Ljubljana, sobota 27» maja 1939
Cena 2 Din
Upravništvo. ujuDijana, Knafijeva £ — Telefon Št_ 3122, 3123, 8124, 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski «arg 1.
Telefon àt. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
Telefon št 190. Račun) pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št 105.241
Izhaja vsak rfan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: LJubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Vzhodna Azija in evropski problem
V Evropi se nadaljuje razvrščanje sil, dosedaj še vedno le na diplomatskem bojišču, toda zato z vztrajnostjo in doslednostjo, ki more navdajati s pesimizmom ali z optimizmom, pač po tem, kakor gledamo na stvari in kakor presojamo poglavitne faktorje, od katerih odločitve bo zavisen končni razvoj. Spor je v glavnem povsem evropski, toda povezan je prav močno tudi na izvenevropska področja, predvsem na ona, kjer se nahajata edini neevropski velesili. Amerika m Japonska sta to. Prva se nagiblje na stran demokratičnega zapadnoevropskega tabora. a druga je povezana s totalitarnima silama. Razpoloženost po simpatijah je pri obeh povsem jasno podana in ne more biti o njih nikakega dvoma več. Toda koliko je razpoloženja in pripravljenosti že sedai rti preko simpatij k dejanski pomoči, to je zavito v negotovost.
Japonska se v tej zvezi imenuje tako rekoč vsak dan. Kar prehitevajo se vesti, ki poročajo o novih posvetovanjih v Tokiju. posvetovanjih, ki imajo za cilj pretehtavanje, ali naj se antik r>m interni pakt razširi v pravo zvezo in ali naj tudi Japonska pristopi k vojaški zvezi, ki sta jo sklenili Italija in Nemčija. Prav te dni se je znova vršil važen posvet v Tokiu in samo najza-upnejše osebe so mu prisostvovale, a rezultat posvetovanja se ni objavil. Vsekakor pa je očitno, da sta še vedno dve struji na Japonskem, prva, ki se zavzema za najtesnejšo naslonitev Japonske na totalitarni tabor, in druga, ki se ji zdi situacija taka, da je za japonsko politiko bolj modra nevtralnost. Razni znaki kažejo, da je zaenkrat močnejša še nevtralnostna struja, kateri pripada baje tudi velik del odločujočih vojaških in zlasti mornariških krogov. Prav te dni so iz Tokia prihajala nova zagotovila, da je politika dobrohotne nevtralnosti napram totalitarnim državam največ, kar more Japonska storiti v dani situaciji.
Naj bo tako ali drugače, zelo verjetne so vesti, da bodo Japonci v vsakem slučaju do zadnjega odlagali formalno odločitev iz povsem preprostega namena, da dosežejo s svojo nevtralnostjo kake koncesije, ki bi jim prav sedaj jako prav prišle. Kitajsko bojišče ima pri tem poglavitno vlogo. Bliža se druga obletnica japonske vojaške ekspedicije na Kitajsko, a kitajski odpor še vedno ni strt. Po svetu so pričakovali, da bedo sedaj na spomlad Japonci znova začeli z ofenzivo velikega stila, pa skušali z nadaljnjimi zasedbami omajati kitajsko odpornost. Toda nič takega se ni zgodilo. Res je sicer, da se tudi kitajska ofenziva, ki so jo na veliko napovedovali, ni obnesla v oni meri, kakor so poročali sprva iz Čungkinga. Zopet se je izkazalo, da manjka Kitajcem vojne opreme. Ko so se njihove bojne trume za umikajočimi se Japonci približale večjim mestom, jih niso mogle zavzeti, ker jim je manjkalo topništva, ali pa so se morale iz že zavzetih mest pod pritiskom japonskih topov zopet umakniti. V zvezi s tem javljajo, da so Kitajci svojo bojno taktiko še boli izdelali in da se še bolj nego doslej izogibajo večjim bitkam, pa skušajo Japonce utrujati z manjšimi spopadi ter zlasti raztegniti njihove bojne črte, kar nasprotnika posebno slabi. Še vedno je japonska okupacija omejena jia razmeroma jako ozke pasove ob železnicah in plovnih rekah. Iz dopisov, ki jih pošiljajo poročevalci velikih evropskih listov iz Kitajske, se vidi, kako dobro se drži in kako celo napreduje organizacija drobnega kitajskega odpora, ki povzroča Japoncem jako velike žrtve. Vojaška okupacija zahteva vrh tega vedno nova finančna bremena, ki jih obubožana država prenaša le z največjimi težavami.
Razumljivo je potemtakem, da bi v Tokiju želeli zaključiti kitajsko podjetje, ako bi se jim obetal sprejemljiv konec. Velika ovira temu cilju pa so tako zvane mednarodne koncesije, ki leže na nekaterih strateško in gospodarsko zelo važnih središčih Kitajske in ki so Japoncem posebno neprijetna stvar. Zakaj v njih ima svojo krepko oporo kitajski nacionalni odpor in rudi kontrola gospodarskega stika preko teh postojank v kitajsko ozemlje je komplicirana. Japonska se je postavila na stališče, da ji gre vrhovna oblast tudi v koncesijah, češ da je zamenjala kitajsko državno oblast v svojo zasedbo. Velesile pa ji ne priznavajo več ko samo dejanske okupacijske oblasti na ozemlju, ki ga je pač zasedla. Malore verjetno, da bi zunanje sile od svojega stališča odjenjale, zlasti ko skuša Japonska svoje zahteve porabiti kot podlago za trajni poseg v sistem koncesij, želeč si s tem pridobiti videz, da je dosegla uspeh v nacionalno korist Kine.
Nadalje Japonska silno zamerja zunanjim silam, da podpirajo Čangkaj-
ANGLEŠKI PREDLOGI IZROČENI V MOSKVI
Sovjetska vlada jih bo proučila o praznikih — Konference v Moskvi in Parizu Vzroki sovjetskega obotavljanja — Binkoštni politični odmor v Londonu
London, 26. maja. br. V londonskem političnem življenju je nastopil zaradi bin-koštnih parlamentarnih počitnic krajši zastoj. Min. predsednik Chamberlain je že včeraj odpotoval na Škotsko, poslanska in lordska zbornica pa sta svoje zasedanje prav tako zaključili danes. Lordska zbornica je davi po zaključni debati sprejela še zakonski načrt o uvedbi vojaške obveznosti v Angliji, kakor tudi novi mobilizacijski razpored, tako da sta oba zakona s tem postala tudi v formalnem pogledu de-finitivna.
Kljub temu pa zanimanje za razvoj mednarodnega političnega položaja in še posebej za nadaljnji potek angleško - ruskih pogaajnj nikakor ni ponehalo. Ves angleški tisk razpravlja danes o novih angleških predlogih, ki so bili ruski vladi poslani v obliki posebne note in ki so bili sestavljeni povsem v smislu francoskih posredovalnih pobud. O njihovi vsebini sicer še zmerom ni mogoče ničesar podrobnega zvedeti, vendar poučeni krogi vztrajajo pri domnevi, da ger za razširjenje franco-sko-ruske pogodbe o vzajemni pomoči na Anglijo in za skupno jamstvo vseh treh velesil za nekatere njihove sosede.
Angleška nota je bila brzojavno sporočena angleškemu poslaniku v Moskvi Seedsu, ki se je nocoj z namestnikom ljudskega komisarja za zunanje zadeve Potemkinom ter mu jo izročil. Obenem mu je podal tudi nekatera pojasnila o znanih izjavah ki jih je glede pogajanj z Rusijo podal ministrski predsednik Chamberlain pred dnevi v spodnji zbornici. Istočasno je imel francoski zunanji minister v Parizu Bonnet daljši sestanek z ruskim poslanikom Suričem. Informiral ga je o angleških predlogih in ostali vsebini angleške note, ki je bila danes izročena komi-sariatu za zunanje zadeve v Moskvi. Kakor pa pravi agencija Reuter, so bile o novih angleških predlogih sumarično obveščene tudi poljska, rumunska, grška in še nekatere druge vlade v Evropi ter tudi vlada Zedinjenih držav.
V Moskvi so listi nocoj objavili, da so bili novi angleški predlogi danes izročeni namestniku komisarja Potemkinu, vendar o njih podrobneje ne razglabljajo. Ruska vlada jih bo takoj proučila in pričakovati je da bo glede njih zavzela svoje stalisce že o binkoštih, tako da bo pričetkom prihodnjega tedna ministrski predsednik Chamberlain dejansko lahko dal angleški javnosti podrobnejše izjave o poteku m rezultatih te tretje etape angleško-ruskih pogajanj, kakor je to napovedal ze zadnjic v spodnji zbornici.
Ruski dvomi o Chamberlainovi politiki
London, 26. maja. z. Oficielni odgovor Moskve na poslednjo noto angleške vlade, s katero je dala načelni pristanek na sklenitev vojaške zveze z Rusijo, sicer še ni prispel v London in bodo brez dvoma potrebni še razgovori glede ureditve posameznih podrobnosti, vendar v Londonu nihče ne dvomi o tem, da bo Rusija sedaj sprejela angleške predloge. O težkočah, ki so še pred par dnevi ovirale sporazum, se sedaj izve, da so obstojale predvsem v nezaupanju Rusije, ki je vse do zadnjega dvomila v iskrenost Chamberlainove politike. V Moskvi so se bali in se morda še boje, da bo skušal Chamberlain z vsemi sredstvi zaplesti Rusijo v konflikt z Nemčijo ter da bi se tako obe ti dve velesili oslabili na korist Anglije. Potreben je bil velik napor z angleške in francoske strani, da se je ta dvom razpršil ali vsaj omilil. Rusija je razumljivo do skrajnosti izkoristila svoj položaj in dosegla od zapad-nih velesil za svojo pomoč kar najvišjo ceno. V francoskih krogih naglašajo, da je prišlo do sporazuma tako rekoč v zadnji minuti. Če Anglija ne bi pristala na sklenitev vojaške zveze z Rusijo, bi bila Nemčija brez dvoma storila vse, da bi se sama približala Moskvi in jo nevtralizirala za primer svojega spopada z Anglijo in Francijo. Kakor zatrjujejo v Parizu, niso bile brez podlage vesti, da so se po ovinkih že pletli neslužbeni stiki med Berlinom in Moskvo.
„Splošen napredek"
London, 26. maja. AA. (Reuter): V spodnjem domu so vladi zastavili vprašanje, ali so točna poročila tiska o napredku, ki je bill dos&žen v pogajanjih z Rusijo. Minister sir John Simon je odgovoril, da vlada ne more odgovarjati za posamezne časopisne ve-
šeka, češ da bi brez te podpore bilo že davno konec kitajskega odpora. Zlasti iz francoske Indokine in iz britanske Birme, da o Rusiji ne govorimo, prihaja pomoč kitajskim vojskam in oblastem. Pravkar so v Društvu narodov v Ženevi na predlog in pobudo kitajskega zastopnika sprejeli resolucijo, s katero se svetuje in priporoča vsem članicam, da po svojih močeh vsaka zase pomaga Kitajski. Ta resolucija sicer v načelu ni nova, toda značilna je za razpoloženje v sedanji situaciji. Nedvomno bo povzročila v Tokiju znova hudo kri. Učinkovitega od nje ni seveda ničesar pričakovati, zakaj kar je mogoče, se vrši že sedaj. Prikriti namen resolucije pa je očividno ta, namigniti Japonski, da bi z nevtralnostjo v sporu med ostalimi velesilami lažje kaj dosegla kakor pa, če se postavi popolnoma na stran osi Rim-Berlin. Vsekakor se vidi, da odločitev za Japonsko ni lahka.
sti, da pa je bil dosežen splošen napredek v teh pogajanjih, kakor je vlada že izjavi la.
Obveščanje drugih vlad
London, 26. maja. AA. (Havas). Britanski diplomatski krogi izjavljajo, da je bil London ves čas britansko-sovjetskih razgovorov v zelo tesnih stikih s Parizom, ki je popolnoma odobril najnovejše britanske predloge. Več vlad drugih držav, zlasti poljska vlada, so dobivale obvestila o razvoju položaja po diplomatski poti. Izvedelo se je, da je takšna obvestila dobila tudi washingtonska vlada.
Poveljnik sovjetske vojske povabljen v Anglijo
London, 26. maja. AA. (Reuter). Vrhovni poveljnik ruske vojske Vorošilov je bil povabljen, naj prisostvuje skupno z drugimi uglednimi vojaškimi osebnosti iz inozemstva velikim vajam angleške vojske.
Francoski listi o pomenu zveze z Rusijo
Pariz, 26. maja. AA. (Havas) Listi se ba-vijo s pogajanji, ki se vodijo za zaključi-tev angleško-franoosko-ruskega sporazuma. Londonski dopisniki pariških listov smatrajo, da bo ta sporazum v najkrajšem času sklenjen. »Petit-Parisien« piše: Anglija, Francija in Rusija bodo postale zares zaveznice. Zveza bo stopila v akcijo šele takrat, kadar bo ena izmed omenjenih držav ali katera izmed držav, kateri so dale jamstvo, napadena. To dejstvo dokazuje, da se zveza ne more smatrati kot zveza za obkoljevanje. »Populaire« pravi: Upanje za ohranitev miru je predvsem v prepričanju, da predstavlja napad riziko za napadalca. Edino tako se lahko prepreči vojna in edino tako se lahko organizira trajen mir.
Halifax na počitnicah
London, 26. maja. AA. (Reuter) Zunanji minister lord Halifax bo jutri odpotoval na svoje posestvo v Yorkshire, kjer bo ostal čez binkoštne praznike. Pazljivo pa bo kljub temu zasledoval političen položaj in se bo v London vrnil v začetku prihodnjega tedna. Mislijo da bo ruska vlada potrebovala dva ali tri dni za proučitev angleških predlogov. Lord Halifax se bo vrnil v London pravočasno, ker bi ga ruski veleposlanik Majski mogel prihodnji teden obiskati in mu sporočiti odgovor svoje vlade.
Sovjetski vojni proračun
Moskva, 26. maja. br. Snoči se je pričelo proračunsko zasedanje sovjetskega parlamenta. Ljudski komisar za finance je v daljšem ekspozeju obrazložil novi državni proračun, ki daleč presega lanskega in tudi vse prejšnje. Za vojsko in oboroževanje je določenih 40 milijard rubljev (okrog 300 milijard din). Lani je znašal ruski vojni proračun 27 milijard rubljev. Komisar je rekel, da je bila Rusija prisilje na v taki meri povečati svoje izdatke za narodno obrambo, ker so že pred njo druge države pričele s tekmovanjem v oboroževanju in pripravah na vojno.
Ves ruski proračun se je v primerjavi s proračunom za tekočo poslovno dobo povečal za 25 odstotkov in znaša sedaj 165 milijard rubljev.
Titulescu pojde za poslanika v Moskvo ?
London, 26. maja. o. »Daily Telegraph« trdi, da namerava rumunski kralj Karol imenovati za novega poslanika v Moskvi bivšega zunanjega ministra Titulesca.
Pogajanja o odstopu aleksandretskega sandžaka
Pariz, 26. maja. AA. »Petit Journal« poroča, da je francoski zastopnik v alek-sandretskem sandžaku polkovnik Colle prispel v Ankaro, kjer bo ostal več dni. Njegov obisk je v zvezi s pogajanji, da se sandžak odstopi Turčiji.
Odgoditev francoskih volitev ?
Pariz, 26. maja. z. V parlamentarnih krogih živo razpravljajo o nameravanem podaljšanju periode sedanjega parlamenta-Opozicijski krogi izjavljajo, da spričo sedanjega mednarodnega položaja nimajo nič proti temu, če se poslovna doba seda-njega parlamenta podaljša za par mesecev, da pa ne bi mogli soglašati s tem, da se poslovna doba in odgoditev novih volitev zavleče za več let.
Zveza med Anglijo in Portugalsko
London, 26. maja. br. Na današnji seji spodnje zbornice je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler kratko odgovoril na govor, ki ga je imel predvčerajšnjim portugalski ministrski predsednik Salazar. Ta je v svojem govoru naglasil, da bo Portugalska, ki se njeni kolonialni interesi krijejo z angleškimi in ki je tudi po svojem položaju na Atlantskem oceanu na angleški liniji, zvesto izpolnila vse ob-
veznosti po zavezniški pogodbi z Anglijo. Buttler je poudaril, da je angleška vlada te izjave sprejela na znanje z velikim zadoščenjem. V njenem imenu zagotavlja portugalski vladi, da bo tudi Anglija brez oklevanja in v celoti izpolnila tudi svoje obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo.
773 milijonov dolarjev za pomorsko oborožitev
Washington, 26. maja. (Havas): Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je podpisal zakon o pomorski oborožitvi. V to svrho je določen kredit 773 milijonov dolarjev.
Kongres bivših nemških bojevnikov
Berlin, 26. maja. AA. (DNB): Na letošnjem kongresu bivših bojevnikov od 3. do 5. junija v Kasslu bo tudi cela vrsta uglednih osebnosti iz tujine. Svoj prihod so prijavili japonski berlinski poslanik ter bolgarski, finski, italijanski, japonski, španski in madžarski vojaški ataše. Na kongresu bodo zastopane tudi delegacije italijanske, bolgarske, madžarske in finske organizacije bivših vojakov. Na kongres pride tudi cela vrata bivših španskih častnikov.
Spopadi med Nemci na Poljskem
Varšava, 26. maja. br. Iz Lodza poročajo, da so nastali v bližnjem Konstantinovu hudi nemiri. Prišlo je do spopadov med dvema politično nasprotujočima skupinama Nemcev. Poljske policijske oblasti so morale intervenirati.
Slovo tujih legij od Španije
Nemški legionarji so že zapustili Španijo, italijanske pa bodo pričeli danes prevažati v domovino
Sevilla, 26. maja. AA. (Stefani) V Sevilli je zbranih okrog 20.000 italijanskih prostovoljcev. Iz Seville jih bodo prepeljali v Cadiz, kjer se bodo vkrcali te dni na ladje, s katerimi se bodo odpeljali v Italijo. Nadzorstvo nad transporti je poverjeno generalu Gambari, poveljniku italijanskega armadnega zbora. V Sevilli se mudi tudi italijanski veleposlanik iz Bur-gosa. Prebivalstvo prireja legionari em ganljive manifestacije. Italijanski prostovoljci bodo odpotovali v domovino v spremstvu več španskih častnikov, ki se jim bo verjetno pridružil tudi notranji minister Suner kot zastopnik generala Franca.
Madrid, 26. maja. AA. (DNB) Ob slovesu nemških in italijanskih letalskih prostovoljcev je imel poveljnik španskih letalskih sil govor, v katerem je dejal, da je letalstvu pripisovati velik del zmage. Vrhovni poveljnik Franco je pravočasno spoznal, da pomenijo letalske sile ključ do zmage. Nikoli ne bomo pozabili, da dolgujemo veliko hvaležnost svojim zaveznikom za njihovo požrtvovalnost. Podpora najboljših letalcev sveta nam je bila dragocena tako zaradi tehnične dovršenosti, kakor zaradi duha in požrtvovalnosti, ki so jo nam pokazali, ko se niso ustrašili pred nobeno nevarnostjo in pred nobeno žrtvijo. Ako bo katera od prijateljskih letalskih sil vodila borbo proti komurkoli, bodo španske letalske sile na njeni strani. Ako ne bi bilo mogoče, da se borimo skupno z njimi, bodo uživale našo popolno in iskreno simpatijo.
Vigo, 26. maja. AA. Skupno z nemškimi prostovoljci se je vkrcalo v Vigu na par-nik tudi več španskih generalov, ki so se
češka debata v angleškem
parlamentu
Opozicija je ostro napadala vladno politiko — Usoda zlatega zaklada bivše čsl. narodne banke
London, 26. maja. AA. (Reuter) V debati o odgoditvi zasedanja spodnje zbornice zaradi binkoštnih praznikov so laburistični ter opozicijski, liberalni in konservativni . poslanci ostro kritizirali vlado. Laburist Alexander je kritiziral Chamberlaina, ker 24. t. m. ni hotel izjaviti, da Velika Britanija ne bo priznala aneksije Češkoslovaške brez konzultacije spodnje zbornice. Govornik je izjavil, da vlada sploh ne sme misliti na priznanje aneksije. Liberalni poslanec Sinclair je rekel, da bi zahteva po pristanku nemške vlade za britanskega konzula v Pragi bila nezdružljiva z glavnim načelom vladne zunanje politike, to je z načelom kolektivne pomoči proti napadom. Lawrence je kritiziral vladno politiko glede šestih milijonov funtov zlata, ki so last češke narodne banke. To zlato je deponirano v angleški narodni banki, ki ji je banka za mednarodni obračun sporočila, da ga ima izročiti nemški narodni banki. Naposled je Lloyd George silno ostro napadal vlado in navedel svoje stališče o pravicah nemške narodne banke do češkega zlata.
Odgovarjajoč govornikom je finančni minister sir John Simon izjavil, da uživa banka za mednarodna plačila v Baslu posebno imuniteto. Sporna vprašanja glede interpretacije bančnih statutov so poslali mednarodnemu razsodišču v Haagu. Angleški ravnatelji baselske banke nikakor iniso odgovorni vladi S nobenem pogledu.
Minister je obljubil, da bo stvar takoj proučil, vendar je dodal, da bo težko prepovedati prenos češkega zlata spričo protokolov banke za mednarodna plačila. Glede konzularnega zastopstva v Pragi je finančni minister izjavil, da je britansko poslaništvo ukinjeno in da zastopa britanske interese podkonzul. Nemška vlada je izjavila, da konzularna zastopstva ne bodo priznana po 20. juniju, če ne dobe do takrat odobritve nemške vlade. Na koncu je sir Simon zagotovil spodnji zbornici, da vlada ne bo izdala nepreklicnega sklepa, dokler se spodnja zbornica ponovno ne sestane.
