javnega delovanja. Vtled takinega pojmovanja pretiravajo tudi takrat, kadar predstavljajo 9voje nesrečne razmere, strah in bojazen, ki jo čutijo. Vsled stoletnega hlapčevanja se jc v njihovem značaju ustalilo prepričanje, da jemljejo vse ono, kar prihaja od zgoraj (v tem slučaju od plebiscitne komisije) tako, kakor da ie naravnost pripravljeno in naperjeno proti njim; prepojeni s takšnim nazl-ranjem spreminjajo oni fakta, jih podrejajo svojemu čustvovanju, ali pa dodavajo točnim dejstvom netočna. Na ta način delajo mnoge pogrešne zaključke in treba je velikega napora, da se lc-li iztisnejo iz njihovih glav in čustev. Ako človek ne računa z vsem tem, ga lahko obvlada pesimizem in lahko izgubi vero v uspeh plebiscita. Toda vse to, kar se predstavlja kot opasno, ali ni baš popolnoma tako, ali pa se da predrugačiti. Storili smo vse mogoče, da te koroiki Slovenci, zlasti pa inteligenca, kolikor mogoče osvobode onega stvarnega strahu in zlih misi i: posvetovali smo »e z narodnimi ljudmi, z onimi, ki najbolje poznajo narodni značaj, o tem, kako bodo vplivale na ljudstvo odredbe, ki se morajo ukreniti radi plebiscita in borili smo vse, kar je bilo mofoče, da «e obdrže fugosl. orožniki in finančne straže na severni meji cone A; a vse druge odredbe se izvajajo tako, da ne povzročajo pri Slovencih pogrešnih čustev In mnenj. Oni, ki odločujejo o teh stvareh, so namreč došli do prepričanja, da sta strah pred Nemci in ono nezaupanje nasproti delovanju od zgoraj resni zapreki za svobodea in pošten plebiscit in da so te zapreke prav take, kakrine bi bile, ako bi jugosl. oblasti vrfile nasilnosti proti Ncmcem v coni A. Vedno jasneje se opaža, da koroški Slovenci in sama tamkajšnja inteligenca prihajajo vcdni bolj do samozavesti in da v njih srcih vedno bo'j pridobiva tla hrabrost in samozaupa.ije. Z!r«ti ne dobro drži svečeništvo, ki je vseskoz* naicdno in ima največji vpliv na narod. Velikega pomena je tudi to, da so župniki siromašni, da se n;so po svojem načinu življenja oddaljili od naroda in da v dnevnem stiku 7. narodom najbolje pojmujejo njegove potrebe in interese. Škoda, da tudi tu odgrizne) črv visoki tip koroške duhovščine in njen značaj. Koliko bi bilo vredno, ako bi to sveceaistvo ostalo tudi v bodoče čisto narodno in ne sttankartko! Ako vpoštevamo vse to, kar smo dosedaj povedali, bi se vendarle mogel izvesti, vkl'.ufc vsem težko-čam, ugoden rezultat v koroškem plebiscitu. Plebiscit se ima vršiti pod privilego^animi pogoji 79. Slovence v coni A, a pod istimi pogoji za Neme* v coni B. S tem so dani povoljni pogoji, da s» Slovenci v coni A izreko /a jugosl. državo in s« rešijo od nadaljne germanizacije. To bo velika pridobitev zb vse Jugoslovene, ker imaio koroški Slovenci solidne lastnosti, poštenost. s-Uromnosl. urejeno notranje življenje, s katerimi osobinaml sc dviga vrednost jugosl. narodne celine Končno še nekaj. Niti eden del slovenskega naroda ni bil primoran vzdržati v zadnjem času (ako ljute borbe, kakor koroški Slovenci, zlasti v dobi plebiscita. Izkusili so šolo narodne oorbe, navadili so sc na kritiko in nesporno postanejo vrlo koristen po-luičen faktor v Sloveniji! r>; bo Prišel je za Koroško odločitve d..n? izvojevan* odločilna bitka. Po stoletjih zatiranja, zaničevanju in zasramova-nja se danes borni slovenski kmet, kot enakopraven svojemu dosedanjemu nemškemu tlučitelju, prvič izreka sam za svojo bodočo usode. Stoletja jem jeziku ustoliČal svoje kneze, ki so mu na starodavnem gosposvetsekm polju prisegali pravičnost in obrambo. Toda, udri jc bil močnejši tuji-ncc, podjarmil deželo in zagospodo /al v nji. Oni isti Nemec, ki danes drzno očita našemu človeku, da je tujinec — lastni deželi' Zažvižgal je valptov bič. Nem. grofje .so si porazd. novo pokrajino ter pritcgali vanjo svoje ljudi: domače ljudstvo je bilo dobro le za hlapce in dekle. Začelo se je potujčevanje: padal je kraj za krajem. Najprej meota, potem Irgi. slednji vasi. hi nemški val je ogrožal že tudi Kranjsko, ko je pi i-hrumcla vihra svetovne vojne, ki naj bi — po namenih tistih, ki so jo izzvali /logaško — izbrisal za vedno vsako slovensko sled v deželi. Toda, prišlo je drugače. Nemški narod je na svojem stremljenju po gospodstvu nad ^vsein svetom, doživel poraz, kakršnjih le ".dlo priča zgodovina. Pregosta megla nemskubrst/a je še ležala nad našim ljudstvom v Korotanu, cn bi bilo moglo pojmiti veličino in pomembnost dogodkv: novo solnce narodne in državne svobode. Šc je pritiskala močna nemška pest, hotela zabranili, dr> bi žarki svobode posijali preko Karavank. Ali vztrajno slovensko pleme «e ni odreklo Koroške. Kdo se ne spominja tiste peščicc slovenskih dijakov, ki so žrtvovali svojo kri in mlado življenje za osvoboditev svojih bratov? Kdo ne junaških činov dohro-voljcev, ki so se izkazali ž njimi izlasti tudi Primorci?! In prišlo je do današnje demarkacijske črte. Tudi ta ni pravična, ker izroča še nnogu bratov tujemu jarmu ker vse narodopisne karte rišejo Slovence mnogo višje in zapadnejSe. Vendar je pariška konferenca določila plebiscit tudi /a la del. In začel se je nov boj. Boj dveh kultur: nemške in slovanske. Nemci se opirajo na meščanski element, kjer žive po večini priseljenci in poturice — Sloveni pa na kmeta. Vse vojevito neiuštvo. od Hamburga do Bolcana na južnem Tirolskem se je spustilo v boj. Ni ga bilo ne mesta, ne trga, ki ne bi bila imela, svojega ^Koroškega dne». Da, v laškem Tirolu so nabijali lepake celo v italijanskem jeziku. Tudi z denarnimi sredstvi niso štedili: samo celovške banke so darovale 50 milijonov kron v propagandne svrhe. In kaj še le tiste o-gromne svote, nabrane Sirom nemškega sveta! AH tudi slovensko pleme je pokazalo svojo žilavost, in tudi bratje iz drugih jugoslovenskih pokrajin niso zaostajali za njim. Ali ne razpolaga Se s takimi denarnimi in drugimi sredstvi kakor Nemci in nemški navdahnjeno meščanstvo, mu je še večinoma odtujeno. Ostaja kmet kot glavni steber: on, ki je skozi stoletja branil slovensko zemljo in jo obvaroval popolnega potujČenja, on, ki ohranja še naše lepe šege in navade, on, lu je Jedro in moč slovenskega življa na Koroškem. Na njem slone nade naroda, pred vsem nada, da on zmaga v današnjem bojut Sovražnik je sicer močan in presenečenja niso izključena. Vendar se nadejamo, da današnja velika bitka prinese zmago dosedanjega sužnja nad zatiralcem: zmago misli vstajenja ponižanih kot žarek v boljšo bodočnost naroda našega na Ko- roikem. X. • • • Velikanska agitacija aa Koroškem. - Mir se doslej ni ludiL VELIKOVEC, 9. Volilne priprave se vrše v vsem okraju s podvojeno močjo. Zadnje dni se je pričela v vseh občinah na obeh straneh agitacija, ki si je živahnejše ni predstavljati Razen tisočev letakov, dklicev, karikatur, časopisov, ki so jih vsako noč polna okna hiš, hodijo tudi agitlrat od volilca do volilca, v svrho pridobivanja kontr>Iej in volilnega pouka, ki je vsled nenavadnega naČi- Socijalua demokracija v službi n ruških nacijo-nalcev. BOROVLJE, 9. Delavci v Vetrinju h. v borov oljskih delavnicah so proglasili nacijonaln: štrajk in je delo splošno ustavljeno. Večinoma so delavci nemški socijalni demokrati in bodo sedaj v službi Meimalsdiensta agitirali. Jugoslavija vrača koroiki« kmetom ikodo. ki so jo napravile lani nemške tolpe. BOROVLJE. o. v o;no ministrstvo ■> ie nakazalo veliko vsoto, da se i/plača koroškim kmetom odškodnina za škodo, ki so jo lani na Koroškem napravili nemški Volkswehrov-0 nemške tolpe koroškemu ljudstvu n.ipravile škode nad 40 milijonov. Odškodnino za to škedo sej..j izplačuje naše vojno ministrstvo. IZJAVA BELGRAJSKE VLADE BELGRAD, 9. Dunajski listi -•> pr-ne!an .štvo % Belgradu ukve-ni!o pri!o\ en-^ki v.Vnii zaradi dozdevnega 'rbiranja \o><.ke v bližini meje, kar p vzrota med prebi v aKt v o in plebiscitnega cze:ni!> skrbi. Isti l'sfci t-d ij r.ac?a>je, da -e je od juge vk> ve n, -k e -trani predlagajo, naj se brez plebiscita reši kciroško vpraSanic na ta način, da bi ozemlje severno od Dra\c pripadlo Avsbnji, ezek pas <>zern;;a med Dravo ;n Karavankami pa kraljevim Srbov, Hrvtatov in Slovencev, ter da "e Avstrija cdb la ta pretilo^, ker ie j*otc\a uspeha. Pooblaščeni s~nm izjaviti, daje avstrijski oprav n k res ukreni.! korake, o katerih kc govori gora! in ?£ce ■ 4. oktobra. Dobil je odgovor, da ie posredovanje glede rpr&šaivia o sicrbi pj.'ebćva'ist* a v pJebiscftiv coni čin, ki sc mora cddvo'ilt« c-d v prašanja o dozdevnem ebiranjru tiaše vojske v IVižirul; (Lv-iriirske meje. Koraki zara-di prvega vprašanja v Beigradu jo bL'i storjeni na iie-.pnlii.tofiienv mestu, ker spada, pdebiscitn.