287 Naši dopisi. Z Dobrove 4. septembra. (Nesreče in hudodelstvo.) Dne 20. o. m. padla je omožena gostija Marija Marolt pri Zdešarji v „Grabnu" tako nesrečno iz podstrešja, da je na mestu mrtva obležala. Dobro je, da ni zapustila otrok. O dolgoprstežih tukaj uže dolgo časa nič slišati bilo ni; da se pa še med živimi nahajajo, pokazali so v noči prtečene srede (dne 31. avg. t. 1.) s tem, da so Barbari Črgan (starej Kalamukovki) v Šmartinem ukradli 46 gld. gotovine, vso obleko in obuvalo (razun one, kar jo je na sebi imela), kos platna ter živež, kar ga je ravno imela v svoji sobici spravljenega. Z eno besedo, tatje so staro revo ob vse pripravili. V petek dne 2. t. m. pogorelo je dvema kajžar-jema: Andreju Krofliču, hiš. št. 35. (Roku) in Lukežu Pujzdar, hiš. št. 33 (Gašprčku) na Gmajni med Šmartnim in Kozarjami, z eno besedo vse: živež, obleka, seno z drugo krmo, drva in poslopje do tal. Krofliču zgorela sta tudi dva prešiča; eno kravo so mu pa z največjo težavo rešili. Na gasitev niti misliti ni bilo; suša je velika, vode v bližini nič, jug pihal je močno in v par trenotkih stalo je vse v ognji. Sadno drevje je vse ožgano in se bode usušilo, kar je prizadetima še posebno hud udarec. Pri Roku bila sta le bolnik in pa 8 let star dečko doma. Otrok ta, ko se je samega in prostega čutil, nagrebel je iz peči žrjavice, jo za hišo nesel ter zakuril in mislil hruške peči; kar naenkrat užgo se pa butarice in slamnata streha, pod katere odnosom bile so spravljene. Ko je otrok videl, kaj je naredil, skril se je in še le pozno zvečer se je domačim prikazal. Revni bolnik, ko je nad njim uže vse gorelo, splazil se je z največjo težavo na prosto, a se pri tem hudo opekel. Zavarovana bila sta vsak za malo svotico od 160 gld. a. v. Upamo da ubogima pogorelcama dobri sosedje kakorkoli na pomoč pridejo in jima pomagajo domovja obnoviti; brez tuje pomoči bi jima tega nikdar več moč ne bilo. M. Rant. Iz Ljubljane. — Zoper naučnega ministra Gautscha množe se odločne izjave od vseh strani des-niških krogov. Da so slovenski poslanci glede tega vprašanja v soglasji, pokazali so dosedanji volilni shodi izrekoma izjave volilcev gorenjsko-notranjskih in pa dolenjskih mest in trgov. Enako soglasje kaže se v slovenskih časnikih, in da tudi deželni zastop kranjski ni glede kranjske gimnazije drugačnega mnenja, kaže s oglas en sklep deželnega odbora, cesarja potom posebne deputacije prositi za ohranenje tega zavoda. — Prav enaki in še odločnejši so glasovi s Oeske zoper ministra Gautscha. Tukaj se v volilnih shodih in na taborih ojstro in glasno pred vsem svetom obsoja postopanje Gautschovo. Kar pa je bolj pomenljivo, kot glasovi onih krogov, ki so naravnost prizadeti po naredbi Gautschovi, je to, da se prav enako zoper njega glase tudi nemški konservativci, novejši čas tudi v Ti-rolah in pa Galicijani. Pred seboj imamo izjave iz treh poljskih listov: „Kurjez Lwowski", „Držennik Polski" in ,,Gazeta Narodova*4, katere početje Gautschovo ojstro bičajo, imenujejo ga reakcijonarja po izgledu ruskega Dejlanov-a, ki tudi gori za omejitev poduka, dalje imenujejo ga germanizatorja iz stare Bachove šole. Zadnji list imenuje Gautscha nevarnost za avtonomistično načelo in ne more verjeti, da bi se drugi ministri z njim izrekli edini in solidarni; ako bi se pa to zgodilo, potem se ni več ozirati na njo. — Slovenski velikošolci imajo letos shod v Ljubljani oziroma na Bledu s sledečim sporedom : 9. septembra: Ob 1. uri 19 minut popoludne prihod zadnjih udeležencev. Zbirališče v čitalnici. Ob 3. uri odhod v Gornjo Šiško na Vodnikov rojstni dom. Ob 8. uri komers „pri Zvezdi." 10. septembra: Ob 7. uri izlet na Gornji Rožnik. Ob 10. uri slavnostna seja v čitalnici. Ob 2. uri banket. Ob 7. uri eventualno nadaljevanje slavnostne seje. Ob 8. uri prosta zabava z godbo in petjem na vrti čitalničnem. 11. septembra: Ob polu 9. uri zjutraj malica na Koslerjevem vrti. Ob 11. uri 40 minut odhod na Bled. — Stritarjevih zbranih spisov, katere prodaja Bambergova tiskarna po 25 kr. izšel je že snopič 11. — Davorin Trstenjakova slavnost vršila se je minulo nedeljo v Slovenjem Gradcu sijajno. Slavnostni govor govoril je dr. I. Tavčar, brez številna pa so bila druga osebna, pismena in telegrafična čestitanja zasluženemu našemu pisatelju in rodoljubu. Pisateljbko društvo izročilo mu je srebrno čašo, mnogo deputacij pa krasne čestitke. Bog ohrani še mnogo let zasluženega zastopnika slovenske stare straže! — Veliki požar. Minulo sredo popoludne nastal je na Ubelskem ogenj, ljudstvo bilo je večinoma na polji, tako da se je ogenj prosto razširjal in je v kratkim vpepelil 13 hiš in 4 gospodarske poslopja z vsemi zalogami, pogoreli so tudi trije prašiči. Škoda se ceni približno na 16.000 gld., k sreči bili so gospo larji večinoma za nekoliko vrednosti zavarovani. — Nesreča na železnici. Minuli petek večer povozil je mešani vlak na poti v Trst na Viču pri prevozu Dobrovske ceste nameščenega železniškega čuvaja Fr. Jenčiča, ki je na prostem dremaje čakal vlaka ni v zaspanosti hotel na drugo stran tira tikoma pred vlakom. Nesrečneža, ki je bil pri priči mrtev tiral je vlak še 288 sto metrov naprej. Mlada udova z dvema malima otrokoma žaluje po nesrečni žrtvi svojega poklica.