Likvidacija angleškega poslaništva v Pragi
Praga, 26. maja. br. Danes je odpravnik poslov angleškega poslaništva v Pragi odpotoval v Anglijo. Z njim se je odpeljalo tudi nekaj višjih ftunkjcionarjev poslaništva.
Brezuspešna pogajanja s češkimi fašisti
Piaga, 26. maja. br. Pogajanja med fa šistično stranko in vodstvom stranfke narodne vzajemnosti so ostala doslej brez uspeha. Nastale pa so velike težave, ker so fašisti zahtevali v vodstvu stranke narodne vzajemnosti 24 mest od 80. Pred-sodmk & Hacfra Jim je jpocudil 10 megU
odzvali povabilu nemške vlade ter bodo ostali nekaj časa v Nemčiji. Danes dopoldne je krenila zadnja ladja z nemškimi prostovoljci iz Viga.
Španska pritožba
na haaško razsodišče
Burgos, 26. maja. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da bo Španija obdržala svoje mesto v mednarodnem razsodišču v Haagu. To se smatra kot znak, da se bo španska vlada obrnila na haaško sodišče v zvezi z nekimi spornimi vprašanji med njo in Francijo.
Angleški kralj v Kanadi
Regina, 26. maja. AA Angleški kraljevski par je prispel v Regino, prestolnico Sa-skatchewana. Sprejel jih je predsednik vlade Paterson ter številna množica, ki je priredila kraljevski dvojici navdušene manifestacije.
Ottawa, 26. maja. AA. Reuter: Poslanik Zedinjenih držav Ropper, ki je minuli petek predal akreditivna pisma osebno kralju Juriju, je dal svojo prvo izjavo, v kateri je komentiral obisk angleškega kraljevskega para Kanadi in Zedinjenim državam. Med drugim je dejal: Lahko se zgodi, da bo ta prijateljski obisk vplival na vse narode, da bodo šli po pravilni poti za ohranitev miru. Ta obisk je v naših srcih našel simboličen odmev. Dvomim, da bi mogel kdo izmed nas v sedanjem času pravilno oceniti kako velikega pomena in kako velike koristi je ta obisk.
Nizozemska kraljica odpotovala iz Belgije
Bruselj, 26. maja. AA. Nizozemska kraljica Viljemdna je odpotovala iz Belgije. Kralj Leopold jo je spremil <k> železniške postaje. Ob vsej poti je velika množica ljudstva navdušeno vzklikala suveren oma. Tukajšnji politični krogi in tudi časopisi poudarjajo veliko zadovoljstvo nad obiskom nizozemske kraljice. Splošno prevladuje mnenje, da se bodo po tem obisku medsie-bojni odnošaji mied Nizozemsko in Belgijo še zbol'jmM.
Nesreča podmornice »Squalus«
Washington, 26. maja. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da bodo potapljači vsestransko pregledali podmornico »Squalus«, nakar jo bodo začeli dvigati. Delo bo trar jalo več dnL
Da bi bilo mogoče rešiti še koga izmed preostalih 26 mornarjev v podmornici, ni upanja. Potapljači so ugotovili, da so se zadušili v onih prostorih podmornice, v katere je vdrla voda.
Vlada je prepovedala razgovore novinarjev z rešenci podmornice. Na zahtevo, da naj se v parlamentu in v senatu začne anketa o vzrokih nesreče, je mornariški minister odgovoril, naj se počaka na za-ključitev tehnične preiskave, ki jo je odredil predsednik Roosevelt.
Washington, 26. maja. br. V mornariškem ministrstvu so danes odločno desman-tirali vesti, po katerih naj bi bali katastrofo v podmornici »Squalus« povzročili mc«r-narjd sami s sabotažo. Te vesti je smatrati m brezvestno propagando proti Ameriki,
Ameriški nastop v Kini
V Tokiu so presenečeni, da so se Zedinjen* države tako ostro postavile proli Japonski — Spor zaradi otoka Kulangsu j a dobiva vedno ostrejše oblike
i
New York, 26 maja. d. Tukajšnji diplomatski in politični krogi zasledujejo dogodke na otoku Kulangsuju z vedno večjo pozornostjo, ker se boje, da utegne zaradi njih priti do znatnega poslabšanja odnošajev med Zedinjenimi državami in Japonsko.
Kakor znano, so Japonci v začetku maja zasedli to mednarodno koncesijo ob Amoj-skem zalivu, nakar so zapadne velesile in Zedinj ene države takoj in prvič res energično reagirale na to najnovejšo japonsko provokacijo na Daljnem vzhodu. Odposlale so namreč v Amojski zaliv svoje bojne ladje ter izkrcale na otoku Kulangsuju svoje čete. Japonska vlada je nato odpo-klicala velik del svojega vojaštva z otoka ter pustila na njem samo še 42 mornarjev. Tudi Zedinjene države so nato umaknile svoje vojaštvo ter na otoku pustile le 42 mornarjev. Enako sta Anglija in Francija izkrcali vsako po 42 mornarjev in pri tem je ostalo še do sedaj.
Splošno prevladuje v tukajšnjih političnih krogih mnenje, da so hoteli Japonci z izkrcanjem svojih čet na otoku Kulangsuju v prvi vrsti preizkusiti, kakšna reakcija bi bila s strani zapadnih velesil in Zedinjenih držav, ako bi kasneje Japonci zasedli tudi neprimerno važnejšo mednarodno naselbino v Sanghaju. Odpor, na katerega so naleteli na otoku Kulangsuju, je vzbudil v Tokiu veliko presenečenje in tem bolj neprijetne občutke, ker je bil odločni nastop v prvi vrsti izvršen na iniciativo Zedinjenih držav. Demonstracija vojnega brodovja anglosaških držav in Francije v Amojskem zalivu se smatra kot resen opomin Japoncem, naj ne napenjajo preveč loka in opuste že vnaprej vse svoje načrte o zasedbi mednarodnih koncesij v Sanghaju.
V zadnjem času so se japonski posegi v mednarodni del Šanghaja tako pomnožili in zavzeli take oblike, da je vložila ameriška vlada v Tokiu protest. Čeprav je v svoji spomenici izrazila pripravljenost za prijateljska pogajanja z Japonsko, je na drugi strani poudarila, da sedanje razmere v Sanghaju onemogočajo vsako razpravo o novi ureditvi. Ameriška vlada zato z vso odločnostjo odklanja tudi japonsko zahtevo po močnejšem zastopstvu Japonske v občinskem zastopstvu šanghajskih koncesij.
Ta ameriški protest in istočasni energični nastop zapadnih velesil in Zedinjenih držav na otoku Kulangsuju so japonsko vlado poučili o stremljenjih Zedinjenih držav. Dosedaj so Japonci še vedno upali, da Amerika glede dogodkov na Kitajskem ne bo nikdar zavzela tako intran-sigentnega stališča, kakor Angleži. Sedaj so uvideli na svoje veliko presenečenje, da je položaj popolnoma drugačen. Da se je Washington odločil za to politiko, je pripisovati v prvi vrsti sistematičnemu prodiranju Japonske v angleško-francosko-hclandsko interesno ccno v vzhodni Aziji. Po zasedbi otoka Hajnana, Paracelskih otoke-./ in Spratlejske skupinen se je japonska mornarica pripravljala, da zasede pozicije. ki bi mogle postati zelo nevarne Francozom v Indokini, Nizozemcem na Borneu in Angležem v Singapuru. Preložitev večjega dela ameriškega brodovja v Tiho morje, pravkar dovoljeni ogromni mornariški krediti, soudeležba pri akciji na otoku Kulangsuju, kakor tudi zavrni-
tev japonskih zahtev glede Šanghaja so
jasni migljaji na naslov Japonske, da bi Tokio storil veliko bolje, ako bi resnejše kakor dosedaj računal z ameriškim faktorjem.
Nov angleški protest v Tokiu
London, 26. maja. br. Anglešiki poslanik v Tokiu Cunard je danes v japonskem zunanjem ministrstvu znova odločno protestiral zaradi nastopa japonske vojne mornarice proti angleškim trgovskim parnikom na Daljnem vzhodu. Znano je, da je nekaj japonskih vojnih ladij včeraj zjutraj ustavilo na odprtem morju v bližini Amoja angleški pamik »Vancoover«. Japonci so hoteli pregledati tovor, ki je bi! na njem. Kapitan ladje se je njihovi zahtevi odločno postavil v bran in je le njegovemu nastopu pripisati, da Japonci ni&o izvedli svoje namere.
V	Angliji je izzvala vest o tem incidentu veliko vznemirjenje Obče naglašajo. da utegnejo taki ponovni incidenti povzročiti popolno prekinitev odnošajev med Anglijo in Japonsko. Iz Japonske so prispele tudi vesti, da nameravajo Japonci znova blokirati kitajsko obalo. V kaloniahiem ministrstvu so danes glede na te vesti izjavili, da bi Anglija tako blokado smatrala za pre-kršitev mednarodnih obveznosti Japonske in zato izvajala vse posledice.
Zbiranje vojnih mornaric pri Kulangsuju
London, 26. maja. d. V Londonu so zaradi položaja v Amoju vedno bolj v skrbeh. Po poročilih iz Hongkongs so se pogajanja med poveljniki francoskega, angleškega, ameriškega in japonskega brodovja glede skupne umaknitve na otoku Kulangsuju izkrcanih čet razbila. Po nadaljnjih poročilih smatrajo tudi Japonci položaj za zelo resen, ker evropske koncesije na otoku nočejo ugoditi japonskim zahtevam Japonci so se zato odločili, da izkrcajo na otoku večje množine vojaštva. Medtem narašča število v zalivu zbranih vojnih ladij. V pristanišču je že pet angleških, dve ameriški, tri francoske in osem japonskih vojnih ladij. Iz Singapura je odplula proti Amoju tudi angleška matična ladja za letala »Eagle«. ki ima 22.600 ton. Položaj se je še poostril, ker je prišlo zaradi ustavitve in preiskave dveh angleških parnikov v Amojskem zalivu do konflikta med poveljnikom angleškega brodovja v kitajskih vodah in japonskimi pomorskimi oblastmi.
Japonski poraz
v dolini reke Hau
Cungking, 26. maja. d. (Reuter) Po poročilih kitajskega generalnega štaba se je japonska ofenziva v dolini reke Han končala z izrazitim porazom Japoncev. Japonske čete se umikajo v jugovzhodni smeri proti mestu Anlu, kjer skušajo sedaj s pomočjo iz Hankova prihajajočih ojačenj organizirati novo obrambno črto.
V	pogorju Tahung so se Kitajci močno utrdili in se vrše sedaj tamkaj hudi boji-Kitajci so z naskokom zavzeli utrjeno mesto Tungpeh. Njihovo ofenzivo vodi general Ličungjen, znameniti zmagovalec pri Tajerčuangu.
oče v ženevi
Zaradi ruske zahteve, da naj se vprašanje izpremembe statuta Alandskih otokov odgodi, bo zasedanje sveta DN za nekaj dni podaljšano
Ženeva, 26. maja. AA. (Havas): Svet Društva narodov danes še ni mogel končati svojega 105. zasedanja. Težave so nastale zaradi vprašanja Alandskih otokov. Znano je, da bi moral svet Društva narodov odobriti spremembe v zvezi s statutom Alandskih otokov, kakor sta zahtevala predstavnika Finske in Švedske, medtem ko je ruski predstavnik zahteval v imenu svoje vlade, da se to vprašanje odgodi. Poročevalec Burkel je predložil včeraj resolucijo, ki se omejuje na to, da svet DN vzame poleg poročila na znanje tudi pripombe Rusije. Proti resoluciji ni bilo odpora. Težava je nastala zaradi tega, ker je zahtevala Rusija odTožitev razprave. Finska in Švedska sta odgovorili, da Rusija nima te pravice, ker sploh ni podpisala konvencije iz 1. 1921. ki urejuje vprašanje Alandskih otokov. Bilo je nemogoče priti preko mrtve točke ter je bil nazadnje ruski delegat na-prošen, naj zahteva pcno\na navodila od svoje vlade v upanju, da se bo dala doseči prijateljska rešitev, ki bo svetu Društvu narodov omogočila končati njegovo nalogo glede Alandskih otokov. Izid prihodnje seje, ki bo zadnja tega zasedanja, je odvisen torej od odgovora Moskve-
Gdansk se brani
varuštva DN
Gdansk, 26. maja. AA. »Danziger Vorposten« zavrača poskuse, da bi se gdansko vprašanje spravilo zopet v okvir Društva narodov. V Gdansku, pravi omenjeni list, že zadosti poznajo »osvobojenje« od strani Anglije in Francije že od tedaj, ko je nad 100 spornih vprašanj med Gdanskem in Poljsko pred L 1933 zaman čakalo rešitve. Čisto naravno je, da Gdansk sedaj ne namerava čakati na Ženevo. Tudi na to, da bi se Gde.nsik brez vojne vrnil v okvir nemške države, je težko misliti, ker bi bilo takšno poslanstvo za kakega ženevskega diplomata preveč težko. To poslanstvo je prevzel Berlin in je to za Gdansk zadostno jamstvo. Svobodno mesto Gdansk ga smatra za važnejše kakor pa angleška jamstva za nespremenljivost zemljevida, ki velja sedaj samo 5e za zeml j episce.
»Danziger Vorposten« tudi poroča, da so poljski uradniki prepovedali prehod skozi Poljsko po tranzitni cesti. Tako so prepovedali prehod gdanskemu državljanu Stom-binskemu, ki je že več let zaposlen v Oppe-lovih tovarnah v Russe'sheimu, čeprav je imel vse listine v redu. Poljski uradniki trdijo, da Storobinski ne sme potovati z avto-jnobilocoij m katerem so ne muli j axaki, ker
je gdanski državljan. Stombinsfci se je moral vrniti v Nemčijo, svoj avtomobil pa poslati po železnici.
Varšava, 26. maja. AA Vrhovni komisar Društva narodov v Gdansku. Burghardt, bo stopil te dni v stik & poljskimi oblastmi, preden bo zopet prevzel svojo službeno dolžnost.
★
Rojstni dan angleške kraljice-matere Mary
London, 26. maja. AA. (Reuter). Vsa javna poslopja v Londonu in po drugih an-glešk-h mestih so bila danes na 72. rojstni dan kraljice matere Mary v zastavah. Zaradi poškodb, ki jih je dobila pri zadnji avtomobilski nesreči, še vedno ne sme zapustiti svojih prostorov. Kraljica je prejela veliko število brzojavk, med njimi tudi prisrčne čestitke, ki sta jih poslala angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta iz Kanade.
Gvatemala proti tujim političnim organizacijam
Guatemala, 26. maja. AA. Vlada je sprejela zakon, s katerim se prepoveduje vsako politično delovanje tujcev. Prepovedana je tudi propaganda med tujimi državljani ter uvoz propagandne literature iz inozemstva. Vse politične organizacije tujcev v državi se morajo likvidirati v roku 15 dni. Osebe, ki se pregrešijo proti temu zakonu, bodo kaznovane ter izgnane iz države.
Naša gospodarska
delegacija v Koelnu
Köln, 26. maja. AA. (DNB) Člani jugo-slovensko-nemškega gospodarskega odbora, ki zaseda v Kölnu, so na povabilo trgovske in industrijske zbornice obiskali industrijske in umetniške ustanove ter so imeli priliko stopiti v stik s političnimi in gospodarskimi krogi. Pri sprejemu, ki je bil prirejen včeraj na občini, je vrhovni načelnik mesta Kölna zaželel članom nem-ško-jugoslovenskega odbora prisrčno dobrodošlico. Pomočnik zunanjega ministra Jugoslavije g. Pilja se je zahvalil za sprejem in izrazil upanje, da bo delo odbora kronano z uspehom
Nove trgovske akademije
Beograd, 26. maja. AA. V Beogradu bo otvorjena druga trgovska akademija, v Kruševcu, Valjevu, Mostarju ln Brčkem pa bodo ustanovljene nove trgovske akademije.
Beležke
Jubilej srbske socialistične delavske zveze
V	nedeljo bodo v Beogradu slovesno proslavili 351etnico ustanovitve socialistične Delavske zveze za Srbijo. Pred 35 leti Srbija skoraj še ni poznala industrijskega delavstva v današnjem smislu ter je bilo vsega skupaj par sto delavcev v Beogradu, ko so ustanovili prvo socialistično sindikalno organizacijo. Med njenimi ustanovitelji so bih veterani srbskega socialističnega pokreta. Iz njihovega kroga so izšli prvi načrti za moderno socialno zakonodajo v predvojni Srbiji. V vojni je padel ideolog in glavni pobornik predvojnega srbskega socialističnega pokreta, ki je bil tudi duša sindikalnih organizacij, Dimitrije Tucovič. Po vojni so sindikalni pokret obnovili in ustanovili Centralni sindikalni svet Jugoslavije, ki so se je pozneje pretvoril v Zedinjeni delavski sindikalni savez.
Srbski kulturni klub o hrvatskem vprašanju
V	Beogradu je bila v četrtek glavna skupščina Srbskega kluba, ki ji je predsedoval znani beograjski vseučiliški profesor dr. Slobodan Jovanovič. Po poročilih društvenih funkcionarjev je bila sprejeta resolucija, ki najprej ugotavlja, da je glavni namen Srbskega kluba okrepitev srbstva v Jugoslaviji, nato pa med drugim nadaljuje:
»V ta namen je bil ustanovljen Svet srbskih kulturnih društev. Zvesti svojemu programu, čim bolj okrepiti srbstvo v Jugoslaviji, smo vedno želeli kar najbolj popolno sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci v korist naše skupne države ter skupnih idealov in interesov. Tako sodelovanje je mogoče šele po popolnem sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki ga pa v sedanjem položaju ni mogoče doseči brez predhodne njihove posebne organizacije. Zato smo prepričani, da je zbiranje srbskih kulturnih moči najboljši način, da pridemo do take državne ureditve, ki bo zadovoljila vse Jugoslovene. Hrvatom je treba dati vse, kar jim pripada po božji in človeški pravici. Kjer pa bi skušali imeti več, kakor jim pripada po tej pravici, tam je treba vplivati na nje, da se temu odrečejo brez zaostritve medsebojnih odnošajev.«
Sestanki JNS v sarajevski okolici
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič in ostali člani strankinega vodstva, ki se jim je sedaj pridružil še podpredsednik Jovan Banja-nin, nadaljujejo s prirejanjem sestankov in shodov v sarajevski okolici. Shodi so dobro obiskani in pričajo, kako trdne so ostale nacionalistične postojanke v osrčju Bosne. Včeraj so bili shodi na Visokem, v Podlugovcih in v Ilj asu.
Konferenca staroradikalnega vodstva
V	četrtek zvečer so se sestali v Beogradu voditelji staroradikalne skupine Ace Sta-nojeviča na ožjo konferenco, na kateri je poročal dr. Lazar Markovič o svojem razgovoru z dr. Mačkom Po njegovem poročilu se je vnela debata, v kateri je poudarjal pomen in potrebo čimprejšnjega sporazuma s Hrvati zlasti bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. V istem smislu so govorili tudi ostali govorniki, med njimi Dušan Spadijer, dr. Peleš, Krsta Miletič in Miloš Bobič.
Strokovne organizacije in politika
»Glasnik«, glasilo Saveza bančnih, zavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov, objavlja uvodnik, v katerem pravi, da se sindikati ne morejo vezati na politične stranke. Nato list nadaljuje: »To pa ne pomeni, da morajo biti strokovne organizacije v političnem življenju povsem indiferentne. Tako n. pr. strokovne orga-niizacije ne morejo ostati povsem indiferentne v vprašanjih, ki se tičejo demokratskih svobodščin in samoodločbe naroda. V teh vprašanjih morajo strokovne organizacije podpreti z vsemi svojimi silami vsak pokret, ki se bori za njih dosego. Od gotove strani se očita strokovnim organizacijam, da so preveč stanovske in premalo povezane z narodnim življenjem. TI očitki so povsem neupravičeni, ker so strokovne organizacije vedno stale z narodom v njegovi borbi za narodno svobodo in demokracijo.«
Reorganizacija banovinskih odborov JRZ
Glavno vodstvo jugoslovenske radikalne zajednice se je odločilo izvesti popolno reorganizacijo banovinskih odborov stranke, ki se nahajajo po veliki večini v rokah prijateljev predsednika stranke g. dr. Milana Stojadinoviča. Z reorganizacijo so pričeli v dunavski banovini, kjer sta se izrekla za dr. Milana Stojadinoviča na plenarni skupščini banovinskega odbora JRZ samo dva delegata, dočim jih je 106 volilo novi banovinski odbor, v katerem ni nobenega ožjega prijatelja bivšega predsednika vlade. Sedaj so sklenili poslanci in senatorji JRZ iz vardarske banovine, da slede zgledu svojih tovarišev iz du-navske banovine. Sklicali so za 28. maj izredno plenarno skupščino banovinskega odbora JRZ za vardarsko banovino ln postavili na dnevni red volitev novega banovinskega odbora.
Naloge jugoslovenskih nacionalistov
Drugi podpredsednik Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Grga Andjelinovič je te dni objavil pismo svojim političnim prijateljem. V okrožnici pravi med drugim:
»Jugoslovenski nacionalisti moramo računati z novimi napori in z novim delom za izpolnitev naših velikih idealov. Naša borba mora biti borba kulturnih ljudi in sinov kulturnega naroda, ki širijo in prepovedujejo svojo miselnost z razumnim in poštenim delom med narodom. Kljub vsemu lahko gledamo z veliko vero in zaupanjem v bodočnost. Naša preteklost je taka, da lahko iz nje mirne duše črpamo vero v veliko in sijajno bodočnost Jugoslavije Ml moramo pri svojem delu vztrajati ter podrediti interese strank, organizacij in vseh nas poedincev interesom skupne domovine. Naša Jugoslavija, je la živa tu
i
Tujski promet iz Francije v Jugoslavijo
Konferenca našega in francoskega trgovinskega ministra — Pospešena izvedba trgovinske pogodbe
Pariz, 26. maja. a. Danes je jugoslovenski trgovinski minister Tomič obiskal francoskega trgovinskega ministra Genti-na in ostal pri njem delj časa v prijateljskem razgovoru. Govorila sta o čim boljšem izvajanju pred kratkem sklenjene trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Oba ministra sta se strinjala v vseh vprašanjih. Sestanku je prisostvoval tudi glavni ravnatelj oddelka za sklepanje trgovinskih pogodb Alphand. Bilo je govora o konkretnih predlogih, ki naj omogočijo obojestransko zadovoljstvo glede odobrenih kontingentov, ki jih določa pogodba. Dalje je Tomič predlagal povečanje tujskega prometa s strani francoskih turistov na temelju koristi obeh držav. V zvezi s tem se je že doseglo soglasje glede
potovanj francoskih ladij po našem Jadranu in prirejanja skupinskih izletov v našo državo. Razgovori" so se končali popolnoma prijateljsko in s sklenitvijo konkretnih dejstev, ki bodo pripomogla k realiziran ju trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo.