^ \i\ ;e plebiscitna kom&>;a, iii ne dunajska vlada. Glede vprašanja zbiranja našib čet v bližini vstri-jske meje se >e zahtev ?lo od opravn:ka pr,slcv avstrijske vla^le. naj aav^de poirebnc kenkretne pr.datke, kar pa ni mo-ye! storiti, v-led če-ag e pesi a! njegov korak brezpomemben. Kar se MCe trdvtve o nekaki« pred ogih 1 naše -Irani o razdelitvi pleb;sc.itnc cone, je popolnoma izmišljena ter brfcz vsake podlage. Ta vest Ima namen, vhrabriii avstri}-nas za primer, da bi iNemci onemogoč i' »lec'-scit, o čemer pšejo \-si avstrijski Jroti in odkrilo govore Nenic; v plebiscitni coni sami. Najboljši dokaz kako e ta ve^t tendenci ozna, !e7.; v nelogičnost'} trditve same. Zakaj, ako so slovenski vc'ilci i-n ag iatccji ttoHko a.Kiivni in jak;, da boda vplivat na p.lebivcit v znn->.i svoje države, — in -t^ br potrjeval .Korsk Avstrije, ki zalrleva nekako čelo nevtralni* si! ali medtzdvezniške čete za to cono, o čemer o poročal tad i i sli fetf — ven-dar Ju^o->lavr;a ne bo predlagala i azdeii;tve Koruške brez plebiscita., pri čemer Ki dobila >anio ozek »pas ozemlja. ZADNJI UKREPI PLEBISCITNE KOMISIJE PRED GLASOVANJEM CELOVEC, 9. Plebiscitna komisija ^e izdala še dva razglasa. V prvem cdreja komisija, da sinejo na ozemlju, ki se naiiaja ped r,jen.im nad-zor^lvcun nositi orožje samo iav-ni oroinlkrl ter da imajo orožniki pravico, zapleniti orož.le \>>em drt'jjlm osoba-m. Osebe, ki nosjjo orožje, bodo strogo kaznovane. V drugi prctklaruaciv poudarja pleblvcitiia koni-ls ja vnovič, da je glasovanje svobodno, neodvisno in iajnot Nai-dalje pi poroča zopet red in mr. Naposled odreja, da smejo v soboto in nedeljo priti v gla-sovaJm» ćono A sani o take osebe, Ki fima-io glasovalno pravico. Na mejah bodic- postavljeni mcdzaveznJ&ki ča-colki, kater:m bo morvsakdo pokazali glasovalno izkaznico, ali pa -posebno legirimacijo, katere izda generalni sekretarijat plebiscitne komis'jc. 'Na sfla^ovaJl-ščih s.» prepcvecLin: govori in godbe Glasovalci nc smejo priM k giascvfujju vr iz prevodili, fzid glasovanja irbjavi Ickctn prvlli <.fni prihodnjega tedna. CELOVEC, 9. V soboto zji^trai se zapre cona A na vseli straneh; na giavn:h cestah Itn mostovih bodo poleg crožrtištva ententni oficir« za kontrolo in bedo prepuščali, ^amo osebe z glasovalno legitimacijo, czlroma s posebnim dc-voljenjem plebiscitne konvisHe. Že jutri bodo na prelazih, rta Jezerskem, pri Gujtan^u, na Ljubelju in pri -Pcdroščlci jugoslovenske oroin;-šlce patrulje kontrolirale pisanlc. Ententni oficLrtji bodo od časa do Časa izvajali nadzorstvo. DR. VAL. ROŽIC: In kaj potem ? Koroško vprašanje fe. 11a višku — in kmalu bomo videli, da ie starodavni Koroian z a vedn-o združen s svofo pravo materjo Jugoslavijo. — Koroškf Nemci in nem-ikntar?*, avstrijski nemški izkoriščevalci evropske konstelacije io Nemci zunai v veliki Nemčiji, vsi bodo videK fn spoznaji, da >e ie njih naval proti )adrati-skemu nioa-ju razbil ob zavednosti pdtomcev staroslovenskih koroških vojved, ki so v tem kri'tičnem bo^u na mah o<8b!ii dv a sovražnika. Torej, 10. oktobra 1920, se bo odigraj 5e etn-1-rat veliki bej meti Nemci in nemSkutarji n« eni in Slover.cl na drugi sirani. Proti večeru si bo slovenski Korofcan že nadel bel « »vatovtko či>tce refiio vzame v pretres agrarno vprašanje — ne »amo na papirju, ampak v resnici, v dejanju. Nikier v Jugc.-Jii.viji ni to tako nujno in potrebno, kakor ravno na Koroškem. Agrarna reforma, porazdelitev grofovske in baroffovske zemlje med domače male kmete, delavce in kajiarje se mora nenadezna izvesti. S tem dejanjem bo napravila država najboljši -jez, najmočnejši zTd preti nadaljnemu nemškemu pritisku. Naš Korošec bo najboljši stražar države na severu, aiko se inu bo državna meja tudi faflctično v reke in posest izročila. To se bo zgodi-io s pametno izvedbo agrarne reforme. Po?©g izvedbe agrarne reforme pa podarci se je plača pov:5a?a na 21 Br, kar še vedno n-:ma vrednosti enega do-iarja. — Neko nesporaznrniienie ie ba:e nastalo vsled različnega- pomena, ki ga fnia heseda kontrcJa, Icaitera se piše v italijanskem :n an sa;l!c-kemu vojaškemu svetu nalogo, da pro-i uči to zadevo in predleži k nferenci načrt zal ' rešitev tega vprašanja. Kcnčno se je konfe-I renca bavila z vprašanjem r vo:,nem ma.lerli jalt.. ki ?e nahafa v gdan-.Vi pokrajini ter ikle- inNiirnbergu, cku bi zaukazaia uničenje Die-seJovih motornih strojev, iki so upcirabni za podvodne čolne. Ravnateljstvo tovarne j« izjavilo, da se bo z op e r£>t avlj-alo z vsemii sredstvi takemu trkazu. Neka uradna nota pravi, da namerava narediti nem&ka vlada pri en len ti di-ptomalskit korak zaf dosego preklica tok« odločitve. SdnoiflH čanflffte đi tfruslh držav PRAGA, 9. Mc(n:ster za zu.ran.je posJ« dr. Beneš |e na vprašanje dopisnika Berliner Tageblatt izjavil, da so ostali ednešaji med Češkoslovaško na eni in Italija, Franc jo :ai Anglijo na drugi strani neizpreme eni. Vesti, jansc.ni ugoto •tega so sc razširile tozadevne netočne in nase na ta način — 5 kontrolo — italijanska- industrija ne bo nikakor boljševiz'rala, pač pa da se bo njej mnogo koristilo, ker bo dete ve c, hI ptozna pogoje 'n razmere v tovarni, zmanjšat svoje zahteve v razmerju s pravim dobičJoom, in se na ta nač:n lahko odpravi eno škodlMvo .nezaupanje delavca napram gespedarju. Z diu-ge strašni j ^^ sevireske p-ogedbe, bode n je ta povzdg delavca) zelo korl. ten za pro- Ha-.ke in naprannU potrebne pre dirkcijo. ker tvori nekak nagon do intenzivnejšega dela. ki je edina; rešitev sveta. Sploh pa ni vprašanje t> kontroli, v iU I cmskem- pomenu. nM-:aka nevosf, -ker je o njem razpravaljala že v Parizu konvsija za mednarodno de- j pcf'ski državi. Kontrola turških financ CARIGRAD, 7. F:,rančn., k^vfroJra je začela delovati. Knin. Nogaro za IL ali jo, De la Co-rcax za Franc^r ■••n Adaiin BI rek za Anglijo, odposlanci t?(pravnega i-vtrla l** državni dolg, katerim je po\e;jena kontrola turških finar.c do sestavitve finančne Couris de New - York- iz Washlng-toina, zapuste v najkrajšem času amerikan5,ke bojne ladje Jadran, češ, da so že izpolnile nalogo, ki Jim ie bila poverjena. G rasom drugih vesti ni spremenila vlada Z edin: enih držav v ničemur svojega stališča v jadranskem vprašanju. GROF SFORZA PRI GIOLITTIJU RIM, 9. Grof Storža Jc edšel v Ca v on- (pri Turinu) k ministrskemu predsedniku Giolitiiju na posvetovanje gl-ede predste^edih pogajanj z Jugoslavijo. Dobul bo tam potrebna navodila, kako privesti prihedn^e j-aizprav« do po-\ty.jnega zaključka. V Cavourju se 'bo določil tudi kraj prhcdnjCh zasedanj. Rimsko časopisje živahno komentira, petov^njip ministra zunanjih zadev v Cavour. SplcSno mnenje je- da ye imelo potovanje namen določili kraj in čas prihodnjih pogajemj. Dcwine\ai se, dia so določene Benetke, in da se piično razprave z 28. okt. »Trib-Loa^ pravi, da se pri tem zasedanju ne bo trat:«!o 6ae«a z maJenkostnimi debatami, in da pogajanja ne bodo traiala delf, nego bo neobhodno potrebno. Ako se obe strani načelno strinjata, n* treba' dolgih razmotri-\ anj, ako pa sta de'egacl.ji preeddaljeni druga od druge v bistvenih točkah, potem jc nategovanje razprav nezmisehio in brezpledno. Pov-darja, da ne bo težko priti de zadovoljive rešitve, ako fugosloven,:ka delegacija pokaže ist-e dobre namene, priti do povci^nega zaključka, kakor Jdh brezdvomrto imata min. predsednik Giol*'tti in senatclr Sforza. >Trvbuna« zaključuje, da je italijanski vladi zlasti na tem veliko ležeče, da se zagctovC ItaJCfid dobra vzhodna meja, in sicer vzhcdinc š'tke in nezadovoljive Wi!-?onove črie, kar bi za>gctovilo Italiji večjo brez.skrbnost v notranjosti, in ji v vel-*-ki meri prhranilo oboroževanje in. vzdrževanje čet SLOVANSKI SVET Poilflki in lituiad VILNA. 9. Lit v in iki brzojavni urad javiji, da Poljaki nadaljujejo napadati litvinske po-sJojanke, kljub temu, da je bil poljsko - lltvinski mir podpisan že v četrtek zvečer. LUvinska vlada je dvignila radi tega postopanja Poljakov protest pri Zvezi narodov in p.