Ob 13.30 sta minister Gentin in njegova žena priredila ministru Tomiču kosilo, ki so se ga udeležili tudi zastopniki trgovinskih, industrijskih in kmetijskih krogov v Parizu, naš poslanik Purič in višji uradniki našega poslaništva ter francoskega trgovinskega ministrstva. Prisotni so bili tudi bivši minister in predsednik jugoslo-vensko-francoske zbornice v Parizu Louis Marin, predsednik borskih rudnikov Marcel, komisar za tujski promet Lassale itd.
Prvi Čehi pred nemškim sodiščem
Prošli torek se je. kakor poročajo pra^ ški listi, pred nemškim sodiščem v Pragi vršila prva razprava, v kateri so se morali državljani češkomoravskega protektorata zagovarjati zaradi prestopkov, ki so odvzeti razpravljanju pred sodišči protektorata. Obtoženi so bili trije mladeniči iz Mutjejovic pri Kladinu, da so raztrgali zastavo nemškega rajha, izrezali iz nje kljukasti križ in jo raztrgano obesili na plot. Prestopke te vrste označuje nemški kazenski zakon za zločine in o njih sodijo posebna sodišča, osnovana v ta namen v večjih mestih Češke jn Moravske. Zastava z kljukastim križem je visela s hiše nekega zdravnika, ki se je nekoč delal velikega nacionalista, pa kljuib temu sedaj ni smatral za potrebno, da izobesi poleg nemške tudi zastavo protektorata, kakor je to običaj pri Cehih. To je mlade
ljudi tako razljutilo, da so zagrešili gori omenjeni prestopek.
Nemški zakon predvideva za krivdo t» vrrte kazen do 5 let. Nemški državni tožilec je z ozirom na dejstvo, da gre za prvi tak slučaj in da je mladina še vedno naščuvana od prejšnjega režima in Židov, predlagal le kazen 8 mesecev ječe. Sodišče je izreklo zapor 6 mesecev, ker je smatralo, da so bili izzvani od dotične-ga zdravnika, ki ni hotel izobesiti tudi češke zastave, čeprav je po rodu Slovan. Obsojenih so bili tudi na povrnitev stroškov obravnave in na plačilo zapornih stroškov. Ti trije mladeniči so prvi Cehi, obsojeni na češkem pred nemškim sodiščem. Ker pri nemških sodiščih v protek-toratu še ni ječ, bodo obsojenci prestajali kazen v čeških zaporih.
Nemški vojaški strokovnjak o mejnih utrdbah raznih evropskih držav
Polkovnik nemškega generalnega štaba Almendinger je napisal za nemške liste daljšo razpravo o modernih povojnih utrdbah na mejah raznih držav. Po njegovem mnenju ima danes z utrdbami najbolj zavarovano mejo Francija. Nadvse odlično so utrjene tudi belgijske meje, kjer je žrtvovala Belgija težke milijarde za zgraditev svoje Maginotove linije. Misel na ponovitev strategičnega sunka preko Belgije proti severni Franciji po vzorcu iz leta 1914. je zato danes čista iluzija.
Obširno razpravlja polkovnik Almen-dinger o čeških utrdbah, o katerih pravi: »Priznati moramo, da so zgradili Cehi na svoji državni meji utrdbe, katerim ni mogoče v vojaškem in tehničnem pogledu ničesar oporekati. Nekatere med njimi so bile pravo čudo utrdbene tehnike. Ko je zasedla nemška vojska Sudete, so se morali nemški vojaški strokovnjaki samo
čuditi delu, ki so ga izvršili Cehi pri utrditvi svoje meje s pomočjo francoskih strokovnjakov. Igra usode je hotela, da imamo danes sredi nemškega ozemlja dovolj priložnosti proučevati zadnje izsledke francoske moderne utrjevalne tehnike.«
Visoko ceni polkovnik Almendinger tudi poljske obmejne utrdbe. Dalje pravi, da je že dokaj utrjena tudi rumunska državna meja proti Madžarski, kjer so zgradili poslednja leta niz betoniranih oporišč za topništvo in pa betonskih bunkerjev za težke strojnice. Silne zneske sta žrtvovali za utrditev svojih meja tudi Švica in Nizozemska, ki sta zgradili v zadnjih treh letih nekatere postojanke, ki prav nič ne zaostajajo za najbolj močnimi deli Maginotove linije.
O nemških utrdbah polkovnik Almen-dinger seveda ne govori. O njih pravi samo, da se lahko kosajo z najboljšimi na svetu in da so za sovražnika nezavzetne.
Madžarski novinarji | v Ljubljani
S sinočnjim beograjskim brzovlakom je prispela v Ljubljano iz Zagreba skupina 16 madžarskih novinarjev. Zastopani so skoro vsi madžarski dnevniki iz Budimpešte in ostalih večjih mest. Potovanje sta skupno organizirala naš Putnik in madžarski turistični urad, vodilo pa je novinarje po vseh v kakršnemkoli pogledu zanimivih krajih naše države.
Na ljubljanskem kolodvoru sta madžarske goste pozdravila direktor dr. žižek v imenu Putnika in urednik Prunk v imenu ljubljanskih novinarjev. Zvečer sta jim mestna občina in Putnik priredila večerjo v Unionski restavraciji. Danes se bodo madžarski novinarji, ki jih vodi po naši državi znani muslimanski publicist in književnik Hifzi Bjelevac, odpeljali na Bled, zvečer pa se preko Zagreba vrnili na Madžarsko.
polna nad v bodočnost. Naša naloga je, da jo okrepimo in uredimo s složnim in sporazumnim delom. Naloga jugosloven-skih nacionalistov je, nadaljevati z delom za narodni sporazum in pri tem podrediti svoje in strankarske interese velikim narodnim in državnim interesom.«
Hlinkova garda se ne da razorožiti
Razorožitev Hlinkove garde, ki jo je slovaška vlada sklenila pod silo prilik, se ne da izvesti, ker se gardisti upirajo razorožitvi, da ne bi prišli ob svojo moč in ne bi bili pozvani na odgovornost za razne stvari, ki so jih zagrešili v prevratnih dneh. Med drugim se kljub vladnim demantijem trdovratno vzdržuje govorica, da so gardisti oropali znano mednarodno kopališče v Pištjanih. Kmetsko ljudstvo je močno razjarjeno zoper bratislavsko vlado, o kateri se pripoveduje, da je v stalni hudi krizi. Podpredsednik Tuka vleče na nemško stran, Sanjo Mach drži z Madžari, Sidor pa s Poljaki, dočim je predsednik vlade msgr. Tiso človek brez energije, ki bi bila novim voditeljem Slovakov ravno v današnjih časih tako zelo potrebna.
Zaradi teh notranjih razprtij je vlada šibka tudi napram Hlinkovi gardi in je ne more razorožiti, čeprav je to sklenila. Nedavno so gardisti odpeljali iz Sučan tamoš-njega evangeljskega pastorja Hruško, bivšega sučanskega župana in nekega Ceha, poslovodjo v tamošnji tovarni. Vse tri so strahovito pretepali in pastor Hruška je na poškodbah umrl.
češki Orel in češki Sokol
Poročali smo že, da je vodstvo češke narodne vzajemnosti sklenilo likvidirati vse telovadne organizacije in izročiti telesno vzgojo češke mladine Sokolu. Sedaj objavljajo češki listi sklep vodstva, »Orlac, da njegovo Članstvo ne more vstopiti v vrste Sokola, dokler mu tega ne dovoli konferenca čeških Škofov, ^voj sklep utemeljuje vodstvo »Orla« s svetovnonazorskimi razlikami med obema telovadnima firgaaisagjas&t	..
Jugoslovensko-rumunska trgovinska zbornica
Beograd, 26. maja. p. Včeraj se je ustanovila jugoslovensko-rumumska trgovinska zbornica v Beogradu. U«stanovni občni zbor je bil pod vodstvom prof. Živojina Djardye-viča. Za častnega predsednika zbornice je bil izvoljen rumunski veleposlanik v Beogradu dr. Viktor Cadere, za predsednika pa prof. Djordjevič.
Razstava vojnih slik
Beograd, 26. maja. p V prostorih SKJ je bila danes dopoldne svečano otvorjena razstava vojnih slik, ki jih je hranil prof. Dragoljuib Pavlovič. Razstavo je otvoril vojni minister general Nedič.
Iz državne službe
Beograd, 26. maja. p. Namestnik državnega tožilca dr. Miroslav Lav je imenovan za sodnika v Mariboru, sodnik Martin Pe-rovšek za namestnika državnega tožilca * Novem mestu. Premeščeni so bili: sodnik dr. Fran Omladič iz Marenberga v Kozje, pristav Boris Kermavner iz Cerknice za sodnika v Šoštanju, sodnik Aleksander Trampuš iz Novega mesta za namestnika državnega tožilca v Mariboru, sodnik Viktor Svetel iz šoštanja v Maribor, sodnik Franjo Colarič iz Kozjega v Novo mesto ter vodja zemljiške knjige Fortunat Sta. novšek iz Slovenskih Konjic v Celje.
V	učiteljski službi je bila premeščena učiteljica Štefanija šubert iz Ihana v Ljub. ljano.
V	železniški službi je bil prometni uradnik Sava Jovanovič iz Beograda imenovan za postajnega načelnika v Ratečah—■ Planici Po službeni potrebi sta bila premeščena strojevodji Karel Molk iz Borovnice v Sevnico in Jožef Knehtl iz Maribora v Sevnico.
V	poštni službi so bile premeščene ma-nipulantke Vera Korenini iz Šmarja pri Jelšah v Ljubljano, Josipina Ferjančič iz Trbovelj I. v Trbovlje H, Karla Kocijančič iz Ljubljane v Rajhenburg in Ana Kramar iz škofje Loke v Ljubljano.
Bogoljubov zmagovalec v Stuttgartu
Stuttgart, 26. maja. AA. Končni rezultat mednarodnega šahovskega turnirja v Stuttgartu je naslednji: Bogoljubov 7 in pol (od 11 možnih), Richter 7, Eliskases, Engels, Kieninger in dr. Vidmar 6 in pol, Foltys 5 in pol, O'Kelly 5, Grob 4 in pol, Hess in Staldi 4 ter Szilly 2 in pol točki.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini oblačno v vsej državi, le v severovzhodnem delu nekaj diežja. V severnih in zapadnih krajih se bo počasi zjasnilo.
Dunajska: Se vedno pafecej oblačno, v centralnih Alpah ponekod deževno, temperatura se za enkrat ne bo mnogo izpremenii ku	i


Josip Lenarčič
1
Verd nad Ljubljano, 26. maja
Na svojem domu na Verdu pri Vrhniki je davi ob 3. v visoki starosti 84 let za zmerom zatisnil oči ugledni velei ndiustrijalec in veleposestnik, zaslužni gospodarski organizator in narodni delavec, nestor slovenskih industrijcev. Josip Lenarčič.
Pokojni Josip Lenarčič se je rodil 22. februarja 1856 na Vrhniki kot sin uglednega podjetnika in posestnika. Po končani ljudski šoli je dovršil ljubljansko realko, nato pa se je hotel posvetiti tehničnemu študiju. a je pozneje prestopil na poljedelsko visoko šolo na Dunaju, kjer je leta 1877. položil diplomski izpit. Po očetovi smrti je prevzel vodsitvo obsežnega domačega gospodarstva, hkratu pa je razvil živahno javno delavnost, ki se ji je bil posivetil že v študentovskih letih. Leta 1880. je bil izvoljen v vrhniški zastop, od leta 1879. je bil čan Kmetijske družbe, v katere glavnem odboru in kocijerejskem odseku je dolgo vrsto let plodonosmo deloval. Leta 1896. je p osi tal član Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, ki ga je leta 1903. izvolila za svojega predsednika. Bil je med ustanovitelji Zveze slovenskih zadrug in nekaj let njen predsednik.
Kot predstavnik naših glavnih gospodarskih organizacij je Josip Lenarčič igral važno vlogo tudi v raznih dunajskih institucijah. Bil je član industrijskega sveta na Dunaju, član državnega železniškega sveta, Slan državne šolske komisije za obrtno šolstvo in član komisije za podpiranje domače čipkarske obrti. Odlično mesto je zavzemal do!ga leta v našem naprednem gibanju. Od leta 1891. do 1913. je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru, prvotno kot zastopnik notranjskih mest in trgov, pozneje pa kot mandatar Trgovske in obrtne zbornice. Tu je mnogo in vzpodbudno deloval zlasti v upravnem in finančnem odseku. Mnogo je delal in dosegel na polju narodnih gospodarskih ustanov. S pokojnim Ivanom Grudnom je leta 1883. ustanovil posojilnico na Vrhniki. Zaslužno je deloval v odboru za osuševanje Barja, z vso vnemo pa je sodeloval tudi v gozdarskem društvu za Kranjsko in Primorje, ki se je po prevratu v dobršni meri po njegovi iniciativi zedi-nilo z ostalimi gozdarskimi organizacijami naše države v Jugoslovansko šuimarsko združenje. V domačem kraju je bil vedno aktiven član in več let tudi predsednik Čitalnice in Sokola, ki ga je izvolil za svojega častnega člana.
Neumorno, vzpodbuden in uspešen je bil ; v -vseh panogah našega gospodarstva, v na- ! sem nacionalnem življenju pa je bil zmeroim
vzor rodoljub j a. V gospodarskih organizacijah, v stanovskih in poklicnih korporaci-jah je bil vkljub dejstvu, da je zavzemal najodličnejša mesta tudi požrtvovalen delavec, ki prime za vsako delo. Od leta 1880. dalje ni bilo važnejše gospodarske ustanove in pridobitve, da ne bi bil uspešno sodeloval pri njej. Za svoje občekoristno delo je bil deležen tudi priznanja z najvišjega mesta: odlikovan je bil z redovi sv. Save III., Jugoslovanske krone IV.. Belega orla V. stopnje itd. S hvaležnostjo in priznanji pa so ga počastile tudi najrazličnejše ustanove in organizacije, saj je bilo vse njegovo življenje en sam p'od en delavnik. Na Verdu je bil Lastnik tovarne za parkete in opekarne.
Za pokojnikom žaluje njegova zgledna življenjska družica gospa Ana iz ugledne Kofcnikove rodbine, s katero je srečno živel v vzornem zakonu, poleg nje pa še sin inž. Milan, znani industrialec iz JosipdoLa pri Ribnici na Pohorju in hčerka Zora. ki je poiročena z uglednim ljubljanskim odvetnikom in bivšim narodnim poslancem dr. Ivanom Lovrenčičem. Zomske ostanke pokojnega Josipa Lenarčiča bodo iz hiše žalosti prepeljali v nedeljo o>b 15. k večnemu počitku na domače pokopališče. Uglednemu, zaslužnemu možu borno ohranili časten sipo-min. spoštovani, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Truplo Vrhovčevega Janezka so našli
Njegovo sestrico Emo pa se skriva Ljubljanica
Ljubljana, 26. maja.
Včeraj smo poročali o strašni nesreči, ki je zadela Vrhovčevo družino v Mostah: narasla Ljubljanica ie odnesla s seboj dveinpolletnega Janezka in 6-letno Erno, otroka sedlarskega obrtnika Ernesta Vr-hovca. zaposlenega v tobačni tovarni. Domači so takoj včeraj poizvedovali vzdolž reke, ali ni voda otročičev zanesla na breg. a vse iskanje je bilo zaman.
Danes okrog poldnenra pa je Franc Trt-nik v vrbju pod bregom, kakšnih 50 korakov od hiše št. 124 na Zaloški cesti, na kraju, kjer Ljubljanica dela precej oster ovinek, naletel na otroško trupelce. Ko so ga potegnili iz vodie, so sosedje takoj prepoznali Vrhovčevega Janezka. Na kraj najdbe so pozvali tudi policijsko komisijo, s katero sta prišla zdravstveni svetnik dr. Laiišar in dežurni uradnik Kette. Po komisijskem oglediu so truipelce v domači hiši položili na mrtvašiki oder. S hudo prizadeto Vrhove evo družino iskreno sočustvujejo vsi, ki so čuli o njihovi nesreči.
Dva prijatelja v smrti
Celje, 26. maja.
V četrtek popoldne je poslal S6-letni železni čarski miloščinar in bivši hišni posestnik v Petrovčah Edmund Oblak svojo ženo v trgovino, sam pa se je med tem
praznično oblekel in se napotil po bano-vinski cesti k Savinji. Na kasaškem mostu je odložil palico in klobuk ter sikočil z visokega mostu v naraslo Savinjo. Deroči valovi so ga jadrno odnesli. Na kleči daleč niže mosta je potem obviselo njegovo truplo. Ljudje, ki so od daleč gledali ta prizor, so prihiteli reševat utopljenca iz valov.
V tem času je prišel iz gostilne pri mostu upokojeni železničar Mihael Fabjan p. d. Padarjev Mihač. Ko je izvedel, da se je pognal njegov prijatelj v Savinjo, je skočil kljuib odločnim opominom ljudi, naj tega ne stori, v vodo, da bi ga rešil. Fab-jana so zajeli valovi, zakrilil je še enkrat z rokami in izginil je pod vodo. Na reki plavajoči klobuk je kazal smer, kamor je odneslo Fabjana, ki ga do večera še niso mogli najti. Medtem so potegnili Oblaka, ki je imel prebito sence, najbrž vsled padca na kamen, iz Savinje in ga prepeljali na dom k njegovi zaprepaščeni ženi. Pri reševanju bi bil skoraj še utonil 75-letni posestnik Anton Brežnik pd. Korent.
Oblaka je najibrže skrb za nadaljnji obstoj tako zmedla, da je iskal rešitve v valovih Savinje. Oblak je lani prodal hišo čevljarskemu mojstru g. Franju Klincu, pri katerem je imel izgovorjeno stanovanje.
Loški potok po zadnji povodnji
Tudi tu bo treba dokončno urediti požiralnike
Loški potok, 26. maja
Loški potok je planota z izrazitimi kraškimi dolinami, ki se vlečejo od severa proti jugu in katerih največji sta severna — retijsko — in južna — travniško polje. Zlasti južna — travniško polje — je prav posebno izrazit kraški svet. Napajana od dveh ponikvaric, ki se odtekata v leta 1934 napravljeni požiralnik, je stalno izpostavljena poplavam, ki se pojavljajo leto za letom po vsakem večjem nalivu. Redne poplave imamo večinoma v zgodnji pomladi ali v pozni jeseni z večjimi ali manjšimi škodami, odvisno pač od tega, kaj in koliko poljskih pridelkov še zalijejo na polju, če nas pa poplave obiščejo v pozni pomladi ali zgodnji jeseni, kakor je bilo to v letu 1933, je pa to za nas katastrofa, ki jo more dojmiti samo ta, ki pozna naše gospodarske in socialne prilike. Saj nam uničijo ves skromen pridelek.
Letošnja pomlad je zelo deževna in je stanje podtalne vode v kraškem terenu zelo visoko. Sobotni in nedeljski silni nalivi pa so to stanje podtalne vode tako zelo povečali, da je pričel kraški izvor Malenče bruhatti tako ogromne množine vode, da ji sicer izvrstni požiralnik ni bil več kos in se je voda začela razlivati po vsem travniškem polju ter je pokrila v nekaj urah skoraj 30 ha z različnimi poljskimi kulturami obdelanih njiv. Voda še danes stoji, škoda, prizadejana na polju, gre v deset tisoče. Uničena je setev, ota-va in zlasti krompir, ki je pod vodo, bo ves segnil. Treba ga bo vnovič saditi, če ga bomo hoteli jeseni kopati. Toda kje se bo dobilo seme? Kje denar za nabavo novega semena? Kraj je siromašen, narod se po večini preživlja z delom v gozdovih in prevozom lesa, zaslužek je skromen in zadostuje komaj za vsakdanje življenje, poleg tega ga tudi ni bogsigavedi koliko. Zato ni čudno, če je narod obupan.
Prav bi bilo, da bi se odločujoči činitelji zganili in poskrbeli, da se poplavljencem odpišejo davki na vse poplavljeno ozemlje.