-cdlsga, da prevzame Zveza v slučaju, ako se pobožaj poostri, začasno upravo mesta Valne, in izjavlja, da di v to svrho Zvezi čete na razpoiago. Poljsko poročilo VARŠAVA, 8. Položaj) je neizprenienjen; poljski oddelki so vzhodno od Viškolca raz-pršiii tri boljševiške polke in pridobili zopet 700 ujetnikov. Rusko- poljska pogajanj«. VARŠAVA, 9. Kakor javlja »Robotnik« je Joffe umaknil svoje nesprejemljive predloge glede Vzhodne Galicije, Bele Rusije in Ukrajine. Načelne težkoče so odstranjene. Politična in gospodarska komisija sta začeli svoje delo. Komisija Zveze narodov cdpotuje v Oranj VARŠAVA, 7. Komisija Zveze narodov, ki se nahaija v Šuwaiki$u, cdpotuje r/utri v Oranj, da naredi konec sovražnostim, v nadi, da se bo določila začasna demarkacijsko črta tudi v oni pokrajini. Niessel, načelnik vojaške komisije na Poljskem PARIZ, 8. General Niessel je bil iimsnovan tz»2. načelnika francoske Ko jaške kcfmlsije na Poljskem. Lfoyd George o ruskem vprašanju LONDON, 8. V svojem današnjem govoru je poudarja: Lloyd George potrebnost koalicije ter branil mirovno delovanje sedanje vlade in versaillesko pogodbo. Lloyd George je gcivorii o ruskem vprašanju in trdil, da je jako težavno skleniti mir z Rusijo, katera živi v pokvarjeni in zastrupljeni atmosferi. Govoreč o sporih rudninskih delavcev, je dokazal govornik nevarnost skupnega dedovanja rudarjev, železničarjev in uslužbencev pri prometnih tvrdkah; poudarja! je, da morajo sicer dobiti delavci svoje pravice, da pa- z druge strani ne lovno zakone dar o, ustanovljena cd medzavez- ( nizkega vrhovnega sveta; omenjene, komisija; otvori 14. t. m.; na dne\nem redu so zemljifika ki trdijo, da neguje Francija v srednji Evropi ■ jc predlagala pravico delavca do kontrole nad , refo.'ma> votlina reforma in končno ratiilkacijai reakcijo, so neutemeljene. Minister povdarja, | indui trjjaTnim in pel;edek,k«?«m dek.vanem kot, mirovne pegodbe. da odgovaria Mada eatenta tradic-l.^cnalni poli- UjdSkodnino aeL^v^kim sfcjem vsega sveta za tiiki češkoslovaške države, ki žel:: živeti v pri- ' frtYe deprnešene med vojno. — Kar se tiče jateljskih cd nošami z ztavezniki', m izraža željo, i rczk-«la v *ociiaHstični stranld, ki se Te pojavil da bi se Mala ententa razširila. j te dni na sestanku \-odst\ a stranke v Milanu. Glede zdražb, kr j'h dela- reakcionarna se ne more reči nič gotovega, ker fco grfc.aaje baltskim državam. Armeniji in ^rska proti Češkoslovaški, izjavlja min s ter.. lahko odlcč'1 samo kongres stranke, ki se se- Ogr da vlada predloži dokumente ti-črče :e tega madžarskega rovarjenja Zvezi nan-odov. Kc-nečno izraža dr. Beneš upanje, da se Nemci na Češkem priJagadiV> novemu položaju, ki so ga nemŠkr socijalni demokrati že pr'pozmli, dalje svoje zadoščenje nad pravilnost;c in pravno urejenostjo odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško. Nadeja se, da bodo Nemci upoštevali stališče, ki ga zavzemajo Čehi v vprašanju Nemcev na ČeSkem. Češko-nemški socijalisti preti komunistom PRAGA, 7. V led včerajšnje volitve, v kateri je bii beljševiški program cdb t, je ken-j gres socijalistične s-tranke Nemcev iz Češke! stare čez nekaj mesecev; pač pa se more ml slat i, da ne bodd hoteli pravi italijanski ^oojc-Ssti postati odvisni od kakšne socialistične stranke v inozemstvu in se -no podrediti vodstvu Lj eni na, kakor menim — je nadaljeval Gio- j ritt: — da bi Ljenln ne bil zadovoljen s kakšnim j italijanskim vplivanjem aK kcatroloi nad vod-stvem ruske scci'2'!istične - tranke. S'cer so pa razmere teh dveh dežel po.poLicma raz-, lične v narednestiiem, gospodareun in scci-i .talnem oziru. IlaK-ja, dežela več tisočletne kulture, dobiva svoje neminljive izvirke živičenja iz na.jbel-j drznih perobrazcvan« in iz progresivne e\-o]t:cije - Amerika, velika dcmckracija. ' j ki zna raz-urncva>:j fc:'^tvo naše kulture, more Nizozemski kredit. HAAG, 9. Parlamentu jc bil predložen zakonski načrt, ki pooblašča finančnega ministra, da dovoli Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Madžarskf, eorjfiji izplačilo predujmov v skupnem znsku 12 in pol milijona goldinarjev, s katerim dcnaijsni bo J 1 omenjene države plačevale dobave iz Ni70zem";ke in njenih kolonij. Krediti bodo imeli mednaroden 7*.iačaj in t« bodo dovoljevali proti obligacijam v dinarju ono države, lei sprejme kredit. Sploina stavk« na Portugalskem. MADRID. 9. V Lizboni, v P'ir'u in drugih velikih mestih portugalskih je izbruhnila splošna stavka. Svet poslanikov PARIZ, 8. Danes se je L-estaf svc< po-« si ar kov. kriteriju sociialne enakosti. Razne brzo!arme i^sti Francija in Nemčija. P'olEtScsia vesti Ruska armada na potu skozi Jugoslavijo? v!ne« javl ajo, da bo v kratktm potoval skozi \ cij vod Ino ruski general Jude* nič s svojim štabom in 20.000 vojaki. Jud«.n'-čeva armadat se prid j uži Vranglovi, armadi na Krimu. Poti'ie preko Ri.ffe, Nemčiše, Poljake CURIH, 9. »Telegraphen Union^ poreta iz za- \ :n Jugoslavije na Krim. Beneš o komunizmu na češkem. V razgo- ioru s so.rudnikom Mat nu. -, jc |zunan>i mindster dr. Bejieš da v nTe- zgleda na kaj. vt:,e strank e w cebro organizirane in ^ 1 scripl I nsran e. Boljše viška stvar b[ -------------. ,, povsod n3Kfe'a odJ-očen edpej- i« kmet jo predlog za ziačeiek nefcirmaimh p&ga-janj med bI takoj UsUvo, ^^o dobavo ž V; 1. e 1 * * ♦__ ____*' * - ' _L lr* m« ftrtnnr1! ! «« t* V— __ _ f sporazum med strankama, tembolj, ker je tudi na kongresu češkoslovaških socialistov samo manjšina odobrila moskovske pogoje, in ker je dokazano, kako se je cel-o delavski sloj na Češkoslovaškem v vePki večini izjavil proti pristopit vi k tretji irtea^naciirnali im proti taktiki nasUia". Na pritisk s strani^ zadružnih i nesljivega ameriškega vira, da se je vršil pred par ' 7 > , ' Jj ~ 1 I • ' dnevi V Metzu važen mimstrsl« i ............. zvez so češkojAovaSfci komuntsti tzvntilr 00- , maršal Foch v inlcrcsu varstva Francije z«htc- bor sestoječ iz desetih članov, v svrho pega- Ij takoj?njo okupacijo pokrajine ob Ruhri. ^ d . . . • r fanj s socijalisti z desne za, povratek y zvezo. BERQUN, 8. WcJif Bureau OH:ce- javlja: ^ Splofaia stavka, ki so lo hoteli or^smlzirati v Fraiiiocskemu pcslanrkai Laurentu ne napravil1 Bratislavi zaradi iKgnanja komunističnega j ob n!egcivem odhodu v Pariz min: ter Simensi '*'--vso 1 - urednika FfiSferKnga jo razšir-ti ^_____^ Slovaško, se je izjalovila. Češkoslovaški. s>cct- ; fr^ncoskimi in nennškimi tehniškimn izvedenci 1 p0Iisko posojlH. T Kanadi. P j'slv fi'n^.nčnj jalni demokrati so se uprli taki taktiki rn semso;^ vprašanja vojnih poprav in glede finanč-! „tf^rfer Grabski je ^ vaTSa\skih poro-pridružiii komunistom. Delo ise bo zclpet za- j . ,DrofcIema<. Francija ni s svovs stravi dala I čilih — Kanadi' pes c V, 15—20 milijonov doza bo odslej štela samo 57 socialističnih poslancev. Razna brzojavna poročila. PRAGA, 9. Vlada je zaplenila predsedniku misije ruskega rdečega križa dr. WilIersonu 7 milijonov kron, ki so bili deponirani v nekem praškem denarnem zavodu, in sicer z motivacijo, da se je s tem denarjem plačevala boljSeviŠka propaganda na češkoslovaškem. . . BEROLIN 9 J Baseler Nachrichten* prinašajo iz Parita brzojavko. da je P^iški organ ruskega revolucijonamarja Burceva priobčil v -. t._j____ ^nvi Aa ie dobil 1.1 Nemčija določen nekak nemški predlog, ki bi se v sedanjem momeniii mrv^c* smatrati za nesprejemljivega. Nemški pred'cg govori -samo o zu-iianj:h oblikah pc^gajanj in podaja navodila. Predlogi, ki so bili predložena Laurentu se ne smejo smatrati kot nesprejemljivi. Obnovitev diplomatičnih sUkov med Avstri|o In Anglijo. LONDON. 9. Avstrijski poslanik Georg Frank en-stein je bil danes sprejet v zunanjem uradu od Curzona. S tem so diplomatični odnošaji med An- Ler':in mie- boto članek, v katerem pravi, da je dobil I.jenin g^ ^ Avstrijo zopet obnovljeni, ad Nemčije za boljševiško propagando v entcntmh deželah 70 milijonov mark. Češki sladkor. PRAGA, 9. Letošnja sladkorna kampanja na Češkoslovaškem je Lko bogata, da ,e pr,pravi,e-nih za izvoz 350.000 ton sladkor)a. Glolltti 8 soclJilniH komab v ltolOi RIM, 8. Poročevalec rimske »Unite Tele-tfraph^ je amel z ministrskim predsednikom GitSttilem aotervfew, katerega so objavili nekateri italijanski ^ Kar je v prvi vroti potrebno — je rekel ^olittr — je mir, koneno-m;r, ki naj bi dovolil vzpostavitev normalnih mednarodnih, zvez; kaiti brez red- Dogodki v Ciliciji. BEROLIN, 9. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona: Iz Kodanja javljajo, da nameravajo Francozi izprazniti Adano in Tharacz xn se umakniti na obrežje. Na obrežju si pridrže odslej Mersino kot oporišče za mornarico, To bi pomenile vzpostavitev turškega £oipostva v notran|i Ciliciji. Na Irskem še vedno vre KOPENHAGEN. 9. V Dublinu stavkajo pristaniški delavci. Vsak dovoz je ustavljen in obstoja nevarnost da zmanjka živež. Pri pouličnih nemirih v BelfaTtu je bilo aretiranih več vodiUl,ev Mnfa,-novcev Angleško časopisje objavlja članke, v katerih zahteva samoupravo za Irsko. "nes pr občuje uradni Hst lastnoročno pismo, nuje državni upra\n?k Hcrthy na , n strskega predsednika Icgaci^kega ■ * • rfrofa Emerika Csakyja za zunan;e^a itiL « " Kongres vzhodnih naredov se 7e vt^-Baku. Po moskov .kih poročitfh se ic udeleziK kongresa 1237 delegatov, med nr.mi 55 žen. Zastopani so bVš Gruzinci, Armenci, Perzijani, Bf"virr, Arabci, Kurdi, Žid je, Lnd^d, Kitajcr, Korejci itd. Predsednk sh-eda Zlno\ e«v je pla-menito poz»ival tlačene nartde na vzhodu na sveto volno za soci-jailmo in naredno osvoboditev. Delegati so prisegli maščevanje ldoyd George ju in M:llerandu. O boljše viški taktiki je govorit predsednic avstrijskega parlamenta Seltz na nekem hodu na Dunaj-u, izrva.jaCcč, d'a pezna I. jeni na ba Trocke^a ter uvažuje nji ho v o stre ml-'on je ali proglaša, da taktika, .kateri slede v Rus-Iji ni •'z vedi ti v a v Avstri^. Boljševička taktika in njena oblika, proletarske diktature je rploh pogrešena rn ne marxistična. Kdaj pristopi Poljska k Mali ententi? Krakovski :Czas* iz vata, da bi Pclska mogla prt-stepiti k Mali ententi šele takrat, ko bo tešin-sko vprašanje prajvično rešeno. PODLISTEK Branka. Avgust Senoa. — Posl. M, C—& (04) S tarčku so se usule goste solze iz oči. Obraz ir.u je z asi; al cd silne radosti. PovzdignivŠi sivo glavo je razširil rok:, a grof Belčzar je klonil na njegova prsa ter ga je ob)ei živo. Župnik pa mu je pejožil r^iko na glavo in šepnil blaženo: .-Blagoslovljena voda samotnica!« >.Da, biagcelovl.cna, oče moj!« je vskliknil mladi grof. *Bil seni se izgubil, ali našel sem se zopet- Meril bom, koliko sem vreden in gledal bom, da mi bo cena med naicdom čim veča.* 5 Bog vam daj sile in moči za to!« mu je odvrnil župnik, drhteč od radosti. »In da mi!« je rekel grof z nekim nenavadnim zanosom, ki je odseval v soLah radostnicah njegovega očesa. — 3 Zaupam v Boga, da se mi zepet odpre srce vsemu srvetu, ki ji materi metala po gjavilter ie dnevu in ponoči. Naše Snance so ^ ta^, «e prilično dobro urejene, ali v^e, mati ,e ^mi.bla, da so v redu; pak zato n* toliko gfedafa denar, kolikor na staro plemstvo, na visoke zve-ze in priiatelšsna. po katerih In mo&a svoremu -inu odpreti pot do znamenite kamere. K. moji materi — živeli smo na Dunaju, kakor veste — je prihajal tedaj grofica L. s svojo hčerko Eleonoro. Grofi L. so stara rodbina, imeh so nekdaj velika posestva na Štajerskem in v Hrvatski, a njihovo ime je mnogo velralo tudi v najv ečjt diužbi; zato ie tudi mnogo ljudi gledalo, da si pridobe prijateljstvo in pokro-viieii tva grofov L., da bi kaj. dosega ped to zaščito. S časom pa se je začelo bogastvo grofov L. drobiti in manjšati. Stare>i niso znati vzgajati mladih la&or treba; a grofici so začeli razsipati denar, zapravljati dedščino. Sled njič jim je ostalo posestvo samo še bKzu našega, a tudi rodbina se je bila skrčila na malo oseb. - ■ (Dalje.) GAUTIER BOH1NEC: K poglavju o Kraleonlh Imenib I našo literaturo, znanstveno in drugo: 1 vek bo govori« vedno le Učka in ne Men te i Caldiera, bo govoril Nabrežina in ne Aurisina, ' Boršt in ne Mocco. A, žal bože, je že talko, Vsi ki leži na srcu cliranitev narodnega Francozi, An^eži, Nemci, Ogri it-cL čitalo blaga narodnih cbičajev, noš, pravljic, rekov skoro samolaške knjige, če se hočejo mfor-in narodnih kraje^iih so pozdravili z urirati »o nas«; in tako prehajajo ta imcnai v veseljem članek g. J. Jurce v »Edinosti« z dne tUljC jezike. G. Jurca je omend, da so naSl so-3. oktobra. Človek res ne spoznava več svoje ;sedfe jezikoAmo Vn |jezikosiiovnoS zemlje, stasodavne ^ovenske domorine. čc j narcd; in to velja, žal, v pregleduje zemljevide Julijske Benečije, ki so jih v raznih izdajah založiii De Agostini v No-vari, Vallardi v Milanu in drugi, celo v velikih attantih, kakor n- pr. postumno delo italijanskega mučenika — geografa C. Batti^lija. De mortuis nii nisi bene; a, l,akcr moramo priznati, da' je Bat listi storil mnogo za znanstveno raziskavo italijanskega deia južne Ti-roiske, moramo vendar reči, da je bil slab geogral glede Julijske Benečije. Prepisal je enostavno krajevna Imena, kakor sta jih ustvarila in potvorila Kandler in De Franc* schi in potem njih šola, o kateri je naž slavni rojak Simon Rutav rekel že !. 1886.: »Siovencr, odprite že vendar enkrat svoje zaspane oči m sprevidite, da vam Tržačani pačijo vašo zgodovino! < (»Soča«, 1886, Št 18). Res je že skrajni čas, da napravimo nekaj veliki meri tudi za omenjene narode, ki večinoma nimajo niti pojma o slovanskih jezikih. Italijanska ime, bodi prevod, bodi pačenka, jim je biižje, ker je v orodu z latinskim iezikom; in Lega pozna cd šolskih k lepi sem kolikor toliko vsak dru&i izobraženi Evropejec. Za-to rabijo Nemci oblike Triest, FLume, Pisino itd.; zato pišeju Francozi Mtuntene^ro, izraz, ki 30 ga sprejeli od Benečanov. (A. Chabcseau je v delu: Les Serbes at leur epoppee nationale, Pariš 1919, str. 14, kem-šcatiral to resnico, a piše razen na tem meslUi kjer raibi izraz Tietna Gora, do ledno Mc-nte-negro); vsi «ti narodi niso Imeii odpcine sli u proti tem imenom, ki so zaradi sorodstva z latinščino zvenela skoro domače. In celo Ogri, ki zna*o {oziroma so znali) pačiti slovanska in romunska krajevna imena bo*^e ocf vseh dtru- proti tej povodnji tujih paičenk in laž nji vi h gih narodov, so enkrat pozabili na svojo dol-Uditev, ki se lahko vgnezdijo, da jih bo težko i žncust« in/ so rekli Fiwme-bol m Fžunae-ba, če odpraviti. Tu ne mislim na naše ljudstvo in'si vprašal: »Odkod prihajaš, kaon greš?« V Trst«, li »fii/jiiuat« Hran« ao£ pravic« tlaltjl PapeS fe stavil v pismu z dac f. avgusta 1917. konkretne In praktika« predloge ic kot aaaovao točko: »materijalno silo orodja naj nad mesti uravna moč pravice?-; Is pa: r Bodoči mir mora bili mir sporazuma.« Avttrifskcma državnika Czcrninu je izbegnil le pred 4 leti ta-lo stavek: »Skoda bi bila, da bi Slovenci, Hrvatje in Srbi izgubili svojo izrazito individualnost« — Ali istočasna njegova politika nikakor ei bila v sklada s tem naziranjem. In ravno zato Je on eden glavnih sokrivcev na tem, Var Je priilo nad Avstrijo — na njej pogubi. Vojae sodnije ▼ Rusiji »opet delujejo. Iz Helsmgforsa se poroča, da po doširh boljše-vtikal listih v Rusiji zopet delujejo vojne sodnije. Delovanje teh sodni} je bilo ustavljeno do 12. maja, sedaj pa se izvršujejo že ustavljene smrtne obsodbe in sedanje obsojence obešajo kar v masah. V Ameriki love komuniste. Angleški listi poročajo, da je bila radi napada z bombami v \Va?Tlstreetu vprizorjena v vsej Ameriki razora na vse državi nevarne živlie. Izdan je ukaz za aretacijo \cdDteljev organizacije - mednarodnega sovjetskega delavstva«. Municija za Poljsko se dovaža staln-o z Du-na*a. Nabavo 'n transport preskrbe ageetie pcijskega poslaništva. V Hirtenburgu je slalo te dni 400 vagonov municije za Poljsko. Madžarski kalvinci proti češkoslovaški republiki. Nekateri faktorji madžarske k »Krnske cerkve na Slovaškem so imeli zborovan-e, na katerem so tskleatfi podađ ministrstvu spomenico z zahtevo, da se mora cbdržafti sedanja cerkvena razdelitev s škof% ki imajo svoT sedež v Madžarski, župirški1 in sr-rclnski fond Ima ostati skupen s fondom v Madžarski in ganoazfta v Rimarski Soboti ima c stat i madžarska. Madžarski živel j na Slovaškem ima s:lno oporo v kalvinski cerkvi, ki šteje nad 200.000 duš. Madžarska kalvčnska cerkev dela propagando- za staro madžarsko držvo in s1 te ocdfka?a ptomrčn'kov na Holanjdsltem, odkoder dobiva tudi gmotno podporo iz tamošnjih ce-kvenih krogov. Madžarska monarhija in avstrijska republika. Z Dunaja poročajo, da so avstrijski vladni Vrogr vzeli z zadovoljstvom na znanje izjavo Ka| bo a si »masko fmmmtfrt CM vat sfrao* mam prihajajo vprtStnja, kaj bo a slovensko ji man H jo? Ker je na* narod odločno proti tamu, da bi jo odprli v Ajdovščini, ki je povsem neprimeren krai se zdi, da je vlada opustila to misel. Kaj pa sedaj? Ali naj se na stotine slovenskih dijakov Se tretja leto potenpa po svetu, kol izgubljene ovce 7 Poživljamo že stotič in najodločnejše merodajne oblasti, naj narede konec temu žalostnemu in za Italijo nečastnemu stanju in zahtevamo brezpogojno m brez odloga otvoritev vseh naših srednjih šol v krajih, kjer so bile prej! Gorilki kaczoaadlkoi ko imenovan kardinalom? »Eri Nuovir poročajo iz Ljubljane, da ni izključeno, da bo knezonadškof goriški imenovan kardinalom in odpoklican v Rim. Na njegovo mesto v Gorici bi prišel msgr. Castellitz. — Prinašamo to vest kot kronisti, ne da bi mogli zagotoviti njeno resničnost. Pripominjamo Ie, da izvestno ča-sepisje že delj časa podzemeljsko ruje proti goriškemu knenadškofu in ni izključeno, da bi msgr. Karlinu ne sledil tudi msgr. Scdej. Mi bi vprašali: »Promoveatur ut admoveatur«? Ali bi dr. Scdej ne ostal lahko tudi kot kardinal še nadalje goriški metropolit, kot je bil to že Missia? Aneksija in slovenski socijalisti. Pod naslovom »Ne z Bogom, ne s hudičem.