Dalje bi bilo potrebno, da se započeta osuševalna dela z regulacijo Potošče, s katerimi se je lansko leto prejenjalo, kljub temu, da je bil za ta dela določen kredit 20.000 dinarjev od strani tehničnega oddelka kr. banske uprave, ki pa je na žalost našel drugo pot, nadaljevala in izvedla postopno točno po napravljertih in odobrenih
načrtih. Na ta način bi se obeeg poplav izdatno omejiL
Prav tako velike važnosti bi bila za nas izvedba kanalizacijskega načrta vasi Trav Mika, ki nam ga je napravil tehnični oddelek kr. banske uprave in odobril ban dravske banovine že leta 1934 ter je bil že določen od strani banovine kredit 50.000 din in od strani sreskega cestnega odbora j kočevskega 30.000 dinarjev. Kljub dejstvu, da je bila temu načrtu priznana od stranfi banovine prednost pred vsemi drugimi javnimi deli v kočevskem srezu, se načrt kanalizacije ni mogel izvršiti, ker so zadevni krediti v letu 1935 za nas zmrznili in bili verjetno investirani v drugih krajih z boljšimi ohrestmL Z izvedbo kanalizaci
'■I
je vasi Travnika ne bi voda ob hudih nalivih periodično razdirala banovinske ceste, ki postane ob takih prilikah življenjske nevarnosti zlasti za motorna vozila, temveč tudi ne bi ta voda odnašala z vaških potov vse mogoče nesnage, gramoza in peska, jih odlagala na njivah in travnikih ter nam uničevala otavo in druge poljske pridelke. Obračamo se zato na odločujoče činitelje, da posvetijo izvedbi imenovanih dveh načrtov potrebno pozornost, zlasti pa prosimo kr. bansko upravo, da določi potreben kredit za nadaljevanje regulacije Potošče, da ta ne zastane na pol poti, da ne bo pripuščeno že storjeno delo propadanju in da ne bodo dosedanje žrtve vržene v vodo.
Kočevski dijaški dom v stiski
Nevarnost je, da bo prodan
Kočevje, 24. maja
2e od povojnih časov ali še prej v Kočevju bivajočim Slovencem je znano, s kakšnimi težavami so se morali boriti prvi organizatorji začasnega dijaškega doma v Kočevju. Delo je kljub vsemu napredovalo. tako da smo v teku let dobili pod vodstvom društva »Dijaški dom« res dostojno zavetišče tujih dijakov. Obe veliki poslopji na južni strani mesta ob državni cesti sredi travnikov in v bližini smrekovih gozdov sta vedno vzbujali pozornost potnikov. Dom je več let oskrboval okrog 100 dijakov, ki so pod vodstvom aktivnih profesorjev dobivali tudi pomoč pri učenju. Zaradi delne ukinitve gimnazije in drugih vzrokov je število dijakov pred leti začelo padati, d očim so dolgovi vedno bolj naraščali. Slednjič je prišlo tako daleč, da je tukajšnje okrajno sodišče na zahtevo Mestne hranilnice kočevske postavilo društvu Dijaški dom prisilnega upravitelja v osebi g. O. Kopitarja. To se je zgodilo s sklepom okrajnega sodišča z dne 24. 12. 1938. zaradi skoro polmilijonske terjatve Mestne hranilnice.
Z letošnjim šolskim letom se je začela ponovno uvajati popolna realna gimnazija v Kočevju. Potreba po domu tujih dijakov postaja vedno večja in je za nemoten obstoj popolne kočevske gimnazije življenjskega pomena. Dijaški dom je sedaj zaprt, lastno gospodarstvo opuščeno, polja in travniki dani v najem, obe dvonadstropni poslopji z vsem imetjem pa čakata nadaljnje usode. V tem težavnem položaju je okrajno sodišče v Kočevju na pobudo Mestne hranilnice dvignilo prisilno upra-
vo in dalo odboru Dijaškega doma priliko, da ponovno odpre dom in reši, kar se rešiti da. V odloku pa je bil stavljen odboru pogoj, da s prihodnjim šolskim letom oživi zopet dom in ga Izroči svojemu namenu. Ako odbor tega ne bi storil, bo Mestna hranilnica kočevska predložila sodišču prisilno dražbo vsega imetja Dijaškega doma.
Kočevski Slovenci se zavedamo, da do celotne prodaje Dijaškega doma ne sme priti pod nobenim pogojem. To bi bila najusodnejša katastrofa, kar si jo moremo misliti. Z mirno vestjo lahko rečemo, da bi likvidacija Dijaškega doma pomenila tudi konec popolne gimnazije v Kočevju. Dijaški dom je nadalje podpiral revne slovenske dijake s Kočevskega in bil zatočišče raznih društev, ki so prihajala s tem ali onim namenom v Kočevje. Potujoči dijaki so se med počitnicami ustavljali v njem. če bi prišlo do javne dražbe, bo vse skupaj prodano pod ceno in Slovenci bi izgubili svojo najvažnejšo in najmočnejšo postojanko na Kočevskem.
Sedanji odbor Dijaškega doma ima torej važno nalogo, da prepreči polom. Brez delne prodaje premoženja bo težko šlo, najvažnejše pa bo lahko ostalo. Na noben način pa ne sme vse imetje na pol zastonj preiti v privatne roke! Menimo, da bi bilo zelo oportuno, če bi sedanji odbor Dijaškega doma pritegnil k sodelovanju širši krog ljudi, ki bi z združenimi močmi zagrabili za delo. če se namreč ne bo posrečilo zopet odpreti doma, je polom neizogiben. Vprašanje je silno važno, zato je treba vestno paziti, kaj se bo ukrenilo.
Tekmovanje slovenskih godb v Kranju
Pobudo je dalo kranjsko glasbeno društvo
Kranj, 26. maja
Gorenjska metropola bo 4. junija sprejela v svoji sredi godbe iz vseh krajev dravske banovine, katere se bodo ta dan zbrale v Kranju k tekmovanju. To bo pravi glasbeni festival, ki bo omogočil točno oceno slovenskih glasbenih društev, obenem pa bo to najlepša manifestacija domače in slovanske glasbene kulture, saj tekmovalni spored navaja izključno dela domačih in slovanskih skladateljev.
Pobudo za to tekmovanje je dalo kranjsko glasbeno društvo, ki praznuje letos petletnico. Na skupnem sestanku vseh glasbenih društev iz Slovenije so zastopniki sklenili, da bodo odslej vsako leto prirejali ta tekmovanja in sicer izmenično v vseh krajih banovine. Namen tega tekmovanja naj bi bil ta, da se dvigne zanimanje za glasbo, na drugi strani pa naj vsako leto prikaže napredek posameznih godb. Taka tekmovanja pa bodo prikazala tudi pravo sliko in stopnjo, na kateri so naša glasbena društva, in obenem bodo zbudila iz mrtvila tudi ona društva, ki bolj životarijo in še nimajo pravega razumevanja za glasbeno delo.
Da bo delo in napredek društev vsako leto točno ocenjen, bo vsak tekmovalec
prejel diplomo s sliko Davorina Jenka obenem z oceno tekmovalne komisije.
Spored tega zanimivega tekmovanja bo združen tudi s tujsko - prometno propagando. Na predvečer nedeljskega tekmovanja bo na letnem telovadišču prome-nadni koncert domaČega glasbenega društva. V nedeljo bo sprejem godb na kolodvoru, kjer bo tudi od 7. do pol 8. zbirališče. Odtod bodo nato godbe krenile skozi mesto na telovadišče, kjer se bo ob 9. uri pričelo tekmovanje. Tekmovanje obsega kot obvezno točko poljubno koračnico in koncertni komad. V ocenjevalni komisija sta gg. podpolkovnik 40. pp. iz Ljubljane Herzog in dr. Dolinar iz Ljubljane. Tekmovanje bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja.
Spored se bo nadaljeval popoldne ob 16.30 z razdelitvijo diplom in koncertom godb, nakar bo prosta zabava s plesom. Zaradi propagandnega značaja bo vstopnina zelo nizka, zato pozivamo občinstvo, da se te kulturno glasbene prireditve v čim lepšem številu udeleži. Za tekmovanje se je prijavilo 17 godb, svoje izlete pa bodo ta dan napravile v Kranj tudi godbe, katere ne tekmujejo.
Lepa pesem v hrastniški kotlini
Jubilejni koncert Glasbenega društva v Hrastniku
Hrastnik se je preteklo nedeljo zopet izkazal. Glasbeno društvo je praznovalo svoj 201etni jubilej. S to proslavo bi moralo biti obenem odlikovanih sedem zaslužnih članov, in sicer: čander Davorin, čander Julka, Mahkota Milan, Holešek Jože, Kav-zer Stanko, Sartori Emil in Hofbauer Lojze. žal pa, da pevski savez v Beogradu ni doslej še poslal od župe predlaganih odlikovanj. Nadalje se je s to proslavo poslavljal pevovodja g. Davorin čander, ki je premeščen v Ljubljano, čander je bil od ustanovitve Glasbenega društva — torej polnih 20 let — duša pevskega zbora in vsega glasbenega življenja v Hrastniku. Z njegovim odhodom bo nastala v Hrastniku velika vrzel, zato upamo, da bo prosv. uprava takoj preskrbela sposobnega nadomestnega glasbenika.
Jubilejni koncert se je vršil v popolnoma zasedeni dvorani Sokolskega doma. Dele-gata Hubadove župe iz Ljubljane sta bila podpredsednik Edo Ropič in župni zborovodja F. Venturini. Glasbeno društvo ima svoj orkester obstoječ iz 18 godbenikov, ki so zastopani skoro z vsemi važnejšimi instrumenti ter moški in mešani zbor, ki ima 50 pevcev in pevk.
Pester spored je otvoril odkester z Leo-poldovim potpourijem »Odmevi iz Rusije«. Za tem so se vrstili: po narodnih motivih Mollova moški zbor »Bog je ustvaril žemljico«, dr. Delakova Balada, Venturinijeva mešana zbora »Poslednja noč« in »Nocoj pa oh nocoj«, Foersterjeva »Gorenjci« s spremljevanjem orkestra, Novakov moški zbor »U ljetni suton« s spremljevanjem klavirja, Slavenskega mešani zbor »O je-
tpazLtc doßro
kadar kupujete Aspirin, dat! so tablete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina.
ASPIRI K
TABLETE
Oglas reg. pod S. trojem 32608 od & XL »938,
senski noči« ter končno Adamičeva mešana zbora s spremljevanjem orkestra »Romanca« in Budnica, ki sta bila najtrši oreh sporeda, a sta ju zbor in orkester z lahkoto prav odlično izvajala.
Ko sem z zanimanjem sledil točki za točko dovršenega programa sem premišljeval, kje tiči razlog, da ima Zasavje (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje) tako odlične pevce. O tem smo tudi v družbi glasbenikov že večkrat ugibali, toda ostalo je le pri ugibanju. Resnica je, da ima tudi Hrastnik poleg dovršenega orkestra moški in mešani zbor, ki je pokazal z nedeljskim nastopom svojo veliko sposobnost, energijo, vztrajnosti in ljubezen do stvari same, ker tudi v Ljubljani — izvzemši Glasb. Matice — ni zbora, ki bi se lotil zlasti Adamičeve »Romance« in »Budnice«. Zbor je homogen ter doni čisto in ubrano. Tenorji so v moškem zboru sicer nekoliko temni in prisiljeni, a se v mešanem zboru to tako ne pozna.
Med sporedom je društveni tajnik Milan Mahkota v lepih in zbranih besedah očrta! zgodovino Glasbenega društva in zlasti poudarjal velike zasluge pevovodje Davorina čandra, nakar se je oglasil tudi delegat Hubadove župe Fran Venturini, ki je prinesel pozdrave župne uprave in zlasti zadržanega predsednika dr. šviglja, čestital je Glasbenemu društvu in pevovodji čandru na lepih uspehih ter poudarjal veliko važnost slovenske pesmi za kulturni in nacionalni napredek slovenskega naroda.	i T
Omeniti moram tudi, da je le mak» društev, ki bi se tudi lahko ponašala s tako marljivim predsednikom, kakršnega ima Glasbeno društvo v Hrastniku. To je inž. Verbič. Pevec, organizator, delavec, tovariš, da nima para. Tudi on se je v zbranih besedah poslovil od pevovodje čandra in mu v znak hvaležnosti poklonil krasen šopek rdečih nageljnov. Po koncertu se je razvila prav prijetna interna društvena zabava.
Rudarji-trpini naših revirjev Hrastnika, Trbovelj in Zagorja naj nam bodo za vzgled. Mnogo je krajev in društev, da celo v sami beli Ljubljani, dasi žive v mno-no boljših socialnih in drugih razmerah a zaradi malomarnosti in brezbrižnosti ne zmorejo tega, kar nam nudijo ti naši ubogi rudarji!
Sumo danes si lahko ogledate
krasno spominsko darilo, ki ga poneso drevi naši Cirilmetodarji s seboj v Beograd, da ga izročijo N/k Vel. kralju Petru II. Darilo predstavlja mogočno starinsko knjigo, ki je po umetniški zasnovi in izdelavi res edinstvena. Knjiga je zaprta s pozlačenim zapahom, v njeni notranjosti pa leži devet zlato obrezanih kartonov, od teh jih je sedem akvareliranih in vsebujejo ročno izpisano besedilo spominske listine. Vsebina zgoščeno podaja zgodovino in poslanstvo Ciril-Metodove družbe. Vsa knjiga je vezana v moder safian ter okrašena s kovinastim znamenjem CMD, a dvoje hrbtišč 16 pozlačenih reber, ki pomenijo kraljeva leta.
Umetniška zasnova in izdelava je bila poverjena slikarju grafiku Elku Justinu, epremo pa je izvršila Bonačeva knjigoveznica pod vodstvom g. Mačka. Delo je veljalo mnogo truda in časa. Danes bo ta zanimiva m lepa umetnina razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge. Opozarjamo nanjo, samo danes imate priliko, dà si to krasno spominsko darilo pobliže ogledate.
Pod avstrijskim bajonetom
Spominu strojnega stavca Joška Sedeja
Joško Sedej, strojni stavec v pokoju, bo danes popoldne ob Val 7. poromal svojo zadnjo pot iz svoje drage Krakovske ulice k Sv. Križu. Za njim pa bo ostal v Narodni tiskarni, kjer je pustil svoje najboljše moči, ter med njegovimi številnimi prijatelji in tovariši lep spomin. In kadar se bo omenjalo imé Sedejevega Joška, se bo obudil tudi spomin na one burne demonstracije pred 34 leti v Domžalah, kjer je Joško Sedej postal žrtev nasilja in div-jaštva.
Bilo je 1. junija 1905. V Domžalah je bilo takrat mnogo priseljenih tujcev, ki so tam hoteli razviti zastavo svojega društva »Andreas Hofer« in so povabili na slavnost razne nestrpneže iz drugih večjih krajev. Na domžalskem kolodvoru so jim pripravljali slovesen sprejem, ki ga pa niso mogli izvršiti. Tam so se namreč bili zbrali narodno zavedni domačini, ki so s prepevanjem pesmi »Hej Slovani« odločno prepričevali tujce, da se prav nič ne navdušujejo za njihove parade. Namesto z vojaško godbo na čelu so tujci in poturice korakali s kolodvora v Domžale pod varstvom orožnikov. Ko so bili na prireditvenem prostoru dobro zastraženi, so seveda brž imeli več poguma in so prepevali izzivalne pesmi. Domačini so se tedaj strnili v močan sprevod in so s trobojnico na čelu sprevoda ter prepevàje bodrilne
pesmi krenili proti slavnostnemu prostoru. Slovenskim demonstrantom je pogumno igrala kamniška godba. Okrajni komisar La za rini je izdal povelje, da se odstrani godba kakor tudi slovenska zastava, ni pa imel besede za tuje izzivače in za tujo zastavo. To je naše ljudi še bolj razburilo. Že je moralo nastopiti orožništvo, ki je Slovence razganjalo, za njihovim varstvom pa so lahko tudi izivači vpili, psovali in grozili s samokresi. Čeprav je bilo v Domžalah zbranih že itak precej orožnikov, je okrajni komisar Lazarini po-
Izval lz Ljubljane še večji oddelek orožnikov in so prispeli s prvim vlakom Da ne bi česa zamudili, so začeli pri razga-njanju množice nastopati sila grobo. Precej Slovencev je bilo ranjenih z bajoneti, tepenfh in osuvanih.
Zvečer so se povabljeni tujci odpeljali s posebnim vlakom proti Ljubljani. Ker so vsi skupaj vendarle imeli slabo vest, so mnogi izmed njih posamič in na skrivaj ubrali pot na kolodvor, drugi pa so se strnili v močne gruče in so pod varstvom orožništva vso pot vpili in izzivali. Ko so bili na kolodvoru, so začeli metati na Slovence kamenje, ki so ga prinesli s seboj v žepih. Slovenski domačini so hoteli vdreti na peron — in tedaj so orožniki na komisarjev ukaz začeli streljati. Trikrat so ustrelili ostro in nekaj demonstrantov je bilo ranjenih. Ogorčenje nad izzivanjem pa je bilo hujše kakor bojazen. Množica se nI hotela umakniti. Tedaj so jo orožniki napadli z bajoneti. Pri tem je bil v stegno ranjen Joško Sedej. Bil je ta dan na obisku pri svoji teti v Mengšu in se je po po-vratku v Domžale znašel na pravcatem bojišču. Ker ni čutil nikakšne krivde, se orožnikom ni umaknil. Njegov tovariš Janez Žagar iz Kamnika, ki je bil pri demonstracijah seveda zraven kakor vselej, kadar je bilo treba kje demonstrirati, je Sedeja še vprašal, če je ranjen. Sedej je odvrnil: »Ne.« Storil je to zaradi tega, da se ljudje ne bi še bolj razburjali. Po ovinku se je srečno umaknil v neko gostilno in si tam obvezal rano. Ko se je vrnil na kolodvor, je močno krvavel in neki prijatelj mu je posodil robec, da bi se bolje
! obvezal. V bližini so stali orožniki in ' ranjenec je še slišal, kako se je eden izmed njih hvalil: »Tako sem enega sunil, da je ves bajonet krvav.«
Zaradi neprestanih demonstracij so orožniki ponovno razganjali demonstrante. In tedaj je neki orožnik še s puškinim kopitom udaril ranjenega Sedeja po hrbtu, da je padel in si zlomil nogo. Namesto, da bi poklicali zdravnika, so orožniki spravili ranjenca, ki se ni mogel dvigniti, kar v svojo kasarno in so ga sami za silo obvezali. V Ljubljano so ga hoteli prepeljati z vozom, s kakršnim prevažajo teleta. Vendar so neki usmiljeni ljudje preskrbeli boljši voz in ga postlali s slamo. V Ljubljani so Sedeja izročili deželnemu sodišču. Sodni zdravnik ga je preiskal šele drugo jutro in šele dopoldne so ga odpre-mili v bolnišnico.
Tuja izzivanja in tuji napadi so ostali nekaznovani. Pač pa je okrajno glavarstvo v Kamniku obsodilo celo vrsto zavednih Slovencev,v zapor od 24 ur do petih dni. Nekateri so bili obsojeni zgolj zato, ker so — po izjavi okrajnega glavarja Chrona — »že s svojo navzočnostjo hujskajoče vplivali na množico«. Tudi ranjeni Joško Sedej je imel pol leta opravka s sodiščem, naposled pa je bil oproščen. Spomin na demonstracije pa mu je ostal zlasti v tem, da je bil Jože Sedej z nogo pohabljen za vse življenje. Ponosno se je spominjal teh dogodkov, pa naj mu bodo v čast tudi poslej, ko ga ne bo več med nami.
INSEMRAJTE V „JUTRU"!
ZA OKREPITEV SLAROTNIH, SLABOKRVNIH ' IN
REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okas
Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica 77.— Din, po Ili trska Din 48.—, četrtli trska Din 32.—
br. 3200 od 94.	H. 1983.
mm
Domače vesti
* Novinarji s Severa pri nas na obisku.
Včeraj je prispela na Bled skupina 20 novinarjev iz severnih evropskih držav, ki bo pod vodstvom Putnika obiskala vsa važnejša turistična mesta v naši državi, predvsem pa na Jadranu in v Južni Srbiji. Med temi novinarji so tudi ravnatelji, glavni uredniki in uredniki najuglednejših dnevnikov, ki izhajajo v severnih državah. Skupini so se priključili tudi uredniki »Zürcher Zeitung«, »Journal de Geneve« in »Kurier Varszawsky«. Na Bledu je skupi-
^ -
----
CO


no prisrčno pozdravil ravnatelj Putnika s člani zdraviliške komisije in skupino naših novinarjev. Na sestanku v hotelu Toplice je goste pozdravil v imenu naše osrednje tujsko-prometno organizacije s-Putnika« pomočnik ravnatelja Perše, ki je v svojem govoru med drugim izrazil strah, da novinarji severnih držav v naši državi morda ne bodo naleteli na takšne razmere, kakršne vladajo v njihovih državah, vendar pa misli, da jim bodo ta morebitni nedostatek nadomestile naše naravne lepote, zgodovinski spomeniki, folklora in drugo. Prisrčno pozdravljamo drage goste.
FoTo
aparati in filmi ter amaterske izdelave najceneje pri »VENUS«, Tyrševa 9.
]
*	Svečan pogreb letalca Dragutina Balzarena. Kakor smo poročali, se je 18. aprila smrtno ponesrečil sloveči letalec Dragutin Balzaranov, ki je bil po rodu iz Zagreba. Te dni je prispelo v Zagreb poročilo, da je bil BaLzarenov pokopan kot največji bolivijski junak. Telesni ostanki so bili prepeljani s kraja nesreče v Santa Graz, kjer je množica defilirala mimo mrtvaškega odra, potem pa so telesne ostanke z letalom prenesli v Kohobamibo, kjer je bil veličasten pogreb. Družba »Lloyd Aero Boliviano«, pri kateri je bil Balzarenov v službi, je izdala spomenico, v kateri veliča pokojnikove zasluge za bolivijsko letalstvo. Pogrebu so prisostvovali vojaški in civilni dostojanstveniki ter množica pogrsbeev.
*	Cena vstopnicam hi legitimacijam za obisk Ljubljanskega veiesejma, ki bo od 3. do 12. junija t. 1. 1) Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice po 2 din izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 d'in, dobi obiskovalec pri velese-jemski blagajni vstopnico za din 10, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska veiesejma; b) ako je karta veljala do 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 15 din, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske veiesejma; c) ako je karta veljala preko 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov veiesejma. 2) Za Ljubljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija 25 din in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov veiesejma. Vstopnica za enkratni poset veiesejma stane 10 din. (—)
HOTEL CRISTALLO
Prvovrsten. Čarobna lega ob obali. Sobe z razgledom na morje z loggio. Lastno kopališče na obali. Restavracija na terasi in vrtu. Cristallo-bar.