* omenja Piccolo^ od minolega petka — sklicevaje se na poročilo v »Delu«, kar bi pričalo, da gospodje pridno berejo 6a fin slovanski učitelj! bfll vrženi aa sflno Bftlep aačin iz delovne zbornice, ki jih Ja U bila »prejela. Zdaj se jr to ponovila. Regent si Je apel aa posvetovanja posiaacav brezi ti mnenj«, da aa »Seli a-aaksaje aa k Italiji aa aa k Jugoslaviji,« maenje, ki ga je r Lavora tora« zatajil, ker se mu ja »delo premalenkostno aa ki so ga poslanci pri sklepanju o resoluciji popoinosaa prerrIL »Piccoto« ga ja seveda pograbil in izrabil ia glejte, Giovanni Regent j« takoj odgovoril ia potolažil »Piccola« da na misli tako hndo, da bode vprašanja meja rešeno šele po zmagi komunističnih načel in kar je Sa takih lepih tolažb. Bog ve, ali je prepričal svojega soseda? Trgovska akademija se otvori s tekočim šolskim letom v Ljubljani. V L letnik se sprejemajo tisti učenci, ki so dovršili IV. razred tuzemske srednje šole (humanistične gimnazije, realne gimnazije realke) ali pa IV. razred štirirazredne meščanske šole, in sicer v matematiki, realijah in učnem jeziku najmanj z dobrim uspehom, v vseh drugih predmetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14 leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta. To velja tudi za učenke goriimeno-vanih srednjih šol in dekliškega liceja ali dekliške realne gimnazije, ako sta zadnja dva javna zavoda ali imata vsaj pravico javnosti, ter za učenke Štirirazredne meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost tisti, ki se izkažejo z vsaj zadostnim redom iz kakega modernega jezika (francoščine, nemščine, Italijanščine). — Dokler pa štirirazredne slovenske liste - da je slovenski socijalai demo-! « <*«*liške meščanske šole še niso povsod ustanovljene, se morejo sprejemati v I. letnik tudi absolvent je in absolventke trirazrednih me-1 ščanskih šol pod istimi pogoji, ki so zgoraj dolo- krat Regent izjavil na sestanku socijalističnih po-1 ustanDVljene« Se morejo sprejemati v I. slancev iz Italije: »Mi na zahtevamo aneksije ne k Italiji, ne k Jugoslaviji.« Naglasujoč, da poročilo v »Lavoratoru« sicer ne vsebuje tc • fra.ze«; da pa je Regent eden voditeljev slovenskih socija-listov, združenih z italijansko socijalistirno stranko »Julijske Benečije,« pripominja Piccolu,^ da se to izjavo more smatrati kot avtentično. To da je torej skupna politična smer italijanskih in slovanskih socijalistov. Če pa temu ni tako — nadaljuje »Piccolo« — če je Regent izrazil izključno le naziranje slovenskih socijalistov, potem pa tisto edinstvo stranke, ki je tako pogosto naglašajo i čeni. V slučaju prevelikega števila priglašenih, se bodo upoštevala Ie najboljša izpričevala. — V abiturijentski tečaj se sprejemajo le absolventke humanistične in realne gimnazije ter realke. Matura ni potrebna. PrapriČaffe s«! Pišejo nam: Letošnja vinska letina ni bila tako obila, kakor se je pričakovalo. Suša je napravila precej škode. Vipavska dolina je pridelala letos približno toliko kakor minulo leto. Razlika med lanjakim in letošnjim pridelkom edinstvo stranke, ki je taKo poqosio najjusajo ;---------- — -- • . .' . • . socijalistični pisci - ne obstoji v resnici, marve« j Pa vendar vahkanska. Letošnja vina ima,o mno * __ I jf a /s JaIaI .a.. >r ^ .. K In «r PaK« «i a a cn n n 1T>! a deluje dalje stara protiitalijanska duševnost. Nadalje piše pečeno italijansko glasilo pod naslovom »Slovanski nacijonalizem socijalista Regenta«, da ta ni storil na sestanku socijalističnih poslancev nič drugega, nego da je ponovil vakdanje proteste najbolj intransigentnega jugoslovenstva, (Regent Je *rhcf' v XIII. okraju, Brerten-eeršira^se volivni' shod krščanskih toči al cev, katerega je obiska Jo približno t'soč oseb. K sb-odu je prišla, tudi' skupina nasprotnikov stranke. Iz njh srede so se slrlša4i pegostoma "e med govorom poslanca Kunschaka klici •pfu'«. Vendar pa je mogel poslanec Kunschaik Vončat-1 sve- govor. Po trč čet rt urne m trrranfu go odstotkov več sladkorja v sebi nego so ga imela ona minulega leta. Grozdje je letos dozorelo popolnoma in je kapljica res izborna. Pisec (ne pisatelji) teh vrstic je prepotoval vipavsko dolino od Podrage do Rihenberka in povsodi se mu je nudilo nenavadno izborne kapljice. Kedor želi imeti dobrega vina, posebno belega, naj ne zamudi prilike pogledati v vipavsko dolino. Glede cen mi nI nič znano. Ker sem že 10 dni tukaj, je mogoče, da so cane sedaj že določene. Ob tej priliki mi je v prijetno dolžnost, d a se zahvalim vsem prijateljem v vipavski dolini za res gostoljubni sprejem. Najboljšemu prijatelju Lojzetu pa za to ker je prišel po-me in me pripeljal preko Komna in Gorjanskeag — od tu naprej po zelo grdi cesti nazaj v naš — Eldorado! — P. S. Omeniti moram, da imajo Vi- Ravno zato da smatrajo socijalisti kot dolžnost borbo za državljanske, gospodarske in politične j pravice tega (slovenskega) nesrečnega ljudstva. Bore da se — glasom trditve v ,>Piccolu« — proti sedanjemu režimu, ki onemogoča vsako rešitev vsakega narodnega problema. Zato da se ne izrekajo ne za priključenje k Italiji, ne k Jugoslaviji. Narodni problem da more rešiti le komuni- . , , . j. v • „i i__ J. , .. . ■ . . Aa pavci zelo lepe ceste in tudi na Krasu ni slabo, stični režim m zato, da je njiho\a dolžnost, da f , » , j ti- r> v t oni stopajo v boi za pravice vsega slovanskega! ^ od fvrh »Žekanca« do blizo Gabrovca Je cesta prebivalstva Julijske Benečije) Zaključujoč, apo- j za ^^^^ denarja- Prejeli smo: O po-strofira »Piccolo«: *Kdaj so italijanski socijalisti , " ,. . tako - kakor sedaj Regent - govorili o proti- »n«n. da mnogi nasi I,ud,e prdepl,a,o na pisma, italijanski politiki Avstrije na tem ozemlju? Za.' pos ana v mesto ala oblico znamke za 25 sto^nk, kaj je »Lavoratore« popolnoma prezrl te izjave zadostuje znamka za 15 stot. Za pisma po- Regenta, ki fih objavlja slovensko socijalistično mestnega okrožja ,e pofaebna znamka glasilo?« - Regent odgovarja v včerajšnjem , La-! 2a 25« v masto u. okolico pa le 15 stot. To na, , . ... T-> | „„^i . , , ; si zapomnijo oni, ki tega se ne vedo. voratoru,« da je poročilo v »Delu« v soglas u z rje- ; ^ ' ' , _ . .._____n. . . j d- i j • * - • K vprašanju »Kobarida«. Prejeli smo: Ub vpra- govo izjavo ah prevod »Piccolov« da m toccn m; . P^^ Rq ^ ^ kprak da neupravičeno podtika njegovi izjav i znaca, ^o- j » poćaka/mo> da se ožlasijo ge drugi. Vendar . , 4 ... Vanu r-1,0nah2mr- V ', bl ;! Z \tt \ ^eL oporekati trditvi g Jurce, da je > Kobja pa so se zaceli med razmotrivamem, - kakor hoče uverjati -Piccolo« — da se «pcU| ^ lava kf>bra (ptiča) primcri Mon(te) p ^iejš:h govornikov oglašati vedno glasnejši; jalisti bore proti kapitalizmu m lokalnemu režimu, ^^^ _ Kakor £mo gv(>. ^ ibiral- imena Z4 medkfici, tako, da so nemirneže vrgii- dvo-! marveč je rekel, da se bore proti kapita.izmu m pieteršnikov slovarf tu ilava _ večJi žrfe. rane. Kmalu potem pa -e dzs lilo 50 fciksve- buržoazijskemn režimu. Če ,e rekel da dosedanji imera smo iztaknUi med ljudstvom i • ,-«. , i , . .. . kapitalistični rezun onemogoča vsako rešitev na- 6 r-rvcev, ki 'ro bili 'cborozenr z bajoneta, vstop i .. , , , ,_ . „ .m c„, • j . _ . * . ^ | cijonalnega problema, ,e izjavil s tem svoje uver- v dvorano n so zaceli s stok po obi- jcnje da so buržoazi,-ske države sploh nezmožne sk-ovalcih shoda -in ,iih izrivati iz dvorane. za rcševanje narodnih vprašanj. Teh da ni možno Med tenv prizori je padel nenadoma strel, ki . rešiti s spreminjanjem državnih meja. Ob-ga Je po l-povedb: prič c.idaJ neki foiksvero- j stoji marveč problem pravic, svobode in osamo-vec. V tem je nava-Vlo več folksverovcev na svojenja narodov. To da je njegova stara misel nekega duhovni a, češ, da je cn streljal, radi in zato se ne meni za očitanje ne od strani slo-česar so ga pretepli. Prišli' so stražniki in so vanskega, ne od strani italijanskega nacijonalizma. napravi« zepet red. Po posredovanju okraj- i N«a naI^a »e ~Rcžent T da „j -i i _v r j -j proletarske mase, da se z vojnami ne rešujejo na- nega predsto;naka končno f -ksverovci od- ^ blemif da fe naTodaost m0raličai činitalf, % — »W:ener Jcurn^i, z dne 2. oktobra pa ^ kapitalizcm i2korišča v nemoralne svrhe. za'Ša še sledeče: Krščanski scc alci so bili prepričati da jc treba proletarske mase, da naj- Marlen sklicali vollvni shod v »Rudolfshe:mer bolja meja bi bila — nikaka meja, da nas jezik tov je pri'- Tudi več sto socialnih demokra- j ne sme ločevati, ker smo vsi sinovi iste velike železnice, domovine — velike matere zemlje, če bomo —. lISui cestne . "^enci pL,. (uslužbenci govoru. y rani ^ h- ^ vrcnner;a ;e pnsio v saH (šturmari? ; ^ ^ka demokrati so juri dogodkih se ^cr. orc. ^ ju fdksvercvci). Že med j pravi — branili pravice slovanskega prebivalstva { dct P-"Vrchnera je prišlo v dvo- teŽa ozemlja, ne storimo tega, ker je slovansko. nato razvil, so csteJ tepežu, ki se ^ ^1"™ ™ 1 s« jim staje nag oti vel^ ffc^er1 ^ obzimi zmerfOvsiV; faL^^nia Le ženske. i i-r- zmagovalci, t?ko^ ženske, Wcz luda moški -soc'afrr se 'f™ niorali w !-ni spočetka stcp-li .p^g^del eženci, ki umakniti. Mdo števil udeležencevMsPwti, jog!o izogniti nalistvom samo na fl se *,!? Skc2i ^vorfe scfeednrh so tateo prišli na vanno. Tero;-:^ -_______ mieli soclaldemokratičen shod V slovenski družim slovenski Jezik!! marveč zato, ker hočemo braniti vse, ki se jim O 1 A "h odrekajo najelementarnejše pravice in sredstva za i kulturni in gospodarski razvoj. Ko slovansko pre-na tem ozemlju dobi te pravice, ne bo naše obrambe. Vsaj državljanski mir — zaključuje Regent — dajte temu prebivalstvu, dajte, da se prepriča o vaši blagi volji in o tem, da hočete živeti žnjimi kot prijatelji. Če pa lega nočete, ne zahtevajte, da bi suženj poljubljal bič, ki ga tepe. Ni v nečast tudi slovenskemu socijalistu, če si ne zapira ušes pred bolestnimi klicL . _ ^ , Pač pa je to znak trdosrčnosti pri onih, ki bi ho- nstn so nato sam« teli imeti ljudi s kamenom mesto srcem v prsih.« T-- to izjavo se se povrnemo. *jlnow Polemika med Regentom in »Picco- * rnatUna vsled dejstva, ki dokazuje, kako se trzaSki ;~un^isti tako silno boje očitanj od laike strani, češ, ,jugosIavofili«. To se je zgodilo ze pri vstopu »Zveze slovanskih učiteljskih društev« v delovio zbornico. Tedaj se je »Pic-colo« Obregnil ob to m posledica temu je bila, > grivo, vrat itd.« Tečafi za angleški ia Irancosld jezik tar korespondenco ia stenografijo v Trstu. Prihodnji teden se otvorijo tečaji za angleški in francoski jezik, kakor tudi tečaji za angleško, francosko, slovensko, italijansko In nemško korespondenco ter stenografijo po Gabelsbergerjevem sestavu. Otvorijo se tudi posebni tečaji za deco. Prijave in natančnejša pojasnila vsak dan od 12. do 21. v ulici Giovanni Boccacio št. 3, vrata 14{ poleg južne postaje). Našim ljudem priporočamo najtopleje učenje teh velevažnih svetovnih jezikov. UradM vesti 51 učiteljskih mest razpisanih na naiih lolah v Koprskem okraja! Uradni list z dne 8. oktobra St. 222 objavlja razglas civ. komisarja v Kopru (za okrajni šolski svet) za sledeča izpraznjena učiteljska mesta: 1. Za slovenske ljudske šole za aadučitdja II. kategorije na mešanih šolah v Boljuacu, Borštu, Kortah, Dekanih, Pradloki, Marezigi, Oapu, Ric-manjih, Sv. Antonu, Sp. Škofijah in Truškah. Za učitelja voditelja HI. kategorija na mešanih ljudskih šolah v ČernotZu, Kubcdu, Klancu, Mo-vražu, Bostah, Rakitovifu, Tlnjanu, Podgorjah, Prešnici, Hrcslovljah in pri Sv. Barbari. Za učitelja II. kategorje na Soli v Dolini. Za učiteljice III. kategorije v Borštu, Dekanih, Krvavem potoku, Lazaietu, Predloki, Ospu, Sp. Škofijah, Truškah in Ponjanu. Za podučitelja v Dekanih, Lazaretu, Marezigah, Sp. Škofijah. Za podučiteljico v DolnL 2.) Za hrvatska aole: Za nadučitelja II. katcg»riie v LanišČu In na Vrhu. Za učitelja voditelja 111 kategorije v Sovinjaku, Danah, Sv. Donatu, Česucah, Trsteniku, Ber-gudcu, Grimaldi, Za ačHalfa IL kat. e Buaatu. Za učiteljico III. kat. v Lapogfavi, LanišČu, Slu-bm, Brestu, Vrhu. Za podučitclfa v LaniMn, Roču. Za poduČitd|ico v Buzetu. Na ta mesta se sprejmajo le učitelji ia učiteljice iz zasad, ozemlja, ki imajo predpisano usposob-Ijenje. Prošnje učiteljev odpuščenih iz kraljevine sa vpoštevajo le za provizoričen vsprejem. Učiteljem, ki še aiso dosegli usposobljenja, se dovoljuje dostaviti k prošnji spričevalo usposob-ljenja, ki ga^vdobe z že objavljenim izpitom usposobi jenja v prihodnjem mesecu. Kdor se poteguje za razpisana učiteljska mesta, naj predloži pravilno opremljene prošnje do 15 novembra tek. leta na naslov koprskega civ. komisarijata potom svoje predpostavljene šolske oblasti. Priložiti je tem prošnjam: Spričevalo učiteljišča, dekrete prejšnjih imenovanj, spričevalo uradnega zdravnika in tablico kvalifikacije ( v dveh primerih). Ako učitelj namerava potegati se za več mest, mora predložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponedeljek, pred-poldne se bodo prodajali na prostovoljni dražbi razni nedragoceni predmeti. Viija iola za ladjedelstvo v Trsta se je, kakor naznanja gen. civ. kom., popolnoma odcepila od obrtne šole in je njeno začasno ravnateljstvo poverjeno proL inž. Ludviku Jeronitiju. Šolsko leto prična- 11. oktobra. — Značaj Šole in šolski načrt ostaneta zaenkrat neizpremenjena. Iz triaSkeaa iivlienla Kmetska trasedila Preteklo noč se ja odigrala v vasi Repen na Krasu kmetska žaloigra. G. Purič. stanujoča v isti vasi št. 35, se je vračala z dela domov. Naenkrat jo ja napadel 26letni Rudolf Škabar, ki stanuje v isti vasi, kot omenjena Purič. Med imenovanima je obstojalo že več let sovraštvo, ki se je dan za dnem večalo. Kritično noč, ko je bila Puričeva napadena z nožem od Škabarja, je bil napadalec močno vinjen. Vzrok sovraštva sa ne more popolnoma dognati. Domneva se, da izvira skoro gotovo iz davno preteklih ljubezenskih spletk. Puri-čevi je zadal napadalec pet globokih ran. Težko ranjeno so pripeljali v mestno bolnico, kjer se nahaja ubožica v jako opasnem stanju. Usmiljeni trgovec In tatinska deklica Predvčerajšnjim se je oglasila okrog poldneva v zalogi olja gospoda Hermana Mancenellija v ul. Maiolica št. 13 17letna čedno opravljena deklica in je pripovedovala gospodu Mancinelliju o svoji revščini in prosila naj ji na kakoršnikoli način pomaga. Mancinelliju, ki jc sam družinski oče, se je dekle smililo in obljubil ji je, da ji izroči priporočilo, s katerim bi dobila zaposlenje pri špediterju, njegovem prijatelju. Ravno jc bil Manci-nelli na tein, da ji napiše priporočilo, ko stopi v zalogo trgovec, ki je imel ž njim važne razgovore, in ga poklical iz pisarne. Med tem jc ostala deklica »ama. Čez dvajset minut se povrne Manci-nelli v pisarno in naroči dekletu, naj se povrne popoldne. Deklica je to obljubila in odšla. Kmalu na to zdrzne Maucinellija dobra misel, da pogleda po svoji listnici, ki jo je bil pustil v miznici pisalne mize, in ki je hranila 20 tisočlirskih in še veliko drugih bankovcev. Ugotovil je pomanjkljaj 1150 L. Umevno, da zadene sum dekle. Pripetljaj je trgovec javil kvesturi in dvema agentoma oddelka varnostne straže, ki mu poveljuje cav. Carnu, se je posrečilo osumljenko danes v prosti luki aretirati. Poslano*) Zavarovalni družbi „CROATIA44 podružnici v Trstu za hitro cenitev škode na naši stavbi in premičninah zavarovalnih pri tej zavarovalnici in kulantno izplačano odškodnino izrekamo s tem javno priznanje. (199) Mladoletni Kofol, CernIKal Ust. 75. *) Za člaake pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Anica Bradetić Mirko Čok poročena Buzet-Trst, 10. oktobra 1920. (198) Kakor sem že omenil, pri tujih imenih uu aasi zemlji moramo ločevati v tuj jezik preložena domača imena in pa pačenke. Če pravi lta:;;an za Reko Fiume, je to pravilen frevod: podobno, celo manje upravičeno smo rekli i m aaj Tnnsbruck Inom os t. Znanstvenik n'ka--or ne bo zahteval cd Italijanov, nai pišejo Reka , ker je mesto dvojezično: a pravilno bi bilo, da hi na svojih/ zemijevicEh z istim tiskom prista-vili slovansko ime. £>-uga reč pa je s popo'octaai zgrešenimi prevedi in drugimi potvorbami, katerih kar im^cj. Neki olikani Italijan, Jd je poznal več fezikov in Živel dolgo vrsto let v Ženevi ter poznal praviccljubnost Švicarjev, ki v svoja trojezični državi puščajo stoletja stara imena ne!z.premeniena v jeziku dotičnega »kantona*. ^ Jf da ga je sram, ko sliši Clrchlna ^ Ajdovščino in presudno obhko Bistčrza za Bistrico. Te pačeSake ?aravTlo&t tragikonrčne: eden nagih T^ v^tT <** Triglava $e ime- Vogel kota 1923). Sfeer fe ime te ^e na a^Mp^ci špceijaioč in generalni kar*^-ptsano Vohu, a italijanprevajalec vse-profesor M. Baratta,^ iTSlnJtl kem bdi poltenzemljevidu v^ei slovensko tfterarno oMiko Vogel, poiskal besede v nemškem slovarju is napusa« v svojo raxpra\x> o vzhodni roeji Italije, dia fe Monte ucello (Pti-j?Cra), eden me^eflr/rv Dantejeve zeml?a Cent ne orientale d ItaSia, | tinje ia majboljši prolid>kaz vočffted raznim Igle j M. tiaraira, Novana 1918, ®tr. 14). Battisti imemsje goro Šiš na Oresu, ki ima1 svoje ime zahvaliti svoji obliki (hrv. šiš-raženj), Mcate Zuccaro (Baptisti, La Venezim Giulia, Novara 1920, str. 6) In to menda zate, ker so Nemci pisali M. Syss, kar zveni nekako »sladko J Da jnrajo gospodje tudi sicer srečo z imeni naših gor, kaže tudi slučaj s častitljivim Krnom, katerega so Ita>-lijani v ho-ih na Soči prekrstili v Monte Nero, ker so zamenjali* slovanski besedi »čun« in »Krn«. Ko so zmoto cpag'K, .je nastaja v italijanskih listih cela polemika, ker so nekateri vendar -čutili, da stvar ne govori- preveč v prid italijanskemu 4ezrkoznan=tvu. Debato $e zaključil znani italijanski vojni poročevalec Lu-igi Barzini v ^Corriieru deBa> Sera« z besedami da je sicer res, da je Monte Nero napačna oblika, a da je to iine ie nenad«mestHi!W, ker je ta oblika svetu bolj znana od njegove iprave, v'me, ki se je omenjalo v treh mesecih večkrat, nego ono (slovansko) v treh stciettfi, in ki ostane v veljavi, legitimirano po zgodovin*, ker je krščeno s krvjo.