* Za restavriranje Prešernove rojstne hiše v Vrbi so po tem, ko je bila po kr.
banski upravi že izdana knjižica darovalcev, še prispevali: Advokatska komora v Ljubljani 3.000 din, društvo Pravnik v Ljubljani 500 din, dvorna gospa švrljugo-va iz Zagreba 1.000 din, veletrgovec, predsednik Ivan Jelačin 1.000 din, Društvo sla-vitov filozofske fakultete v Ljubljani 160 din, Ivan černe v št. Vidu nad Ljubljano vitrino za denar Prešernove dobe in svetilko v vežo, gospa prof dr. A Piskernik
K A BSfttMO v >\ k. URS
PREŠERNOVA 1
pribor iz stare koroške slovenske hiše. Ker so restavracijska dela približne proračune dokaj presegla in ker se jih je mnogo oglasilo, češ da bi radi prispevali, ako niso še vsi stroški poravnani, naznanja podpisani odbor, da hvaležno sprejema vsak prispevek v ta namen. Pošlje se lahko Hranilnici dravske banovine v Ljubljani (št. ček. računa 10.680) z opombo Prešernova r. h. V Ljubljani sprejema prispevke tudi Nova založba ali pa blagajnik Odbora F. S. Finžgar, Dobrilova 30. Odbor za odkup Prešernove rojstne hiše.
*	Stara življenjska modrost in spoznanje je, da zmaguje, vztraja in se uveljavlja tisti, kdor je odpornejši, delavnejši, podjetnejši. To pravilo se vedno znova potrjuje in uresničuje. Naši ljudje, zlasti naš mali obrtnik, so žilavi, izredno delavni in marljivi, tako da jim niso mogli do živega niti najhujši časi. Dokler imamo mnogo takih ljudi, nam za bodočnost ni treba skrbeti. Na pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. junija bodo mali obrtniki nastopih v lepi, zaokroženi razstavi. (—)
*	Trgovsko bolniško in podporno društvo — višje zavarovanje — obvešča svoje članstvo, da je tudi letos doseglo zanje in za njih svojce pri Jadranski in Dubrov-niški paroplovni družbi znižane vozne cene, in to na ta način, da imajo društveni člani, kadar se vozijo na zdravljenje v obmorske kraje, pravico do vožnje v n. za plačilo m. voznega razreda, člani naj zaprosijo za to ugodnost potom društva vsaj teden dni pred odhodom na morje. V prošnji, naslovljeni na TBPD naj navedejo ime in poklic, čas in-smer potovanja ter paro-plovno družbo, katere parnikov se hočejo poslužiti. Za stroške dopisovanja je priložiti 3 din za ljubljanske člane, za ostale 4.50 din v znamkah.
*	Vir vse kulture in napredka je papir, ki je povzročil največjo revolucijo v svetu. Brez papirja bi bili še danes barbari. Njegova največja vrednost je v tem, da lahko služi kulturnim potrebam za knjige, časopise, slike itd., pa poceni je. Naša domača papirna stroka je na visoki stopnji. Svoje izdelke bo pokazala na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. (—
SIRMI0NE
Lago di Garda
„Zeleni otok zdravilnih vrelcev" Hotel Sirmione (Hotel Terme) Albergo Boiola
—————— Termalna kopališča v hiši —————
Največji francoski glasbeni velefilm
TRIJE VALČKI
čarobna opereta nesmrtnih STRAUSSOVTH melodij. — V glavnih vlogah: Yvonne Printemps, Pierre Fresnay.
Svetovni tenorist
BENJAMIN GIGLI
poje
Izbrane najlepše arije lz glasbene literature ? svojem najnovejšem filmu
*	Druga knjiga Mlakarjevih izbranih planinskih spisov je čitateljem že na razpolago pri založniku Osrednjem društvu SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Vsi ljubitelji prijetnega planinskega čtiva naj pohite z nabavo knjige, ker je naklada sorazmerno nizka in povpraševanje veliko.
♦Na zračnih linijah imajo 30% popusta obiskovalci Ljubljanskega veiesejma od 3. do 12. junija. (—)
*	Smučarji, za binkošti vas vabi Zelenica s svojimi lepimi smučišči, še vedno odetimi s snegom, in s kočo, kjer boste gostoljubno sprejeti in postreženi!
*	Slabotne, slabokrvne in počitka potrebne čitatelje opozarjamo na znano »Serravallo« kina-vino z železom, o katerem se je nad 10.000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. 3290 od 24. n. 1933. (—)
*	Novi grobovi. V Zapogah je umrl župnik g. Ivan Franké. Bil je star 60 let, po rodu Ljubljančan. Pretrpel je mnogo med vojno kot vzoren dušni pastir med goriškimi Slovenci. Pokopali ga bodo jutri ob 16. — V Brežici je umrl upokojeni šolski upravitelj g. Jože Bohinc. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Lta!i*1 ane
u— Ob koncu pomenka s Cirilom De. bevoem. Ta kratka polemika, ki se je po premieri novega »Othella« vnela med Cirilom Debevcem in menoj, me je dodobra prepričala, da se o Debevcu nisem motil. Od vsega početka sem pričakoval, da se bo nazadnje umaknil na teren, kamor mu ne bom mogel slediti — v rabi gorjače, to sam prav dobro ve, mu ne sežem do glež-njev. Ko zdaj tehtam ves ta razburjeni ropot, to bolestno škripanje z zobmi, ki je šlo mimo mene, sem odkrito vesel enega samega dejstva — prilike namreč, ki sem jo nudil Cirilu Debevcu, da je lahko spet enkrat tudi pred najširšim občinstvom — ustvarjanje na odru je zmerom vezano na tesno odmerjen krog poznavalcev — razgrnil nekaj bistvenih strani svojega umetniškega in človeškega jaza. Ne morem si kaj, da ne bi na dragoceno zakladnico za spoznavanje sodobne umetniške osebnosti, ki jo predstavlja njegov drugi odgovor (»Slovenec«, 26. maja 1939) opozoril vseh prijateljev umetnosti, kulture in — ne nazadnje — tudi prijateljev dobrih manir.
L. Mrzel.
[tuimiriiiiimniiiintim
MISS LUND,
osebna asistentka Elizabete Arden daje
brezplačne nasvete o negi
lepote od 30- maja do 3. junija.
Cenjene dame — prijavite se v drogeriji »ADRIJA« — šelenburgova ulica 1.
.................................................................................................................mint
D°lenjsKi tramvaj je pričel sinoči spet voziti od magistrata in danes vozi že redno do Rakovnika. S preurejanjem Mestnega in Starega trga so pričeli pred dobrimi mesecem in sedaj so v glavnem že vsa dela končana, čez teden bo tlakovan že tudi ves Mestni trg, ob lepem vremenu bo pa tlakovan vsaj v 14 dneh že ves Stari trg. Mestni tehnični oddelek je dosegel rekord, saj so bila sedaj končana dela preračunjena na 2 meseca. Navzlic temu, da je deževalo nad 14 dni in je moča prav znatno ovirala dela, eo bila dela opravljena v polovici preračunjenega časa. Delavstvo se je s preddelavci in inženirji res do skrajnosti potrudilo in zasluži pohvalo, ki jo izraža prebivalstvo med magistratom in št. Jakobom.
;— Pri motnjah v prebavi, pr! napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Oel. ree 5. m. »0474/5J
MARIONETTE
V glavni vlogi tega filma pokaže Gigli zopet ono čustveno igro, s katero si je poleg svojega petja, pridobil toliko simpatij. Za zdrav in prisrčen humor pa skrbijo najboljši
komiki:
THEO LINGEN, PAUL KEMP, LUCIE ENGLISCH In RIHARD ROMANOVSKY.
TAJNI AGENT X-9
Veliki kriminalni film v dveh delih po istoimenskem strip romanu. — Napeta in L DEL: »MODERNI GUSARJI« ogorčena borba med policisti in ameriškimi zločinci za odvzem kronskih draguljev!	KINO SLOGA — Tel. 27-30.
DANES ob 16., 19. in 21. uri — JUTRI ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri.
u— Jamnikar je podlegel poškodbam.
Včeraj smo poročali o usodnem karambolu, ki se je pripetil v četrtek opoldne na vogalu Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste, kjer je neki avtomobilist podrl 25-let-nega mizarskega pomočnika Albina Jam-nikarja. Ze takoj po nesreči so se razširile vesti, da je nesrečnež podlegel poškodbam, a pozneje se je izkazalo, da je ostal živ. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki zelo zavzeli za nesrečneža, a mu niso mogli več pomagati. Jamnikar je imel počeno lobanjo in pretresene možgane. Včeraj ob 16.30 je umrl. Nova nesreča je spet dokaz, da je na vseh križiščih Miklošičeve ceste potreben prometni stražnik._
ZA LEPE
solnčne dneve — lepa živobarvasta svila! Vašo novo obleko si Izberite lz bogate zaloge, kjer boste lahko po mili volji izbirali med najlepšimi vzorci ln barvami. Pridite k
BRATA VLAJ, wolfova s.
u— Vrsto presenetljivih uspehov je imel v zadnjih letih naš znani psihografolog in telepat g. Vladimir Winterry, ki je po rodu iz Novega Sada. Mnogi Ljubljančani ga že poznajo po njegovih prejšnjih obiskih. Zdaj je spet prišel v Ljubljano in se naselil pri »Slonu«. Debela knjiga, v kateri ima shranjena poročila evropskih dnevnikov o svojih uspehih, bi lahko nudila snov za napet roman iz področja kriminalistike in parapsihologije.
^^^otoamaterjiT^^
Za izlete in potovanja priporočamo naše sveže filme. — Specialna fototrgovina
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 20 Samo kvalitetna amaterska dela!
Binkoštna številka „TOTEGA LISTA"
je izšla na 16. straneh z aktualno vsebino. — Cena Din 2.—.
Bratnor je in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
RRAMORIN.
Navodila v drogeriji RANC — Ljubljana, Židovska 1.
m
(C-
BOTRICE, BOTRI!
URE IN VSA DRUGA LEPA BIRMANSKA DARILA
Vam nudi zelo poceni tvrdka
A. FUCHS, Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA 3.
Dom Ilirija v Planici
vabi za Binkošti v Planico na oddih. Posezijska cena Din 50.— za kompletno penzijo. — Polovična železniška vožnja.
u— Bonbcniere bodo v nedeljo dopoldne odprte. (—)
Starši, Id nameravajo tudi letos po. siati svoje otroke na morje v Martinščico meseca julija, naj jih prijavijo čim prej, a najkasneje do 10. junija. Pozneje bo vsak vpis nemogoč, ker ne bo mogoče več rezervirati prostora. Prijavnice za brezplačni zdravniški pregled na šolski polikliniki in nakaznico za denar dobe starši pri ravnateljstvih vseh zavodov. Prijavljeni naj se zglase do 10. junija na I. državni realni gimnaziji pri g. profesorju Andriču, kjer bodo dobili nadaljnja navodila in plačali denar za potne stroške.
Botrce - Botrčki !
Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1:6.3 — lepo torbico in
2 filma
Isochrom
sa Din 820.—
katerega kupite v specijalni fototrgovtni
Foto Tourist — Lofze Šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8
kateri se tudi zaveže, da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi
za praznike! Zunanja naročila izvršujemo poštnoobratno!
PROVIANT ZA IZLETE
Sardine, paštete, salamo, šunko, sir, čokolado, bonbone itd. — pri
FR. KHAM, KONGRESNI TRG 8.
u— Nedeljsüo zdravniäKo dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Fran Ciber. Srbska ulica št. 7/L telefon št. 36-41. V ponedeljek od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure zjutraj pa mestni zdrav nik dr. Ivan Logar, Knezova ulica 34/L telefon št. 41-52.
f Botri — botrice !	!
♦
za vaše birmance lepo sliko od t
FOTO »JUST!« j
nasproti nebotičnika ♦ ............................ *
v počaščen je pogojnega g. Viktorja
Rohnnann-a je nabrala za šentpetrsko žensko podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda gospa Josipina Steinerjeva 1.505 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Iz Maribora
a— Iz planinske postojanke šola. Tri-
razrednica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ima 100 korakov nasproti nemško dvoraz-rednico. Bivša šola CMD je pripadla leta 1920. Avstriji. Sedaj pa je potrebno, da se tnrazrednica razširi v štirirazrednico. Zaradi tega je navezal krajevni šolski odbor stike z lastnico znane planinske postojanke »Lovec« tik cerkve, od koder je najlepši razgled tja do Triglava. Za to gostilno se je potegovala podružnica SPD v Mariboru .vendar pa zaradi pomanjkanja denarja ni mogla kupiti posestva. Sedaj pa bo lepo posestvo kupila šola in si uredila prvi razred, vrt, učiteljsko stanovanje, njivo in gozdno gospodarstvo. Tako bo postala ta šola z majhnimi stroški din 50.000 vzorna planinska šola s posestvom. Za zadevo se trudi CMD v Mariboru in sreski šolski nadzornik g. Močnik, ki je znan pobornik za vzorno obmejno šolstvo.
Kulturni pregled
Tido J. Gašpar
Tido J. Gašpar. ki je nedavno zavzel ugledno mesto načelnika slovaške tiskovne službe, je priznan književnik. Ta L 1893 rojeni pisatelj je bil dalje časa kot mornariški častnik v tesnem stiku z jugoslov. primorskimi kraji in ni neverjetno, da se je v dalmatinskem soncu nasr-kal tistega zdravja in bodrega duha, ki označujeta njegovo književno delo. Izdal je že več knjig lepe proze, med njimi »Hana« (1920). »Deputacià mrtvych« (1922), »Karambol« (1925), »Buvi _ bu-vi« (1925), »Pri Krälovej studni« (1929), »Cerveny koräb« (1931) i. dr. Gašparjeva najnovejša knjiga se imenuje >0 čem je reč?« (Bratislava, vydal »Komensky« 248 str.).
O čem je beseda — je stalni naslov kurzivno natisnjenih člankov, ki jih Tido J. Gašpar priebčuje v bratislavskem »Novem svetu«. So to kratka, dober stolpec, zdaj več, zdaj manj obsegajoča kramljanja o najrazličnejših pojavih in vpraša^ njih. Pisec je eden najpomembnejših slovaških žurnalistov in taki članki nastajajo tam. kjer se srečujeta novinar in književnik, to se pravi: aktualnost tn domišljija, vsakdanja beseda in strmi jen je po izoblikovani, umetniški besedi, vprašanja dneva in najeJčasovni problemi. Takih značilnih kramljalcev, piscev entrefiletov, g los, impresij in kako se že imenujejo podobni prispevki v listih in poljudnih časopisih, je zlasti med Francozi sila mnogo. Zdi se, kakor da se je tudi najznačil-
nejši slovaški pisec te vrste učil pri Francozih (kolikor ni našel vzorov pri njih čeških učencih) umetnosti kratkega pripovedovanja glosiranja, duhovitega kramljanja, marginalij na robu dner/a. Toda iz učenca je postal pravi mojster, ki je razvil posebno, skoraj bi že lahko rekli, ga-šparovsko vrsto takih kurz .v. Naslov »O čem je reč« bo najibrž še dolgo zapisan v slovaški književnosti, prav kakor v sodobni italijanski literaturi Ojettijeve nekoliko drugačne, bolj esejske in daljše »Case viste«.
V uvodu temu svojemu obsežnemu 'z-boru kurzivnih entrefiletov se je pissc izpovedal med drugim takole; »Verujem, da me ne bodo obdolžili, češ, škoda je bilo opustiti za nekaj časa igrivo leposlovje in če spustiti v boj na vsakdanji novinarski fronti... V tem smislu sem se boril za ideje in ideale, ki so mi bili nad vse sveti in ki sem jih imel najrajši. Toda (ti članki) bodo zbrani v drugi knjigi. V tejle je beseda samo o drobnih impresijah, glosah in liričnih odmevih življenja, ki «o jih njegovi najlbolj pekoči dnevi izzvali v mojih osebnih instrumentih... življenje mi je govorilo in jaz sem mu skušal odgovarjati: to je vse. Je to odmev moje duše na dogodlke. ki sem jih preživljal in ki so se prelivali okrog mene v nenehnem toku, v utripu večno tekače reke, ki ji je ime življenje. Včasi so ti odmevi slabotni — priznavam, da zvene nepopolno in slabozvoč-not kakor jih pač morem vračati. Vendar
eo lahko dokaz, da nisem samo živefl, marveč da sem tudi reagiral na življenje in klical po njegovem olepšan ju. Saj je mogoče, da so ti klici in ti odzivi sodobnemu življenju nekam romantični, da, po mnenju jetičnikov čustev celo čez mero izpolnjeni s tem sokom. Kaj jaz vem ... Karin Michaelis me je nazvala; pozni romantik. No, bodi: torej sem odločno romantik resničnosti. Samo dana naredna in sociološka resničnoTt je bila tista, ki sem jo hotel s svojim romantičnim navdušenjem in gorečnostjo zamenjati s krajšo resničnostjo ... O nji je beseda, o delnih, o majhnih rapeodičnih odmevih življenja in o večnem hrepenenju po njegovem olep-šanju...
Več ko devetdeset takih le kratkih proz je zbranih v knjigi »O čem je reč?«, vse-kako preveč, da bi mogli označiti njih vsebino, saj sleherna obravnava drug pojav, se dotika drugega vprašanja. Odpirajo nam mikavne poglede v slovaško javno in kulturno življenje, seznanjajo nas s slovaško krajino, z družabnimi razmerami, celo z rodbinskim »vetom; včasi jih osvetli ta aH ona gl osa kakor žaromet, ki je nenadno zasijal v prostor. Povsod pa seveda srečujemo avtorja, ki sleherni svoji črtici vtisne pečat svoje osebnosti, vsaki dia na pot košček svoje duše. Kajti priznati je tréba: vse te črtice Ti-da J. Gaäparja so spisane z dušo, s srcem: nikjer ni samega Ximovan ja, nikjer brezosebnega, hladnega odnosa do stvari, strogo odmerjene, stvarne besede, ki bi pričala o točno odmerjeni distane! do pojava ali predmeta. Tido J. Gašpar je v tem pogledu zares romantik, ki združuje ves svet s čvojim jaz, vendar nikjer tako nasilno, da bi se zaradi tega zmedli odnosi med piscem in resničnostjo: povsod vidimo skozi piSčev temperament,
kakor bi dejal Taine, obrise stvarnega sveta in življenja. Tido J. Gašpar je spreten pisatelj, ima očitno literarno kulturo in njegov lirizem se zdi prav tako pristen, kakor izvirajo njegove misli, duhovite opazke in zdrava ironija iz jasnega prepričanja in iskrene vere celega moža, ki stoji za njimi. Skratka: knjiga Tido J. GaÄparja »O čem je reč?« je značilen pojav v sodobni .slovaški književnosti na temnem prelomu njene resničnosti in njenih sanj, na robu usodnih sprememb, ki vrtinčijo malo slovansko deželo tam v senci visokih Tater.	—o.
knjige, kakor n. pr. »Rožloučeni s jihem« (1934) ali » Rybàrskà knižka«, ki jih je navdahnila Dalmacija odnosno Hercegovina, pokrajini, kamor se je ta češki pisatelj — obenem odlični strokovnjak v ri-barstvu, pesnik vod in rib — rad vračal, tako da ga lahko štejemo ne le med prijatelje, marveč tudi med pesnike slovanskega juga. Vančuro-Mahna so pokopali v četrtek v Brnu.
Zapiski
Uredništvo »Misli in dela« obvešča, da izide majska številka z bogato in aktualno vsebino te dni in se začne takoj razpošiljati, tako da bo prve dni junija v rokah vseh naročnikov.	_
Smrt pisatelja Jitfja Mahna. Češka kul-tura v Brnu je izgubila enega svojih pred-staviteljev: umrl je nagle smrti pisatelj Jifi Mahen, knjižničar brnske Mestne knjižnice in dramaturg tamošnjega gledališča. Mahen, a pravim imenom Antonin Vančura, se je rodil 1. 1882 v časlavi kot sin protestantskega pridigarja. Prvo knjigo z naslovom »Balady« je izdal L 1902, sledila ji je dolga vrsta pesniških in proznih zbirk ter dramatskih del, potopisov, kritik in esejev. Arne Novék sodi o njegovem dramatskem delu: Jifi Mahen je dramatik telesnih in duševnih muk; prve stopnjuje tja do bolestne izrojenosti, druge do miselnih in duševnih krčev duha, ki se je izgubil v labirintu lastne notranjosti...« Spisal je med drugim drame *'Jro-rok«, »Theseus«, »Mefistofeles«, »Mrtvo morje«, »Janoäik«, več impresionističnih povesti ln več zbirk lirike. Med njimi SQ
Avto je povozil
ženico iz Jarš
Ljubljana, 26. maja
Zadnji čas se v mestu in bližnji okolici kar druga za drugo vrste prometne nesreče. Na Smartinski cesti, že izven mestnega področja, je davi prišlo spet do nezgode, ki je terjala človeško žrtev.
Po Smartinski cesti je z avtomobilom privozil šofer tvrdke Zorn iz Domžal, ki je na križišču pred sabo zagledal kmečkega voznika. Šofer je nameraval voznika prehiteti, tisti hip pa se je pred avtom znašla 601etna preužitkarica Marija Mar-nova iz Jarš. Da bi preprečil nesrečo, je šofer na vso moč zavrl, a bilo je prepozno. Avto je Marnovo odbil po tleh, da je padla pod kmečki voz, kjer je obležala vsa v krvi. Poškodbe je dobila na glavi in po životu. Med drugim je imela tudi prebito lobanjo.
O nesreči so bili takoj obveščeni mestni reševalci, a ko so prihiteli s svojim avtom, so se vrnili praznih rok, ker je medtem poklicani zdravnik že ugotovil smrt. Na kraj nesreče so prišli tudi orožniki iz Vevč, ki so po ogledu odredili prevoz trupla v mrtvašnico k Devici Mariji v Polju. Preiskava bo dognala, kdo je nesrečo za-krivfl.
a— Binkošti na Kozjaku. Kakor znano
praznuje najlepša izletniška točka Sv. Duh na Ostrem vrhu v binkostnih praznikih svoj največji letni praznik. Takrat se zberejo mejaši vseh krajev Dravske doline in Kozjaka na tej osrednji obmejni trdnjavi. Pri Sv. Duhu pa se zbero jutri tudi obmejni Slovenci iz Arveža, Lučan in Go-milice, da slišijo vsaj enkrat v letu slovensko pridigo in slovensko petje. Tudi letos bodo prijatelji našega Kozjaka z veseljem pohiteli k Sv. Duhu. Dohod iz Fale ali Sv. Lovrenca je po zadnji poplavi urejen.
a— Bi rman ci, botre in botri bodo proslavili binkoštne praznike najlepše s tem, da se udeležijo predstav v gledališču. Jutri popoldne »Utopljenca«, zvečer »Dijak prosjak«. V ponedeljek popoldne »Potopljeni svet«, zvečer zadnjič »Pygmalion« v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Za vse 4 predstave veljajo znižane cene.
a— Še zmerom strahujejo vlomilci mariborska stanovanja. Se neizsledeni tatinski in vlomilski zlikovci so odnesli iz stanovanja železničarja Jurija Dolinška v Trdinovi ulici 16 din 300 gotovine, moški žepni srebrni uri, tolar Marije Terezije in druge starinske vrednosti v vrednosti 1000 din, skladiščniku Ivanu Šetini razne predmete, vredne 1700 din, tkalki Štefaniji Holckneht iz Gubčeve ulice 3 pa zlato zapestno uro in drugo zlatnino v vrednosti 1600 din.
a_ Izropana trgovina. Še neizsledeni
zlikovci so se vtihotapili v trgovino Marije Omerza v Trnicah pri Račah. Odne:ili so razno speoerijsko in drugo blago, vredno preko 3000 din. Trgovina je bila nam-re,; radi smrtnega primera v rodbini 14 dni zaprta. Ko pa je hotela lastnica včeraj trgovino odpreti, je mcrala ugotoviti, da je trgovina izpraznjena. Orožniki so vlomilskim zlikovcem že na sledu.
a— Strokovni izpit za pooblaščenega in-ženjerja arhitekta je napravil v Beogradu pri gradbenem ministrstvu inž. arh. Maks Hlad iz Maribora. Čestitamo!
a— Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši jutri v nedeljo 28. t. m. zdravnik OUZD dr. Alfonz Wankmüller, Maribor, Frančiškanska ulica 8.
fe Cc
e— občni zb°r Krajevnih organizacij JNS in OJNS za mesto Celje bo v petek 2. junija ob 20. v Celjskem domu. Na občnem zboru bo poročal g. senator dr. Albert Krämer. — Sreska skupščina JNS in OJNS za celjski srez bo v nedeljo 11. junija ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Na "skupščini bo poročal g. senator Ivan Pucelj.
a— zdravniško dežurno službo za člane OI ZD v Celju bo imel jutri g. dr. če-
rin na Glaivnem trgu, v ponedeljek pa g. dr. Premschak na Cankarjevi cesti.
L;fudsl£a ^osojiMca v Celfu
r. z. z n. z. ne bo poslovala v torek po binkoštih dne 30. maja 1939 radi slikanja in čiščenja uradniških prostorov.
e— Razvitje dijaške sikavtske zastave. Iztokova gimnazijska dijaška četa M r konjiče v ega stega skavtov v Celju bo razvila na binkoštno nedeljo ob 10. dopoldne na taboru v Levcu pri Celju svojo četno zastavo, ki ji bo kumcvala ga. Anda Bavdkova. Oo 20. bo Sstctam taborna za. bava. Pot ob desnem bregu Savinje je markirana.
e— Krajevna protituberKuIozna liga raz pošilja te dni podjetjem in posameznikom prošnje za prispevke v letošnjem protitu-berkulcznem tednu. Liga prosi za dobrohoten sprejem njenih nabiralk in za izdatno pomoč za najrevnejše izmed nas.
e— Opozorilo delodajalcem. Pri poslovalnici OUZD je s 15. majem ukinjen kataster. Po tem datumu se članstvo ugotavlja pri OUZD v Ljubljani. Kdor ne bo imel pravilno izpolnjenega potrdila delodajalca o svoji zaposlenosti, bo v ambulantah OUZD zavrnjen, ker brez pravilno izpolnjene ea potrdila nima nobene pravice do dajatev.
Iz življenja sia
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21 (na binkoštno nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Koncert v Tirolah«. V glavnih vlogah Heli Finken-zeller in dunajski deški pevski zbor. — Na binkoštni ponedeljek ob 15. in 21. uri bo zvočni film »Dih smrti«. Boris Karlov. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in risana šala. — Sledi: žena na razpotju«. (—)
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in jutri ob pol 19. in pol 21. uri film »Bregovi kličejo«. Dodatek Foxov žurnal in kulturni film. (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri ter na binkoštni ponedeljek ob običajnih urah film »Nesmrtna pesem« (Sveta noč, blažena noč). Za dodatek Paramountov zvočni tednik. S tem filmom zaključujemo redno sezono.
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« bo predaval drevi ob pol 21 in jutri ob 17. in pol 21 sijajni pevski film Tito Schipe »Kdo je srečnejši od mene«. V ponedeljek ob 17. in pol 21 senzacionalni pomorski film »V burji in viharju«. Dodatek: Buster kemičar in Foxov tednik. (—) TRŽIČ*. K no bo predvajal v soboto in nedeljo sijajen film »Ali Baba«, v ponedeljek pa film »Pod krinko ljubezni«. (—) ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kno v Črnomlju bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer film: »Bel, tovor«. (—-) NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvaja! danes ob 20.30. jutri ob 16-, 18 30 in 20.30 ter na binkoštni ponedeljek ob 18 30 :n 20.30 zvočni velefilm iSafija«. V gl?vni vlogi: Viviane Romance. Predigra; »Paramountov zvočni tednik. (—)
LJUTOMER. Zvočni kino SckoTs'ridom v Ljutomeru bo predvajal drev ob 20. jutri ob 16. in ob 20. ter v ponedeljek ob 16. velefilm »Dama s k ameli jami«. V glavni vlogi božanstvena Greta Garbo. (—) BLED. Zvočni kino predvaja danes in Oba praznika velefilm po ramami S. Bui-okove »Dobra zemlja«. (—)
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Vzroki slabega izvoza živine
»Kmetovalec« je nedavno objavil članek, v katerem obravnava pogoje izvoza živine iz Jugoslavije in kritiko živinorejske sekcije Glavne zadružne zveze v Beogradu o delu zavoda za izvoz živine. Iz poročila živinorejske sekcije Glavne zadružne zveze povzemamo:
»Pred tremi leti se je začela Nemčija oskrbovati z vojnimi in življenjskimi potrebščinami v okviru štiriletnega gospodarskega načrta. Kupovala je pri nas velike količine živine in žita, plačevala visoke cene in odobravala posebne ugodnosti z namero, da bi izvažali samo v Nemčijo. Zavod za izvoz živine v Beogradu se je dogovoril z Nemci, da bo Narodna banka držala tečaj nemške marke na določeni višini. Vse to je bilo škodljivo za naš izvoz in za državno blagajno. Ko se je potem povečal izvoz v Nemčijo in so nam Nemci dolgovali v kliringu veliko vsoto, je morala nša država kupiti razne naprave za železarno v Zenici in za železnice po visokem tečaju marke, ker bi sicer Narodna banka izgubila velike vsote. V tem času je naš izvoz v druge države z zdravo valuto čisto prenehal in bil navezan le na Nemčijo. Na ta način smo izgubili vse ostale trge in cene živini so padle za 30%. Nemčija je seveda takoj zaslutila, v kakšnem položaju smo, pa nas zdaj izkorišča ter manjša kontingente in cene, zraven pa zahteva, da tečaj marke držimo še zmerom visoko. Grozi nam zapreti meje, če tem željam ne ustrežemo.
2e dve leti obljubuje zavod, da bo uredil izvoz v Italijo. Glavna zadružna zveza je bila lani povabljena na Reko, da prisostvuje pogajanjem z italijanskimi zastopniki. Tam je že bil zastopnik Madžarov. Uspeh pogajanj je bil negativen. Madžari so še naprej izvažali v Italijo, nam se je pa reklo, da naš izvoz preprečuje naš klirinški saldo. Vendar pa vidimo, da enako stanje ni ovira za izvoz v Nemčijo ,ki nam še danes dolguje čez 400 milijonov dinarjev, medtem ko je kliring z Italijo že dalje časa izravnan. Zadnji mesec nam je Italija sicer dovolila izvozne kontingente živine, toda zaradi prenizkih cen je izvoz sploh prenehal.
Izvoza v Palestino in Egipt nam
zavod ni mogel zagotoviti, ker so nas izigrali Madžari in Rumuni.
Isto velja za naš izvoz v S vico. Izvoz v Francijo in Anglijo je povsem prenehal.
Amerika kupuje neomejene količine mesnih konzerv, toda zavod za izvoz živine ni ničesar ukrenil. Zdaj izvažajo konzerve v Ameriko Poljska, Madžarska in celo Češkoslovaška (zdaj češkomoravski
Protektorat) in Nemčija, ki morata živino uvažati.
V Grčijo je naš izvoz oslabel za
Iz tega je razvidno: 1. da smo izgubili vse tuje trge in da smo zdaj v rokah enega samega kupca, čeprav nam ta dolguje čez 400 milijonov dinarjev; 2. da naše najdragocenejše blago prodajamo v kliringu na upanje, odnosno ga zamenjujemo za blago slabe kakovosti in zanj plačujemo visoke cene; 3. da je zavod s svojo čudno trgovinsko politiko onemogočil vsako zasebno podjetnost, tako da nimamo nikogar, ki bi se bavil s temi važnimi vprašanji in jih mogel rešiti.«
Glede na izvajanja nekega lista o zaslužku in kontingentih v Sloveniji piše »Kmetovalec« med drugim tole:
»Nemčija nam je odobrila po spojitvi z Avstrijo tedensko po 200 goved rednega kontingenta, a Italija zadnji mesec prav toliko. Zadruge dobe od tega 40%, ki se razdelijo na 18 zadružnih zvez. Slovenske zveze dobijo 26.66% od zadružnega ali 10.66% od vsega kontingenta. Kmetijska družba pa dobi 5.74% od zadružnega kontingenta ali 2.30% od celotnega, kar predstavlja mesečno dva vagona po 10 goved za Nemčijo in prav toliko za Italijo (za zadnjo šele zadnji mesec). Lani, ko je Nemčija forsirala izvoz in smo še ločeno dobavljali Avstriji, smo izvozili vsega 32 vagonov goved.
Netočna je trditev, da se plačuje zavodu na taksah 3.500 din za vagon, kar bi pomenilo 350 din za glavo, temveč se plačuje le 30 din za glavo. Pač pa zavod odbije pri vsakem vagonu precejšnjo vsoto za razno pokvarjeno meso, tako da se mora za te vedno računati z okoli 1000 din. Zgodi se celo, da pošlje zavod obračun za takšne odbitke pozneje, ko je izvoznik že davno prejel plačilo. Zavod tudi odobrava nižje cene, kakor je pogodba s kupcem.
Kar se posredniškega zaslužka zadrug tiče, je pripomniti, da je ta znašal pri Kmetijski družbi v letu 1938. 0.12 din pri kilogramu. Če se upošteva, da je zadruga prevzela ves riziko, se pač ne more temu zaslužku prigovarjati. Zavod plačuje danes za blago, postavljeno na Dunaj, nastopne cene: za odlično živino 8.50 din, za prvorazredno 7.50 din, za drugorazredno 6.25 din. Za prevoz in ostale stroške se mora računati do dva dinarja izdatkov na kilogram, in sicer pri slabi živini več, pri boljši manj.
V naši banovini odlične živine sploh nimamo. Navadno se klasificirata dve tretjini drugorazredno in ena tretjina prvorazredno. Koliko se lahko potem plača živi nore j cu, si lahko vsak sam izračuna, če upošteva prodajne cene in stroške.«
I 99 den-, TU Blair 92 den., 8% Blair 100 den.; delnice: PAB 212 den., Narodna banka 7400 den., Šečerana Osijek 75 — 90, Osiješka tevanm 160 — 180, Isis 25 den., Trbovlje 185 — 187-50, Jadranska 300 — 315.
Beograd. Vojna škoda 457.25 — 458 (457), 4% agrarne 60 den., 6% dalm. agrarne 86-50
—	86.75 (86-50), 6V. begluške 88.50 — 88.75 (88-50), 7% Seligmao 99.50 den., 7% Blair 91-50 — 92JO, 8% Blair 100 — 101.50, PAB 211 — 212.50 (212 drobni kosi), äuimska 84.75 — 85.25 (85).
Blagovna tržišča
DIO
4-' Chicago (26. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 76.8750, za juL 76.75, za sept 77.75.
+ W inni peg (26. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 51.3750; oves: za maj 64.75, za jul. 65.50, za sept 66.75.
+ Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: 78/79 kg baška 144 — 146; sremska 144 — 146; slavonska "145 — 147; banatska 140 — 142. Rž: baška 137 — 139. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 170, jari 68 kg 180 — 185. Ove»: baški, sremski in slavonska 147 — 149; üoruza: baška 100
—	102, baška pariteta Indjija in Vršac 101 »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; >6« 170 — 180; >7« 145 — 155; >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: (v jutastih vrečah): baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
CIME AN BRIVSKA KREMA NE DRAŽI KOŽE — PAČ PA NEVERJETNO OMEHČA BRADO — DA JE BRITJE PRAVO VESELJE !
S
V	o R
V	Milanu: l : l
T
V včerajšnjih prvih dveh singlih za Davisov pokal sta zmagala Canapele (It.) in Punčec (J.)
Zahteve lesnega gospodarstva
Milan, 26. maja. br. Na igriščih tukajšnjega teniškega kluba se je v navzočnosti velikega števila občinstva in zastopnikov oblastev ter teniške zveze začelo tekmovanje v tretjem kolu za Davisov pokal v evropskem pasu, in sicer med Jugoslavijo in Italijo.
V	prvem singlu sta se srečala druga igralca obeh reprezentanc, in sicer Mitič za Jugoslavijo ter Canapele za Italijo. Domačinu Mitič skoraj vso igro ni mogel nuditi resnejšega odpora in je Canapele gladko zmagal v samo treh setih s 6:3, 6:3, 7:5.
Tako je Canapele pridobil prvo in vodilno točko za Italijo.
V	drugem singlu sta se srečala najboljša predstavnika obeh tenisov, Punčec za Jugoslavijo in De Stefani za Italijo. V prvih dveh setih je bil Punčec v vlogi kakor v prejšnji igri Canapele, in je z lahkoto odpravil svojega nasprotnika, v zadnjem setu pa je šlo odličnemu Jugoslovenu nekoliko trše. De Stefani je vodil s 5:3 toda
potem se je spet pokazal odličnega ruti-nerja Punčec in set se je končal s 7:5 za njega.
Punčec je tako pridobil prvo točko za Jugoslavijo in srečanje je po današnjem dnevu ostalo neodločeno 1:1.
Jutri popoldne bo na sporedu double, v katerem bosta za Jugoslavijo nastopila oba današnja gosta Punčec in Mitič, Italijo pa bosta zastopala Tarroni in Cucelli. Po splošni sodbi bo to srečanje odločilno za izid vsega tekmovanja, ker je skoraj gotovo, da se bosta nedeljska dva singla med Punčecem in Canapeleom ter Mitičem in De Stefanijem spet končala z izkupičkom po ene točke za vsako državo.
čeprav bi jutrišnjo srečanje prineslo Italiji drugo točko, položaj za naše mušketirje še ni izgubljen. Računati je treba, da bo Punčec sigurno odpravil s Canapeleom, Mitiču pa nikakor ne gre šteti že izgubljene točke nasproti De Stefaniju, ker je letos že dvakrat nasproti njemu na rivier-skih turnirjih gladke zmagal. (Op. ur.).
Stalna delegacija lesnega gospodarstva v naši državi je imela 25. t. m. v dvorani zagrebške borze plenarno sejo. Na podlagi podanega poročila se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da je akcija stalne delegacije, ki je šla za znižanjem nevarnostnih tabelic za primere nesreč v gozdni in žagarski industriji, vsaj delno rodila uspeh.
Na znanje so bila vzeta poročila o trgo-vinsko-političnem položaju in o stanju našega lesnega izvoza v posamezne države. Ugotovilo se je, da so terjatve naše lesne industrije v Španiji iz časa pred državljansko vojno zelo znatne. Zato se je soglasno sklenilo, da se morajo pred pogajanji za novo trgovinsko pogodbo s Španijo urediti te obveznosti.
Soglasno je bilo ugotovljeno, da okrožnica zavoda za pospeševanje trgovine s tujino z dne 28. aprila o premiranju izvoza lesa v Francijo ni v skladu z zadevnimi zaključki ožjega strokovnega odbora za gozdne produkte z dne 24. in 25. fe-
bruarja in da izvajanje njenih določil ovira izvoz lesa v Francijo, namesto da bi ga pospeševala. To okrožnico je treba razveljaviti in uveljaviti nova določila v smislu omenjenih zaključkov ožjega strokovnega odbora, ki bodo upoštevala dejanske potrebe našega lesnega izvoza v Francijo.
Naposled je smatrala stalna delegacija za potrebno poudariti, da je stabilnost tečaja klirinške marke važen činitelj izvoza v Nemčijo. Povišanje njenega tečaja nad današnjo višino bi nepovoljno vplivalo na funkcioniranje tega kliringa in bi izvozniki lesa bili izpostavljeni nevarnostim, da ponovno utrpijo izgubo na tečaju, kakor se je to že večkrat zgodilo.
S povišanjem tečaja klirinške marke bi se vrhu tega še bolj skvaril odnos cen nasproti drugim relacijam. Potreba vzpostave pravilnih cen nasproti vsem izvoznim relacijam nujno terja, da se izvoznikom zagotovi polna protivrednost v državo prihajajočih svobodnih deviz.
Gosfsodarske vesti
— Odlok o Specialnem tečaju za izse. IjenSke devize. »Jugoslovenski kurir« javlja, da je izšel odlok o uvedbi pooblaščenega tečaja za izseljenske devize. Po tem odloku bo mogoče 25% izseljenskih deviz prodajati za interne dinarje, a 75% se bo prodajalo Narodni banki po svobodnem tečaju, odnosno po 258 din za funt.
= češki klirinški čeki imajo čvrsto tendenco. Te dni se je začelo na domačih borzah prodajanje klirinških čekov iz jugoslo-vensko-češkomoravskega kliringa, ki se glasijo na češke krone. Zatrjuje se, da bo tečaj teh novih klirinških čekov precej stalen, odnosno čvrst, češka in Moravska imata v naši državi še za okoli 200 milijonov dinarjev terjatev za prodano blago, kar še ni vplačano v obstoječi kliring. Na drugi strani pa imajo naši izvozniki devet milijonov češkoslovaških kron terjatev za izvoz svojega blaga. Omenjene terjatve če-škomoravskega protektorata od nas so najboljše jamstvo, da bo tečaj teh klirinških čekov vsaj stabilen, če ne čvrst, vse dotlej, dokler se ne likvidirajo njihove terjatve v znesku okoli 200 milijonov dinarjev.
= Revizija pravilnika o kontroli izvoza živine, v zavodu za pospeševanje trgovine s tujino se pripravlja material za revizijo pravilnika o kontroli izvoza živine in živinskih produktov. Po vesti iz Beograda, je treba pričakovati uveljavljenje novega pravilnika v najkrajšem času. V novem pravilniku bo dosedanji sistem kontrole živinskega izvoza temeljito izpremenjen. V ta namen je bil zavod poslal v Madžarsko posebno delegacijo, ki je na licu mesta preučila način dirigiranja živine in živinskih produktov iz Madžarske. Delegacija se je že vrnila v Beograd.
== Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je zadovoljivo. Pojavlja pa se zaradi deževja v zadnjem času nevarno peronosipo ra, ki jo je treba energično pobijati. Skoraj v vseh hmel jiščih se pojavljajo letos v večjem številu tudi gosenice, ki odjedajo vrhove trt in povzročajo s tem veliko škodo hmeljarjem. Te kakor tudi gosenice prosene vešče je treba sproti zatirati, ker se pojavljajo od leta do leta v večjem številu. Nevarnost boilhačev je z zadnjim dežjem menda odstranjena, v nasprotnem primeru pa je treba seči po obrambnih sredstvih, kakor so rotenox, nosprasin in morbasin. — Hmeljarsko društvo za dravsko banovino.
= Jugočeška v rokah angleškega kapitala. »Jugoslovenski kurir« javlja: »Kakor je znano, sta tekstilni podjetji Jugo-
češka d. d. v Kranju ln Beogradska tekstilna industrija, d. d. v Beogradu, pripadali nekemu češkemu industrijskemu konce rnu. Zdaj pa sta obe industrijski podjetji prešli v roke angleškega kapitala. Največji delničar teh obeh podjetij je bila skupina Peček, in ta je prodala svoje delnice neki angleški finančni skupini.«
= Razvoj italijanske industrije. Po podatkih agencije Stesani se je od januarja L 1933 do dne, ko je sitopil v veljavo zakon o pospeševanju razvoja italijanske industrije na Apeninskem polotoku, število industrijskih podjetij povečalo na 2.805. Kapital, ki so ga investirali v navedena podjetja, dosega vsoto tri milijarde 140 milijonov lir. Pogonska sila v teh podjetijih se je povečala za 150.000 konjskih sil, delovna moč pa za 120.000 delavcev. Statistični podatki kažejo, da se pogonska sila, delovna sila in kapital od leta 1937. dalje neprestano večajo.
Binkoštni turnir štirih
V	nedeljo in ponedeljek ob 15.30 na igrišču ob Tyrsevi
cesti
V	nedeljo se bo pričel nogometni tur- . prezentanci Ljubljane in Zagreba. Zato se nir, kakršnega že dolgo ni bilo v Ljublja- | nudi podsaveznemu kapetanu prilika, da ni Ker je zagrebška Concordia predolgo oklevala s pristankom, je naš ligaš pozval v goste graški Rapid. Ker je graški ligaš Grazer Sportklub zadržan odn. mu ni mogoče gostovati v Ljubljani s kompletno enajstorico, bo z razpoložljivimi igralci ojačil prvaka Gradca t. j. Rapida. Graško moštvo torej, ki bo sodelovalo na turnirju, je prav za prav neoficielna reprezentanca Gradca, kar bo dalo borbam v nedeljo iin v ponedeljek še večjo privlačnost.
Drugi izvenljubljanski gost bo prvaki LNP znani ISSK Maribor. Moštvo prvaka je sedaj v izvrstni formi in obe tekmi, ki jih bo odigral na turnirju, mu bosta prav gotovo koristili za nadaljnje borbe v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ligo. Igra našega podsaveznega prvaka bo prav gotovo zadovoljila ljubljansko publiko.
Tretji gost na turnirju bo reprezentanca Ljubljane, ki jo bodo sestavljali igralci ljubljanskih prvorazrednih klubov. Prihodnji mesec bosta v Zagrebu nastopili re-
v nedeljo preizkusi čim več igralcev, ki bi prišli v poštev pri sestavi tega moštva.
četrti akter v binkoštnem turnirju je naš ligaš SK Ljubljana, ki je prireditelj turnirja samega. Po večtedenskem odmoru je Tigaško moštvo nekoliko popustilo in bodo bržkone fantje na turnirju zaigrali z večjim elanom kot preteklo nedeljo. Prav gotovo bodo morali to storiti že prvi dan turnirja, ko bodo imeli proti sebi graško enajstorico, ki bo daleko močnejša kakor je bil KAC. če bodo v tej tekmi izgubili, jim bo preostala samo še tolažil-na borba proti drugemu premagancu prvega dneva. Turnir se bo pričel vsakokrat ob 15.30 in se bo igralo ob vsakem vremenu.
Turnir pod pokroviteljstvom predsednika LNP dr. Koestia
Binkoštni nogometni turnir, ki ga priredi SK Ljubljana bo pod pokroviteljstvom predsednika LNP g. dr. J. Köstla, ki je za zmagovalca daroval krausen pokal.
Borze
26. maja
Na jugoslovanskih borzah so ostali nemški klirinški čeki nespremenjeni na 13.80. Tudi London notira na svobodnem tržišču nespremenjeno 258. G.rški bani so se ponujali v Zagrebu po 31.25, a v Beogradu so se zaključevali po 31. Češki bliriniŠki čeki pa so se ponujali v Zagrebu po 146.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo čvrstejša. Zaključki so bili po 453 — 456. V drugih vrednotah ni bilo prometa".
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.27
—	209.47, Pariz 116.47 — 118.77. New York 4386.75 — 4446.75, Ženeva 995 — 1005, Milan Trst 231.95 — 235.05, Amsterdam 2365
—	2403, Berlin 1772.12 — 1789.88, Bruselj 750 — 762. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.83 — 147.13, New York 5457.06 — 5517.06, Ženeva 1236.13 — 1246.13, Amsterdam 2939.85 — 2977.75, Bruselj 932.29 — 944.29.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7575, London 20.78, New York 443.8750, Bruselj 75.55. Milan 23.3750, Amsterdam 238.37, Bedin 178.05, Stockholm 107.05, Oslo 104.40, Köbenhavn 92.7750, Praga 15.25. Varšava 83.75, Budimpešta 87, lAitene 3.90, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 453 — 456, 6% begluške 88 den., 7% stabiliz. 96 den., 7% invest. 99 7% Sedigman
Odlikovanja nogometnih delavcev
Beograd, 26. maja. AA. O priliki proslave 20-letnice Jugoslovanske nogometne zveze so bili v imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva odlikovani številni športni delavci, ki so si pridobili zasluge za razvoj našega nogometa. Med njimi so odlikovani tudi z redom jugoslovanske krone 5. stopnje Evgen Be-tetto, zasebni uradnik in bivši predsednik LNP iz Ljubljane, z redom sv. Save 4. stopnje dr. Janko Kosti, predsednik LNP in član upravnega odbora JNS iz Ljubljane in Mario K ure t, višji uradnik ravnateljstva državnih železnic in bivši tajnik LNP iz Ljubljane.
Zagrebški Borac
v Trbovljah
Za binkoštno nedeljo je povabil Amater v goste moštvo Borca iz Zagreba. Enaj-storica je sicer neznana, pač pa se je, kakor je razvidno iz prv. tabele I.a razreda, plasirala v zgornji del tabele. Domačini bodo morali dobro zaigrati, če bodo ho te fi doseči vsaj časten rezultat. Ker se srečata najboljši delavski klub iz Zagreba in prvak rudarskih revirjev in bo tekma gotovo zanimiva, vabimo športno publiko, da obišče to tekmo. Začetek bo ob 16.30.
SK Ljubljana. Juniorji igrajo v nedeljo dopoldne prvenstveno tekmo z Svobodo. Postave liginega in juniorskega moštva so na običajnem mestu.
Kolesarska dirka okoli Srbije. Po enodnevnem odmoru v Skoplju, se je dirka nadaljevala včeraj od Skoplja mimo Vranja do Niša. število tekmovalcev se je po polovici proge že znatno skrčilo in je čudno naključje hotelo, da je med odstopivšimi kar 5 Slovencev. V drugi polovici dirke bo vozilo samo še 28 vozačev, med katerimi je ostal ed5ni Slovenec Ivan Peternel, ki zavzema zdaj v skupni oceni 12. mesto. Odstopilo je vsega 15 vozačev, med njimi naši ožji rojaki Kačič, Krušič, Stibernik, Žerjal In Premk, ld so jih vse že iz Skoplja vrnili nazaj v Beograd. Naša kolesarska garda se torej na težkih cestah Srbije ni mogla uveljaviti. O vzrokih bomo morali Se kaj poizvedetU
Nase gledališče
DRAMA
Sobota. 27.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Nedelja, 28.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 29.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek. 30.: Zaprto.
Drevi bodo igrali po izredno znižanih cew nah od 14 din navzdol eno izmed najuspe-lejših predstav v tekoči sezoni, delo finske pisateljice Helle Vuolioki »žene na Niskavuoriju«. Sodobno obravnavani problem nesrečnega zakona je rešen na svojstven način. Zasedba običajna. Režiser: B. Kreft. Opozarjamo, da bo to zadnja vprizoritey tega dela v letošnji sezoni.
OPERA Sobota, 27.: štirje grobijani. Red B. Nedelja, 28. ob 15-: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 29.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Torek, 30.: Zaprto.
Učinkovito Wolf.Ferrarijevo opero »štirje grobijani« bodo peli drevi za red B, v običajni zasedbi: Betetto, Primožič, Zupan Lupša, Ribičeva, Poličeva, Heybalova, Ramšakova, Marčec, Banovec. Dirigent; dr. švara. Režiser: Primožič.
Opozarjamo, da bo gostoval slavni tenorist Christy Solari prihodnjo sredo in soboto v naši operi. Repertoar javimo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 27. ob 20.: Utopljenca. Red B. Nedelja, 28. ob 15.: Utopljenca. Znižane cene. Ob 20.: Dijak prosjak. Znižane cene.	*
Ponedeljek, 29. ob 15.: Potopljeni svet Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Pygmalion«. (Za pokojninski sklad gled. igralcev). Znižane cene. Zadnjič.
Oli fctrtiMltiiflfl
Levo igors]: Potapljači odhajajo na delo— Zraven: Potapljača spaščajo v morje — Spodaj na levi: Signali iz morja — Na desni: Oživljanje
ponesrečenega mornarja
Tri in trideset rešenih, šest in dvajset mrtvih
Boj posadke „Squalusa" za življenje — Posebne izdaje ameriških listov vsaki dve uri
Prebivalstvo Zedinjenih držav si je glo-i»ko oddaiinilo, ko je iz časopisnih poročil doznalo, da je navzlic vsem oviram S pomočjo potapljaškega zvona rešenih 33 mornarjev podmornice »Scpalus«, ki se je pogreznila na morsko dno. Nesreča podmornice in junaški boj njene posadke življenje sta zasenčila zanimanje sa vse druge dogodke doma in po svetu. Ameriški listi so prinašali vesti o reševanju nesrečnikov vsaki dve uri v posebnih izdajah. Zaključna vest pravi, da je 26 mornarjev mrtvili, rešili pa so jih 33.
Reševanje ponesrečenih mornarjev se je vršilo s pomočjo potapljaškega zvona, ki je trikrat vzpostavil zvezo med »Squaiu-som« in reševalno ladjo »Falcon«. Vsaki krat je potapljaški zvon prinesel iz morskih global na površje po osem mornarjev potopljene podmornice, četrtič se je zataknil. To se je zgodilo v oddaljenosti 150 čevljev od podmornice in je zaposlilo potapljače cele štiri ure z delom, tla so potapljaški zvon osvobodili zaprek. Pri tem se je najbolj izkazal potapljač Frank Miller. Potapljaški zvon je četrtič dvignil z dna morja devet mornarjev. Bili so zgneteni drug poleg drugega kakor sardine v škatli in so vdihavali sintetično mešanico kisika in helija.
Po zadnjih vesteh, se je primerila nesreča »Squalusa« zaradi okvare na ventilu, skozi katerega je voda. vdrla v ladjo. Prvi oficir Bland, ki si je že nekoliko opomogel od silnih strahot, ki jih je preživel med življenjem in -smrtjo, pripoveduje, kako je voda začela vdirati skozi ventil v podmornico. Malo je manjkalo, da niso tega defekta plačah z življenjem vsi mornarji v ladji. Samo prisotnosti duha nekega člana posadke gre hvala, da je ostalo 33 ljudi pri življenju. Ta mož je naglo zaprl vrata, ki so delila ostale prostore od strojnice. Podmornica se je tedaj začela potapljati ter se je nagnila v kot 45 stopinj. V tem položaju je zdrsnila na morsko dno. Dvigniti se ni mogla. Poveljnik ladje je tedaj ukazal, da mora vsak mož ostati na svojem mestu.
Dokler je v podmornici svetila luč, je še nekako šlo. Toda prišel je čas, ko je električna struja pošla in v ladji je zavladala tema. To so bih najstrašnejši trenutki
za vse, kajti nihče ni vedel, kakšna bo njegova usoda. Bili so bliži smrti nego življenju. Pomoč je prišla skoro popolnoma nepričakovano in reševalci so storiti nadčloveško delo.
Potapljači bodo zdaj pregledali podmornico, o kateri trdijo .da nima nikjer najmanjše poškodbe. Ko bodo izvlekli mrliče iz »Squalusa«, bodo skušali podmornico dvigniti na površino vode, ladjo pa bo preiskala posebna komisija, da dožene popolnoma točen vzrotk katastrofe.
$000 km blaga za vojaštvo
Angleška tekstilna industrija ▼ Yoricsbi-reu Obratuje a polno pano ,da izvrši naročila londocWcega, vojnega ministrstva. Za otblefee movfii referatov, miličnikov ln podvojene terifcorijatoe vojske so adaj naročili 5000 km blaga.
Ta dolžina zadostuje, da se preko Atlantskega oceana Amerika zveže z Bvroipo, stroški za blago pa znašajo 4 milijone fantov. Ko bodo začeli rekruti prihajati v -vojašnice pa bodo zaposlene vse velike krojaSke delavnice na Angleškem. Za svoje letalstvo je angleška vlada naročila dva maKjcma metrov bamlbažnih tkanin, za vojsko pa še večje količine volnenih fcworiv.
Poškodovana roka
Na svojem sedanjem potovanju po Kan naxfi si je angleški kralj Jurij VX lahko poškodoval roko, Id jo je ponevedoma zapon med vrata dvornega vlaka. Zdravniki so roteo obvezali, poškodba sama je labke-ga značaja.
Izgon iz éileja
ČStefoe policijske oblasti so izgnale « države zastopnika nemškega dopisnega urada ▼ Sontia-gu Voigta, ker se je -vmešaval ▼ notranje zadeve čilske republike.
loSandski obisk v Bruslju
Holandska kraljica Viljemlna je te dni obiskala belgijskega kralja Leopolda. Obisk ima političen pomen. Na sliki vidimo kraljico in kralja med vožnjo po bruseljskih ulicah
jkanje v Španiji
Vojna je demoralizirala kmečki živelj, ki se noče vrniti
k poljedelstvu
»United Press« poroča iz Biarritza, da sto- , olja sio takisto majhne, ker so Španci zameji španska vlada pred izredno težkim vpra- i njavali olivno olje za vojni material iz ino-
sanjem. kako bo v bodočnosti b prehrano španskega ljudstva. Pomanjkanje živil je posledica razdejanj v državljanski vojni, be ga kmetov iz vasi v mesta tej ned ostajanj a zalog hrane. Oblasti so biie zaradi tega primorane uvesti kupovanje živil z izkaznicami, da ne bi nastop-Ja lakota v deželi. To s tam j e bo* predvidoma trajalo še več mesecev.
Poglavitna težkoča je v tem, da kmetje, ki so med vojno zapustili svo i e domove, nočejo več obdelovati zemlje. Ostali so v mestih, ker se jim tam obeta boljši zaslužek v tvornicah. Škof v Pamploni je že ožigosal to početje v posebnem pastirskem pismu in je pozval poljedelce, naj se vrnejo k obdelovanju zemlje. Poziv pa je prav malo zalageL
Zaradi nedostajanja delovnih moči. gnojil in drugih pripomočkov v kmetijstvu bo letošnja žetev v Španiji najmanj za polovico manjša kakor lani. Španija bo morala uvažati pšenico. Toda veliko pomanjkanje vlada tudi glede sladkorja. Produkcija olivnega olja je m Ino nazadovala in trajalo bo precej časia, preden se bo vrnila na normalno proizvodnjo. Olivni gaji so ponekod popolnoma opustošenj in uničeni. Rezerve
zemstva, posebno iz ItaLije in Nemčije. Danes ne more kriti Španija z olivnim oljem niti svojih lastnih potreb.
Tujski promet na Grškem
Italijanski listi objavljajo vesti iz Aten, da obiskujejo Grško, zlasti njena pomorska oporišča, tujci v čedalje večjem številu. Ta tujski promet pa obstoji skoro izključno iz Francozov in Angiežev. »Tujci« niso nič drugega, kakor preoblečeni oficirji, ki sta jih angleška in francoska vlada poslali na Grško, da preštudirajo položaj in se na licu mesta prepričajo, katere točke bi bile najbolj prikladne za oporišča vojnih ladij.
Brezposelni učitelji v pro tek t or a tu
Kakor poročajo iz Prage, se nahaja na ozemlju češke in Moravske okrog 7 tisoč čeških učiteljev ki so zaradi političnega položaja prišli ob svoja službena mesta. Nekaj so jih nastavili na drugih šolah, toda še vedno je 4250 učiteljev brez zaposlitve.
Angleški kralj Jurij vl ln kraljk» EHzabeta sta potovala fa Qnebeca v Montreal na ploščadi posebnega vlaka. Med vožnjo sta si takole ogledala mikavnosti kanadske
pokrajine
Podmornica na dnu morja
Kako se je primerila nesreča
Ameriški podmornici »Squalus« so se med vožnjo v bližini vajinega pristanišča Ports-mowtìha pokvarile strojne naprave in se je bHzu New Hampshirea pogreznila na morsko dno, ki je tam skoraj 80 m globoko. Sreča v nesreči je bila, da je imela posadka 61 mož v trenutku nesreče dovolj kisika, ki ji je omogočal ostati pri življenju še nekaj časa.
Mornariška radio postaja v Fortsmouthu je takoj stopila v stike s poveljnikom potopljene ladje, korvetnim kapitanom Na-puinom. ki je sporočil, da je posadka po večini še živa. Toda Napuin je tudi naznanil, da se podmornica zara>dti napake v strojih ne more dvigniti z lastno močjo na površino. Vode, ki je vdrla v nekatere prostore, ni mogoče izčrpati iz ladijskega trupa, in teža vode je tista, ki drži ladjo ujeto na dnu. Zato je treba ladji pomagati od zunaj. V podmornici je bilo v trenutku katastrofe 51 mornarjev, 5 častnikov, 4 nameščenci ladjedelnice, ki je podmornico izgotovi-la ter zastopnik družbe, kd je gradila ladjo, torej v vsem 61 mož.
Podmornica je takoj, ko se je zgodila nesreča, dala signal z bombo, ki je signalizirala, da je ladja v nevarnosti. Križarka »Brooklyn« je takoj odbrzela na kraj nesreče. S križarko se je odpeljalo osem potapljačev.
Po več ur trajajočih naporih se je posrečilo dobiti zvezo s podmornico. Kapitan je sporočil, da je pri manevriranju ostal odprt ventil. Zaradi tega je voda vdria v oddelek za moštvo, od tam pa v strojnico. Podmornica je bila tako obtežena, da se je pogreznila na morsko cLno.
*Squa:his« je bila dograjena šele pred tremi tedni in je bila od takrat vsak dan na manevrih. Bila je ena najmodernejših voj-
Kraljica Mary si je poškodovala oko
O priliki avtomobilske nesreče v Londonu si je angleška kraljica-mati Mary poškodovala levo oko, vendar upajo zdravniki. da poškodba ne bo imela trajnih posledic. V ostalem je zdravlje kraljice-ma-tere povoljno.
Nove ceste v Albaniji
Agencija Stefani poroča iz Tirane, da bo uprava Albanije skrbela v prvi vnsti za to, da se dokonča začeto cestno omrežje, ki obsega 1200 km cest. Dela, ki so jih prevzele italijanske tvrdke, bodo končana do L 1941._
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
nih la<fij, s katerimi razpolaga mornarica. Čeprav so rešili dei posadka, primerjajo v Ameriki sedanjo nesrečo s slično katastrofo podmornice »S 4« v L 1927. »S 4« je takrat trčila v torpedovko v bližini Provincetowna in se je potopila. 32 mornarjev se je ubilo pri sunku, 8 se jih je zadušilo na dnu morja v ladjinem trupa. »S 4« se je pogreznila v globino 40 metrov in poskusi, da bi jo dvignili, so ostali zaman. Šele tri dni po nesreči se je posrečilo spustiti po cevi nekaj zraka zadnjemu še živečemu mornarju na morskem dnu. Reševanje pa je bilo prepozna Na trkanje m dal nesrečnik nobenega odgovora več ...
ANEKDOTA
Sheridan je nekoč videl dva znanca, ki sta se pomenkovala pri odprtem oknu. Eden izmed njiju je zavpil slavnemu pisatelju komedij:
»Mr. Sheridan, pravkar se pomenkujeva o vas.«
»In kaj razpravljata ?< je vprašal pisatelj.
»Razmotrivava vprašanje, kaj ste prav za prav — norec ah lump?«
»Ali hočeta, da vam jaz povem, kaj sem?« je rekel pt>; atei j, in ko sta irtu znanca prikimala, je dejal; »Ne prvo ne drugo, temveč nekaj v sredini med obema.«
VSAK DAN ENA
Vzorni služabnik: »Ogrevača za milosti-vo gospo in za gospoda!«
(»Politiken«)
WIND ER:
80
(jO$pod"J£no0ä
Roman o Franco Ferdinanda
( Avtorlzlran prevoo
Minister vnanjih zadev in cesarske hiše grof Goluchowski je zdaj stopil k stopnicam prestola, se globoko priklonil cesarju in prevzel od državnega notarja odpovedno listino. Z lahnim, toliko da ne porogljivim naklonom prestolonasledniku je Goluchowski poprosil zbor, naj posluša besedilo odpovedi, ki bo s prestolonaslednikovo prisego in njegovim podpisom zadobila veljavo in moč. Poslovno, z dozdevno notranjo brezbrižnostjo, je jel minister brati: »Mi, nadvojvoda Franc Ferdinand .. .«
Ne da bi poudaril kako besedo, je bral uvod, iz katerega je izhajalo, da prestolonaslednik »spoštujoč navado, ki že od pamtiveka obstoji v prevzvi-šeni vladarski hiši, in določbe rodbinskih postav, ki nas vežejo«, prosil cesarja za dovoljenje, da sklene zakon z grofico Zofijo Chotkovo, in da je to dovoljenje dobil. Po skrotovičenih stavkih tega uvoda, sestavljenega v uradnem slogu, je napravil Goluchowski umeten presledek, naslajaje se s pri-čakujočo tišino. Ko je čez nekaj trenutkov nadaljeval, mu je zazvzenel glas drugače: močneje in bolj deklamatorsko. S tem močnim, deklamator-skim glasom je navadno v poslanski zbornici sredi mirnega, dolgočasnega govora mahoma, kakor da bi se bil naveličal suhoparnosti, oznanjal pomembne sklepe. Deklamiral je:
»Preden pa pristopimo k sklenitvi zakonske zveze, se čutimo dolžnega, da, sklicujoč se na zgoraj
omenjene hišne postave prevzvišenega vladarskega doma, ki njih določbe glede na svojo sedanjo nameravano ženitev še posebej priznavamo kot veljavne, — ugotovimo, da naš zakon z grofico Zofijo Chotkovo ni enakoroden, temveč morganatski zakon in da ga je zdaj in za vse čase smatrati za takšnega; da torej niti naši gospe soprogi niti otro kom, ki jih je z božjim blagoslovom pričakovati iz tega zakona, ne gredo tiste pravice, časti, naslovi, grbi, prednosti itd., ki gredo enakorodnim soprogam in potomcem izvirajočim iz enakorodnih zakonov gospodov nadvojvodov.«
Besede »zdaj in za vse čase« je bil Goluchowski očitno poudaril. Nato je njegov glas izgubil de-klamatorski poudarek in se vrnil k poslovni struni, ki jo je bil od kraja ubral, kakor da bi hotel s takšnim branjem naznačiti, da vidi v nalogi, seznaniti navzočne s tem bolestnim položajem, zgolj mučno dolžnost Spet je nanravil umetni presledek, ki je trajal toliko časa da so mncg' izmed poslušalcev mislili, da je izjave konec. Oči vseh so se uprle v prestolonaslednika. Tudi Goluchowski. ki se je do tega trenutka spoštljivo obračal proti cesarju. je zdaj pogledal prestolonaslednika Franc Ferdinand, ki je poznal besed'lo izjave, je vedel, da najponiževalnejši del še ni prebran. In Franc Ferdinand je vedel, da doživlja Goluchowski v tem trenutku zmagoslavje, po katerem je dolgo hrepenel, in se maščuje za lollinškega osla. Ves Dunaj se je takrat smejal, ko je Franc Ferdinand klical oslu. na katerem je bil prijezdil v Lölling na postajo: »Stoj, Goluchowski! Tu dobiš jesti, Goluchowski! Deset minut počitka, Goluchowski!«
»Maščuj se, kolikor ti duša da!« je mislil Franc Ferdinand. »Trobi, poj nizkotno izjavo, ki so mi jo izsilili, do konca! Tudi zame pride kdaj dan maščevanja.«
Toda Goluchowski, ki je bil z neizrekljivim pogledom izsrebal svoje zmagoslavje do dna, je bil
po tej medigri, vredni velikega igralca, spet hladni državnik, ki je gosposko in stvarno izvrševal svojo dolžnost. Spoštljivo obrnjen proti cesarju je bral, razločno poudarjaje vsako besedo, toda opuščaje glumaško deklamiranje, konec izjave:
»Posebej pa še izrecno spoznamo in izjavljamo, da našim otrokom iz zgoraj omenjenega zakona in njihovim potomcem, ker ne bodo člani prevzvišene vladarske hiše, pravica do prestolonasledstva v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in po tem takem v smislu zakonskih členov 1723, I in II, tudi v deželah ogrske krone, ne pri-stoji in da so izključeni iz prestolonasledstva. S svojo besedo se zavežemo, da bomo to izjavo, ki smo si njenega pomena in njene važnosti docela v svesti, priznavali kot za vse čase obvezno tako za nas kakor za našo gospo soprogo in njene potomce in ne bomo nikoli poizkušali te svoje sedanje izjave preklicati ali ukreniti kaj takšnega, kar bi merilo na zmanjšanje ali odpravljenje njene obvezne moči.«
Goluchowski je končal svoje branje z globokim priklonom cesarju. Nato je stopil knez Montenuovo k prestolonasledniku in mu šepnil nekaj, česar ni bilo moči slišati. Franc Ferdinand je prikimal, stopil korak naprej, se globoko priklonil cesarju in šel nato k mizi z razpelom, ki je stala na desni zraven prestola. Kardinal-knezonadškof dunajski se je bil že prej postavil pred to mizo. V trenutku, ko bi se bil moral pričeti obred prisege, je nastalo pri vhodnih vratih šušljanje, ki je oba višja dvor-nika skrajno vznemirilo. Knez-primas ogrski, ki je stal z nekaterimi drugimi škofi blizu vrat, se je preril v ospredje, se priklonil cesarju in se postavil zraven kardinala-knezonadškofa dunajskega. Ogrska gospoda so se muzali. Cesarjev višji dvorniški urad je bil skupno z Goluchowskim določil, da naj zapriseže prestolonaslednika dunajski- kardinal-
knezonadškof kot edini zastopnik cerkve. V Budimpešti so bili pa velikaši, ki so mrzili prestolonaslednika, sklenili, da mora mimo dunajskega kardinala-knezonadškofa tudi najvišji dostojanstvenik Ogrske pomagati pri zaprisegi. Montenuovo, ki so ga tako motili v prazničnem veselju najlepše ure njegovega življenja, je drhtel od jeze; a za prerekanje je bilo prepozno. Treba je bilo pustiti kneza-primasa, da stori, kar se je bil namenil storiti.
Bled, tresoč se po vsem telesu, je položil Franc Ferdinad dva prsta desne roke na evangelij, ki mu ga je držal naproti kardinal-knezonadškof dunajski, vzel list z besedilom prisege v levo roko in ga s tihim glasom prebral. Knez-primas ogrski se je dotaknil razpela, da bi ustregel obliki, ki so jo želeli budimpeštanski politiki, in odstopil. Nato je stopil Franc Ferdinnad k drugi mizi, sédel ter podpisal nemško in madžarsko listino, ki sta ležali pred njim. Počasi, okorno je vstal in se vrnil na prejšnje mesto, med tem ko je državni notar pritisnil na listini prestolonaslednikov pečat
Slovesno dejanje odpovedi je bilo končano. Cesar, ki sta ga spremljala višja dvornika, je zapustil dvorano. Nadvojvoda Ferdinand Karel je stopil k Francu Ferdinandu, mu segel v roko in zmeden zatrdil, da mu je iskreno žal, ker se radi zapovedanega dvornega žalovanja ne more udeležiti poroke v Zakopih. Franc Ferdinand je hladno sprejel opravičbo mlajšega brata in s počasnimi, opo-tekajočimi se koraki odšel iz dvorane. Ura težke preizkušnje je bila za njim. Zdaj ni hotel več misliti na prisego. Odpeljal se je v svojo palačo, se vrgel na posteljo in zagrebel od srda žareči obraz v blazine. Pozneje se je peljal na Rennweg ter si ogledal prenovitvena dela v gradu Belvederu, ki ga je bil izbral za svoje dunajsko bivališče po poroki
Bllffl
DANES V SOBOTO SE OTVORI
v vsem svojem razkošja največji in najlepši ljubljanski
VRT „ZVEZDA"
ki bo odprt vsak dan do 3. ure zjutraj.
V njem boste našli poleg prijetnega odmora prav veselo zabavo in mnogo razvedrila.
Na vrtu bo igrala danes v soboto 27. maja, od 19. ure dalje
koncertna in plesna godba »Zvezda«
a med godbo bosta izpopolnjevala spored priljubljena humorista
JOŽEK IN JEŽEK
a v nedeljo 28. maja nastopijo s pevskim sporedom
FANTJE NA VASI
ZA OKREPČILO bo nudila kuhinja najboljša jedila, ter veliko izbiro specialitet kakor izbrano perutnino, fazane, srnjake itd. — Tudi na ražnju pečenih posebnosti ne bo manjkalo. — Točila se bodo novo dospela izbrana dalmatinska, domača in srbska vina. Za vzorno postrežbo in zadovoljstvo vseh spoštovanih gostov se bo najvestneje potrudil
MARJAN ŠILOVIČ
IIUIlillllllllllllllllM
Benda 1 (ttn. davek 3 din za «fra all dajanje naslova S dia. najmanj tt znesek IT din
Gospod
v ogledni policiji, z nekaj prostega časa., «prejme poveri) ive posle. Avte na razpolago. Ponudbe aa oglasni odd. Jutra pod »Pover-Ijivo«.	13142-16
S.
Beseda i din, davek 3 din za šllro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Velik majski ples
se vrši danes 28. V. v kolodvorski restavraciji v Domžalah. Izborna jedača in pijača. Priporočam cenj. meščanstvu in okolici čira reč j i obisk. — Poslovodja Jurlič.
13127-18
Najboljše se
boš zabaval
ako prideš danes, jutri in v ponedeljek, v Kurjo vas, k Putrichu.
13166-18
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Hlapca
srednjih let za razvažanje sodavice, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13112-1
Elektromehanik za avtopodjetje
dobi mesto za takojšen nastop. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro
»Elektro«.
13002-1 Dobro kuharico
od 20—40 let, sprejmem. Plača 500. Sobarica t hiši. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«.
13058-1
Prodajalka
poštena, pridna in zanesljiva, z lepim nastopom in veseljem do trgovine dobi stalno službo. — lzvežbana v papirni in galanterijski stroki ima prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.
13054-1
Deklico
sprejmem pridno in pošteno v trgovino suhoraesnate robe, z vso skrbo v hiši. Vse drugo se poizve pri gospei Košir v Kamniku.
12893-1
Plačilna natakarica
solidna, z večletno prakso, z lepimi spričevali do 30 let stara, dobi mesto v boljši gostilni v Liubljani 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13136-1
Perfektno sobarico
z lepim nastopom in z dobrini referencami, iščem, ne starejšo od 35 let in mlajšo sobarico za pomoč prvi so barici in za ostala hišna opravila. Ponudbe: L. Mat-jan, Kotor.
12975-1
Vezilja
vešča special, stroja, dobi takoj stalno službo in dobro plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Kranj 222«.
13141-1
Kolarskega
pomočnika
po možnosti veščega avtomobilskega dela, sprejmem. Jos. Kordeš, Sušak.
13013-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, pridnega, sprei mem. Nastop takoj. Jezer-šek Jože, brivec. Zaloška cesta 33, Ljubljana
12981-1
OfiLAil
Postrežnico
vajeno vseh hišnih del in pranja, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13124-1
Beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Mesto sluge
ali kaj primernega išče trezen in pošten vešč več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamorkoli«.
12992-2
Mlada gospodična
simpatična, — želi sprejeti službo v boljši slaščičarni. Vešča nemščine ter je zelo priporočljiva. Gre samo v Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligentna 24«.
13111-2
Mlada gospodična
simpatična, izobražena, želi mesta za blagajničarko v trgovini ali kavarni. Zmož na kavcije ter vešča nem ščine in srbohrv. ter je zelo priporočljiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blagajničarka«.
13110-2
Beseda 1 din. davek ■ din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj
ši znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek Soma »Mara«, Izdelo-• alnica nogavic In pie tenta. Marlbor. 123-i
UjM»**'*'
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Srajce za birmance
fine, modne, športne ter svilene letne srajce za gospode po znano nizkih tovarniških cenah nudi — »KREKO«, Tavčarjeva 3, sedaj tudi nova podružnica Tyrševa 31 (zraven veletrgovine Verlič).
13000-13
G. T. Rotrnan:
S Pegazom - tskrog sveta
Pustimo ju in poglejmo, kako je bilo z gospodom Vrtačnikom in Petrom. Slon, Tomi po imenu, je bil osebna last mogočnega Lipilapija, kralja v deželi Bizgulijani, in je, ponosen na svoj plen, zdirjal naravnost proti glavnemu mestu Campicompiju. Zamorčki so kar poskakovali od veselja. Takšne slastne pečenke že dolgo niso bili imeli.
ij
Beseda 1 din. davek -din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Radioaparat?
od din 750 pa do najboljših najceneje dobite le pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
13191-9
Ti
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Botrcam in botrom
se priporoča fotograf Hu-gon Hibšei. Liubljana, Sv Petra cesta, hotel Balkan.
12973-30
Botri in botrce!
Najlepše Vas fotografira D. Rovšek, Kolodvorska al 35. Za binkošti po znižani ceni!	13012-30
Prodam
Beseda 1 din. davek o din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din
Otroške vozičke
najnovejše modele najceneje dobite le pn BaNJAI, Ljub Ijana, Miklošičeva cesta 20.
13192-6
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Motorno kolo
športno prodam ali zamenjam za lahko motorno kolo. Dravlje 47.
13200-10
Beseda 1 din. davek L din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Kolesa
najboljših znamk najceneje dobite le pr. »BaNJAI«, — Ljubljana, Miklošičeva 20.
13190-11
Novo moško kolo
prvovrstna, luksuzna znam ka in DKW motorno kolo zelo Doceni naprodaj. Ster nad, Liubliana, Žabjak 6, I. nadstr.
13164-11
Seseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Bencinski motor
prodam. Emonska cesta 4, Kotnik.
12943-29
r/
Spalnico
v imitaciji oreha, rabljeno, komaj par mesecev poceni proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na zalogi v Ljubljani, Prečna ulica 6.	13149-12
Lokali
Beseda 1 dO, davek S din. za suro all dajanje naslova 5 din Najmanj* šl znesek 17 din
Trgovski lokal
prazen, z inventarjem, oddam takoj na Aleksandrovi cesti. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ugodno« .
13074-19
1 din, davek 3 din za ittro aU dajanje naslova S din. najmanj aip il WM» 1»
En ©stanovanjska
nova hiša
z lepo ijm ob banovinski
cesti naprodaj. Dogoše 102 pri Maribora. Cena ugodna.
13175-20
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman: SI znesek 17 din
Mirna stranka
odrasle osebe. Išče dvo sobno stanovanje s prl-tlKHnaml Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39«
12848 21a
tiče aa jolij aH _ min« atoma as Bežigradom, Kodeljeresa sli Zeleni jami. Poeudbe aa ogl. odd. Jotra pod »Bežigrad«.
13052-21a
rt
Beseda 1 din. davek 3 din za šifra ali dajanje naslova S din. najmanj U znesek 17 din
Kosmobiologien!
nasvet
je že za mnogega bil velike vrednosti — gotovo bo tudi Vam mnogo koristil ! Pišite še danes natančen naslov, označite svoj spol, dan, mesec in leto rojstvi ; 10 din po položnici ali 13 din v znamkah za stroške. Naslov: »Astro - Studijo • Venns«, Ljubljana, Vidov-danska 2.
13137-31
Razno
Beeeda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj U znesek 17 din
KOLESA
»PRESTO«, »TORPEDO« in druge najboljše
znamke na ugodne obroke. Stara kolesa
vzamemo v račun.
NOVA TRGOVINA
TYRSEVA 36.
(nasproti Gospodarske zveze)
TVORNICA PAPIRJA A. D. — ČAČAK
IŠČE
POGONSKEGA INŽENJERJA STROJNE STROKE
z Izkušnjami v delavnici za čimprejšnji nastop službe.
Obširne ponudbe z dosedanjim delovanjem na gornjo ad reso, Beograd — poštni predal 84.
Sobota, 27. ___
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	18: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 17; Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in kramljanje z otroci (Manca Komanova). — 17.50 : Pregled sporeda. — 18; Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slava naSe trte. — 1950: Plošče. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Veseloigra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Za dober konec igra radijski orkester.
Beograd 16.45: Plošče in orkestralne skladbe. — 18.45: Violinski koncert — 20: Petje in orkestralni koncert. — 22.15: Plesi. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 20: Slike iz zdravilišč. — 21.15: Večer češke glasbe. — 22.10: Lahka in plesna min zika. — Varšava 21.25: Večer lnh'-e be. — 21.50: Zabaven spored. — 22: Plesi in plošče. — Sofija 18.30: Pesmi na vasL
—	18.50: Petje in mandoline. — 20: Ko. morne skladbe. — 21: Pesmi za ples. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — 22.30; Bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Lahka godba. — 15.15: Iz zvočnih filmov. — 18: Plošče. — 20.15: Plesni večer. — 22.30: Ha» orkester in solisti. — 24: Nočni koncert.
Berlin 19: Poskočne melodije. — 20.15: Berlinski večer. — 22.30: Kaken- Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Miichen 19: Petje.
—	20.15: Pester spored. — 22.30: Vesel zaključek tedna. — Pariz 19.30: Ploščo. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 21.50: Variete. — 22.45: Plošče.
VlSOKOVKEDNI R|7 f f CEMENT
„L I L J A Nu
PROIZVOD TOVARNE »DALMATIA« D. D. KASTEL SUČURAC PRI SPLITU ZA FASADE, STOPNICE, TERACO, UMETNI KAMEN, CEMENTNE IZDELKE ITD.
ZASTOPSTVO IN ZALOGA:
M. GREGOVIČ 8 CO
LJURLJANA, CELOVŠKA CESTA št. 37. - Tet 39-48
V	naši novi elegantni trafiki
ki smo jo otvorili na TyrsevI cesti št. 20
(nasproti kavarne »Evrope«) — dobite
vse domače in tujezemske specijalitete
V	zalogi imamo bogato izbiro
pristnih angleških kadilnlh potrebščin.
pip in drugega elegantno izdelanega kadil-nega drobiža. — Pri nas dobite tudi vse domače in tuje časopise, znamke, kolke in pisemski papir.
I O
Ob vsaki priliki — se spomnite
da ao „Jotrovf .Mati ogiasl* v Sloveniji najuspešnejša, naj* cenejSa in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrat, sa prodajo ln nakup neb stvari, za nepremičnine. lo-t, podjetja, kapital, te-altre la za vse drago
Iščemo zastopnika alkoholne stroke
dobro vpeljanega v Dravski banovini. —« Ponudbe pod šifro s-Rakija« na INSERTA, oglasni reklamni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4/II.
»M
Sposobne organizatorje In zastopnike
ISCE največja svetovna zavarovalnica za celo področje dravske banovine, kjer je že dobro vpeljana. Kondicije po dogovoru. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«.
Krapinske toplice
Starodavno znamenito radioaktivno kopališče in 2sdravilišče uspešno zdravi revmo, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopeli v hiši, novo zgrajeni veliki bazen na odprtem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za pred in po sezoni, pavšalne kare, lastni avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, po železnici brezplačen povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
: ** <$3.«»«'.aS'»Bsaa-a era mssmv I
Nikar ne recite, da je Bled zaradi previsokih cen samo za tujce. — Obiščite
hotel „CENTRAL"
ki bo ponovno otvorjen na binkoštno nedeljo. Tam Vas bo odlično postregla po ljubljanskih cenah nasled. blagopok. Josipine Šmid, sedanja lastnica
AMALIJA ŠMID
NALOŽBA »CESTA«
T/JTTRLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«: MARIJE MAJERJEVE
utiarska balada"
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine
Rudarska balada"
je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino U.— din.
V celo platno vezana 15.—. s poštnino 16 50 din.
Knjiga se naroča pri: »
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige
D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
STROJ
LANZ MANHEIM
pol stabilni v zelo dobrem stanju 55 HP, sistema Lentz. Stopnjičasta rešetka za kurjavo z odpadki in žagovino. Vzamem v račun elektrogenerator in elektrodi-namo za istosmerni, izmenični ali obratni tok 110 ali 220 voltov.
Pismeno na Paromlin Novak, Grubišno Polje.
Živčno razrvanim
Sodobni človek živi v prUlkah skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna osta-relost — Pie J, to je danes, na čimer mnogi trie Medtem Je znanstveno dognano, da uravno veša eks trakt »Ka-Le-Fluid« živčni sistem ln krepi organizem tako, da postane človek zopet močan ta za delo sposoben. — Brezplačno detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovlč. — »Ka-Le-Fluid« se dobiva v lekarnah. — S. br. 10537-33.
Dobro obrit-dobco volje!
tAŠČ. ZNAMKA
ROTBART
»JUTRO« ZAVARUJE!
J. ' i
ZAHTEVAJTE
GOSTILNIŠKO POSESTVO
v najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino z
velikim senčnatim vrtom,	...
SE PRODA
z vsem inventarjem. — Posestvo je na zelo prometni točki, ob veliki cesti v Ljubljani. — Le resne ponudbe se odgovarjajo pod šifro »Dobra eksistenca«.
	
	
■.- «r '	■ ! • ' *
GUMO
v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah
pri ai ano
si nabavit ijboijše moške t>leke, perilo in raktična obi pri
Preskerju
, J U BLJ AN sv. Petra cesta 14
♦♦♦MMMMM*«*»**»«
RAVNATELJSTVO KMETSKE POSOJILNICE NA VRHNIKI
javlja v svojem imenu in v imenu nadzorstva ter uredništva, svojim članom in prijateljem, žalostno vest, da je gospod
JOSIP LENARČIČ
VELEINDUSTRIJALEC
USTANOVITELJ IN ČASTNI PREDSEDNIK ZAVODA
danes 26. maja 1939 preminul.
Pogreb bo dne 28. maja t L ob 15. uri izpred hiše žalosti Plemeniti pokojnik je požrtvovalno načeloval zavodu 48 let in so njegove zasluge za zavod neminljive. Čast njegovemu spomin»! VRHNIKA, dne 26. maja 1939.
Ravnateljstvo Kmetsfce posojilnice na Vrhniki
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je na Verdu pri Vrhniki umrl gospod
Josip Lenii
bivši Zbornični predsednik in dolgoletni zbornični svetnik
Zaslužnega gospodarja, ki je skozi dolgo vrsto let neumorno posvečal svoje sposobnosti in moči za dobrobit slovenskega gospodarstva, ohranimo trajno v hvaležnem spominu.
LJUBLJANA, dne 26. maja 1939.
Zbornica za TOI
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
* Fa V • SR
■M
-
.'V W
; s
-■■'JUS'*'
M
m*
• r.-A-v •
'.'•SI fi i
WM:
liplf mm,-
'vMt-:
Ši&tŽJ:
te^sEK*
l
■
lll!ll!liil'i!w!lll!i!!l!
- . , ' *


V neizmerni žalosti javljamo, da je naš nepozabni nad vse ljubljeni, plemeniti soprog, oče, ded, brat, tast in svak
JOSIP LENARČIČ
INDUSTRIJALEC, VELEPOSESTNIK ITD« odlikovan z redi sv. Save m«, Jugoslovenske krone IVM Belega orla V. itd«
preminul dne 26. maja v 84* letu, previden s tolažili svete vere.
Na binkoštno nedeljo 28. maja ob 15. uri bo položen na pokopališču pri sv. Antonu na Verdu k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v torek 30. maja ob 8. uri v cerkvi sv. Antona na Verdu.
VERD pri VRHNIKI, dne 26. maja 1939«
ANA, roj. KOTNIK, soproga; ZORA, hči; ing. MILAN, sin; MILOŠ, vnuk; NINKA, roj. STARE, snaha; dr. LOVRENČIČ IVAN, zet, in ostalo sorodstvo
o
NAJ V MIRU POČIVA!
L Urejuje Davorin Ravljea.