« (Gle»: Savini, Le ori-geni itd., Benetke 1918, str. 186 ss.j. In ravno Barzini potrjuje moje prejšnje misli o nevarnosti, da se te pačenke vgnezd-jo^ ne pri nas Slo veni h, temveč pri drugih narodih. Zato pozdravliamo z vestem pottiv gospoda J. Jurce. da se naj zopet povzame nabiranje Edinost« majhen predalček: zbirajmo, dckSer ni pripravnejiega glasila, tu kratka poročila, ki se t'če/> pravilne pisave in razlage naših krajevnih imen. Tu naj vsa, ki razumejo, da gre za resno Sa potrebno stvar, poročajo o raznih nazivih krajev, planin in dolin, gozdiov In poib .potekov in jezer. V najem ljudstvu je dosti razumevanja za ta vprašanja: dokaz so H pr. poročila raznih idctpisna-kov v Edinostih (tako v zadnjih tednih: 22. 9. iz Kobarida, 3. 10 iz Ider&a, obširno poročilo o Kanalski dolini 19. ia 21. 9., itd.). Ce se kdo motf v razlagi tega ali onega imena, nič ne de; saj nam je g. Jurca pcfcazal, da stvar ta vedno lahka. Sfcer se pa spominjam tu, da nam je v Zagrebu reke* častitljivi profesor Klaič, ko ie pripovedoval o postanku svofs »Zgodovin« za srednje iole«? ito| aeaaa ks- --. . -«--M. - - «* * _ _ ««. _ . - - | »■M pogfMH, tt) HM BliUMM MM StVOrttl« Z*to koraffo m na delo* ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU liki Rima w§al iL lazziDi. — lulu palala. Delniika glavalca In rezervni zaklad K č- SI. 235,000.900 Izirtaji kulutne vsi buft« ii mesialekas fnasaktlj«. == Uradu« uro »-13 - MALI OGLASI s« ra«Mwj» P« ctnfmk b«5ka strežnica. Sinoči jc biht are-j Koledar za 1. 1921. in Zabavn.i knjižica Božje tiranstrežnica v iicstni bolnišnici Fma lpavic.! solzen ki bo jridejana koledarju, se tiskata. Iz dc runimiiena -riočin.' zastrupi jenja. Osumiiena je, da i sedanjih številk naročnikov sklepamo, da se i^to-jc dala deklici Emi Gjurgjevič. pacijcntinji v bol-j »njih knjig razpošlje veliko već, nego lansko leto. niinis.1 . elilio množino morfija z namenom jo usmr- | Poverjeniki iz raznih krajev nani spor., da so se titf. Deklica je umrla 3 sept. lanskega lota. Oblasti družine velikih vasi kompaktno zglasile kot naroč-so odredile ckshutraciin ostankov ranke Gjtirgje- { niki na koledar. Tako je prav. Vsaka slovenska vič in komisija sestavljna iz sodnika Ulage. dok- hiša naj se naroči na ta koledar, ki nadkiili lan-torja Ghersa in zdravnikov dr. Eerrarija in iMassc- j skega po vsebini. Poverjeniki na delo! Gre tu za pusta je obducirala truplo 5. t. m. Oblast pričakuje I razširjenje dobrega in rodoljubnega tiska. Cena odgovor komisije. Zanimivo jc. ali je možno p»Jir 4'50. Naročila sprejema podpisana tiskarna. — preteku enega leta ugotoviti v truplu sledove za- j Narodna tiskarna v Gorici, ulica Vetturini, 9tr.ipljen;a. Pisma slovenske inetere Predvaja za poznejši poklic. Vsak mož. vsaka žena poseduje večjo množino moči in kreposti v sebi. Če se tega zaveda in zna to uporabiti, se po-vzpe iz središča slabega k dobremu. Žjv' er.je ni paznik. Polr.o je i-krbi in gren-Kobc, a ma tudi svoje lepe te. ako si j*-h znamo u tvarjui. Podobno je prazni pesoii več e ari m^-.jse cbl ke, in mi smo« tu, ki moramo diti tej posod: vsebino. Od nr.s ;e odvisno, s čim in I r.-.o napolnimo. Ena glavnih tva-rin, k: izpolnjuje naše i višnje, je delo. Ve druj^o, so t'iive. ki življenje -!adi'cr ali cgre-rev a jo. To e stvar posameznika, a de.o je ski;-pra - tvar. skupna, smer človeštva. V ->ako -dele, naj si bc priprosiega kmeta ali m iv-trškega p~c ' -edn:ka, na;-kr i';ena, vidi 'le živišnja solnčno stran, a so inu Še rile neprijetnosti. ki se kopičijo iair.3 v družinskem ži\i;enju?! Vendarle je bridka. resnica, ki se maščuje, ko je .prepozno. Prema'o se pripravljaj dekleta za svoj, po naravi edino pravi po-kl*c. In kedo greši tukaj? Me. edino me matere, ki ne vzgajamo o.-ih hčera v pravem c;uhu. ki zanemarjamo njih vzjj-cjo ravno v nalvažnejš h točkah, če so za druge poklice priprave večletne, zakaj ne bi me svoje hčere pripr3\Vale temelj:te';e zai njih bodoči stan? Tu Ima le mati besedo, ker le ona more de-an-ki dati zadostnega pouka. Ako ie mnogo rečnih zalconov in nezadovoljnih mož, tr-'.?*mo le me same na svo-:,e pr-vi In prznajmo četudi na tihem: naša krivda! Mau, ti, !e ti, boš dajala pred B.jJcin oc-oo-» ornest, akc tvoja hči »nesreči di užino, ker o nisi zadostno pri.pravila za njen pcHic! Ve- se, ako se veseli 'tvoj otrek, raduješ > hčerjo, ko o spremljaš po plesih, zabarah. T\c'e oko je pc'no pc~ir?:a c-b pegledu na njeno lepe to, n'er.o mladcst. Prav je ta^c! Veseli >c, ker le eno ;« živi enje na zetiiLji. in to ;e \ratko. A pri tem ne p~.zr.biia], tla ni zabava glavna dolžnost, ki }o i-zpolnjuješ napram sv^i hčeri. Odpri ji tudi pogled v rednost in poirebe žlvllenia. G'lcv, da bo znal^ uporabili, kar se je naučila dobrega cd. tebe. ji zamoreš in .n oraš bit i z v-ezda- v-ocn'.ca, -ki jo % odi k dobremu. Zajeda na} se, da le ni»' :cd*la le zato, ker b:.'a tudi ri nekoč m'ada- in uživala življenja >ladko-t-i. Spozna naj, da ti je ena tebi .-.veta <.tvar, da lo izrečai ti zcpei. svetosti in žiijila fiproolzacliske Komisije za teden od 10. do 16. oktobra 1920. (Preščipne se štev. 26. živido pravico j samo c'o nakupa slcdkorla. Zn ilskeunl sKMd ,,^'snosll" Z razveseljivo in upapolno požrtvovalnost:o se je na5 narod v zasedenem ozemlju odzval našemu klicu za nabiranje prispevkov za Tiskovni sklad« našega lista. Doslej smo prekoračili že svoto 15 tisoč, ki ni le velik gmotni uspeh, ampak pravo ljudsko glasovanje! ki dokazuje, kako je naš list, j kot edini pravi zagovornik ii branitelj natega ljud- j stva. kot nfegor kllcar in buditelj priljubljen. To' nam je v veliko tolažbo in vzpodbudo v teh težkih i dneh, to nam je v dokaz, da smo na pravi potr. | da je zdravo jedro našega naroda v zasedenem ; i ozemlju z nami! Hvala, tisočkrat h . ala »sem da- r ' 3 i rovalcem! Pravi namen »Tiskovnega sklada« je bil, da po- j krije veliko izgubo lista, ki je znašala dnevno veC j stotakov. S pomočjo doslej nabrane svote smo j kolikortoliko pokrili izgubo in se reSili gmotnih ; zadreg, ki so ogrožale obstoj lista. Toda naši nameni so vse večji. Naša želja je, l da bi Ust izhajal dnevno na štirih straneh z bo-1 gato. najraznovrslnejšo vsebino. Za ta veliki cilj. j ki ga hočemo na vsak način doseči, pa je treba fznatno pomnožiti uredniško osobje. imeti po seh večjih kraiih stalne dopisnike, telefonske in brzojavne zveze in stalne sotrudnike o vseh vpraša- JADRANSKU BANKA I Del. gliv.: K 30,0*0.000. Pezerve K >0 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb. Obavlja vse v bančno stroko sp.iiLijoee posle. Sprejema vloge na hranilne knjižicc ter jili obrestuje po 3l. a7 , a v baneogiro prometu po 8'/,. Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (s.ifesi. Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Casca di RisparmlOj ul. S. Nicolo Telefon : štev. 1463, 179H, 2G7ti Blagajna posluje cd 9 do 13 D. De Kosi & t Sfsrza Mavricija Uackvit/a nasledniki Trst, ul. Torre bianca 3Z. Telefon 29-83 Velika izbira majoličniti i»i železnih peči zRamke „Premier", ckonom-skiii ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega žele/a razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. (>4 Stroj za Šivanje in vezanje pnvi nemški azerc; Seldel & Neiifuann i it »Sin^er* Gast & Gasser Bogata raloga vteh potrebičiu. I^bu^M^nrilUin Mehanični delavnica '» FRAfiCEJCO BEDSSR poprt\rjoia Ulr.i Siunfone Adrlaflca diSIctirtft o Trstu. Ttst. ul. Oampanile 19 ševne hrane, poslal bi v resnici jj'ssilo 'n zrcalo i (Lastna naitfč; t'stanoi IRna leta JS3S. ? vsega našega delovanja in sno\an;a. nagega trplje-Kimil?. Kemična analiza razn:Ji krmil je do- j nja in radosti in nezlomljivega upanja v ?rečnc(šo . knzs.'a, da \ >ako krm:!o vsebuje j£o-to\e ko-1 bodočnost ličine p-eteirov ali bel;akov;n, masti, cinkovih vr J a no. v aH hidratov (škrob, sladkor) in *L*irov5#i ali lesrih vlaken (celuloza, les). Od vseli teh sestavin so za živa-sko telo najvaž-nejš; prcte:rri al! beljakovine, ki so najbolj re--lne. V krimi se pa te redil ne m :in s pomočjo želodčnega soika, žolča, trebušne itVne "ju črevesnega: soka tak&rekoč izvleci in jih raztopil*, to se p(ravi prebaviti. Niik-tdar pa ne fmore žirviađ iz navadnih krmšl (sena, slame itd.) izvleči ali prebaviti vseh hranilnih «iovi, kajti', čwn bofcj žessuttio »Je .krmilo, tem»-več vsebuje nepreba\4pvMi hranilnih tvarln. Zateg2.de'.) razumni živinore>e>c ne po4clada ži-va'.im samo isufhe, vlaknaste, ampak tudi seč nate krme (, oiir»ov itd.) v katerih se nahajaj a hranilne SJiovi v lahko pre-bavl-jrvem stan/u. Če .pa hoče živinorejec živino bol>e krmiti, ji pokJada pele g navadnih netkaj krepkib krmil. Krepka krmila so ona :ki v&ebujeTO čnm raan-j vede in tem več lahko prebavljivih hrani^h snovi. Narvadna krmila iunaio dcvoT^ ogH'kovili voetatov ali hidratov (Škroba, sladkorjai), primankurje Jim pa beljakovin in mast®. Krepka krmila pa vsebujejo mnogo lahjoo prebavljive bei.iako^nne in lol-šče, aH masti- Nafkrepkeiša in najtečnejša krma za govedo so pač citrobL, a za vprežne ži-v.aCi in posebno za košnje ovets. V obeh teh krm.:l:h se nahaja mnogo prebavljive beljakovine in maroje£a ctroka, ki ti nehote sledi. Ti sa-iiia in tvore delovaii e v družini bedi tvojemu Irokti prvi zrflcd. na katerega se na-!anja v "»oznejšem življenju! Za slovenske Šole v Trstu je darovala Ivanka Kenrr-ka znano^ ^ v zachrjih desetlet;ih plr.o j Rauber iz gkednja 25 jgsl. kron. Denar hrani u-napredcvala in vsled tegai se je tudi kemijska ir.du-trija >ako razšir;Ia. Ni čuda torej, če se jc kemćisika fndastrr'a letita poleg izdelovanj L.iielaih ^ncril Liudi izdelovanja umeinh krepkih lcrm;'l. Potom kcn»deuzao:je in očiščenja raznih močnat:h t\rarm, bogat;h n?. bran:biih in posebne be'ja'kovdnskih -~ncveh, se danes izdelujejo vsrkcvrstn.i iedilni praški za žlva/H, ki vsebujejo mnorfo kemično čistih, la.hko tcpivfh in prebavljivih proteinov beljakovin, c^l^r-kovirh hidratov (škroba, sladkorja), masti itd. v koncocfiri-'am cbl'ki. Ta umetna krepka •krmila se odlikujejo s. :em, da pnvs.-'ajo živalskemu !eles.u vse potrebne hranilne snovi v pomnoženi meri ;n v repssredno sprejemljivi cbliki ter ^luijo po'eg tega — vs^ed' vseb-ne razn h mineralnih saovi — tudi kot dražila na pret a\ nc organe. S tem pc>pešujejo prebavne funkcije živalskega želodca m čre\es, iako, da ?e tudi vsa ostala krm:!a, ki jih živalske te'o ^.preienia, bolle prebav!ja>o, izkoristijo. Ži^atini se p:boljša tek. vjtvar;anje ler kroženje krvi, povzroča zopet beljše hranjenje. Ker taka umetna krepka krmila vsebujejo '.udi razne dezinfekcijske snovi* (kvseline PLESNA ŠOLA: Akademija, prof. Leon TSsminiezkl ulica S. Luda It. 4, I. nadstr. Poučujejo se vsi modemi plesi. Za družine posebne ugodnosti. PospeSevalni tečaji za odrasle. Posamezne lekcije s popolnim učenjem pravih modernih plesov. — Za infomiacj? od 11-13 in od 15 naprej. — Govori se slavenski. (l^r) Matere, dajte nam dobrih Iičera, Hobrih sinov! S tem vte izpK>liiile svejo najvažnejšo na-ifo. Tako pr pomorete k udobnejšemu živ-enju :n manr zla in greha bc na s\etu! Pozor Miti I j *.vffekemu crgamzmu tudi ^ 4isož C€p,ienlh cdpomc^t proto razn.m kužnim bolezn m, ka- *> 1 ^ a^ne- kor n pr. prott kug: na gobcu ^ park ph, pre , , ^ J ^ ^ , y VT ] t m r^n" leseni (od novembra dalje. - Pipan Josip, ček cd Le h umetnih krmrh pa ta. da nado- tC , „____1 d^si književnost in umetnost Danur Feigel: »Bacili in bacilke« (Humorev-ke.. — V Gorio?, 1920 — Tiskala NaroJna T',s\arr.a. Cena 3*40 L. — Naš goriški plsatel-i Damir Fei^el je iz,da! nc\o zbirko humoresk; .i nam v teh kis 'h dneh prihajajo ko-t blago-Je en dez -pcmlidč na -uho zemljo. S .kitaj-k m z:-dom smo odrezan? od \seh duševnih >ro:zvcd:v našega r.aroda cnstran prem:rne črte in dve leti ;e že preUklo, ko ne mere priti k nam nobena slovenska knjiga. Zato še z večjo '-adost.o pozdravljamo -to nov o delo znanega in priznanega pkca Pol Irtra vipavca , ki sicer -'. če bui cenjer.ri s stremim umclniški.ni meri-'om, a je venda* dobrodošlo vsem, ki petrebu-eio duševne hrane, posebno vedete vsebine. Feigel zadene večkrat tako pr':srčen tone či*te ra^stJ, je tako poln srečnih dovtipov, da ob branju njegovih humoresk vsai za hip pozabiš žalositoo sedan:ost, .ki te duši kot mora. Vsem, ki bi se radi zopet enkrat cd srca nasmejali in .se ckužiii« z zdravimi -Bacili in bacilkuni , bodi knj:£a topio priporočena. Dobi se v Trstu pri Stoki Ln v Gc rici v knjigarni KTD. Mali katekizem. Z ozirom na našo vest, priob-Ceno v Edinosti« St. 203 z dne 6. c-kt tbra t. 1-, v kateri naznanja odbor za spisovanjc učnih knjig, da ne med drugimi šolskimi knjigairi nahaja v na ti*u tudi rMali katekizem-, ki da izide koncem tega -neseca — nas prosi ^Narodna tiskarnam Gorici, da objavimo sledeče: »Mali katekizen«, trdo vezan, je izšel v nali zalogi že lansko Je'.o. Zalo.. L cmo ga na željo preč. knczonad^kohfske-ordina: t • goriškega in ga imamo že več tisoč zvođo% i : pol ago. mešč?jD večie množine 3cčp"r> ifz^'?''no) in pri tem tu^i cenc. krmVenje ' domač h živali. Eno takih umetnih krepkih! krnr-J v obliki rjavkaste mr:ke je tudi In te-' i«rin-, ki §a izdeluje tovarna v Milanu. ;n ki -hiž;_Vot pri da tek krini za konje, govedo, te-; lc!a> prešiče in kekoši. Kmetovalci, krn^i. društva in občine, ki bi želele poskusiti to j krmilno sredstvo, naj se cbmcjo na zastopstvo i »Integrina« v Trstu. irl;ca Bramante 7. Vino. Ker se ie v nedeJ^kih številkah 195 in 201 v tem poglavju vsled nerazločnega rokopisa vrinilo mnogo tiskovnih pomirt, naj tu popravimo: Es:eri ali -e^tavljeni eteri (enanini, ccetni eter% itd.). Ekstrakta je \ navadnih vinih 1*5 - 5% ; če ga ie mar), nego , ?e vino sumljivo. Ekstrakta brez shdkcrja r.e sme biti mant nego 1'45%, ekstrakta brez kis!:n pa ne j izped Vina ki imaio več nego 0'92 pro- miile (cdtit'Oč) ž\ eplene kisline, in več nee preparat ščitaste uši temnordeče barve, ki živi na Kaktusih v srednji Ameriki ter se rabi tudi za barvanie svile; obe ti barvi sle zdravju škodljive. — Melasa so od.padki fabrikacl e sladke rja itd. Vse te tvarine se dajo v vinu kemično dokazati. Beli sladkor /a kmetcvalce, kmetrV-ka društva in obč ne Istre, Gcrišk.: in ostale Kranjske, ki ga še nJso dobile, se razdeMuje, dodcler ga je še k«v, p»ri » Tržaški kmeti'"•ki dru>žb: v Trs-tu, ulica Fabio Filzi 10. Supcriosial 16-18% '.ir 38 franko ovarna Italija. Kdor ga je naročil, naj ga -takoj plaća. — Gr.lica, žveplo tr'c, 5reve^a itd., naj se na-j roči.ro č n; prej. i-agi h krmi i ter cmo-1 Pfeserje 16 pri Ko-rnu UEL1K0 SKLADBE KLOBUKOV dežnikov, belih :n pisanih, žepnih robcev, možUh nogavic itd. K. ML M lm V. L ilL M 21 JOSIP STRUCKEL Trst« vo jcl Via Nuova - S. Caterina. Vel ka izbera vsako rrstnega blaga za nio*>ce in ženske. — Blago ia suknje, žamet, b&rhant, s rile, etamin ter ra.nih predmetov za okras oblek. Vse po znižaah konkurenčnih cenah. Ljubljanska Kreditna M Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. PcIraLnica: Celje, loravlje, imi Sarajm, Split. Trsi. Delniška glavnico ia rezerve: K 53.000.083] Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti nhrctfiivni ■na žiro-račune proli 3V. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. |Tel. št. 5-:& Blagajna je odprta cd 9-13. r „CROfltlfl" Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884. PedrHtnica v Trstu nI. MeULn. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki ui akviza-torji se sprejemajo po najiigodnej&iij pogojih. v Trstu regi~a*uv:in.i ratlr. /. neomejenim j.in sivom Ulico PI®r Luisi da Palestrina št. 4.1. STOina hranilne ulogs od L I dalje. Navadne vloge obrestuje pu = 4 1 0 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne la-čunc. — Posoja hranilne pttšice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na tastavc vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Edino mazilo Edino mazilo ki ohranjuje usnje Sn ga vzdržuj mehko. Skiadišce v TrsSu, uiica Torre bianca štev. 12 - Telefon š*ev. 10 r. PcLLCQRinO CmCELLI Trst - ulica Makanfon Sto. 9 • Trst (Hi3a ustanovljena leta 1823.) KOŽE in USNJE za ženske in mo*1- /a če- i,d- Boje »n Chcvreau^, lak, podlage in vsakrvrstni predme1'^ Vse po ugodnih cenah Postr^3 toc' Naibollie mazilo sa tevlla Podružnica u Trsta, ul. del Toro št. 10. — Telefon 31-72 Hr/ojavke : DREOSSI. Trst. PcStno hran. raćun U— ProJejalna 14-^7 Stanovanje 30—11 DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. □ □ Telefon: ZALOGA: Železtiin, kovin in kuhinjskih potrebščin. - Orodje In poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. - Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in Štedilniki na petrolej. -Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni.