3102 CELJE LETO XXXIII, ŠTEVILKA 13, 22. JUNIJ 2001, CENA 289,00 SIT OSREDNJA iMYÜtVJU NIKO PURNAT, sekretar za ljudsko obrambo nekdanje občine Mozirje: "V stiski znamo ljudje strniti vrste. V Sloveniji in tudi v Zgornji Savinjski dolini ni čisto nič drugače. JMiXkffS OPIS JANEZ DRNOVŠEK IN ROMANO PRODI KOLESARILA PO LOGARSKI DOLINI PETI DAN SLOVENSKEGA ROKOMETA V ŠPORTNI DVORANI V NAZARJAH KOSILNICA ZAZGALA GOSPODARSKO POSLOPJE V NOVI ŠTIFTI ijlN Zadruga mozirje mozirje ^—r^iOv° n LAMINATI brez lepljenja ^_hitro in enostavno! Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem i vinjska kmetijska ga Mozirje z.o.o. - Okna GLIN Žagarstvo - AKCIJA - KOMBI plošče 3,5 cm..........1.199 SIT/m2 - NIVEDUR S 25/1 .............. 1.385 SIT - Cement, apno, modul blok... (pri večjih količinah možnost dodatnega popusta na maloprodajne cene). Pralni stroj Gorenje WA 1142 S Televizor EVELUX S - diagonala ekrana 55 cm - stereo c - teletekst - scart 83.900 SIT - za pranje do 5 kg perila - centrifuga 1100 obr./min -12 programov - poraba energije 1,03 kWh - poraba vode 56 1 - dodatno izpiranje 1.999 SIT 299 SIT Električni žar Tefal Pepito - ohišje iz toplotno izolirane plastike, - toplotno izolirani držaji, - priključna moč 2000 W Mehčalec Life 11 Detergent PERSIL, gel 3 1 1.999 SIT In še 58 posiebej «mčenih artiklov. DOBAVITELJ SE PREDSTAVI: od 26.6. do 8.7.2001 FRUCTAL Ajdovščina Plenice Linostar mega paket 84/1 Mini glasbeni stolp Samsung super Bass Sound - poudaijanje nizkih tonov RDS CD izmenjevalnik za 3 zgoščenke digitalni radijski sprejemnik Motorna žaga HUSQVARNA 254XP 119.000 SIT ali na 5 obrokov po 25.190 SIT VRTNI PROGRAM - KOMOPLETI Ponudba velja do razprodaje! Mizarstvo ‘Kpvac, I Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno jalovostjo stavbnega pohištva! “Podjetje za obdelavo lesa in trgovina, Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel: (03) 839 46 45, 839 46 46 OB 10. OBLETNICI DRŽAVE SLOVENIJE VSEM ZGORNJESAVINJČANOM ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO, DA BI BILI SREČNI TER ZADOVOLJNI V SVOJI DRŽAVI. Kolektiv Mizarstva Kovač PRAVNE OSEBE IN SAMOSTOJNI OBRTNIKI Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Vam nudi - kratkoročne devizne kredite v državi za plačilo v tujino, - do enega leta, - po izhodiščni obrestni meri: 6 mesečni EURIBOR + 2,28% Pogoj kreditiranja je, da se izvede plačilni promet preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina NLB. JO) bankavelenje ----S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE C TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti: Odločno proti...............4 Logarska dolina: Romano Prodi navdušen nad lepotami naše dežele....6 Gornji Grad: Igrišče po desetletju obljub in zapravljenem denarju....... 7 Občinski svet Mozirje: Zelena luč za novo občino Rečica ob Savinji...........8 Sožitje - VDC Mozirje: Veliko srce in zdrav športni duh.................11 Obletnici mozirskih zborov: Dolgoletno prijateljstvo ubranih pesmi...............14 Zgodovina in narodopisje: Slovanske sanje.............16 Tema meseca: Deset let samostojne Slovenije...................20 Intervju: Niko Purnat, sekretar za ljudsko obrambo nekdanje občine Mozirje...............22 Mladi bobenček: Pogovor z ilustratorko Urško Stropnik...............28 5. dan slovenskega rokometa v Nazarjah: Slovenci bistveno boljši od Hrvatov...................30 Črna kronika: Kosilnica zažgala gospodarsko poslopje.........35 Osrednja fotografija na naslovnici: Podelitev kolajn na regijskih igrah SOS v Mozirju (foto: Ciril Sem) >S m Za nami je naporna in nadvse pomembna sobota, 16. junija 2001. Za Slovenijo je bila izjemno pomembna vsaj z enega vidika - tega dne stajo namreč obiskala ameriški in ruski predsednik Bush in Putin ter se na Brdu pri Kranju prvič neposredno sestala za pogajalsko mizo. Ves svet se je spraševal, zakaj sta si za kratko srečanje izbrala prav Slovenijo, za katero so ameriški in ruski diplomati pred desetimi leti v en glas zatrjevali, da ne podpirajo njenih osamosvojitvenih teženj. Po preteku (zgolj) enega desetletja je podoba Evrope bistveno drugačna kot takrat. In Slovenija je v tem času postala vzor demokratičnega in gospodarskega napredka v tem delu sveta. Za Zgornjo Savinjsko dolino je bila omenjena sobotapomembna zlasti zaradi velike športne manifestacije v Nazarjah - petega dneva slovenskega rokometa, kjer so se srečali tako rekoč vsi, ki v tem športu pri nas nekajpomenijo. Nova športna dvorana seje ob odlični organizacijiprireditvenega odborapod vodstvom Darka Repenška znova izkazala kot zelo primerna, znova pa je bila pretesna za vse tiste, ki bi si tega dne želeli ogledati dvoboj nacionalnih selekcij Slovenije in Hrvaške. Padli so že prvi predlogi, da bi tudi šesti dan slovenskega rokometa leta 2002 organizirali v Nazarjah, na ta način pa industrijsko središče Zgornje Savinjske doline bliskovito postaja nekakšno pribežališče slovenskih rokometašev in rokometašic, ki kar ne morejoprehvaliti lepot tukajšnje krajine. Če bi bil v kraju poleg dvorane še hotel, bi nas kmalu spet videli tukaj, je dal vedeti selektor moške rep- rezentance Matjaž Tominec, tako pa... Tri kilometre vožnje v eno smer (v mislih je imel relacijo Veniše-Nazarje) nekajkratna danje le malce preveč, ko gre za klasične ekipne priprave. Trening tekme - to pa vsekakor. V Nazarjah bo treba razmisliti o ustanovitvi rokometnega kluba, jeprepričan član predsedstva nacionalne rokometne zveze in znani televizijski komentator Ivo Milovanovič. Velenjski klub Gorenje ponuja roko glede rokometne šole v Zgornji Savinjski dolini, vendar je glede tega še veliko neznank tako na kadrovskem kot organizacijskem in finančnem področju. Hkrati se nekateri športni zanesenjaki skeptično sprašujejo, alije ob že ustanovljenem košarkarskem klubu, ki naj bi gradil na tradiciji iz sedemdesetih let, ob zelo omejenih sponzorskih sredstvih v Nazarjah še dovolj prostora za drugi klub. Osebno menim, da bo pokrovitelje v vsakem primeru potrebno iskati (tudi) izven doline, čeprav bi bilo krasno na primer v soboto zvečer gledati tekmo BSHHišni aparati Nazarje : Celje Pivovarna Laško. Si predstavljate? Tokratno številko Zgomjesavinjskega časopisa smo tematsko posvetili deseti obletnici slovenske države. Ker sem o tem nekaj misli zapisal žeprejšnjič, mi tokrat, spoštovane bralke in bralci, dovolite le iskreno čestitko ob našem največjem prazniku. Bodimo ponosni, da smo Slovenci in da imamo Slovenijo! o-L ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 13,22. junij 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Ma-vrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klernše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@sioI.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Zaposlenost ostaja na ravni leta 2000 Na tiskovni konferenci Zavoda za zaposlovanje, ki je potekala v prostorih območne službe v Velenju, so predstavniki Zavoda za leto 2001 napovedali nadaljevanje trenda, ki je bil značilen za minulo leto, kar pomeni rahlo rast zaposlenosti in upad brezposelnosti. Tako kot lani bodo zaposlitve predvsem za določen čas, največje pa bo povpraševanje po delavcih z višjo in visoko strokovno izobrazbo. Zavod za zaposlovanje vsako leto izvede anketo, v kateri podjet-ja, organizacije in samostojne podjetnike povpraša o gibanju zaposlenosti v preteklem letu in načrtih za zaposlovanje v prihodnjem letu. Po upravnih enotah velenjske regije, ki zajema šaleško, zgornjesavinjsko in koroško območje, sta zaposlenost in brezposelnost neenakomerno porazdeljeni. Najvišje stopnje brezposelnosti zaznamo na severovzhodu regije. Brezposelnost v mozirski upravni enoti je nekoliko višja od povprečja na področju Območne službe Velenje in nekoliko nižja od slovenskega povprečja. Višjastop-nja brezposelnosti v Zgornji Savinjski dolini je posledica izstopajoče stopnje brezposelnosti v občini Solčava, ki znaša kar 18%, medtem ko so najnižjo stopnjo v mozirski upravni enoti letos ponovno izmerili v Mozirju, in sicer 10,1 %. Vendar je pri tem smisel-noomeniti, dasejevprimerjaviz lanskim letom brezposelnost v solčavski občini nekoliko znižala, medtem ko se je mozirska nekoliko zvišala. Iz podatkov, ki jih je zbral Zavod, je razvidno, da delež brezposeln- ih, ki spadajo v skupino starih nad 50 let, znaša v Upravni enoti Mozirje nadpovprečnih 32,1% v primerjavi s povprečjem v Območni službi Velenje, kjer je delež 23,7%. Na Zavodu so predvsem zaskrbljeni nad deležem mladih brezposelnih in dolgotrajno brezposelnih oseb, katerim bodo v bodoče namenili še več pozornosti in pomoči. Napovedi v letu 2001 so podobne gibanjem v preteklem letu, kar pomeni porast zaposlenosti, čeprav novega zaposlovanja v večjem obsegu ni pričakovati. Upoštevajoč rezultate ankete se za velenjsko regijo predvideva dvig izobrazbene ravni zaposlenih, in sicer predvsem v storitvenem sektorju, kar pomeni, da se evropski trendi selijo tudi k nam. Napovedan je porast zaposlenih s VII. stopnjo strokovne izobrazbe za 5,3%, medtem naj bi se število zaposlenih brez izobrazbe v letu 2001 zmanjšalo za 0,9%. Tudi v letošnji napovedi je, ne glede na stopnjo strokovne izobrazbe, izpostavljeno zaposlovanje za določen čas. Potrebe po pripravnikih se iz leta v leto zmanjšujejo, saj, kot kaže praksa, delodajalci raje zaposlujejo že us- posobljene delavce in se s tem izognejo pripravljanju na prevzem delovnega mesta. Po drugi strani pa sprejemajo začetnike na bolj načrtovana delovna mesta, ki zajemajo dolgoročnejšo vizijo razvoja podjetja. V Območni službi Velenje ugotavljajo precejšnje zmanjšanje napovedane zaposlenosti v kmet-ijskem sektorju (-3,3%) ter v rudarstvu (-4,5%), gostinstvu (-5%) trgovini (-1,3%), dejavnosti izobraževanja (-3,2%) in finančnega posredništva (-1%). Večjo zaposlenost pa je pričakovati na področju gradbeništva (+5,5%), poslovanja z nepremičninami in poslovnih storitev (+4,8%), zdravstva in socialnega varstva(+5,l%), prometa in skladiščenja ter drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (+5,6%). Več kot polovico od vseh novih zaposlitev naj bi v letu 2001 dosegli v predelovalni dejavnosti (53,9%). Delodajalci napovedujejo presežke zaposlenih s III., IV. in tudi V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki jih bodo reševali večinoma s preus-posabljanjem in prezaposlovanjem, pa tudi z dokupom zavarovalne dobe in drugimi ukrepi. Večjega stečaja za letošnje leto ni bilo napovedanega. Seveda pa so napovedi, ki izhajajo iz ankete, s strani delodajalcev okvirne, saj so delodajalci pri posredovanju podatkov o nameravanem zaposlovanju in odpuščanju delavcev previdni. Predvsem ocene števila presežnih delavcev so običajno podcenjene, saj podjetja, ki imajo težave, nerada odgovarjajo na anketna vprašanja oziroma ne želijo objaviti podatkov. Direktor Območne službe Velenje, Srdan Arzenšek, je kot novost v delovanju Zavoda v letošnjem letu omenil intenzivno sodelovanje z regionalnimi razvojnimi agencijami in lokalnimi podjetniškimi centri na področju usposabljanja in spremljanja oseb, ki se odločijo za samostojno podjetniško pot, deloma pa so jim predali tudi naloge vključevanja in koordiniranja javnih del. V pripravi sta tudi dva novaprojek-ta, ki se bosta financirala z denarjem iz evropskih skladov. Prvi je projekt usposabljanja bodočih orodjarjev, ker so se na področju velenjske območne službe pokazale potrebe po tovrstni kvalifikaciji, drugi pa je namenjen motiviranju in usposabljanju za samozaposlovanje. V zvezi s štipendiranjem so na tiskovni konferenci povedali, da so bile 29. maja razpisane Zoisove štipendije, ki jih podeljujejo vajencem, dijakom in študentom za redni, že dve leti pa tudi za izredni študij. Rok za prijavo za pridobitev Zoisove štipendije je 7. september za dijake in 5. oktober za študente. Zavod za zaposlovanje vabi na svoje spletne strani z naslovom www.ess.gov.si, na katerih se obiskovalci lahko seznanijo z organizacijo, pristojnostmi in dejavnostmi ustanove, pregledajo seznam aktualnih prostih delovnih mest in seznam iskalcev zaposlitve. Spletne strani so namenjene tako brezposelnim kot delodajalcem, pa tudi šolajoči mladini, štipendistom in vsem ostalim, ki uporabljajo njihove storitve. Vesna Petkovšek DAEWOO MOTOR Veliki vrh 47/a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/897-26-00 Pooblaščeni serviser za vozila DAEWOO in MARUTI. REFERENDUM 0 NOVELI ZAKONA 0 ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI Odločno proti Nedeljskeganaknadnega zakonodajnega referendumao noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo se je v Sloveniji po neuradnih podatkih udeležilo 566.421 ljudi, kar pomeni le 35,57 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev omenjene novele je glasovalo 26,36 odstotka volivcev, proti pa 72,39 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo 1,25 odstotka. V Zgornji Savinjski dolini, ki predstavlja peto volilno enoto v šestem volilnem okraju, je bila udeležba ne referendumu nekoliko boljša, saj je na volišča prišlo 5.657 volivcev oziroma 43,06 odstotka volilnih upravičencev. Za novelo zakona je glasovalo le 777 volivcev oziroma 13,74 odstotka, proti pa jili je bilo 85,29 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo 0,97 odstotka. Najvišjo volilno udeležbo - 80,8-odstotno - so beležili na volišču v šoli Šmihelu nad Mozirjem, najnižjo pa na volišču v Delavskem domu v Nazarjah - 29,7-odstotno. KF GOSPODARSTVO. IZ OBČIN D TRGOVSKO PODJETJE ERA D.D. V Žalcu največji nakupovalni center v Savinjski dolini Era je 2. junija v Žalcu na površini 4.000 kvadratnih metrov slovesno odprla vrata največjega nakupovalnega centra v Savinjski dolini. Ponudbo blagovnice Agrina so dopolnili z blagovnimi skupinami “vse za dom”, na novo pa so postavili tisoč kvadratnih metrov obsegajoč prehrambeni del nakupovalnega centra. Projekt Nakupovalni center Žalec, ki je vreden 300 milijonov tolarjev, je prvi nakupovalni center, ki so ga odprli v letošnjem letu. Ambiciozni načrti velenjske Ere napovedujejo nadaljnjo širitev mreže v Sloveniji, začeli pa so prodirati tudi na bivša jugoslovanska tržišča. Erinih milijon tolarjev je društvu Sožitje simbolično izročil predsednik uprave Gvido Omladič (foto: Vesna Petkovšek) Skupina Era, katere članica je tudi mozirska Savinja d.d., je danes ena največjih trgovskih združb v severovzhodni Sloveniji s 135 trgovinami in 1770 zaposlenimi. Letos praznuje družba Era 50-letnico svojega obstoja, kar pa ne pomeni, da križem rok opazuje sadove trdega dela. Da svojo strategijo izvaja in razvijaše naprej, dokazuje tudi z otvoritvijo v Žalcu. Predsednik uprave trgovskega podjetja Era d.d. iz Velenja Gvido Omladič je ob tej priložnosti izročil bonvvrednosti milijon tolarjev društvu Sožitje. Slednje namerava denar porabiüzaopremljanjeprostorovvar- stveno-delavnega centra v Žalcu, za katerega se zavzemajo že vrsto let. Lojze Posedel, župan Občine Žalec, je izrazil dobrodošlico Eri kot “dobremu prijatelju” oziroma “dragemu gostu”, obenem pa pozval konkurenco, naj se v korist potrošnikov čim prej odzove na Elino poslovnopotezo. Prepričan je, da se bo modra, zaščitna barva družbe Era lepo ujela z zeleno barvo Savinjske doline. Otvoritev je spremljal pester zabavni program z ansamblomPtujskih 5 inNušoDeren-da, ki je po svoje prispevala k dobremu obisku omenjene slovesnosti. Vesna Petkovšek Marko PETERLIN i.p. ALU Sp. Stranje 28 (oi) 83z5-48o 1242 Stahovica (041) 7ZZ-973 -ALU, PVC, lesena okna,police, vrata - zimski vrtovi, vetrolovi, senčila - garažna vrata na motorni pogon Do 31.£-2.001 vam nudimo 10% gotovinski popust.____________ GOLTE SLOVENIJA Za varnost in razvedrilo Lastniki zimsko turističnega centra Golte želijo obiskovalcem zagotoviti dobro počutje, predvsem pa varnost in dovolj snega. Prav zaradi varnosti in udobnosti so že lani izvedli na nihalki razna vzdrževalna in sanacijska opravila. Zamenjali so vlečno vrv in pro-tivrv ter kabine nihalke, hkrati so uvedli nov avtomatski sistem pri vstopu v kabine. V teh dneh bodo namestili modernejšo vodilno in zavorno tehniko z zamenjavo elektro-me-hanskega pogona. V preteklem letu so v sanacijo nihalke vložili 28 milijonov tolarjev, letos še dodatnih 22 milijonov, 12 milijonov pa so namenili za vzdrževalna dela na stebrih nihalke. Po predvidevanjih naj bi dela zaključili v teh dneh, 23. junija pa bo na Golteh tudi uradna otvoritev poletne sezone. Za obiskovalce so pripravili pestro ponudbo. Na obnovljeni spodnji postaji Žekovec je odprt bar s teraso, na kateri bodo v poletnih mesecih prirejali koncerte in različne športne prireditve. Samo območje Golt je prepleteno s sprehajalnimi in pohodniškimi potmi ter stezami za gorske kolesarje, zanimivosti kraških jam pa si bo mogoče ogledati v spremstvu šaleških jamarjev. Ker želijo naslednjo zimo pričakati kar najbolje pripravljeni, bodo v teh dneh začeli z izgradnjo zasneževalnega sistema. Investicija je vredna 300 milijonov tolarjev, z izgradnjo sistema pa naj bi bile zelene zime brez snega za Golte preteklost. Savinjčan SOLČAVA Daljinsko ogrevanje najprej v Logarski dolini V Solčavi ugotavljajo, da ob izobilju lastne lesne surovine, ki je tudi ekološko najprimernejša, za ogrevanje porabijo preveč denarja. Samo v Logarski dolini izdatki za elektriko, kurilno olje in zemeljski plin letno presegajo 10 milijonov tolarjev. Preusmeritev s fosilnih goriv na lesno biomaso bi predstavljala dodaten vir dohodka za solčavske kmete. Pomembno je tudi zmanjšanje energetske odvisnosti območja, urejenost gozdov in pozitivna zunanja podoba kraja v turizmu, je prepričan podžupan in direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Gusti Lenar. Občina Solčava je lani kandidirala za namenska sredstva iz programa Phare, ki so namenjena izključno ogrevanju z lesno biomaso, tudi zato, ker so v Logarski dolini pričeli z aktivnostmi že leta 1998. Leto pozneje je bila izdelana kompletna projektno-gradbena dokumentacija, izdano lokacijsko dovoljenje, podpisane predpogodbe za odkup energije in pridobljena večina od 14 potrebnih soglasij in dokazil. Po podatkih naj bi občina Solčava iz programa Phare dobila 46 milijonov tolarjev, država pa bi dodala še 36 milijonov. Ključni pogoj za pridobitev sredstev je bilo gradbeno dovoljenje in če ne bi izpolnili pogojev do roka, bi sredstva dodelili projektom na drugih lokacijah v Sloveniji, nam je zatrdil solčavski podžupan. Kar pa seveda ne pomeni, da ogrevanje z lesno biomaso ni skupni projekt Solčave, vendar je možno prvo fazo izvesti najprej tam, kjer so poleg soglasja prebivalcev podani tudi ostali pogoji. Projektantski predračun za daljinsko omrežje v Plesti, kjer so največji turistični objekti na Solčavskem, in za individualna kurišča na kmetijah v spodnjem delu doline je okoli 200 milijonov tolarjev, seveda pa bo izvedbeni predračun bistveno nižji. Kljub temu bo težko pridobiti investitorje, ugotavlja Lenar, saj bo potrebna nad 50-odstotna lastna udeležba. Savinjčan IZ OBČIN, ORGANIZACIJE LOGARSKA DOLINA Romano Prodi navdušen nad lepotami naše dežele Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je ob prvem uradnem obisku v Sloveniji s slovenskim premierom Janezom Drnovškom obiskal tudi Logarsko dolino. Po kolesarskem izletu do parkirišča pod slapom Rinka Prodi ni skrival navdušenja nad lepotami predalpske doline, nato pa je v kratki izjavi povedal, da je Slovenija dosegla precejšen napredek v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo. Prodi pričakuje, da bo naša država postala formalna članica povezave leta 2004, zato bo potrebno pogajanja skleniti že prihodnje leto. Romano Prodi in Janez Drnovšek s spremstvom po kolesarjenju v Logarski dolini (foto: Ciril Sem) Gostitelj Janez Drnovšek je ob tej priložnosti povedal, da se s Prodijem pozna že od leta 1996, ko je ta postal predsednik italijanske vlade: “Vzpostavila sva zelo dobre stike, ki sva jih obdržala do danes. Prodi si je kot italijanski premier zelo prizadeval za izboljšanje odnosov s Slovenijo in to smo takrat tudi storili.” “Predsednik Evropske komisije je odprt in iskren sogovornik, zato se je z njim prijetno pogovarjati. Je zelo dobronameren in nikoli nimam občutka, da misli kaj drugega, kot ti bo povedal. Tudi do Slovenije je zelo pozitivno razpoložen in razume naše težave pri vključevanju v Evropsko unijo. Sedaj ko prihaja do sprememb in poglabljanja EU, je delo predsednika Evropske komisije še posebej odgovorno in težko,” je o Prodiju povedal dr. Janez Drnovšek. Po Drnovšku poskuša Romano Prodi storiti vse, da bi se EU čim prej razširila, zato ga vidi kot prepričanega Evropejca, ki resnično verjame v prihodnost Evropske unije - trdne in demokratične zgradbe Evropejcev, ki je ne bo mogoče razgraditi. “Zelo sem zadovoljen s pogovori o odprtih vprašanjih za vstop naše države v Evropsko unijo,” je še ob dobro razpoloženem Prodiju dejal Drnovšek. “Čeprav je Slovenija na drugi strani pogajalske mize, sta nam predsednik Prodi in komisar Verheugen dala nekaj koristnih napotkov, kako naj na najboljši način pripeljemo pogajanja do konca v našo korist. V Evropski komisiji imamo pomembnega zaveznika,” je prepričan predsednik slovenske vlade. Savinjčan ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Elektronsko naročanje konvencijskih potrdil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 4. junija dalje omogoča zavarovanim osebam elektronsko naročanje kovencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tudi preko 275 samopostrežnih terminalov širom Slovenije. ZZZSježelanizavarovanimosebam omogočil namesto neposrednega, fizičnega naročanja konvencijskih potrdil pri pristojnih referentih tudi brezplačno elektronsko naročanje preko interneta, z letošnjim letom pa bo elektronsko naročanje omogočeno tudi vsem tistim zavarovancem, ki niso uporabniki interneta. Konvencijsko potrdiloomogočaose-bam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, uveljavljanje pravice do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (zasebno ali službeno potovanje), in sicerpravilomabrez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Konvencijsko potrdilo je možno pridobiti za države, s katerimi ima Slovenija sklenjene meddržavne sporazume, to pa so Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska in Romunija. Postopek naročanja konvencijskih potrdil preko samopostrežnih terminalov se sproži na ekranu terminala in vnosom kartice zdravstvenega zavarovanja vrežo terminala. Postopek je enostaven in avtomatiziran ter od zavarovane osebe ne zahteva neposrednega vnašanjapodatkov, na voljo pa ji je tudi informativna pomoč. Uspešno izvedenemu naročilu sledi dostava potrdila z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovanca, ki je naveden na kartici zdravstvenega zavarovanj a, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila j e 90 dni. LJUBNO OB SAVINJI Cestna občina Po statistiki pride na vsakega Slovenca v povprečju 7 metrov ceste, na prebivalca občine Ljubno pa 38 metrov, kar je skoraj petkrat več od slovenskega povprečja. Te številke zagotavljajo Ljubencem prvo mesto na slovenski lestvici in obenem predstavljajo nujnost zagotavljanja sredstev za vzdrževanje. Do letošnjega občinskega praznika nameravajo posodobiti 2,5 kilometra ceste v Savino, namesto dotraj anega bodo zgradili nov most in s tem občinskemu centru približali 15 kmetij. Na razpisu za izvajalca je bilo izbrano podjetje CM Celje, za spodnji ustroj bodo, tako kot je utečena praksa, poskrbeli krajani, sredstva za asfalt pa naj bi zagotovili iz občinskega proračuna in ministrstva za gospodarske dejavnosti. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Delodajalce obveščamo, da organiziramo usposabljanja iz prve pomoči za potrebe IZJAVE O VARNOSTI. Po 15. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu je med drugim zapisano, da mora delodajalec » sprejeti ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti«. Za vse informacije nas pokličite na tel: 5832 725 Franci Kotnik GORNJI GRAD Igrišče po desetletju obljub in zapravljenem denarju V sedanji občini Gornji Grad je bila izgradnja športnega igrišča ob osnovni šoli načrtovana za leto 1998. Sledila so vsakoletna zagotovila, da bodo športniki in šolska mladina lahko sproščali energijo na sodobnem igrišču v najkrajšem času. Po vseh zapletih in obljubah se bo to vendar zgodilo. V teh dneh so delavci podjetja CM Celje položili asfaltni ustroj, odprtje igrišča pa je predvideno v času občinskega praznovanja. Seveda pa segajo dogodki o kroženju denarja od prodaje nekdanjega sokolskega doma v drugo polovico leta 1985 in z njimi letos uresničena potreba po sodobnem športnem objektu. Če je mogoče sedanjemu vodstvu občine očitati nerealno obljubljanje v zadnjih letih, imajo finančne transakcije “športnega denarja”, ki so bile speljane v letih pred tem, najmanj predznak slabega gospodarjenja brez sleherne odgovornosti. Leta 1985 je lastnik doma Partizan Slovenije, ki je bil kljub dejstvu, da je bila stavba zgrajena izključno s sredstvi domačinov, prodal že raz- padajočo lastnino mozirskemu Elkroju za 20.872 nemških mark. Poleg tega so kupcu velikodušno podarili 4938 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča, za katerega bi po sedanjih cenah iztržili 36 milijonov tolarjev. Za primerjavo je dobro vedeti, da bo za izgradnjo sedanjega igrišča potrebno odšteti 22 milijonov tolarjev. Po slabem letu obračanja sredstev jih je očitno nekaj poniknilo v Ljubljani, saj je bilo na žiro račun gornjegrajskega TVD Partizan z obrestmi vred nakazanih samo še 18.349 DEM. Razlika je izginila v inflacijski luknji. Po sk- lepu izvršnega odbora gornjegrajskega telovadnega društva je bil v zadnjih dneh leta 1986 celodnevni osnovni šoli Gornji Grad nakazan kupček, ki je veljal samo še 16.525 DEM. Sredstva naj bi se porabila namensko za izgradnjo igrišča. Po letu dni je šola Partizanu vrnila v dinarjih enako vsoto denarja, kot ga je prejela, vendar je bila dejanska vrednost samo še 4.887 DEM. Razvrednoten znesek je tedanje vodstvo Partizana reševalo z vezavo sredstev v Ljubljanski banki, vsekakor pa ostaja dejstvo, da od prodaje nekdaj mogočnega sokolskega doma ni ostalo skoraj nič - komaj za razširitev starega igrišča in za izdelavo ograje okoli njega, kar je pravzaprav prava sramota. In na tej točki ima župan Toni Rifelj verjetno prav, ko pravi, da je potrebno odgovor na vprašanje, zakaj je bilo dopuščeno skoraj 90-odstotno razvrednotenje, poiskati pri ljudeh, ki so takrat zasedali ključne položaje v športni organizaciji in osnovni šoli. Povsem jasnega odgovora zagotovo ni in ga ob končni izgradnji igrišča verjetno nihče tudi ne bo iskal. Savinjčan KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Ponosni na leto, ki je za njimi Na Rečici v teh dneh praznujejo praznik krajevne skupnosti. Začeli so ga 15. junija s slovesno mašo v farni cerkvi, nadaljevali pa naslednji dan s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in osrednjo prireditvijo v kulturnem domu. Na Rečici so v minulem letu postorili marsikaj in so na doseženo tudi ponosni (foto: Benjamin Kanjir) Na seji je po uvodnem pozdravu predsednik sveta Peter Kolenc izrekel zahvalo vsem, ki so sodelovali pri delu in razvoju kraja v preteklem letu. Spomnil se je tudi na rojake, ki se radi vračajo v rodni kraj, kjer so ostale neizbrisne korenine, ki jih vedno znova vlečejo na Rečico. Čestitkam kraju in krajanom sta se pridružila tudi župan občine Mozirje Jože Kramer in vršilka dolžnosti direktorice javnega zavoda, ki veže rečiško osnovno šolo in mozirski vrtec, Ana Kladnik. Oba sta svetu KS zaželela obilo uspeha pri delu, ki je pred njimi. Seja je bila zaključena v sproščenem pogovoru vseh, ki so se udeležili slovesnosti, za kozarček rujnega ob izrečenih Zdravljicah pa so poskrbele članice domačega turističnega društva. Osrednja prireditev v prenovljeni dvorani kulturnega doma je bila zastavljena zelo široko. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Peter Kolenc. S ponosom se je ozrl na pot, ki so jo prehodili v preteklem letu. Na prvem mestu je izpostavil vrnitev osnovne šole v kraj. Veliko dela so v preteklem opravila društva, ki delujejo vsaka na svojem področju in skrbijo za širšo uvel- javitev kraja. Marsikaj je bilo postorjenega tudi na infrastrukturnem področju. Največja pridobitev je povezovalni kanal med Rečico in Prihovo. Ob koncu se je dotaknil tudi pobude, ki v zadnjem času kroži po kraju. Krajani Rečice si namreč želijo samostojno občino, za kar pa bo potrebno v bližnji prihodnosti vložiti ogromne napore. Potrebna bo tudi jasno izražena volja krajanov, da si tega resnično želijo. V kulturnem programu so se na- jprej predstavili otroci, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec. S pesmijo in plesom so pokazali prisotnim, da imajo kljub svoji mladosti radi svoj kraj in da so zanj pripravljeni v prihodnosti veliko postoriti. Šolarji nove osnovne šole so se predstavili s pevskim zborom, ki ga vodi Jani Šuligoj, in s kratkim recitalom. Lepe in globoke besede o majhnosti naše domovine, ki je ponosna na vsak kotiček in je prav zaradi tega večja kot marsikatera druga, so segle do srca. Uidi zavoljo tega, ker bo njiho- va domovina v tednu, ki je pred njimi, praznovala deseti rojstni dan. Na Rečici skoraj nobena prireditev ne mine brez Darka Atelška in njegovih harmonikarjev. Prav je tako, saj je slovenska pesem, podkrepljena z diatonično harmoniko, Slovencem pisana na kožo. Je del praznovanja, zato ob slovesnostih, kot je bila ta, ne sme manjkati. Svoj del sta v nadaljevanju dodali tudi Benjamina in Kristina Šuster. Njune pesmi, odpete in odigrane na klavir ter violini, so dodale svoje poglavje in kot vedno sta dokazali, da je njuno mesto na odru, na katerega ju veže neutrudna ljubezen do slovenske pesmi. Pečat slovesnosti so dodali tudi člani vokalne skupine Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale. Peli so o sreči, ljubezni in prijateljstvu, kar so vrednote, ki naj bi domovale v vsakem srcu. Še posebno takrat, ko praznuje življenje. Prireditev, pri kateri so sodelovala vsa krajevna društva, sta povezovali Urška Tratnik in Vlasta Poličnik. Bila je kvalitetna in zanimiva, saj se je obiskovalcem predstavil širok krog nastopajočih, ki so s pesmijo izrekli najlepšo čestitko kraju in krajanom. Benjamin Kanjir PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE V znamenju glasbe in rekreacije Krajevna skupnost Nazarje tudi v obdobju, ko ni več samostojna pravna oseba, deluje kot homogena celota. Investicije v infrastrukturo potekajo preko Občine Nazarje, s katero krajevna skupnost odlično sodeluje. Letošnja jesen bo Nazarčanom prinesla prvi muzej gozdarstva in lesarstva v Sloveniji, začela pa naj bi se tudi napeljava daljinskega ogrevanja. Ob krajevnem prazniku sta bili zato v ospredju glasba in rekreacija. V petek, 8. junija, se je v dvora- OBČINSKI SVET MOZIRJE Zelena luč za novo občino Rečica ob Savinji Na ponedeljkovi izredni seji občinskega sveta Občine Mozirje so se svetniki na pobudo Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji odločili, da podprejo želje Rečičanovpo oblikovanju samostojne občine. ni glasbene šole s samostojnim koncertom predstavila kitaristka Suzana Hebar, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani. Dan kasneje je bilo v Delavskem domu srečanje mladinskih pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje, podružnice Šoštanj in Glasbene šole Nazarje. Kulturni program so zvečer istega dne zaključili učenci solopevskega oddelka Glasbene šole Nazarje s pevskim večerom samospevov in zimzelenih melodij. V nedeljo, 10. junija, sta krajevna skupnost in nazarsko planinsko društvo v sodelovanju z gasilci in člani ZŠAM znova pripravila druženje krajanov v naravi. Po- hod do cerkve sv. Urbana na Dobrovljah so popestrili z orientacijskim tekmovanjem in kolesarsko tekmo na dobrih šest kilometrov dolgi progi. Okrog petdeset Nazarčanov je preživelo izjemno prijeten dan v neokrnj eni naravi. Franci Kotnik Krajani Rečice so imeli enako kot krajani ostalih krajevnih skupnosti bivše občine Mozirje pred uvedbo lokalne samouprave leta 1995 referendumsko možnost, da izglasujejo samostojno občino. Volja takrat ni bila takšna, saj se je velika večina odločila, da ostane Rečica del mozirske občine. Želje pa so kljub temu ostale in ob posameznih prilikah prihajale na plan. Možnost vložitve pobud za oblikovanje novih občin je enkratna vsaka štiri leta. Letos je kot rok za zbiranje pobud določen 30. junij. To pomeni, da morajo do tega roka zainteresirane skupnosti pripraviti elaborate, v katerih bodo dokazale upravičenostpobudin izpolnjevanje pogojev za oblikovanje novih občin. Svetniki KS Rečica so se zato, na željo mnogih krajanov, odločili, da pričnejo s postopki za ustanovitev samostojne občine. Prve korake so storili s tem, da so z zloženkami informirali krajane o namerah in jih zaprosili za pomoč v odločilnem trenutku. Ta bo ob morebitnem razpisu referenduma. Seveda pa je do takrat še daleč. Vlogo mora v državni zbor poslati občinski svet. Župan občine Mozirje Jože Kramer je zato sklical izredno sejo, na kateri so se svetniki odločali o tej pobudi. Razprava je bila dokaj burna, kot je temu že navada ob odločanju o pomembnejših zadevah, ki se tičejo določenega dela občine. Svetniki so tehtali argumente za in proti. Velike so bile dileme glede izpolnjevanja pogojev, po katerih se tvorijo občine. Gre za število prebivalcev, ki naj bi bilo 5.000, vendar je ta pogoj mogoče premostiti. Sedanja občina ima okoli 6.200 prebivalcev, od tega jih odpade na Rečico okoli 2.300. Ostali pogoji se vežejo na komunalno infrastrukturo, zagotavljanje zdravstva, šolanja, gospodarstva in podobno. Svetniki so si pred glasovanjem vzeli čas za premislek in se po dogovoru odločili, da bodo podprli pobudo Rečičanov, vendar nalagajo svetu KS Rečica, da sam vodi postopke, ki naj ne bremenijo občinske uprave. Ob morebitnem pozitivnem zaključku tega projekta in razdružitvi Občine Mozirje pa morajo skladno s številom prebivalcev prevzeti tudi zaposlene v občinski upravi. Nadaljnji postopek bo sedaj tekel na ravni države, državni zbor pa bo predvidoma še v tem letu izdal pozitivno oziroma negativno mnenje k tej pobudi. V primeru, da se bo strinjal, mora razpisati referendum, na katerem se bodo krajani odločili za ali proti samostojni občini Rečica ob Savinji. Benjamin Kanjir ■■ mi m& Mariia Križnik s.d. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel, št.: 58-41-441 © Prišel je čas dopustov in oddiha, zato stopite v trgovino KRIM, kjer boste našli veliko izbiro: ®- kratke hlače NES ®- otroške in odrasle mikice na kratek rokav ®- kapri hlače ®- otroške rute na šiit ®- kopalke za otroke in odrasle... VODITELJI ČOLNOV, /h "andragoški zavod ne zamudite priložnosti! velbnje_______ Usposabljanje in izpit 25., 26. in 30. junija na LJUDSKI UNIVERZI VELNJE tel. 898 54 62! Zadovoljni udeleženci pohoda in kolesarjenja na Dobrovlje (foto: JP) TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na 22. tradicionalno turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA, * I f ki bo od sobote, 23. junija, do nedelje, 1. julija 2001, na Rečici ob Savinji. Program prireditve: Sobota, 23. junija 2001: Vrtec Rečica ob Savinji ob 9. uri: - otroške športne igre *.y, rl v % v \ J* m, ^ \ Nedelja, 24. junija 2001^ '*■■**** Osnovna šola Rečica ob Savinji - •* * /.v ive Od zibelke do šole ob 18. uri: - odprtje narodop šolstvo na Rečici (razstavo bosta odprla dr. Marija Makarovič in Zdravko Novak) - odprtje razstave likovnih del slikaija Staneta Ermenca (umetnika bosta predstavila akademska slikarka Tereza Bastelj in Janez Lah) V kulturnem programu sodelujejo učenci Osnovne šole Rečica, kvartet Joy in gospod Jože Logar. Petek, 29. junija 2001: Vadbišče Kinološkega društva Zgomjesavinjske doline v Varpoljah ob 16. uri: - turnir v ženskem nogometu ob 19. uri: - nogometna tekma za prehodni pokal Pranger med rečiškimi in mozirskimi svetniki Športno igrišče na Rečici ob Savinji ob 15. uri: - Rock FAMA 4 - Festival amaterskih rock, funk in pop skupin Zgornje Savinjske doline ob 21. uri: - mega rock koncert Sobota, 30. junija 2001: Središče kraja ob 20. uri: Večer pod trško lipo - sodelujejo učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji - podelitev plaket najboljšim izdelovalcem zgomjesavinjskih želodcev - veličasten OGNJEMET - srečelov - za zabavo skrbijo ZASAVCI Nedelja, 1. julija 2001: Športno igrišče na Rečici ob Savinji ob 16. uri: - šaljive igre s konji (prikaz veščin članov Zgomjesavinjskega konjerejskega društva) Vljudno vabljeni! GLASBENA ŠOLA NAZARJE Suzana Hebar popeljala Nazarčane v krajevno praznovanje V počastitev praznika krajevne skupnosti so v Nazarjah pripravili različne prireditve. Ena izmed njih je bil koncert odlične glasbenice Suzane Hebar, ki je doslej prejela že številna priznanja doma in v tujini. Koncert je organizirala Glasbena šola Nazarje v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Dvajsedetna Nazarčanka Suzana Hebar je obiskovala nižjo glasbeno šolo v Nazarjah, nato pa je šolanje nadaljevala v velenjski gimnaziji. Obenem je obiskovala tudi srednjo Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski, smer kitara, v razredu profesorja Istvana Römerja. Lani je prejela laskavi naziv učenke leta. Suzana je sedaj študentka prvega letnika ljubljanske glasbene akademije. V letih šolanja je prejela številna visoka priznanja. Maja letos se je udeležila mednarodnegatekmovanjavBeogradu in prejela tretjo nagrado. Vsa leta je sodelovala tudi na poletnem taboru za najobetavnejše mlade slovenske glasbe- nike - Glasbeni julij na obali. V letih šolanja in igranja je sodelovala s številnimi priznanimi glasbeniki, kot soj. Novak, T. Lorene, A. Petrač in drugi. Sedaj Suzana veliko nastopa kot solistka, hkrati pa je članica različnih komornih zasedb in zborov. Že tretje leto poučuje na nazarski glasbeni šoli. Program, ki gaje pripravila inmojstrsko odigrala ob prazniku krajevne skupnosti, je bil samo potrditev njenega znanja. Zvokinjenekitaresoštevilne poslušalce popeljalivčudežnisvetglasbe, hkrati pa so pomenili prisrčen uvod v krajevno praznovanje. Marija Sukalo ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Ponovna razdelitev vprašalnikov o vedenjskem slogu V nacionalno raziskavo o zdravju in vedenjskem slogu je vključena tudi celjska zdravstvena regija, kjer je prejšnji mesec prejelo vprašalnike 2.300 naključno izbranih prebivalcev. Do 11. junija je na vprašalnike odgovorilo7551judiaH33odstotkovvsehanketiranihvregiji. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki je odgovoren za raziskavo na Celjskem, vse prejemnike vprašalnikov prosijo, naj odgovorijo čimprej. Vsi tisti, ki doslej še niso odgovorili, so ponovno prejeli anketne vprašalnike. Dosedanji odziv na raziskavo je zadovoljiv, ugotavljajo na oddelku za so-cialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kljub temu pa bi želeli pridobiti še več izpolnjenih vprašalnikov. Večje število odgovorov bo povečalo pomen in zanesljivost raziskave o načinu življenja v celjski regiji. Morda bodo prejemnike vprašalnikov spodbudile k sodelovanju privlačne nagrade. Med vsemi anketiranimi v Sloveniji, ki so ali še bodo v teh dneh odgovorili na vprašanja, bodo konec junija izžrebali številne dobitnike lepih nagrad. V raziskavo, ki so se je lotili na Ministrstvu za zdravje RS, Inštitutu za socialno medicino, Inštitutu za varovanje zdravjaRS, programu Cindi Slovenija in na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo, bo vključen vzorec 15.500 odraslih prebivalcev Slovenije. Z raziskavo bo mogoče tako v državi kot v vsaki regiji oceniti razširjenost in medsebojno povezanost različnih vedenjskih dejavnikov tveganja za najpogostejše kronične bolezni, oceniti zdravstveno stanje in uporabo zdravstvene službe na ravni države in posameznih regij. Izidi raziskave bodo služili kot strokovna podlaga za načrtovanje in uresničevanje prednostnih ciljev nacionalnega programa zdravstvenega varstva in za programe promocije zdravja v regijah. Tildi v celjski regiji si bodo s pomočjo raziskave ustvarili sliko o vedenjskem slogu, predvsem o nezdravih življenjskih navadah, zaradi katerih ljudje živijo manj kakovostno in tudi prezgodaj umirajo. Ko bodo dejavnike tveganja in nezdravih navad podrobneje poznali, jih bodo lahko tudi učinkoviteje preprečevali. KF OCENA TVEGANJA IN IZJAVA 0 VARNOSTI »Nisem tako bogat, da bi delal nevarno« Še dober mesec nas loči od pomembnega datuma za delodajalce. 27. julij 2001 je termin, po katerem bo področje varnosti in zdravja pri delu urejeno poleg že obstoječih temeljnih določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 56/99) ter pripadajočih pravilnikov še z oceno tveganja ter izjavo o varnosti. To obveznost morajo sprejeti in uresničiti prav vsi delodajalci, torej vsi samostojni podjetniki, gospodarske družbe, zavodi in ustanove. Vsebino in način izdelave določa Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur. list RS št. 30/2000), vendar pa je potrebno povedati, da so na tej osnovi nastale različne metodologije izdelave za različna delovna mesta, stopnje nevarnosti (rizike) ter obseg (velikost) podjetij. Uidi pri tem delu bo prišel prav izrek »le čevlje sodi naj kopitar«, ki pove, da je tudi pri nas že čas, da strokovno delo opravi strokovnjak. Pravilnik sicer omogoča možnost, da lahko podjetniki z manj kot deset zaposlenimi ter splošno veljavno nižjo stopnjo tveganja sami izdelajo oceno tveganja in napišejo izjavo o varnosti. V vseh drugih primerih morajo pri tem sodelovati pooblaščene organizacije (z dovoljenjem za delo), pooblaščeni zdravniki, specialisti medicine dela ter strokovnjaki posamezniki, ki imajo dovoljenje za to delo. Naročniki teh storitev naj bi ob sklenitvi pogodbenega razmerja za izdelavo ali sodelovanje pri tej nalogi preverili verodostojnost pooblastila. Kljub temu, da so se obrtne in gospodarske zbornice angažirale pri pripravi teh dokumentov, da bi pomagale svojim članom čim enostavnejše rešiti nalogo, je nastala pri realizaciji projektov ocene tveganja in izjave o varnosti zmeda. Rok izdelave 27. julij 2001 zdaj resno priganja vse potencialne »obveznike«, da opravijo nalogo, zmogljivosti pooblaščenih posameznikov in ustanov pa so omejene. Zato bo nedvomno prišlo do odstopanja od tega termina. Pomembno je vedeti, kaj je osnova tega ukrepa in postoriti vse tisto, kar pač delodajalec mora storiti že na osnovi določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Oceno tveganja je mogoče izdelati na osnovi opisa delovnih nalog (analize delovnih mest), opisa delovnega procesa (delovnih nalog), ocene posameznih obremenitev in nevarnosti, opravljenih meritev fizikalno kemičnih pogojev dela (npr. mikroklima, razsvetljava, ropot, sevanje, prah, plini) in električnih instalacij, elaborat pa bo vseboval tudi dokazila o pridobitvi uporabnega dovoljenja za objekte, dokazila o strokovni usposobljenosti in usposobljenostiza varno delo (npr. izpiti iz varstva pri delu, varstva pred požarom, higienski minimum), zdravniško spričevalo o sposobnosti za konkretno delo, dokazila o ustreznosti in varnosti delovnih priprav in naprav (javne listine na osnovi pregledov delovnih priprav in naprav s strani pooblaščenih organizacij), dokazila o tehničnih pregledih (npr. motornih vozil, delovnih strojev, traktorjev). Priskrbeti vse navedene dokumente, opraviti predpisano usposabljanje inmeritve, zdravniške preglede, voditi evidenco o uporabi osebnih varstvenih sredstvih in opremi ter vseh naštetih dokumentih so normalno dosegljivi cilji, ki so hkrati osnova za končno izdelavo zgoraj navedenih dokumentov. Ocena tveganja je nam- reč le presoja strokovnjaka o nevarnih obremenitvah in rizikih za posamezna delovna mesta oz. opravila, izražena v točkah ter rangirana v posamezne razrede (ni tveganja, večje tveganje, veliko tveganje). O predvidenih ukrepih in rokih izvedbe ter kontrole, zagotavljanju finančnih sredstev zaizvajan-je programa varnosti in zdravja pri delu, direktor napiše še izjavo o varnosti. Inšpektorji dela, ki bodo nadzorovali stanje varnosti in zdravja pri delu, delovna razmerja ter s tem povezane zakonske obveznosti, zaradi nove obveznosti ne bodo posebej »dramatizirali« izdelave ali opustitev nove oblike ureditve tega izjemno pomembnega področja dela. Prav gotovo pa bodo pri rutinskih kontrolah, načrtovanih pregledih, na primer ob preiskavi poškodb pri delu, prijavah delavcev ali drugih državljanov, postopali po pravilih inšpekc- ije dela ter ob tem nedvomno ne bodo spregledali, ah je predpisana dokumentacija pripravljena in stanje urejeno. O kaznih, ki so predpisane za kršitve, zgolj to, da so veliko višje, kot so marsikje stroški za ureditev vseh nalog, najtežja kazen pa so posledice neurejenega varstva pri delu, varstva pred požarom idr., ki povzročijo poškodbe delavcev, sodne stroške, višanje zavarovalnih premij in z vsem naštetim zelo visoke materialne stroške. Če nekoliko spremenimo star angleški pregovor, bi lahko zaključili: Nisem tako bogat, da bi delal nevarno. Ustvarimo si torej pregled nad celotnim postopkom proizvodnje ali storitev, ocenimo stopnjo (ne)varnosti v podjetju (ustanovi) in na tej osnovi »pospravimo« tudi v naših glavah. Lepše nam bo! Jože Miklavc OBČINA GORNJI GRAD PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Petek, 22.6.2001 - ob 19.00 uri osrednja proslava ob dnevu državnosti in prazniku občine Gornji Grad v Kulturnem domu Gornji Grad Sobota, 23.6.2001 - ob 9.30 uri likovna delavnica za otroke - zberemo se pred trafiko v Gornjem Gradu - ob 10.00 uri maraton v košarki na športnem igrišču v Bočni - ob 18.00 uri otvoritev likovne razstave Blanke Sajnkar iz Celja v galeriji Steki Nedelja, 24.6.2001 - ob 8.00 uri občinsko gasilsko tekmovanje na športnem igrišču v Spodnjem trgu - ob 11.00 uri otvoritev in blagoslov obnovljenega gasilskega doma Nova Štifta - ob 13.00 uri strelska tekma z malokalibrsko puško na strelišču v Zaqradišu Ponedeljek, 25.6.2001 ob 17.00 uri predstavitev knjige o Antonu Jamniku-gornjegrajskem Leonardu v galeriji Steki Sreda, 27.6.2001 - ob 12.00 uri otvoritev športnega igrišča pri OŠ Gornji Grad - ob 17.00 uri nogometna tekma stari : mladi na novem športnem iqrišču Četrtek, 28.6.2001 - ob 17.00 uri plezanje v Gradišču - ob 19.00 uri predstavitev knjige Kdo je napravil križ na sredi vasi, avtorja pokoj. Petra Potočnika Petek, 29.6.2001 - ob 16.00 uri otvoritev ceste v Spodnjem trgu - ob 17.00 uri odprti turnir trojk ob občinskem prazniku Sobota, 30.6.2001 - ob 9.00 uri likovna kolonija za odrasle v Novi Štifti - nastala dela bodo v popoldanskih urah razstavljena v parku pred katedralo - ob 10.00 uri triatlon Lepenatka 2001 - DJP Finesa Gornji Grad, zbirno mesto pri Stari pekarni. - ob 15.00 uri nogomet Občina Črenšovci : Občina Gornji Grad (veterani) na športnem igrišču v Spodnjem trgu - ob 16.00 uri proslava ob 70-letnici delovanja Čebelarskega društva Gornji Grad v Kulturnem domu Gornji Grad VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Župan Toni Rifelj SOŽITJE - VDC MOZIRJE Veliko srce in zdrav športni duh Na osmih regijskih igrah Specialne olimpiade Slovenije se je 2. junija na mozirskem šolskem igrišču zbralo 162 športnikov, katerim skupno je bilo predvsem veliko srce in trdna volja, da bodo dali vse od sebe in dosegli rezultate, vredne pohval in spominov. Njihovi nastopi so bili potrditev, da kljub temu, da niso sposobni sami skrbeti zase in za svoje potrebe, zmorejo svojim staršem, skrbnikom in celotni družbi poslati jasno sporočilo, da so vredni vsakega truda, ki se vanje vlaga. Ekipa VDC Sožitje Mozirje je odlično nastopila pred domačim občinstvom (foto: Ciril Sem) Na igrah celjsko-koroške regije, ki so hkrati obeležile tudi petnajst let delovanja Varstveno-delovnega centra Mozirje, se je zbralo kar dvanajst ekip iz dvanajstih centrov, kjer se zbirajo, aktivno preživljajo dneve, si pomagajoin drug drugemu zagotavljajo enakost med enakimi. Življenje jim bogati tudi šport, kateri krepi duha in razvija njihove sposobnosti. Daje jim tudi pozitivne izkušnje, s tem pa dviguje samozavest vsakega posameznika. Zavoljo tega in na drugi strani tudi srečevanja ter spoznavanja, so leta I963 v Združenih državah Amerike organizirali prvi tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju, iz katerega se je nato leta 1968 razvila specialna olimpiada. Prva je bila v Chicagu, iz nje pa se je razvilo svetovno gibanje, v katerega je danes vključenih 150 držav s šestimi milijoni tekmovalcev. V Sloveniji vstopa gibanje v drugo desetletje delovanja, vanj pa je vključenih šestdeset zavodov z okoli 1700 tekmovalcev. Predstavnik Specialne olimpiade Slovenije Andrej Grebenšek je poudaril univerzalnost olimpijskega duha, ki tako združuje različnost, kotnobenadrugaidejavseh civilizacij in vseh časov. “Prišli ste v Mozirje, da sodelujete, da tekmujete, se družite in bodrite drug drugega. Da dokažete ljudem, ki vedo, da vložite veliko naporov v to, da postanete to, kar ste in da dokažete okolju in neredkim skeptikom, da veliko zmorete ter da v vaših prsih bije prav tako radostno srce, kot pri športnikih, ki se udeležujejo drugih velikih tekmovanj,” je zaključil svoje besede Andrej Grebenšek. Specialne olimpijce je pozdravil tudi mozirski župan Jože Kramer, jim zaželel dobro počutje in obilo energije pri doseganju dobrih rezultatov. V kulturnem programu so sodelovali člani Zgornjesavinjske godbe, ki jo vodi Tomaž Guček, mlada pevka Alja Omladič in učenci podružnične osnovne šole iz Šmihela. Športno zaobljubo je prebrala gojenka VDC Mozirje Cvetka Trbovšek. Glasila se je takole: ’’Dovolite mi zmagati, toda če ne morem zmagati, mi dovolite, naj pogumno poskusim.” In v tem duhu so potekala vsa tekmovanja. Športniki so se pomerili v atletskih disciplinah: metu žogice, skoku v daljino in tekih ter v elementih košarke in namiznem tenisu. Velika srčnost, trdna volja in želja, ki so vodile tekmovalce, so obrodile bogate sadove in izvabljale zadovoljstvo ob vsakem poskusu. Ker pa tekmovanje ne more miniti brez zmagovalcev, so strogi sodniki, člani zgornjesavinjskega smučarskega kluba, ki ga vodi Darko Repenšek, ocenjevali in razvrščali tekmovalce, seveda glede na dosežene rezultate. Najboljši so seveda prejeli tudi medalje. Člani VDC Mozirje so dosegli naslednje rezultate: v peti skupim teka na 50 m med fanti je Damjan Orešnik dosegel prvo, Miha Hafner drugo, Srečko Bojnec tretje in Matjaž Krefl četrto mesto. Med dekleti je v tej disciplini v tretji skupim Jožica Gaber zasedla drugo mesto, v četrti skupini pa Cvetka Trbovšek četrto mesto. V teku na 100 m je pri fantih v četrti skupini Toni Kramer zasedel četrto mesto. V skoku v daljino z mesta je v drugi skupini Jožica Gaber zmagala. Pri metu žogice je v tretji skupini Srečko Bojnec dosegel drugo, Matjaž Krefl tretje in Toni Kramer četrto mesto. V četrti skupini pa je Simon Purnat zasedel drugo, Damjan Orešnik tretje, Miha Hafner četrto in Franci Praprotnik peto mesto. Pri dekletih je v metu žogice v tretji skupini Nada Br-ezovnik zmagala, Cvetka Trbovšek je bila tretja.V elementih košarke je bil v tretji skupini pri fantih najbolj- ši Tomaž Irnar, Vlado Pavlič in Damjan Rajter pa sta si delila tretje mesto. Po tekmovanjih so se vsi sodelujoči okrepčali v šolski jedilnici, kjer so jih kuharice bogato nagradile. Po kosilu pa je bilo pred šolo rajanje z ansamblom Happy band. Prireditev sta vodila Franci Kotnik in Franci Podbrežnik. Veliko srce so pokazali tekmovalci, njihovi spremljevalci, organizatorji in vsi sodelujoči, skromnejšega pa Zgomjesavinjčani, M so športna tek-movanjaspremljalivzelomajhnemali skoraj ničelnem številu. Še en dokaz več, da je današnji čas čas brezbrižnosti in zadovoljstva, ki živi samo za danes in ne gleda na jutri. Škoda, ker nam je tako malo mar za te ljudi vse do takrat, ko naenkrat tudi nas doleti kaj podobnega in smo prisiljeni stopiti z njimi v korak, če hočemo “preživeti”. Benjamin Kanjir Varstveno delovni center Mozirje in društvo Sožitje Mozirje se za pomoč pri organizaciji in izvedbi regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije zahvaljujejo: - organizacijskemu odboru: g. Repenšek Darku, g. Venek Antonu, ga. Pavlin Miji, ga. Klančnik Nadi, g. Klemenak Robertu -Osnovni šoli Mozirje - Športnemu društvu Mozirje - Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu - Savinjskim novicam -gospe Mariji Venek - sodnikom - Gornjesavinjskemu smučarskemu klubu - Gasilskemu društvu Mozirje Zahvaljujemo se tudi našim gostom in nastopajočim: g. Presečnik Jakobu, g. Kramer Jožetu, g. Rifelj Antonu, g. Acman Urbanu, g. Kotnik Franciju, godbi na pihala, pevki Alji Omladič, učenkam OŠ Mozirje ter g. Podbrežnik Franciju z ansamblom Happy band. Za finančno in materialno pomoč se zahvaljujemo: generalnim sponzorjem: Občina Mozirje, Občina Nazarje, Občina Gornji Grad, Občina Ljubno ob Savinji, Občina Luče, Občina Solčava ter ostalim sponzorjem: Viva trade d.0.0., MVM Servis, Mizarstvo Kovač, Zlatarstvo Rožič, Savinja d.d., ZKZ Mozirje, Buteko d.0.0., Glin Holding d.0.0., Mizarstvo Potočnik, Krajevna skupnost Mozirje, Ključavničarstvo Ježovnik, Kovinoplastika Benda d.0.0., Vekol d.0.0., Mišmaš d.0.0., JP Komunala Mozirje, Slaščičarna Polonca, Gamit d.0.0., Glin IPP d.0.0., Mizarstvo Lukač, KLS d.0.0., družina Marčinko, Štorman Zvone, Elkroj d.d., Budna d.0.0., Zavarovalnica Triglav, Petrin Pavel, družina Marolt, Pavlin d.0.0., Igea d.0.0., Pekarna Ljubno, Pekarna Luče, Pekarna Gornji grad, Pekama Hribernik, Mesarija Bogner, Mesarstvo Rup, Mesnica Krajner, Gorenje Keramika, Marolt Štefan. ORGANIZACIJE, OGLASI MEDOBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRSKIH, MLADINSKIH IN VETERANSKIH ENOT Najuspešnejše enote PGD Rečica ob Savinji Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je prvo nedeljo v juniju organizirala gasilsko tekmovanje pionirskih, mladinskih in veteranskih enot. Nastopilo je 36 tekmovalnih ekip, med katerimi so daleč največji uspeh dosegle enote Prostovoljnega gasilskega društva z Rečice ob Savinji, saj so osvojile dva prvi, dve drugi in eno tretje mesto. Da so se Rečičani na to tekmovanje najbolje pripravili, govorijo rezultati v mladinski konkurenci. Tako dekleta kot fantje so z naskokom osvojili prvi mesti, kar jih uvršča med favorite tudi na regijskem tekmovanju. Takoj za njimi sta se uvrstili mladinski enoti Gorice ob Dreti: mladinke: 1. PGD Rečica ob Savinji, 2. PGD Gorica ob Dreti; mladinci: 1. PGD Rečica ob Savinji, 2. PGD Gorica ob Dreti, 3. PGD Bočna Veterani so se, tako kot je že v navadi, med seboj pomerili v vaji s hidrantom ter raznoterostih. Sliši se neverjetno, vendar tudi pri najstarejših odločajo desetinke. Tokrat je bila enota iz Mozirja za dve desetinki točke boljša od enote Pobrežij in si je tako zasluženo prilastila primat najuspešnejše veteranske enote v letu 2001. Po dolgih letih se tekmovanja žal niso udeležile naše edine veteranke s Pobrežij. Rezultati: 1. PGD Mozirje, 2. PGD Pobrežje ob Savinji, .3. PGD Rečica ob Savinji. Vse omenjene tekmovalne enote se bodo še v tem letu udeležile regijskega gasilskega tekmovanja, zato sta jim kar največ uspeha in dobrih rezultatov zaželela poveljnik in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Finkšt in Roman Krajner. Slednji je pohvalil mentorje za dobro delo z mladimi in poudaril, da je to predpogoj za nadaljevanje tradicije humanega poslanstva gasilcev. Franjo Pukart Spoštovane liberalne demokratke in demokrati Slovenije, simpatizerji in volivci LDS, dragi prijatelji, vljudno vas vabimo, da se udeležite TRADICIONALNEGA SREČANJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki ga prirejamo v ponedeljek, 25. junija 2001, na Venišah pri Nazarjah. Poskrbeli smo za prijetno zabavo in druženje, zato dobrodošli na posestvu Burger ob 12. uri. Slavnostni govornik ob desetletnici samostojnosti bo dr. Janez Drnovšek. Srečanja se bo udeležil tudi Hans-Dietrich Genscher, takratni nemški zunanji minister iz vrst svobodnih demokratov (FDP), ki je med najzaslužnejšimi evropskimi politiki za priznanje osamosvojitvenih prizadevanj Slovenije. Vljudno vabljeni z družinami, saj smo pripravili tudi varstvo otrok in poskrbeli za glasbo. Nastopali bodo Nuša Derenda in Ugrin Jazz Band. LDS Liberalna demokracija Slovenije Tokratno tekmovanje, ki je izbirnega pomena, kar pomeni, da se bodo najboljše enote pomerile še na regijskem in državnem nivoju, je bilo s strani zveze zaupano Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nazarje, ki je na parkirišču podjetja Glin K&M in poligonih v samem kompleksu Glina odlično pripravilo teren za šest različnih tekmovalnih disciplin. Največ zanimanja so spet poželi najmlajši, ki so prikazali vajo z vedrovko in štafeto s prenosom vode. Tako pionirke kot pionirji so pokazali veliko znanja pri zbijanju improviziranih tarč in nošnji vode, najboljši pa so bdi: pionirke: 1. PGD Luče ob Savinji, 2. PGD Rečica ob Savinji, 3. PGD Gorica ob Dreti; pionirji: 1. PGD Pobrežje ob Savinji, 2. PGD Rečica ob Savinji II, 3. PGD Grušovlje. Rečiške gasilske desetine s kopico osvojenih pokalov (foto: JP) Z GIBANJEM DO ZDRAVJA GLASBENA ŠOLA NAZARJE Ocenjevanje telesne zmogljivosti V soboto, 26. maja, je ob strugi v Mozirskem gaju potekal preizkus hoje na dva kilometra, s katerim smo ocenjevali telesno zmogljivost (fitnes indeks). V Zgornji Savinjski dolini je bil organiziran prvič. Ponovitev bo 29. septembra. Organizirali so ga zdravstveni delavci s ONDI Slovenij a in Športnim društvom Mozirje. Sodelovalo je 48 udeležencev, od tega 34 žensk in 14 moških. Nad udeležbo smo bili organizatorji na začetku kar presenečeni. Rezultati testiranja ter udeležbasamanam pove,da ženske bolj skrbe za svoje zdravje in zdrav način življenja, da jim je torej aktiven življenjski slog bližji. Fitnes indeks pod 70 (zelo slaba telesna zmogljivost) je bil izračunan pri trehodstot-kih žensk in štirih odstotkih moških udeležencevtestne skupine. Slabo telesno zmogljivost (indeks 7080) je izkazalo 12 odstotkovudeležencev, medtem ko zelo dobro zmogljivih v telesni skupini ni bik). Razveseljiv je zaključek: kar 79% udeležencev je povprečno in nadpovprečno dobro telesno zmogljivih, od tega 64% moških in 85% žensk v testni skupini. Ob vsem tem pa je le treba upoštevati dejstvo, da so se testiranja udeležili predvsem tisti, ki so zdravstveno že osveščeni z aktivnim življenjskim slogom. Vse, posebno še tiste, ki so manj telesno dejavni, vabimo, da se jesenskega preizkusa telesne Ženske udeleženke testiranja so se tokrat izkazale bolje kot moški (foto: Ciril Sem) odstotkov žensk in 29 odstotkov moških. Povprečno telesno zmogljivih (indeks 90-100) je bila polovica udeleženk in 57 odstotkovudeležencev.Vdobri povprečni telesni zmogljivosti (indeks lll-130)jebilo 35 odstotkov udeleženk in le sedem zmogljivosti s testom hoje na 2 km zagotovo udeležijo. Na osnovi dobljenih rezultatov jim bomo svetovali ustrezno telesno dejavnost, ki bo izboljšala njihovo zdravje in dobro počutje. Dr. Ksenija Mijin Steiner Vsem in vsakemu posebej, ki so sodelovali pri akciji, najlepša hvala. Posebna zahvala pa gre pokroviteljem: Savinji Mozirje, Mesnici BTM, domačiji Atelšek in sodavičarstvu Marolt. Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče 031/65-87-84 Delovni čas: ponedeljek: zaprto, torek in sreda: od 8.00 do 16.00 četrtek in petek: od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 sobota: od 8.00 do 13.00 ure Glasba je bila vedno hrana ljubezni... Omenjeno.Mozartovomiselsotretjosobotovjunijuvnazarskem Delavskem domu potrdili tudi učenci solopevskega oddelka Glasbene šole Nazarje, ki so se predstavili na večeru samospevov in zimzelenih melodij. Na ta način so podarili »šopek melodij« Krajevni skupnosti Nazarje ob njenem prazniku. Solo pevci GŠ Nazarje so v zboru zapeli Pesem sužnjev iz opere Nabucco (foto: Ciril Sem) Pevci so v nastopih prikazali različna razpoloženja in dokazali, da ima pesem razKneobraze.Glasovi“savinjskihslavčk-cV’JožetaBezjakaJožiceGrudnikJelkeJu-van, Klemena Matka, Lidije Kreti, Sebastijana Žviplja, Karmen Pečnik in Kristine Šuster ob klavirski spremljavi Benjamine Šuster ter profesorice Katje Kovač so poslušalce popeljalivčarobnisvetglasbe in jim polepšali večer. Odlični pevci so se pred stavili kot solisti ali v duetih ter se ob zaključku večera združili v zboru s Pesmijo sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Ob pevcih je svoja razmišljanja o glasbi in gjasbenikihrazpnedalaNatašaTibcivšekCok-lin, ki je dokazala da ni samo vešča govornica, ampak tudi dobra redtatoikainigralka Marija Šuaklo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE vabi na , 's ,,, in na veliko vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 24. junija 2001, ob 17. uri v Radmirju. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel bratov Poljanšek, gasilci pa za hladno pijačo in za dobro jedačo. LEPO VABLJENI! 35 LET MPZ KD MOZIRJE IN 15 LET MERZ DU MOZIRJE Dolgoletno prijateljstvo ubranih pesmi Zadnjo majsko soboto so si pevke in pevci Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Mozirje in Moškega pevskega zbora kulturnega društva Mozirje upravičeno segli v roke, saj so proslavili visoka jubileja delovanja. Poleg dolgoletnega negovanja pesmi je obema zboroma skupen tudi zborovodja, neumoren Anton Acman starejši, ki je bolj ali manj odgovoren za celotno pevsko dogajanje v Mozirju. Skozi Acmanove roke je šlo veliko pevcev, ki še dandanes aktivno delujejo na pevskem področju v Mozirju. In teh nikakor ni malo, saj že kar v zborih in manjših organiziranih skupinah deluje preko sto pevk in pevcev. Moški pevski zbor je praznoval petintrideset let delovanja. Leta 1966 so se zbrali mladeniči, ki jih je povezala dobra volja, lep glas in želj a po prepevanju. Dolge in nepreštete ure vaj, ogromen repertoar in nastopi širom po Sloveniji so iz njih naredili zrele ljudi, ki so ob petju podoživljali lepote ljubljene dežele. Seveda so to še vedno mladeniči, a z malce osivelimi glavami. Pa nič ne de. Pomembna je ljubezen, pomembna je pesem in pomembna je zavest ter pripadnost skupini enako mislečih ljudi, ki vedo, kaj hočejo. In to je ubrana pesem iz grl, ki so že mnogo dala, niso pa še vsega povedala. Mešani pevski zbor upokoj enskega društva j e praznoval petnajst let delovanja. Kaj je to v Mozirski pevci pod okriljem kulturnega društva prepevajo že 35 let (foto: Ciril Sem) Iz ljubezni v glasbo »Glasba je bila vedno hrana ljubezni, ljubezen pa hrana glasbi«, je zapisal Wolfgang Amadeus Mozart; in velika ljubezenje botrovala velikim glasbenim umetninam. Daje to dober zgled za vse, ki se spogledujejo z glasbo, so pokazali mladi solopevci, učenci Glasbene šole Nazarje v razredu profesorice Katje Kovač. V soboto, 9-junija, so v dvorani Delavskega doma v Nazarjah priredili Pevski večer samospevov in zimzelenih melodij. To je bil za Zgornjo Savinjsko dolino, kije sicer vajena zborovskega petja, solopevskega pa malo manj, vsega spoštovanja vreden dogodek. Profesorica je zelo posrečeno izbrala pevske vloge, ki so jih nastopajoči-Jože Bizjak (bas, 1. razred), Jožica Grudnik (alt, 2. razred),Jelka Juvan (sopran, 2. razred), Klemen Matk (bas, 2. razred), Sebastijan Žvipelj (tenor, 3■ razred), Lidija Kreß (sopran, 3- razred), Karmen Pečnik (mezzosopran, 4. razred), in Kristina Šuster (sopran, 5. razred)-suvereno izpeljali. Samospevi in dueti so bili natančno izdelani, vsebini in izrazuprimemo interpretirani, brez večjih intonančnih odstopanj. Za njihovo »polnost« je z okusnimi spremljavami poskrbela profesorica sama, razen pri učenki Kristini Šuster, ki sije za izvedbo Gershwinovega jazza I got rhythm izbrala sestro Benjamino. Nataša Trbovšekje s simpatično interpretacijo veznega besedila spojila posamezne točke v celoto, katerije svojstveno razsežnost dodala še reflektorska osvetljava in okusna odrska okrasitev. V sporedu so se domiselno prepletale zabavne melodije R. Turka, A. Morissa, E. di Capuae, L. Webra, G. GershuHna, D. NaylorjaJ. Privška in P. Grašiča s slovenskimi samospevi Kaj bi te vprašalj. Prochazke, Pri zibeli E. Adamiča in Ipavčevo Ciganko Marijo, hudomišnim duetom Nos H. Volariča ter romantiko Cherubinijeve Ave Marije oz. Julijinega valčka Ch. Gounoda. jih učencev. Hvaleje vredna skrb profesorice za pripravo in izvedbo takšnega koncerta, kije vzgojen za učence in poslušalce, hkrati pa veliko prispeva k obogatitvi kulturne dejavnosti. Zavedati se moramo, da so prav ti ljudje, ki svoje moči usmerjajo v dodatno vokalno izobraževanje, (poglavitni)pevci najboljših zgornjesavinjskih zborov. V veselje in ponos nam je, da v zadnjem času opažamo hitre, vzpenjajoče se korake glasbene umetnosti v dolini, kar dokazuje dejstvo, da simbioza ljubezni in glasbe tako pri učiteljih kot pri učencih na nazorski glasbeni šoli vsako leto bogato obrodi. Simona Moličnik Šivic, primerjavi z večnostjo? Skoraj nič, kljub temu pa veliko v kratkem obdobju človeškega življenja. Toliko let prihajanja na vaje, ki so malce starejšim ljudem bolj kot ne prijetna obveznost, tudi ni mačji kašelj. Marsikateremu izmed njih prihod na vaje pomeni trenutek pozabe vsakdanjih tegob. In kaj je lepšega, kot če lahko ta čas prepevaš s prijatelji, z njimi pokramljaš, se poveseliš in malce potarnaš? Slavnostni jubilej je seveda obeležil tudi slavnostni govornik mozirski župan Jože Kramer. Njegove besede so bile besede zahvale ljudem, ki so veliko storili na področju kulture in v splošno korist vsem ljudem. V času njihovega organiziranega delovanja so uresničili kopico zamisli, se obogatili z dosežki, naredili veliko tudi za svojo notranjo ubranost. “Mozirsko kulturno življenje bi bilo brez vas pomanjkljivo,” je dejal ob koncu in požel odobravanje pevcev in občinstva, ki se ni zbralo v takem številu, ki bi pristajalo pomembnosti dogodka. Pevke in pevci so za dolgoletno delovanje prejeli kulturna priznanja iz rok vodje izpostave sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Ivane Žvipelj. Obema zboroma in povezovalcu Romanu Čretniku so se v zadnjem delu srečanja pridružili prijatelji, pevci Moškega pevskega zbora Braslovče, ki so dodatno popestrili večer in dokončno izpopolnili pevski mozaik. Skupna pesem vseh pevk in pevcev ob koncu je minila s kozarci v rokah in željo, da se ob naslednjih jubilejih srečajo v istem ali še večjem številu. Benjamin Kanjir NAZARJE MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE Kimsničke. Glasba je tista, ki narekuje razpoloženje Srečanje mladinskih pihalnih orkestrov Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje in njenega oddelka v Šoštanju ter Glasbene šole Nazarje, ki je bilo sredi junija v Delavskem domu Nazarje, je bilo sestavni del kulturnih prireditev ob prazniku krajevne skupnosti. Srečanje sta skupaj pripravili Glasbena šola Nazarje in tamkajšnja krajevna skupnost, mlade glasbenike in obiskovalce pa je pozdravil predsednik KS Matej Pečovnik. Orkester šoštanjskega oddelka velenjske glasbene šole se je prvič predstavil poslušalcem lani julija v Šoštanju, formalno pa je začel delovati šele v letošnjem šolskem letu. Občinstvu so se predstavili pod taktirko Janija Šuligoja. Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski je začel nastopati pod taktirko Franca Vrzelaka, nato je delo dirigenta prevzel profesor Marjan Stropnik, za njim pa profesor Matjaž Emeršič. Pod njegovim vodstvom so glasbeniki dokazali, daje kljub njihovi mladosti glasba tista, ki narekuje razpoloženje, pa naj jo igraš ali pa samo poslušaš. Korenine pihalnegaorkestra Glasbene šole Nazarje segajo šest let nazaj, ko ga je v svet glasbe popeljal Franci Goljuf, takratni učitelj trobil na nazarski glasbeni šoli. Sedaj nastopajo pod taktirko StefanaGark-ova. Orkester sestavljajo učenci iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, ki obiskujejo glasbeno šolo, njihovi učitelji ter nekateri dijaki, ki so šolanje v nižji glasbeni šoli že zaključili. Ob orkestru se je predstavil tudi solist Zmago Štih, profesor harmonike. Ob zvokih številnih instrumentov, s katerimi so se predstavili obetavni mladi glasbeniki, je voditeljica srečanja Nataša Trbovšek Coklin povedala, da je glasba neskončna kot vesolje, vendar se za nas pusti ujeti v drobcen trenutek sedanjosti, da nam polepša bivanje. To so dokazali tudi mladi glasbeniki in njihovi mentorji. Marija Sukalo Pihalni orkester Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova (foto: Ciril Sem) Dokler je razmišljanju bolj dostopna posledica kot vzrok, resnicoljubnost ni jamstvo za mirno življenje z okolico. Savinjčan \_______________________________J Letni koncert ob zaključku sezone Pevke in pevci MePZ Gorenje Velenje, ki ga vodi Tadeja Cigale, so 31. maja pripravili tradicionalni letni koncert, s katerim so zaključili še eno uspešno sezono. Kot gostje so se maloštevilni velenjski publiki predstavili člani MePZ Viva la Musica iz Luč, ki ga vodi Jerica Bukovec. Skupni nastop mešanih pevskih zborov Gorenje in Viva la Musica je vodila Tadeja Cigale (foto: Benjamin Kanjir) Člani velenjskega zbora so pred tremi leti dosegli svoj višek, ko so v Italiji, v Rimu, na pomembnem tekmovanju pevskih zborov, imenovanem Orlando di Lasso, dosegli srebrno medaljo. Do tega uspeha jih je pripeljalo dolgoletno trdo delo in izpiljene zahteve zborovodkinje Tadeje Cigale iz Nazarij. Z enakim delom in zagnanostjo zbor deluje tudi v zadnjih letih, ena izmed stalnic pa je tudi organizacija tradicionalnega koncerta ob zaključku sezone. Letošnji koncert je bil v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Prostor je ponovno dokazal, da je delo veščega arhitekta, ki je upošteval zakonitosti akustike in prehajanja zvoka. Zbor je z zborovodkinjo izpolnil tisto, kar so mnogi od njega pričakovali. Izpiljen repertoar so izvedli tako, kot so si zamislili, in občinstvo je to znalo ceniti. Domiselno izbran je bil tudi program, ki je obsegal cerkvene, umetne in ob koncu ljudske pesmi. V drugem delu koncerta so se predstavili pevke in pevci mladega zbora Viva la Musica iz Luč, ki ga uspešno vodi Jerica Bukovec. Zbor v letošnjem letu praznuje deseto leto delovanja, na medobčinski reviji pretekli mesec pa so bili izbrani, poleg Savinjskega Rožmarina, ki ga prav tako vodi Tadeja Cigale, da zastopajo Zgornjo Savinjsko dolino na medobmočni reviji, ki bo novembra v Rogaški Slatini. Zaključek koncerta sta oba zbora izvedla skupaj, kar je pomenilo svojevrsten dokaz medsebojnega prijateljstva in sodelovanja, ki se bo brez dvoma krepilo še naprej. Benjamin Kanjir Piše: Aleksander Videčnik Vemo, kako so si predvsem v devetnajstem stoletju tudi naši narodni voditelji prizadevali povezati slovanske narode v trdno celoto, ki bi lahko kljubovala vse hujšemu porajanju nemškega nacionalizma v tedanji Avstriji. Tako so govorili o bratih Hrvatih in mogočnosti slovanskega sveta. So pač videli izhod za boj proti potujčevanju v širšem povezovanju slovanskih narodov. Kot vemo iz zgodovine, se te želje niso uresničile, slovanski svet je ostal marsikdaj zelo razcepljen. Kako navdušeno so opisovali tedanje narodne dogodke, priča tudi izvleček iz zapisnika Čitalnice Celje z dne 9- 6.1884. Knjigo zapisnikov hrani Zgodovinski arhiv Celje, pod fase. 1, sign. 2. “Slavnost v Mozirji Gotovo najlepši dnevi tekočega leta v kroniki slovenskega naroda na južno Štajerskem in tudi celjske čitalnice je bila Na Dolenjskem so v Radni vasi pri Trebelnem udarili vsako živinče s šibo iz butare, ko je šla spomladi na pašo. Ko je šla po porodu krava prvič iz hleva, so jo v Kamnem pri Šentrupertu na Dolenjskem “požegnali”. Ko žene na Dolenjskem pastir prvič živino na pašo, mora vzeti seboj šibo iz butare in je ne sme izgubiti, sicer se mu bo tudi živina na paši izgubljala. Ko se vrne zvečer z živino, mora to šibo zaplesti v gatre pri hlevu, živina se mu bo potem bolj redila. Kdor bo nosil butaro v cerkev preveč bahaško pokonci, temu bo živina na paši močno bezljala. Če je prinesel šibo iz butar nepoškodovano domov, tedaj ne bodo krave zavrgavale. Ponekod mora- Slovanske sanje svečanost o blagoslovljenju trobojne zastave Savinjskega sokola v Mozirji. Velikanske priprave, za koje se ni le samo celi naš narod od deroče Drave, do sinje Adrije zanimal, ampak na ktere so bile opozorjeni tudi naši vrli bratje Hrvati in cele severnoslovanske veje mogočnega slavjanskega debla, so nas smele po pravici s sladkim upanjem navdajati, da bo ta slavnost v pomenu in v podobi velika. Že dan pred slavnostjo so prihajali gostje od daljnih in bližjih krajev v Celje ter se zbirali v mirnem zavetju naše Čitalnice. Vsaki vlak je pripeljal krdelo somišljenikov in posebna živahnost je nastala, ko so prispeli brhki sokoli ljubljanski, tržaški in zagrebški s svojimi zastavami. Odbor celjske čitalnice je skrbel za primeren sprejem došlih gostov za prenočišče in vozove, ter se mora posebno omeniti trud in velika darežljivost g. predsednika dr. Serneca, ki je za brzojavl-janje in druge stvari veliko denarja potrošil, za kar mu je pa g. Kronvogel v imenu odbora posebno hvalo izrekel. Dasiravno je bilo vreme neugodno, ter se skoraj cela narava proti nam upirala, je bila vendar množica slavnostnih udeležencev velika in dolga vrsta okončanih vozov se je pomikala po divni Savinjski dolini proti Mozirju. Velika navdušenost ljudstva nas je spremlj ala po celi poti ter izražala s krasno napravljenimi slavoloki z zastavami okinčanimi poslopji, z živijo klici in pokanjem z možnarji svoje sočutje in veselje do slavnih gostov. V Žavcu, v Braslovčah in v Mozirju je bil slovesen sprejem in nazdravljanje prijavljenih deputacij posameznih društev, ter je bila celjska čitalnica po predsedniku g. dr. Sernecu zastopana. Pri slavnostni maši v Mozirju so peli slovenski pevci iz Celja in potem se je vršilo blagoslovljene sokolske zastave. Med velikim številom cvekov, ki so se zabijali v novo blagoslovljeno zastavo, sta se omenila dva tudi na čast celjske čitalnice in slovenskega pevskega društva v Celju, ki sta bila zabita po g. dr. Sernecu. Celjski slovenski pevci so tudi sodelovali pri izvršitvi na slavnostni program nastavljenih pesem, ter pri večerni veselici peli “Za gorami dan svita se” uglasbena in poklonjena celjski čitalnici od g. dr. Gustava Ipavica in “Nočna rosa,” ki jo je uglasbil pevovodja celjskih čital-niških pevcev g. Sacher. Vse točke programa so se v občno zadovoljnost izvršile in le prehitro so minile vesele urice v kojih je bilo vse zlo začasno pozabljeno, le sladki spomini na srečne dnove so nam ostali z nado in željo, da bi bila ta svečanost v prebujenje in prospeh našega naroda.” Današnji rodovi seveda ne morejo dojeti tedanjih časov, ko je bil Slovenec hlapec in gospodar tujec. Ustanovitev prvega sokolskega društva na ogroženem Štajerskem, je seveda bila velika prilika za navdušenje zatiranih Slovencev. Dogodek je bil vseslovenski in ne le morda zgolj mozirski. Že samo dejstvo, da je prav v Mozirju bil ustanovljen Savinjski Sokol, potrjuje trditve, da so tu živeli narodno zavedni ljudje. Če upoštevamo, da je tiste čase med Slovenci še vladalo slogaštvo in vrste naroda niso bile razcepljene na več političnih struj, je ta dogodek odmeval v vseh krogih izobražencev, kot tudi med preprostim ljudstvom. V prihodnjem jubilejnem letu se bomo v Mozirju potrudili za dostojen spomin na velike čase narodovega boja in odpora proti tujcem. Planšarski običaji jo nabrati vse šibe za butaro iz istega grma, da se ovce na paši ne zgube. Ko so šli prvič na pašo v Malih Vodenicah (Kostanjevica ob Krki) in ko so kupili novo živino, so pognali prvo iz hleva, slednje pa v hlev z blagoslovljeno leskovo šibo. V Ambrusu v Suhi Krajini - ko so po prvi paši prignali živino domov, so udarili vsako živinče z blagoslovljeno leskovo šibo od butare. V Dolenji vasi pri Ribnici, so gnali živino prvič na pašo s šibo iz cvetnonedeljske butare, da bi se živina na paši skupaj držala. Tudi v Višnji vasi pri Težki vodi so gnali prvič na pašo s šibami od butare. Predno odpeljejo v Beli Krajini živino prvič na pašo, jo pokropijo z blagoslovljeno vodo v obliki križa pred vsako živaljo. Tudi tu mora iz že navedenega razloga pastir paziti na svojo šibo. Zaradi tega jih da v grm in če se sem in tjane najde živinče, vzame eno od teh šib iz grma in tedaj bo krava sama prišla. Število šib je včasih različno. Nekje odrežejo pastirji toliko šib, kolikor živine morajo varovati. Za vsako vrsto živine mora biti druga šiba. Tako ravnajo v okolici Kobarida. Tu so butare narejene iz šopa oljčnih vejic in lorberjevih šib. Nato pa pride toliko vrst šib, kolikor vrst živine se pase. Ko pridejo iz cerkve, polože butaro na posteljo, ali kar je še pogosteje, dajo med klajo živini zelenje od butare. Na Jurjevo udarijo s šibo vsako živinče in pastir mora šibo vzeti s seboj napašo in jo ima dokler je uporabna. Ko so gnali spomladi v Preloki pri Vinici pastirji živino na pašo, so vzeli leskovo šibo iz butare, vzeli so tudi jajce in z njim “po-točali” (povaljali) živino po hrbtu od glave do repa in počez čez vamp, “da bi bila vedno okrogla kot jajce”. V Delaču ob Kolpi so živino, ko je šla prvič na pašo, pokropili, pokropijo jo tudi, ko se prvič “vklene” (zapreže v jarem). V Lazah ob Kolpi so dali vsakemu živinčetu, ko je šlo prvič napašo, malo bršljana od butare. Pastir je gnal živino na pašo s šibo iz “žegna”. Bomo nadaljevali. Še o naših cerhoah Da ne bo pomote: vsi doslej objavljeni podatki so iz poročila v letu 1906. Razumeti jih je treba v luči tedanjega časa. Seveda bo vsak poznavalec kaj lahko ugotovil, da so bile v navedenem poročilu tudi določene napake, predvsem v letnicah okoli gradnje cerkva. Že v uvodu smo na to dejstvo opozorili, naštejmo pa še nekaj napačnih podatkov. Gotovo cerkev sv. Jurija v Mozirju ni bila grajena v trinajstem stoletju, pač pa je tedaj bila tu le kapela. Posebno bi radi poudarili napako pri podatku za cerkev svetega Kanc-ijana na Rečici. Vemo, da je ena najstarejših v tedanji dekaniji gornjegrajski, da pa je pogorela in je bila potem spet pozidana. Tako je tudi v Radmirju, kjer podatki navajajo leto gradnje cerkve svetega Frančiška, ne omenjajo pa, da je tam stala že dolgo cerkev svete Barbare. Skratka, objava navedb v našem članku naj prikaže le način poročanja v letu, ko je bilo izdano navedeno poročilo. Zdaj pa nadaljujmo, kjer smo zadnjič zaključili. Župnija svetega Lovrenca v Lučah Farna cerkev je bila zgrajena leta 1700, ima 5 oltarjev; je dolga 30,8 m in široka 8,6 m. Višina prezbiterija je 8,50 m, same ladje pa 9 m. Stoji na nadmorski višini 5 20 m. Tudi v tem primeru vemo, da je tu stala že pred navedenim letom gradnje cerkev. Podružnični cerkvi: Sveti Anton v Podvolovljeku, cerkev je dolga 18,70 m, široka 6,80 m, visoka pa 6,50 m. Cerkev stoji 648 m višje od morske gladine. Zanimivo, kot podružnico omenja poročilo tudi jubilejno kapelo svetega Cirila in Metoda pod Ojstrico, ki je bila zgrajena leta 1898 in je bila dolga 4 m, široka 3 m in visoka 3 m. Župnija svete Marije v Novi Štifti Tu so podatki bolj izčrpni, saj povedo, da je bila farna cerkev zgrajena leta 15 5 8 in je leta 1850 pogorela. Nova je bila dograjena leta 1853 in ima 5 oltarjev, je 32 m dolga, 14,6 m široka, v prezbiteriju 12,35 m visoka, v ladji pa 15,50 m. Stoji na nadmorski višini 608 m. Podružnični cerkvi: Sveta Marija (Štajn-grob), zgrajena leta 1631, prezidana leta 1873, v dolžino meri 26 m, v širino 7,25 m in v višino 8,10 m. Stoji na 528 m nadmorske višine. Sveti Miklavž: cerkev zgrajena leta 1426, nanovo pozidana leta 1872, je 16 m dolga, 10 m široka in 9,75 m visoka in stoji na nadmorski višini 520 m. Župnija svetega Martina pri Gornjem Gradu (tedaj tudi Sv. Martin za Dreto, sedaj Šmartno ob Dreti) Farna cerkev je bila zgrajena leta 1426, navajajo se 3 oltarji, je dolga 20,4 m, široka 5 m in visoka v prezbiteriju 6,70 m in v ladji 7 m. Stoji na nadmorski višini 371 m. Podružnična cerkev svetega Jošta je dolga 23,90 m, široka 6m in visoka 6,69 m in stoji na nadmorski višini 955 m. Zanimivo, po- Določena verovanja so ljudje zelo spoštovali. Tako so si včasih postavili kar na splošno znana pravila za neko priložnost, tu največkrat omenjamo dogajanje ob rojstvu, poroki in smrti. Tokrat bomo navedli nekaj verovanj v zvezi s porodom in krstom. - Noseča ženska ne sme streči krvi pri klanju, ker se bo otrok nenehno drl. - Noseča ženska ne sme gledati mrliča, da ne bo otrok vse življenje bled. - Nosečnica ne sme dvigati škafa, kajti če bi vtaknila prste v oho držaja, bi trpela zaradi priraščene posteljice. - Svetloba škoduje očem porodnic. - Oče porodnice med tuški (popadki) bere molitvenik, mož porodnice pa moli rožni venec za srečen prod. - Tista, ki dosti po bregovih hodi, težje rodi. - Ko se otrok rodi, ga položijo na prag hiše, ročilo omenja le svetnika Sv. Gervazija in Protazija, ne pa tudi kapele. Pogosto navajajo listine letnico 1426 kot leto gradnje. Domnevamo lahko, da v nekaterih primerih ta letnica ne drži, možno je tudi, da je objekt starejši, so pa pri gornjegrajski gosposki tega leta nastavili evidenco stavb in dokončali urbar, zato se pač ta letnica pogosto omenja. da se pokaže, če bo gospodar - če se zvali proti hiši, bo zagotovo gospodaril na domačiji. - Dojenčka zavijejo najprej v stare obleke, da mu bo v življenju vsaka dobro pristajala. - Ko nesejo dojenčka h krstu, mu položijo med povoje staro hodno platno, da se mu bo v življenju tudi stara obleka “ušikala”. - Da bo porod lažje potekal, zaužije porodnica vsako jutro malo soli z mrzlo vodo, otrok bo imel drobnejše kosti in porod bo lažji. - Da bi imel otrok lepe lase, so ga takoj po porodu umili z materinim mlekom po glavi in ne z vodo. - Prvo vodo, v kateri so umili dojenčka, so uporabili za škropljenje proti grilom (ščurkom). S to vodo so se umili vsi otroci v hiši, da niso dobili srbečice. To je le nekaj primerov iz bogate zakladnice ljudskega verovanja. pečemo etate fotografije Družina na Barbljem (Konjski vrh) okoli leta 1926. Slika prikazuje posvetitev družine Srcu Jezusovemu. Sliko nam je poslal Janez Brglez, Primož 60 (Ljubno). Verovanja ob porodu in krsfu VOZILI SMO: FIAT DOBLO Namenjen kupcem, ki potrebujejo prostor V segmentu udobnih družinskih avtomobilov, ki se lahko uporabijo tudi zaprevoz večjega tovora, se je renaultu kangooju, citroenu beriingu in ostalim pred nedavnim pridružil fìat dobio - avto, ki vsebuje vse tiste malenkosti, ki so jih pri konkurenci pozabili. Zakrajšitestsmo si omenjeni model FiatasposodilipriAvtuŽuntervOkonini. Piše: Igor Pečnik Velika sprednja maska z velikimi režami za prehod zraka pod motorni pokrov daje doblu agresiven videz. Dvakrat predeljene luči se elegantno vključujejo v podobo nosu in dopolnjujejo samosvojo obliko. Velika ogledala nadvehmočnihnosilcihomogočajo eleganten prehod preko strme sprednje šipe v zadnjo polovico vozila, ki navdušuje predvsem s prostorom. Dvoje drsnih vrat, na katera je konkurenca pozabila, omogoča enostaven vstop ali izstop v mestni gneči. Velika zadnja prtljažna vrata omogočajo, da v dobla vtaknete celo euro paleto. Dobio je torej lahko limuzina, karavan, terenec... Gre zgolj za vašo odločitev, za kaj ga boste rabili. Notranjost je presenetljivo velika glede na dejstvo, da dobio meri v dolžino le 4.159 mm. Veliko število odlagalnih mest in velika polica nad doma. Prtljažnik pa tako ali tako omogoča »razdejanje«, saj v osnovni verziji nudi750 litrov, če se pozabavate z zadnjimi sedeži, pa celo 3.000 litrov pomaga loviti manjše predmete. Motorja sta na razpolago dva. Oba malce šibka in ne namenjena športnim voznikom. Z 1,2-litrskim bencinskim motorjem, ki premore 65 KM, bodo družine potovale lagodno in udobno ob skromni porabi. Za še večje varčneže je na voljo 1.9 D, ki omogoča kar 1000-kilometrski doseg. Od Rima do Dunaja, pravijo pri Fiatu. Ste za takšen izlet? Vozili smo model z dizelskim motorjem, ki se lahko pohvali s prožnostjo in nizko porabo goriva, pa še glasen ni pretirano. Lepo potegne iz nizkih vrtljajev, potem pa mu poide sapa. A kmalu dobi dobio tudi noviJTD motor in potem bo zabava tu. Sedenje za volanskim obročem je prijetno. Visokapozicijain v armaturno ploščo vgrajena prestavna ročica vozniku lajšata delo. Lega na cesti je v skladu s Fiatovo prakso, torej je vožnja udobna Dobio je zanesljiv avtomobil,namenjenširokemu krogu kupcev, ki potrebujejo prostor, ne pa športnih zmogljivosti. Pogled v “drobovje” fiata dobla vetrobranskim steklom jamčijo, da prostornine.No,pravegarazdejanjane boste lahko imeli v avtu razmetano kot bo, saj vam mreža na dnu prtljažnika PSC Praprotnik d.o.o. Šaleška c. 15, 331 Tel.: salon: (03) 898 32 20, servis: (03) 898 32 32 AKCIJA popust -110.000,00 sit za FELICIO. Ter presenečenje za vsa vozila iz zaloge! Delovni čas: pon. - pet. od 8.00 -16.00, sobota od 9.00 -12.00 ure Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 V juniju masivni smrekov podboj brez okovja in zaključnih letev že od 5.490,00 sit dalje. __________(V ceno je DDV že vštet.)_ mvžrvtt MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV ADUT MOZIRJE in ŽELEZNINA REČICA CEMENT ARMATURNE MREŽE 9/6 VOBITEKT 3 mm JUPOI151 TEKAPUR Za strešno opeko BRAMAC 10 % popust. BLAGOVNICA MOZIRJE ODDELEK POHIŠTVA-ŠPORT (£) tel.».:583-36-10 Pri nakupu športnih oblaHI ter obutve ADIDAS Vam nudijo 15 % popust. (J) tel.».:583-35-82 (Q. tel. ».: 583-30-55 860.00 SIT 6.000,00 SIT 3.700.00 SIT 3.050.00 SIT 699.00 SIT OGLASI C D TURISTIČNA AGEKCUA fili Tiff Urili, Draga ati In mami! Ker sem bil priden v šoli vej u prosim, da skupcj obečemo GARD ALAND ali se s katamaranomodpeijemovBENETKE. Pokličita na 03/83-90-810 in nam rezervirajta lep vikend. Vcy in šolar AMD JI ' PC konfiguracija (CPU 700Mhz / DIMM 64Mb / DISK 10Gb) i f 06.700,00 s t 15" digitalni monitor (viewpoint) 39.900,00 SIT bv* SLOVENJ GRADEC * P.E. VELENJE * P.E. PTUJ iOTOVINSKO PLAČILO, vsebujejo 19% Dl SLOVENJ GRADEC P.E. VELENJE P.E. PTUJ Celjska cesta 116 Kidričeva 2b Ob Grajeni 1 S /k/Tb SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d. o.o. 1 Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Za vas smo v NAZARJAH odprli trgovino z gradbenim materialom SAM Nazarje Na enem mestu vam nudimo vse za GRADNJO in OBNOVO od temeljev do strehe: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. V MESECU JUNIJU NUDIMO NA VSE IZDELKE 10% GOTOVINSKI POPUST Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro. Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91, 839 47 71; fax: 03/839 47 72 VABIMO VAS, DA SKUPAJ URADNO ODPREMO NAŠO NOVO TRGOVINO, 29.6.2001 OB 14.00 uri. Deset let samostojne Slovenije Obletnice so neke vrste spomin na dogajanja v določenem času na določenem kraju. Naša država Slovenija je torej stara 10 let. To res ni veliko vletih,jepabilovtem času storjeno vse, da smo se Slovenci vendarle in končno organizirali v lastni dr žavi. Ob takih prilikah smo navajeni polagati račune, kaj smo storili, česa nismo, kako smo zaživeli v tej državi in kako se v njej počutimo, govorimo o ekonomskih dosežkih, družbenem napredku in, sedaj na prvem mestu, o vključevanju v evropske povezave. Zelo na kratko smemo reči - z uspehi smo zadovoljni! Seveda so se v tem času in se še dogajajo tudi čudne stvari, ki vznemirjajo ljudi in marsikomu jemljejo zaupanje v oblast. Spominjam se, kako je na balkonu ljubljanske univerze visel dolg napis Svoboda - Demokracija - Pravna varnost, pred univerzo pa množica odločnih ljudi, ki je zahtevala prav te prvine v novi državi; za to je tedaj šlo na ceste tisoče Slovencev. Referendum je pokazal voljo ljudi tako jasno, da tudi največji nasprotniki niso imeli kaj več dodati. Ni bilo lahko tako malemu narodu, kot je naš, doseči sodelovanje z razvitim svetom, ki je končno odločal o naši usodi. Marsikje obotavljivo, pa vendar! Naš predsednik države Milan Kučan je pred nedavnim dejal: “Osamosvojitveno gibanje ni bila igra politikov, bilo je vseljudsko gibanje, v času spopada pa je preraslo v osvobodilno gibanje.” Mislim, da je ta ocena utemeljena, saj smo končno z orožjem v roki uspeli prepričati nekdanjo skupno armado, da v Sloveniji nima več kaj iskati. Če se sedaj ozremo še na pomanjkljivosti, ki jih doživljamo in nas skrbijo, potem se spet UPRAVNA ENOTA MOZIRJE spomnim na napis na univerzi. Demokracija je sodobno sožitje naroda ali narodov, zahteva pa osveščenost ljudi, saj demokracija ne sme biti anarhija. Ali morda drugače, ko je nekomu v prednost, je demokrat, ko pa drugi to terja kot pravico, pa pozabi, da je kdaj o njej govoril. Seveda je tako ne moremo in ne smemo zlorabljati. Pravna varnost je prvina reda, ta pa spet temelj organiziranega sožitja. Tu bi kazalo pripomniti, da marsikdaj nismo sposobni uživati dobrobit demokracije - ker je ne razumemo ali pa zlorabljamo. Pravna varnost je temelj družbe, ki spoštuje zakonitost. Tudi tu žal ni vse najbolje. Ljudje ne dosežejo svoje pravice, ker enostavno ne pridejo na vrsto na sodiščih. Malega človeka vse bolj opažamo, ko gre za kršitve socialnih pravic. Vodilni jih tako ali tako pojmujejo po svoje, vedno pa v svojo korist. To so boleče točke našega vsakdana. Oblast je sedaj vse preveč zaposlena z napori za približevanje “Evropi”. Tako se pač marsikaj dogaja tudi v škodo državljanov. Neneh- no se večajo socialne razlike, res je, da so te povsod, toda tako hudih razlik moderne družbe ne dovolijo. Seveda moramo pritrditi tistim, ki verjamejo v to, da bo naša država postopno uredila tudi ta neugodna razmerja. Da bi jih le. Končno, deset let je premalo za neko tradicijo, to moramo priznati in biti morda bolj strpni. To pa naj bi upoštevali tudi v medsebojnih odnosih, ko je politizacija družbe že tako močna, da strpnosti skoraj ni več, žal pa je marsikje sovraštvo. Premalo nas je, da bi se lahko in smeli sovražiti. Svetovni nazor ne sme biti vzrok za razprtije, je pa lahko povod za dialog pametnih... Bodimo ponosni na pridobitve, spoštujmo se, imejmo tudi razumevanje za drugače misleče, združevati nas mora narodna zavest, sicer bomo našo nacionalno identiteto v načrtovanih okoliščinah kaj lahko izgubili. Pomislimo, kaj vse so naši predniki storili, da so nam ohranili domovino in naše kulturno izročilo! Veseli in ponosni smo lahko, da živimo v tako lepi deželi, kot je naša Slovenija! Aleksander Videčnik Državljankam in državljanom čestitamo ob dnevu državnosti in 10-letnici samostojne države Slovenije! Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek s sodelavci in sodelavkami^ ALFRED BOŽIČ IZ MOZIRJA: “Šlo je za obrambo domovine” Leta 199O je bil Alfred Božič po prvih demokratičnih volitvah imenovan za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine takrat še skupne občine Mozirje. To je bil čas, ko je bilo potrebno odločitve sprejemati tako rekoč v trenutku, še posebej ob osamosvajanju Slovenije. Dogodki so se razvijali v pravo smer, v danem trenutku pa je bilo breme odločitev velikokrat prav na plečih predsednika izvršne občinske oblasti. Prva odločitev po zasedbi položaja predsednika občinske “vlade” je bil upor proti predaji orožja. Stvari so bile precej nejasne, se dogodkov izpred desetih let spominja Božič. “Bili smo še v Jugoslaviji in grožnja z vojaškim sodiščem je bila realnost. Prvi hip je molčalo tudi republiško vodstvo, vključno s Kučanom, tako da nam ni bilo vseeno.” Seveda tudi obisk generalov Ivana Hočevarja in Konrada Kolška v Mozirju ni bil posebno spodbuden. Predvsem Hočevarjev ton pogovora je bil napadalen in vzvišen, grožnja z vojnim sodiščem je bila sestavni del njegovega besednjaka. Božič se spominja, da je takrat Kolšek deloval precej bolj pomirjevalno. “Ivane, ono oružje, što ga imaju, za pola sata smažemo s našim oružjem,” je ocenil položaj takratni komandant zagrebške armadne oblasti. Navsezadnje je bil po činu in položaju višji. “Razumel sem, da je Kolšek pomagal meni,” ocenjuje uro in pol trajajoč pogovor Alfred Božič, kateremu se je pridružil tudi predsednik skupščine občine Andrej Presečnik. “Kasneje sem izvedel, da je v Beogradu obstajal seznam, pokateremnaj bivSlovenijizaprli vse politike. Menda je bil celo napravljen načrt za ta- Alfred Božič: “Razumel sem, da je Kolšek pomagal meni.” (foto: Ciril Sem) borišče. Seznama sta bila pravzaprav dva - na prvem so bila zapisana imena prve lige slovenskih politikov. Drugi je obsegal okoli 300 ljudi, med drugim vse, ki so se uprli predaji orožja. Iz občine Mozirje sva bila te ‘časti' deležna s sekretarjem sekretariata za ljudsko obrambo Nikom Purnatom”. Z vsem spoštovanjem do takratnih dogodkov je vendar treba pošteno zapisati, da se je Zgornja Savinjska dolina srečno izognila neposrednim vojaškim spopadom. Čeprav je bilo precej resno in zateglo, pravi Božič. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Vsi dokumenti, vključno z evidencami vojaških obveznikov, ki bi bili za JLA še kako zanimivi, so bili še pravočasno preneseni na tajno lokacijo. “Vedeli smo, da se s tridesetimi spedala, ki so bili razporejeni okoli občinske zgradbe, ni mogoče resno zoperstaviti močnejšemu nasprotniku, če bi seveda napadel. Veste, ko enkrat pokličeš občane, ne glede na priimek in ime, in jim zaupaš pravo strelivo, občutki niso prijetni. Ne morem predvideti, kaj bi se dogajalo, če bi dejansko spregovorilo orožje. Med vojaki ni bilo ‘caga-vcev’. Ljudje so se zavedali, da gre za obrambo domovine.” Savinjčan Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo čutimo... (Ivan Cankar) V POČASTITEV 10. OBLETNICE DNEVA DRŽAVNOSTI Vas vljudno VABIMO na prireditve, ki smo jih ob tej priložnosti pripravili: Petek, 22.06.2001 I9.OO Otvoritev pregledne razstave likovnih ustvarjalcev društva GAL v galeriji kulturnega doma Mozirje 20.30 Kresovanje v Borseki na Rečici ob Savinji Sobota, 23.06.2001 19.30 Kulturna prireditev v počastitev 10. obletnice Dneva državnosti v dvorani kulturnega doma Mozirje 21.00 Kresovanje z velikim ognjemetom na Brdcah Nedelja, 24.06.2001 7.00 Sveta maša za domovino v cerkvi Sv. Jurija v Mozirju Občina Mozirje, društva in organizacije f NAZARJE JJmm. " OBČINA NAZARJE \^J Ob 10. obletnici slovenske države iskreno čestitamo vsem občankam in občanom občine Nazarje! Župan in občinski svet \ J INTERVJU: NIKO PURNAT, SEKRETAR ZA LJUDSKO OBRAMBO NEKDANJE OBČINE MOZIRJE Meseci, ko se je rojevala samostojna Slovenija Osamosvojitveni dogodki v Sloveniji so tesno povezani z razpadom takratne Jugoslavije. Razkroj socialistične države je bil nepredvidljiv proces, ki je Slovencem ponudil zgodovinsko priložnost, ki se zdi ob desetletnici samostojnosti samoumevna in edina verjetna. Niko Purnat, “obrambni minister” takratne skupne občine Mozirje, je gotovo eden tistih, ki so imeli od blizu opraviti z rojevanjem Slovenije in gotovo med ključnimi, da je Zgornja Savinjska dolina izšla iz desetdnevne osamosvojitvene vojne brez prelite kaplje krvi. Obdobje desetih let nekoliko zamegli razne spomine, tudi pomembne in enkratne, na takratne dogodke. Osebno me ti niso presenetili, saj smo se v štabu TO pripravljali na morebitno osamosvaj an-je oziroma na dogodke, ki so se pozneje zvrstili po nekakšnem scenariju oboroženega odpora. Nekateri tuji novinarji so poskušali te dogodke izničiti na nivo igre. Resnica je, da je šlo za temeljite priprave in analitične presoje. • Nekateri menijo, da se je Zgornja Savinjska dolina po sreči ali naključju povsem izognila resnim konfliktom. Da na tem prostoru vojne v pravem pomenu besede ni bilo... Res je, čeprav moramo vedeti, da bi se lahko dogodki razpletli tudi drugače. Ne smemo pozabiti, da smo bili obmejna občina z obmejno stražarnico in vojaško enoto v Logarski dolini, kjer so se odvijale najbolj napete, lahko bi rekli, tudi dramatične zadeve. Velika zasluga Viktorja Knausaiz Solčave in protidiverzantskega voda je, da se je komandir karavle višji vodnik Velibor Lukovič, skupaj z moštvom devetnajstih vojakov, odločil za miren razplet situacije. Dobro se spominjam, ko so jih popoldne pripeljali v Mozirje. Sekretariat je nič krivim in preplašenim fantom preko RK priskrbel civilne obleke, dobili so potreben denar in v nekaj dneh so lahko odšli domov. Prepričan sem, da je bil višji vodnik Lukovič, ko se je bilo potrebno odločiti za prestop v enote slovenske vojske, v izredno težkem položaju. Na eni strani zavezan izpolnjevanju ukazov in na drugi strani poročen z domačinko, tako rekoč Solčavan. Nasproti so si stali ljudje, ki so bili sokrajani. Najin razgovor se je začel ob sedmi uri zvečer, končala pa sva okoli ene ure zjutraj. Zadeve sva poskušala osvetliti z vseh zornih kotov, predvsem v pozitivnem smislu za Lukoviča. Kljub vsemu sem videl, da je zanj psihološki pritiski prehud, zato sem v nasprotju s pravili nekoliko tvegal in ga spustil domov. Malo po četrti uri zjutraj se je vrnil v spremstvu žene, podpisal izjavo o prestopu in se kasneje zaposlil v enotah TO. Kljub vsemu, kar se je dogajalo pozneje, trdim, daje bil Velibor Lukovič pravi človek, bil pa je tudi izredno vesten starešina. Če bi se kasnejši dogodki òdvij ali v drugo smer, bi ti ljudje veljali za izdajalce, kar pa je nekaj najkrutejšega kar lahko doživi vojak. Dejstvo je, da so se dogodki odvrteli z filmsko hitrostjo. Mislim, da pozabljamo na ljudi, ki so takrat držali prst na petelinu in se zavedali, da tudi nasprotna stran doživlja podobne trenutke. Šlo je za vprašanje, kdo bo v vojni živcev močnejši. • Helikopter, ki je pristal na Golteh, je sprožil številne špekulacije. Velenjska stran ima svojo razlago dogodkov, ki se nekoliko razlikuje od zgornjesavinjske ... Niko Purnat (foto: Ciril Sem) Nekatere izjave so resnično nekoliko izkrivljene in sicer v smislu, da je območni štab Velenje odigral edino in popolno vlogo. Ne mislim kritizirati, ampak pozabljajo, da je imela takratna občina Mozirje svoje enote TO. Prvo sporočilo, ki smo ga dobili s policijske postaje Mozirje na sekretariat, je bilo, da je helikopter gazela z dvema aktivnima starešinama pristal na območju • Po bitki je lahko biti general. Začelo se je pravzaprav nekaj mesecev prej, ko občina Mozirje ni izpolnila ukaza o predaji orožja enotam JLA. To je bila verjetno pogumna odločitev, čeprav se zdijo dogodki z današnje perspektive povsem predvidljivi. Vsi dogodki, o katerih sva govorila, imajo korenine v maju leta 1990. To so bili časi, na katere se moramo spominjati s kančkom ponosa, čeprav so se nekatera dejstva namerno izkrivljala. Komur je poznano takratno vojaško razmišljanje, ve, da ni šlo za enostavne odločitve. Spominjam se ukaza, ki je prišel na pokrajinski štab v Celje, z oznako strogo zaupno, državna skrivnost. Šlo je za najvišjo vojaško skrivnost in nikakor si ne bi smeli dovoliti o vsebini obveščati civilnih struktur. Kljub vsemu sem se zavedal, da sem v civilni službi, seveda pod vojaško hierarhijo. Kot drugo mi je bilo jasno, da smo imeli skladiščeno orožje, ki je bilo namenjeno TO in civilnim strukturam. Potegnil sem ločnico med starim orožjem M48, ki je pripadalo JLA, in sodobnejšim orožjem, ki je bilo kupljeno iz sredstev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. To se pravi s strogo namenskimi sredstvi občine, na podlagi odločitve takratnega izvršnega sveta oziroma skupščine občine. Po ukazu naj bi predaja potekala v petek, 17. maja, ob 17. uri, pred skladiščem v gradu Vrbovec. Tega dne sem kljub strogi prepovedi z razmerami seznanil Alfreda Božiča, predsednika IS, in Andrej a Presečnika, predsednika skupščine občine, “Po tehtnem premisleku in številnih razgovorih smo orožje preselili za tovarniške plotove. Po takratnih predpisih JLA ni imela vstopa v tovarne in drugo, vse tovarne so imele organizirano celodnevno vratarsko službo. Na GG Transport, Cinkarni v Ljubiji in na mozirski Komunali so bili brez pomislekov pripravljeni odstopiti prostore.” Mozirske planine, v bližini planinskega doma. Iz sporočila je bilo jasno samo, da je priletel iz koroške smeri in nič več. Seveda je bila reakcija temu primerna. Takoj sta bila aktivirana ljubenska četa in diverzantski vod v polni pripravljenosti za blokado tega prostora. Dokler nismo zvedeli, da želita pilota prestopiti na našo stran, smo delovali maksimalno resno in v popolni pripravljenosti. Dramatičnost je bila v tistih dneh na vrhuncu. Fantje so preko televizije spremljali dogodke v Sloveniji, bila je prava vojna, v tem času so padle prve žrtve. Pilota prebežnika sta po nekajurnih razgovorih podpisala prestopno izjavo, za helikopter pa je poskrbela enota TO iz Velenja in ga demontiranega skrila. vsi skupaj pa smo bili presenečeni nad pasivnostjo republiškega vodstva. Ob napovedani uri je prispelo osem tovornjakov in štirinajst vojaških policajev s starešino, vedeti pa je treba, da so tistega dne oddali orožje v Laškem in Šentjurju. Odločeni smo bili za pasivno predajo, na en tovornjak smo postopoma naložili nekaj zabojev starih pušk. Pritisk vojske je bil silovit. Starešina je navezal stike s komando vse do generala Konrada Kolška, vsaj tako je bilo slišati. Tovornjaki so bili pred skladiščem do enih zjutraj, ves čas pa smo se poskušali pogajati. Obenem smo uspeli celo tistih nekaj starih zabojev vrniti v skladišče. Naslednji dan so se tovornjaki vrnili, na razširjeni seji predsedstva pa je bil sprejet sklep o skupni odločitvi brez individualne odgovornosti. Sklep sem posredoval na pokrajin- “Takoj po končani vojni so dogodki odigrali svoje in mislim, da je strankarski razvoj v določenem delu izkoristil osamosvojitveno vojno v politične namene.” (foto: Ciril Sem) ski štab v Celje in okoli enajste ure dopoldne so se vojaški tovornjaki v celjsko kasarno vrnili brez orožja. Ob tem ne smemo pozabiti, da je 16 štabov v takratnih občinah obdržalo 27.000 kosov orožja. Edino, s katerim smo nekaj mesecev kasneje oborožili manevrske strukture narodne zaščite. • Šlo je za nevarno igro na robu prepada ... Kaj pa govorice, da ste del orožja preselili na rezervne lokacije in da so ljudje pravzaprav varovali prazno skladišče? To je zmota. Orožja takrat še bilo v skladišču. 16. maja je bil izdan ukaz o predaji, čez tri dni je prišel v kontrolo sam general Kolšek s tremi predstavniki republiškega štabaTO, in sicer s pretvezo, da nimamo organiziranega varovanja skladišča, kar seveda ni bilo res. Stražarsko službo smo organizirali in tudi obnašali smo se po vseh predpisih stražarske službe. Orožje smo potem varovali do konca novembra 1990 in bili vseskozi izpostavljeni silovitim pritiskom vo- jske in tudi republiškega štaba, ki je bil v tistem času bolj lojalen generalom JLA kot civilnim s trukturam. Intenzivnost pritiskov se je stopnjevala do te mere, da smo se odločili orožje preseliti na tajne lokacije. Odločitev je bila težka in odgovorna, predvsem za tiste domačine, ki so skrivali orožje. Zamislite si, pod kakšnim psihičnim pritiskom bi živeli, če bi imeli na svoji domačiji skrite zaboje z orožjem. Po tehtnem premisleku in številnih razgovorih smo orožje preselili za tovarniške plotove. Po takratnih predpisih JLA ni imela vstopa v tovarne in drugo, vse tovarne so imele organizirano celodnevno vratarsko službo. Na GG Transport, mozirski Komunah in v Cinkarni v Ljubiji so bili brez pomislekov pripravljeni odstopiti prostore. Samo del oborožitve za sekretariat za ljudsko obrambo smo imeli pri Petru Brezovniku, Borsečniku s Poljane nad Rečico. Globalno gledano je bil odpor v Zgornji Savinjski dolini resen, bili smo v popolni pripravljenosti. Brez angažiranja civilnega prebivalstva bi bila TO nič drugega kot stalno lačen človek s puško, brez municije in pred zaklenjenimi vrati, kaj takega se v naši dolini ni zgodilo. V času pred desetdnevno vojno in med njo so bili civilni prebivalci in “naša vojska” tesno povezani. • Omenili ste generala Kolška. Kakšna in kolikšna je bila njegova vloga v tem prostoru -če prav razumem je dosledno zagovarjal stališča JLA? Osebno sem se srečal z njim dvakrat. Prvikrat se je to zgodilo v najtežjih trenutkih, takoj po ukazu o predaji orožja. General Kolšek je ravnal popolnoma skladno s takratno usmeritvijo jugoslovanske armade. Po mojem poznavanju stvari negativno in protislovensko. Pozneje svase srečalavčasu katastrofalnih poplav. Vojska je bila pripravljena pomagati s precejšnjim številom vojakov, konkretno v Lučah, vendar smo se po tehtnem premisleku njihovi pomoči elegantno izognili. Takrat je Kolšek deloval precej mogočno. Vzvišeno je hodil po dolini, čeprav mislim, da so mu bili približni scenariji kasnejših dogodkov vsaj v grobem že znani. Ne želim biti krivičen, vendar mislim, da se je želela armada ponovno prikupiti ljudem. Zamere in nesoglasja so vendarle bile takrat šele v fazi raz- voja in nikakor ne smemo mimo dejstva, da je vojska ogromno pomagala s postavitvijo mostov na Ljubnem in v Lačji vasi. In dva mostova sta takrat pomenila ogromno. • V času poplav je torej vojska odigrala pozitivno vlogo? Generalno gledano brez dvoma. Ne moremo mimo še ene slovenske značilnosti, ki je očitno tudi zgornjesavinjska. Tako na državnem nivoju kot tudi pri nas se je kmalu po osamosvojitvi politika dobesedno sprla med sabo... V stiski znamo ljudje strniti vrste. V Sloveniji in tudi v Zgornji Savinjski dolini ni čisto nič drugače. Takrat smo bili popolnoma enotni. Novo občinsko vodstvo iz vrst Demosa, se je odločalo brez sleherne želje po nadvladi nad starimi silami, da se tako izrazim. Takoj po končani vojni so se dogodki odvili po svoje in mislim, daje strankarski razvoj v določenem delu izkoristil osamosvojitveno vojno v politične namene. Verjetno je zaradi tega še danes v državi več pogledov, čeprav upam trditi, da smo imeli pred desetimi leti razčiščene in jasne cilje. Danes se na takratne dogodke gleda preveč strankarsko in celo individualno. Osebno čutim nekoliko razočaranja, verjetno bi bili občutki drugačni, če bi bil strankarsko angažiran. Zdi se, daje novejšazgo-dovina še premlada za objektivno analizo. Danes imajo možnost govoriti in presojati o teh stvareh ljudje, ki jih takrat večinoma ni bilo zraven. Predvsem pa je narobe, da se o takratnih dogodkih presoja s političnega stališča. • V glavnem imajo takratni mobiliziranci priznan status vojnega veterana, z vsem, kar sodi zraven. Vam zaenkrat država ta status še odreka... Ugotovitev je točna. Nisem preveč malenkosten, vendar mislim, da gre za svojevrsten paradoks in sramoto. Vsekakor lahko svoje takratno početje vsak trenutek argumentiram s potrebnimi dokumenti. Po zakonu o vojnih veteranih je do statusa vojnega veterana upravičen tisti, ki je bil v času vojne zaSlovenijo aktiviranv oborožene sile. Očitno mesto sekretarj a na sekretariatu za ljudsko obrambo zakonska togost ni opredelila, čeprav smo izvrševati popolnoma vojaške zadeve. Težave imam z dokazovanjem, res pa je, da vse skupaj uveljavljam tudi zaradi krivic, ki so jih bili deležni še nekateri, ki so bili tako ali drugače direktno povezani z vojnim dogajanjem, saj so ščitili evidenco vojaških nabornikov JLA, zagotavljali materialno in zdravstveno oskrbo, bili angažirani pri postavljanju barikad, premeščali orožje na tajne lokacije in še bi lahko našteval. Sekretariat pa je bil s stalno sestavo koordinator med enotami TO na terenu ter območnim štabomTO tam, kjer so biliz reorganizacijo ukinjeni OŠTO. Naj podkrepim besede s podatkom, da priznanje za delovanje v manevrski strukturi s podpisoma obrambne-gaministrajanezajanšeinnotranjega ministra Igorja Bavčarja za nekatere upravne organe ne velja kot uradno dokazilo. Oprostite, vendar zame je to naj višji akt Prav tako imam dokazilo, da sem varoval zabojnik z minsko eksplozivnimi sredstvi v neposredni bližini lastnega doma Še veliko tega bi lahko navedel, vendar je vse skupaj za nekatere premalo. Občutek imam, kot da nekdo zavi-raizvedbo postopkov. Po drugi strani pa imam informacije, da so nekateri postati vojni veterani na podlagi nezanesljivih pričevanj. Razpolagam s podatkom, da je bil nekdo, o imenih ne žetim govoriti, razporejen na dolžnost v enoti, dežural pa je lepo doma. Trmast sem in prišel bom do kraja, pa ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi drugih upravičencev. Na zvezi veteranov vojne za Slovenijo in na ministrstvu za obrambo mi na dopise odgovarjajo, da ni o vir. Vendar nihče ne da iz rok uradnega potrdila. • Zdi se torej, da se ponavljajo absurdi, ki so zaznamovali Slovence tudi po drugi svetovni vojni. Vse kaže, da je slovenska država še tako mlada in nezrela, da podpisa dveh ključnih ministrov v osamosvojitveni vojni veljata manj kot volja navadnih birokratov. Popolnoma se strinjam! Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan “Po zakonu o vojnih veteranih je do statusa vojnega veterana upravičen tisti, ki je bil v času vojne za Slovenijo aktiviran v oborožene sile. Očitno mesto sekretarja na sekretariatu za ljudsko obrambo zakonska togost ni opredelila, čeprav smo izvrševali popolnoma vojaške zadeve.” DOMAČIJA BREZOVNIK V POLJANAH NAD REČICO OB SAVINJI Pozabljeni od države Nobena vojska ni dobra in najslabši mir je boljši. Za mir smo ljudje pripravljeni žrtvovati mnogo več, kot se zdi v normalnih pogojih življenja. Borsečka kmetija nad Rečico pod stenami Mozirske planine na skoraj 900 metrih nadmorske višine je bila poznega jesenskega dne leta 1990 cilj štirim možem iz t. i. vojnega odseka v Mozirju. Pritiski generalov jugoslovanske armade so se stopnjevali, orožje sekretariata za ljudsko obrambo je bilo potrebno preseliti na varno lokacijo. Božo Križnik, Franc Slapnik, Dane Pungartnik inStaneMiklavžičsostopili pred Petra Brezovnika, gospodarja samotne domačije. Za 14 dni, če je mogoče, potem bomo orožje odpeljali, so pojasnjevali možje. “Nisem bil presenečen in tudi strahu nisem občutil, čeprav je občutek, ko veš, da imaš v hiši ogromno orožja, neprijeten Strah se je prikradel pozneje, ko seje začela vojna,” pripoveduje Peter Br-ezovnik. Orožje je Peter osebno prepeljal iz nazarskega samostana, 14 dni pa sejerazpotegnilonapolletaPolegnjega stasamoženaOlgainočeJoževedelaza vsebinozamaskiranihzabojevvkotu delavnice. Stara mati in oče sta bila prepričana, daje shranjen cement... Borsečnik se zaveda, da je postavil tistikrat usodo domačije nakocko in je kljub vsemu na poseben način hvaležen zaizkazano zaupanje. Pa vendar si pištole v hiši ne želi nikoli več, dodaj a žena Olga Pomembno je, da se je ohranil mir, zadnjainnajvišje ležeča samotna kmetija je bila in ostaja na nekakšnem udaru. Premajhna nape-tostelektrike, trije kilometri makadamske ceste do domačije in vse ostalo, tudi zimsko čiščenje ostaja na gospodar-jevihplečih...Otrokejepotrebnovlast-ni režiji dnevno voziti v sedem kilometrov oddaljeno Rečico. Vendar je bilavtistihmesecih skoraj sleherna misel in beseda povezana s skritim orožjem. Dežurstvo nočindan, poskrbeti je bilo potrebno za domače fante, ki so jih poklicali k orožju. Za hrano in vse ostalo se ni vprašalo... vsem so odmerjali, kot da so iz hiše. Nekjevpodzavesüpajekljuvalo vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se vse skupaj obme. Zdaj že pokojni oče Jože je bil zaskrbljen. Preko sto ovac in še jagnjiči, nekaj glav goveje živine in trije konji, s katerimi še obdelujejo njive. V tistih bregačah, kjer je bolj malo gozda in 24 hektarjev obdelovalne zemlje, sije drugačnost težko zamisliti. Koje sesulo elektriko, je vojni odsek posodil agregat, dodaja gospodar Peter, ki je skupaj z ženo Olgo prepričan, da je država pozabila na njihovo hribovsko zakotje. Takrat, ko jih je rabila, da, takrat so bili dobri. Vetrovi pa vejejo z vseh strani, danes nič manj kot pred desedetjem. V vsem času ni niti enkrat pogledal vsebine zabojev in po mnenju države je za status vojnega veterana njegov prispevek in prispevek celome kmetije premajhea Borsečkakrnetijaje m od nekdaj - samotna in brez pomoči je znala preživeti. In bo znala tudi v prihodnje. Savinjčan Za temi vrati je Peter Brezovnik varoval zaboje z orožjem TO (foto: Ciril Sem) glinIPP Nazarje, Lesarska 10, Tei: 03/83-98-550 Čestitamo ob dnevu državnosti SOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI info.: tel./faks: 03/58-43-296 GSM: 041/402-456, 04I/616-056 NUDIMO VAM: - informativne - poizkusne tečaje - začetne "L” tečaje - nadaljevalne "A" tečaje - tečaje ekstremnih situacij -poletite v tandemu - svetovanje pri nakupu opreme Čestitamo ob dnevu državnosti Republike Slovenije! O B M O Ć N A OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE »Obstaja vera, ki gore premika, in to je vera v lastne sile!« (Marie von Ebner Eschenbach) In ta vera je Slovencem rodila sadove 25. 6. /99/. OB PRAZNIKU DRŽAVE ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANOM! OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE VIKTOR KNAUS IZ SOLČAVE Psihološke brazde za vse življenje Ob prelomu tisočletja, na začetku zadnjega desetletja dvajsetega stoletja, v dneh, ko se je rojevala samostojna Slovenija in so se risale nove meje svetovnega zemljevida, med drugimi simbolno in zelo razpoznavno stoji tudi Viktor Knaus iz Solčave. V dneh in urah, ko je na izpostavljenih žariščih tekla človeška kri, ko je bilo nezaupanje med nekdanjimi sodržavljani - ki so se zaradi spleta okoliščin nič krivi znašli na nasprotnih straneh s prstom na ognjenem orožju - skoraj popolno, se je zavedal, da še tako lep granitni spomenik ne more nadomestiti človeških življenj. Viktor Knaus (foto: Ciril Sem) Napetosti niso dobre, se po desetih letih Knaus spominja dogodkov, ki so se odvijali v Logarski dolini, v neposredni bližini državne meje, katero je vestno varovala obmejna enota JLA z višjim vodnikom Veliborjem Lukovičem na čelu. Usoda je hotela, da so uperili orožje drug v drugega sosedje in dolgoletni prijatelji iz Solčave. “Nekaj časa sem bil oficir TO, ko pa sem se preselil v Solčavo, profesionalne kariere nisem nadaljeval. Sem pa pomagal oblikovati določene stvari v mozirskem občinskem štabu, predvsem pa sem dobro poznal višjega vodnika Lukovica, ki je bil izredno sposoben vojak in starešina. Po vsem, kar sva preživela, je pomembno, da sva enaka ali še večja kolega kot pred razpadom bivše Jugoslavije.” Viktor Knaus ne govori v prazno, zato ga razne zgodbice ter zlonamerne interpretacije nekaterih, ki o takratnem dogajanju nimajo pojma, milo rečeno, motijo. Po mobilizaciji dela enot TO je poveljnik 89. območnegaštabaTO major Jože Prislan v Robanov kot poslal 127. jurišni odred TO iz Velenja. V neposredno bližino doma sester Logar in obmejne stražnice JLA pa je bil napoten 193. diverzantski vod iz Mozirja. Logarska dolina je bila tudi cilj dela 131. pro-tidiverzantske čete iz Velenja in dela protidesantne čete. V bližini kmetije Bukovnik je bil razporejen 123. samostojni vod Solčava, v katerega so bili vključeni solčavski fantje, med ostalimi tudi znana citrarja Gradišnikov Karli in Robanov Franci. Po razporeditvi enot je poveljstvo prevzel stotnik Knaus, saj je kot domačin dobro poznal ozemlje in razmere. “Ko se je začelo razporejanje enot, so ljudje prihajali z mešanimi občutki. Nekateri s strahom, spet drugi s preveliko vnemo po akciji, kar je strašna težava v vsaki vojski. Ljudje, ki delajo neumnosti, velikokrat sprožajo človeške in materialne žrtve,” se spominja Viktor Knaus. Med napredovanjem jurišnega odreda proti meji je bilo ugotovljeno, da je odšel z graničarji na mejo tudi poveljnik stražnice Lukovih, ki pa se je kmalu vrnil v Logarsko dolino. Pripadniki TO so se neovirano razmestili ob meji, prehod čez mejo na Pavličevem sedlu je onemogočala samo še stražnica z 19 vojaki in poveljnikom. “Že po nekaj telefonskih pogovorih smo dosegli status quo. Vojaki niso hodili na mejo, mi pa smo jih pustili v karavli, a ni bilo tako enostavno, kot se sliši,” je povedal Knaus. “V ljudeh je bilo veliko gneva, vemo, da so v tem času že padle prve žrtve. Prevelika doza adrenalina in prst na petelinu lahko pomeni samo močan oborožen spopad. Biti moramo realni, če let- ijo krogle na obe strani, so tudi mrtvi na obeh straneh... to pa ni bil moj cilj. Bolje počasi doseči pameten dogovor, kot se na hitro skregati. Na sugestijo majorja Prislana sem poklical poveljnika Lukovica in mu predlagal kompromisen dogovor, ki bi zadovoljil obe strani. Predvsem pa brez nepotrebnega streljanja. Pozneje sem s kmetije Podbre-žnik poklical šeenkratinse dogovoril, da pridem v stražarnico osebno. Brez orožja. Lukovih mi je zagotovil popolno varnost. Srečanja se spominjam, kot bi se zgodilo včeraj. Zdelo se mi je, da oba ne razumeva, kaj se pravzaprav dogaja. Najino prijateljstvo in spoštovanje je bilo postavljeno na življenjsko preizkušnjo. Zaradi nekoga tretjega sva postala nasprotnika. Hitro sva ugotovila, da nisva glavna akterja te igre, vendar na tem področju pač odločava o varnosti ljudi, katerim sva tisti hip poveljevala. Tu moram jasno in odločno poudariti, da je bil poveljniku Lukovicu ponujen prestop v slovensko vojsko, o nobeni predaji ni bilo govora. Po krajšem medsebojnem pogovoru so se pripadniki JLA odločili in predah orožje. Lukovih je zahteval, da se ne sme njegovim vojakom nič zgoditi in je tudi osebno pregledal, če so dobro preskrbljeni. V nekaj dneh so odšli domov, živi in zdravi, višjemu vodniku smo zagotovili popolno varnost pred protiobveščevalno službo, mejni prehod Pavličevo sedlo pa je bil eden prvih odprtih v Sloveniji,” se spominja Knaus. Sam prestop se je zgodil skoraj sočasno s prestopom pilotov helikopterja, kije pristal na Golteh. Ti ljudje so bili med prvimi, ki so nadaljevali kariero v slovenski vojski. Številne nepreverjene in izkrivljene verzije o dogajanju so kot nočna mora legle na določene ljudi. Tako močno, da se ne želijo pogovarjati o travmah, ki so jih preživljali. Krutost ne pozna me j a, pa vendar “ne podcenjujem spopadov, ki so se dogajali v Sloveniji. Moram pa reči, da smo bili ponosni nase, ker smo zadevo rešili na človeški in plemenit način. Odnos višjega vodnika Veliborja Lukovica je pomembno prispeval, da se je odvilo, kot se je,” spravljivo, vendar neomajno pribija Solčavan Viktor Knaus. Savinjčan bag GDABENČEK Pni Petni" Mozirje, Na trgu 7 (GßABNEBJIVA HIŠA) Tel.: 031/348-637 Skupaj s samostojno Slovenjo smo zaceli tudi ml Z vami smo ie 10 let Ostanite z nami tudi v novem desetletju! »Tu moram jasno in odločno poudariti, da je bil poveljniku Lukovicu ponujen prestop v slovensko vojsko, o nobeni predaji ni bilo govora. Po krajšem medsebojnem pogovoru so se pripadniki JLA odločili in predali orožje.« KO JE PRED DESETIMI LETI NA GOLTEH PRISTAL HELIKOPTER JLA... »Gospod stotnik, predajava helikopter gazela slovenski vojski« 28. junija I99I v dopoldanskem času je poveljnik 89. območnega štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan prejel sporočilo, da iz smeri Paškega KozjakaprotiUršljigori leti helikopterJLA. Takoj jeukazalpripravljenostenotzaprotidesantni boj, sledilopa je sporočilo, da je helikopter verjetno pristal na Smrekovcu ali Golteh. 111. četi KS Ljubno, Zaščitnemu vodu Mozirje in posebni enoti, ki je varovala zbirni center na Smrekovcu, je bila ukazana takojš- nja blokada omenjenega območja z navodilom, da se na pilote ne strelja, ampak se jih po možnosti žive zajame. Teritorialci so prebarvan helikopter označili z oznako 001 TO Velenje (foto: arhiv 89. OŠTO Velenje) Ker so se enote zaradi težko prehodnega terena počasi premikale, je poveljnik Prislan izdal ukaz, da iz poveljstva štaba na Golte takoj kreneta stotnika Slavko Korenič in Marjan Hudej, katerih naloga je bila koordinacija blokade desanta. Po njunem odhodu iz štaba je And Kačičnik, zaposlen v RTC Golte, sporočil, da sta se v hotelu pojavila dva pilota, ki želita vzpostaviti stik s poveljstvom TO. Ekipa delavcev RTC Golte je nemudoma pričela z maskiranjem helikopterja, pri čemer je sodeloval tudi oddelek mozirskega zaščitnega voda Ko sta Slavko KoreničinMarjanHudej okolienajsteureprispelanaGolte,stase najprej srečala s predstavniki podjetja RTC Golte, nato pa še s pilotoma Po vstopu v jedilnico hotela je izza mize vstal pilot, zanjim še tehnik, najprej salutiral, nato pa predal raport: »Gospod stotnik, predajava helikopter gazela št 66O slovenski vojski.RaportirastotnikJože Kalan in tehnik Bogo Šušteršič« Stotnik Korenič je oba seznanil z osnovnimi pravicami in nadaljnjimi postopki ter jima zagotovil, da bo Teritorialna obramba poskrbela zanju in ju v skladu s pozivom Republike Slovenije obravnavala kot pripadnika TO. Enota Teritorialneobrambe,kijebilanamešče-nanaSmrekovcu,jezavarovalaobmočje pristanka in nadaljevala z maskiranjem helikopterja, saj so v tem času letala JLA preletavala območje in med ostalim raketirala oddajnik na Kumu, kar je bilo nazorno vidno iz zgornje žičniške postaje na Golteh. Z območja desanta sta bila pilota evakuiranavMozirje, kjer so bili opravljeni postopki evidentiranja, nato pa sta bila prepeljana v tajni zbirni center na Smrekovcu. O prestopu pilotov je bilo seveda obveščeno poveljstvo 8. Pokrajinskega štaba TO v Celju, ki je izdalo ukaz, da se Kalan in Šušteršič takoj zglasita na sedežu poveljstva, helikopterpanaj se razstavi in prepelje na Kočevsko. Pilota s tem nista soglašala, saj sta bila prepričana, da razstavljen he-likopternebipoletelnikoli več. Ugovarjala sta tudi z varnostnega vidika, saj pristanek do takrat še ni bil odkrit Poveljstvo 89- OŠTO je upoštevalo mnenje pilotov in kljub drugačnim zahtevam zadržalo helikopter na tajni lokaciji. Helikopter je bil nekaj dni po pristanku prebarvan in označen z oznako 001 TO Velenje kot prvo bojno zračno plovilo v samostojni državi Sloveniji. Franci Kotnik Vir: gradivo Spominski znak Golte91 avtorjev Jožeta Prislana in Slavka Ko-reniča, gradivo Dogodki v Logarski dolini avtorja Jožeta Prislana SERVIS HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIKOV, PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV MILAN TERGLAV, POLZELA 137a TELEFON: 03/57-20-406 GSM: 041/661-309, 031/413-680 Ob dnevu državnosti čestitamo vsem uporabnikom naših storitev in vas vabimo, da nam ostanete zvesti še naprej. Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/5885-065 Zgor n jesa vi n j ča n ka m in Zgornjesavinjčanom čestitamo za dan državnosti! SPIX ATIPLES d.o.o. ŽAGA - KOPUSAR Zg. Pobrežje 25 Tel. št.: 03 839 03 20 Državljenkam in državljanom Republike Slovenije čestitamo ob državnem prazniku. Ob 10. obletnici samostojne Slovenije pa vam želimo srečo, mir in razumevanje. Ranč Burger - Veniše Lačja vas 11, 3331 Nazarje Tel.: 03/838-50-15 GSM: 041/698-424 Za nami je naše prvo skupno desetletje. Želimo si, da bi jih preživeli še veliko v srečni in mirni državi. Kaj prinaša uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Piše: Bernarda Brezovnik Naše manjše kmetije so zaradi skromne osnovne kmetijske dejavnosti čedalje bolj primorane razmišljati in se odločati o usmeritvi v različne dopolnilne dejavnosti na kmetiji. To so s kmetijstvom ali gozdarstvom povezane dejavnosti, ki se opravljajo na kmetiji in omogočajo kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Kmetijam pomagajo pri pridobivanju do- datnega vira dohodka na kmetiji in s tem omogočijo njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Da lahko kmetija opravlja dopolnilno dejavnost, mora izpolnjevati specifične pogoje, ki se zahtevajo za posamezno dopolnilno dejavnost. Hkrati je potrebno, da kmetije dopolnilno dejavnost priglasijo, kar z 8. junijem 2001 omogoča tudi dolgo pričakovana nova uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Uredba podrobneje določa vrste, obseg in druge pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Na kmetijah se lahko opravljajo naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti: - predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov; - prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji; - nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč; - turizem na kmetiji; - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (na primer: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, etnološke zbirke in etnološka dejavnost); - pridobivanje in prodaja energije iz biomase; - pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov; - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo (na primer: posek lesa, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in delo z drugo strojno opremo na kmetijah, oddajanje kmetijskih in gozdarskih strojev ter opreme v najem, vzdrževanje cest in pluženje snega, servis in vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje kulturne krajine, žaganje lesa, stiskanje sadja, olja, mletje, sušenje sadja ter druge storitve z obstoječo opremo in živalmi s kmetije: vožnja s sanmi, vozovi, jahanje konj); - storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva; - drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji; - vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo,zeliščarstvo, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, reja divjadi; - zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se lahko opravljajo na- jveč v obsegu, na podlagi katerega dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Ne glede na to določbo v uredbi se za posamezne dopolnilne dejavnosti v skladu s četrtim in petim odstavkom 68. člena zakona o kmetijstvu določajo naslednji največji dovoljeni fizični obseg ter posebni pogoji za njihovo opravljanje na kmetiji: - za opravljanje dejavnosti predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov je pogoj najmanj 50% lastne surovine, v primeru večj ega izpada letine pa naj manj 20%; - za dejavnost prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji je mogoče vključiti tudi pridelke in izdelke drugih kmetij do 50% vrednosti lastnih pridelkov in izdelkov; - predelava mleka lahko obsega največ 600 litrov na dan; - predelava mesa lahko obsega največ 50 glav velike živine letno - peka kruha lahko obsega največ do 250 kg tedensko in se izvaja na tradicionalen način v krušni peči; - peka potic in peciva ter izdelava testenin se lahko izvaja največ v količini 40 kg tedensko in na tradicionalen način; - turistična dejavnost na kmetiji lahko obsega največ naslednje zmogljivosti:60 sedežev na izletniških kmetijah in vinotočih, 10 sob in dodatna skupna ležišča na kmetijah z nastanitvijo; - ogrevanje z biomaso lahko obsega največ 500KW nazivne moči in najmanj 20% lastne surovine; - izkoriščanje vodnih, vetrnih in drugih obnovljivih virov energije do nazivne moči največ do 500KW; - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo do 500 ur letno; - storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva do 600 ur letno. Vse podrobnosti te uredbe se nahajajo v Ur. 1. RS št. 46/00. Tej uredbi bodo sledili še pravilniki, ki bodo opredeljevali podrobnejše pogoje za opravljanje posameznih dopolnilnih dejavnosti. Kmetijska svetovalna služba Mozirje ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 E3EE3E1 Smo prva zavarovalnica v Sloveniji, ki je v kasko zavarovanje vključila tudi 24-urno brezplačno pomoč na cesti v vseh državah zelene karte. VABILO Ovčerejsko društvo Raduha v sodelovanju z gostilno Pevc z Ljubnega vabi na POKUŠINO DOBROT IZ JAGNJETINE. Pokušina bo v času od petka, 22.6., do torka, 26.6.2001. Pridite,dasesrečamoin prepričamo,kakookusna je jagnjetina! Toplo vabljeni! Ovčerejsko društvo Raduha Pogovor z ilustratorko Urško Stropnik UREJA: Nastasja Kotnik ■ V petek, 11. maja, ste imeli v Mozirju otvoritev razstave. Kakšni so oziroma so bili vaši občutki? Na to razstavo sem strašno ponosna in kot verjetno vsi gostje, sem se tudi jaz imela zelo lepo in skratka... vesela sem, daje zdaj pregled mojega dela na nekem kupu in lahko si tudi vsi, ki jih to zanima to ogledajo. ■ Je bila to vaša prva likovna razstava, ali jih je bilo že več? To je bila tretja samostojna razstava, prva je bila v mladinskem centru v Velenju, druga v Ljubljani, v knjižnici na GUnškovi ploščadi in ta je tretja. Potem sem imela tudi že več skupinskih razstav in sicer eno v velenjski knjižnici, v kulturnem centru Ivana Napotnika, kjer smo razstavljali štirje ilustratorji in druga je bila Bienale slovenske ilustracije v Ljubljani. ■ Kdaj ste se začeli ukvarjati z risanjem? Z risanjem? Rišem že od malih nog, bi rekla, že v osnovni šoli sem pri likovni vzgoji izstopala, hodila na krožke, potem sem to gojila tudi skozi gimnazijo in ko sem leto končala, sem se odločila za študij likovne pedagogike. Z ilustracijo konkretno pa se ukvarjam od takrat, ko mi je bilo ponujeno prvo ilustratorsko mesto, to je zgodbica o treh netopirjih in to se je zgodilo leta 1997. ■ Kdo vas je navdušil za risanje? Za to, da sem šla študirat Ukovno pedagogiko, je bil najbolj kriv moj pedagog, gospod Anton Skok, to je gospod, ki me je predstavil na otvoritvi razstave predstavil. Tis- ti, ki ste bili tam, veste. Za ilus-triranje pač potem tekom študija spoznaš likovne zvrsti, se sam odločiš, kaj ti najbolj ustreza, kjer si ti res ti in kjer lahko pristno ustvarjaš. ■ Kdaj ste si izoblikovali svoj slog risanja? Ja, to je bilo z ilustriranjem prve slikanice in potem sem ta slog nadaljevala in nadaljevala, zdaj bomo videb, kaj bo prišlo, verjetno se mi bo še kaj spremenilo, ampak zaenkrat je to to. ■ Ste imeli pri tem kakšnega vzornika? Da, sem spremljala ilustratorje po Sloveniji in tudi recimo Bolonjski likovni festival, festival ilustracije, konkretno pa... Marjan Manček mi je všeč. Zelo. ■ Po poklicu ste učiteljica likovne vzgoje. Kje ste do sedaj že poučevali in kje zdaj? Najprej sem približno eno šolsko leto poučevala na OŠ Livada v Ve- lenju, nato sem prišla k vam v Nazarje, kjer sem se imela verjetno najlepše, zdaj pa učim na OŠ Rečica ob Savinji. ■ Ali ste mogoče opazili razliko med likovno nadarjenostjo učencev na posameznih šolah? Menim, da ima vsaka šola nekaj zelo nadarjenih učencev in nekaj učencev, ki kljub vsemu znajo de- lati. Tisti nadarjeni se ponavadi potem zberejo v krožkih, če pa je dober likovni pedagog, lahko prav povsod najde talente. ■ Ali imate radi risanke? Ja, imam rada risanke. Na primer Pink Panterja ali pa Badum, ba-dum... ne vem, kako se reče, so mi zelo všeč risanke, ja. Ilustratorka Urška Stropnik (foto: Ciril Sem) ■ Katera izmed njih vam je najbolj pri srcu? Gustav, Pink Panter, kakšne enostavne risanke z zabavnimi, duhovitimi rešitvami, tudi z likovnega stališča. ■ Ali lahko z risbo poveste tisto, kar bi sicer povedali z besedami? Ja, ilustracija je tako ali tako povezana s tekstom in ilustracija ved- no ponazarja tekst, ki je prej napisan, kadar pa ustvarjam iz svoje nuje oziroma iz notranjega nemira, takrat pač tudi naredim, kar se mi zdi, ampak besede so eno, risba je pa tako ali tako drugo- ■ Ali risanje za vas pomeni sprostitev ali delovno obveznost? Risanje je lahko tudi zelo, zelo hudo delovna obveznost, ker, kadar rišeš zato, ker je to del tvojega posla oziroma nekaj, s čimer si služiš denar, so za tabo tudi roki in takrat je verjetno dela tudi veliko in ravno tako te preganja, kot vsako drugo delo. So pa trenutki, ko rišem zgolj iz svoje lastne zabave in svojega lastnega veselja. Je pa res, da je dobro, če ima človek svoje delo rad in jaz ga imam. ■ Katere knjige ste doslej že ilustrirali? Prva je bila O treh netopirjih, avtorja Roka Polesa, druga Kako so nastale ZDA, avtorja Milana Dekleve, tretja pa je priročnik Otrok v vrtcu, ki ga je uredila dr. Ljubica Umek-Marjanovič, v njej je sodelovalo še deset drugih avtorjev. ■ Kaj počnete v prostem času? Lenarim...(smeh) Odvisno. Rada potujem, rada berem dobre knjige, ustvarjam, kiparim, na primer. Pa predvsem počivam. ■ Kakšne načrte imate za prihodnje obdobje? Trenutno imam kar nekaj dela. Pri založbi Aristej bom ilustrirala slikanico za lutkovni oder, pri založbi Mladinska knjiga sta v načrtu dva učbenika in sicer za angleščino in nemščino, za zgodnje učenje. Ravnokar sem oblikovala zvezke za opisnjevanje, tudi ti bodo v bližnji prihodnosti zunaj. Naredila sem celostno podobo Turistično-informativnega centra Velenje, tudi to se bo zdaj počasi realiziralo. Dela je še in še. Pogovarjale so se članice likovnega krožka OŠ Nazarje Članice likovnega krožka Osnovne šole Nazarje po prijetnem klepetu z ilustratorko (tretja z desne) (foto: Jožica Lever) Slovenščina na osnovni šoli Mozirje V sredo, 30. maja sva se z urednikom Savinjskih novic odpravila na osnovno šolo Mozirje, kamor naju je povabila gospa Zinka Hadžič. Ko sva vstopila, naju je pričakala prijazna dežurna učenka, ki nama je povedala, da naju učiteljica že pričakuje. Odpeljala naju je k njej v kabinet. Nekaj časa smo se pogovarjali, nato pa je bila ura že pol enajstih. Takrat naju je odpeljala k ravnatelju, kjer sva počakala, da se vrne. Med obiskom pri ravnatelju naju je obiskala tudi učiteljica Vika Irmančnik, ki je učila tudi urednika, ko je še hodil v šolo. Kmalu se je gospa Hadžič vrnila in naju odpeljala do svojega razreda, kjer so nas že čakali živahni učenci 5.a razreda. In ura se je začela. Najjjrej je učiteljica prižgala radio, oni pa so morali zapreti oči in se sprostiti. Pripovedovala jim je zgodbo. Zgodbo o oblaku, ki je priplaval skozi okno učilnice in jih ponesel v nebo. Na koncu jih je odložil na tla in odprli so oči. Bili so v že poznani vasi Besednici. Tam živijo pregibne in nepregibne besede, kot so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje. Na grafoskopu, ki je bil prižgan, smo lahko videli risbo vasi Besednice in hiške, ki tam stojijo... ne, ne stojijo. Imajo namreč - noge. V rdeči hišici živi samostalnik, v rumeni pridevniške besede in v zeleni glagol. Skupaj so pregibne besede. V ravnih stolpnicah pa živijo nepregibne besede, to so: predlog, medmet, prislov, člen... To so prebivalci vasi Besednica. Skozi vas vozi tudi vlak, ki ima velike vagone, za vsak stavčni člen po enega. Da, vlak vozi besede, ki se skrivajo v stavkih, vsako v svojem vagonu ali pa kar po več. Stavčni členi pa se delijo na: osebek, povedek, predmet, prislovna določila(vzroka, načina, časa in kraja.) Učiteljica je dala primer stavka in učenci z na papirjih napisanimi besedami so se morali postaviti k vagonom vlaka iz kartona, ki je slonel ob steni. Carinik je pogledal, če je vse v redu, in vlak je odpeljal... Na koncu je učiteljica prebrala še odlomek iz knjige Slovnica, odčarana čarovnica. Ko je že zazvonilo, smo se še fotografirali in odšli iz razreda. Bilo mi je zelo všeč, še posebej način učenja v Mozirju. Gotovo se učenci tako veliko lažje naučijo snov, če jim pomagajo vas Besednica, vlak, pesmice in zgodbice. Nastasja Kotnik Učenci 5. a razreda Osnovne šole Mozirje se ob urah slovenščine poleg učenja tudi prijetno zabavajo (foto: Franci Kotnik) kratkim pa je izšel še drugi singl z njegovega albuma s prav tako pomenljivim naslovom Just a Gigolo. Izjemno živahni so tudi njegovi videospoti. Tudi nov album Ladies in Gentlemen je živahen in poln vročih plesnih ritmov. Le da gre Lou tokrat dlje, upa siveč, hkrati pa utrjuje in poudarja svoj sloves šarmantnega in elegantnega zapeljivca. Zagrebška skupina JINX tokrat piha na vaše dušice z novim, četrtim albumom poletnih hitov z naslovom Avantura počinje. Začenja se v Braziliji z zapeljivo sambo prvega singla Tamo gdje je sve po mom. Skladba, ki že takoj zveni kot “klasika”, je osebna specialiteta avtorja Coco Mosquita. Že naslednja pesem Strijele, zračna in odprta, kaže na edino težavo v zvezi s četrtim studijskim albumom - preveč hitov. Celotni album je skladna celota, sestavljena iz enako dobrih pesmi, album, na katerem boste vsak mesec našli novega favorita. Kar pomeni, da ga boste poslušali zelo zelo dolgo. Zadnje novice v zvezi z nastopom BJORK na podelitvi oskarjev: Bjork bo v živo zapela pesem I’ve Seen It All iz filma Dancer In The Dark (album Selmasongs), na odru pa se ji bo pridružil tudi sam Thom Yorke (Radiohead). Bjork je letos med nominiranci za oskarja za najboljšo filmsko skladbo, nastopila pa bo tudi na sami ceremoniji 25. marca, in sicer ob spremljavi svoje skupine in 55-članskega orkestra. V cvetu mladosti nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni raper KLEMEN KLEMEN. Od njega so se v najširšem krogu poslovili in ga razsuli v eter 17. junija 2001 na pokopališču Video spot-nic. Od pogreba kaseta s posmrtnimi ostanki počiva v mrliški vežici na naslovu www.KlemenKlemen.com. Kmalu bodo na tej strani prvič predstavili njegov dokumentarec, ki so ga posneli njegovi prijatelji iz soseske www.strup.net. Žalujoči: mama, sestra Nina, Satan, Umek, Stojko the Zombi, Ven Jemeršič, Strupi, Nika Records, Alf, Green Dragons in Trnow. Sporočilo iz onostranstva: I’ll Be Back! Pri založbi Menart (zastopnik BMG) je izšel novi, drugi album nemškega glasbenika LOU BEGE z naslovom Ladies in gentlemen. Na nov album nam ni bilo potrebno dolgo čakati. Že nekaj časa lahko poslušamo singl Gentleman, pred Alenka ŠPORT 5. DAN SLOVENSKEGA ROKOMETA V NAZARJAH Slovenci bistveno boljši od Hrvatov Športna dvorana v Nazarjah je v soboto, 16. junija, gostila 5. dan slovenskega rokometa, katerega je v sodelovanju z Rokometno zvezo Slovenije letos prvič organizirala Občina Nazarje. Na reviji rokometa so se zbrali prav vsi, ki ta čas nekaj pomenijo v slovenskem rokometnem prostoru, in tako sklenili sezono izrednih uspehov, tako na klubskih kot reprezentančnih ravneh. Organizatorji na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Darkom Re-penškom so storili vse, da je prireditev potekala na nivoju, kakršnega si slovenski rokomettudizasluži.Prireditevin vse ostalo, kar sodi k tako velikemu in zaht- Popoldanski termin je bil rezerviran za tekme starejših selekcij oziroma državnih reprezentanc, ki so se pomerile z nasprotniki iz sosednje Hrvaške. Po porazu mladink s tremi goli razlike (23:26) so naši mladinci odigrali vrhun- V boj so se najprej podale varovanke selektorja Toneta Tislja, ki so po začetnem tipanju nasprotnic zaigrale zelo čvrstovobrambiterzblestečoigrolnne Dolgun in Mojce Derčar v napadu kmalu prevzele stvari v svoje roke. Zmaga stvu 3:0,upiralile do 15. minute, takratpa je stekel napad in upor gostov je bil kmalu zlomljen. Tbdivnadaljevanjuvarovaiv ci selektorja Matjaža Tominca niso po-puščaliinsi na koncupriigrali visoko zma-goz 12 goli razlike, kar jedoslej rekordna Moški reprezentanci Hrvaške in Slovenije med igranjem državnih himn (foto: Ciril Sem) evnemu projektu, je potekalo brezhibno in po programu, v kar so se lahko prepričali vsi nastopajoči, gostje ter številni gledalci, ki so ponovno do zadnjega kotička napolnili novo športno dvorano. Dogajanje se je pričelo že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so med seboj merile moči mlajše državne selekcije, ki so bile formirane v ekipe vzhodnega in zahodnega dela Slovenije. Že pri teh smo lahko videli, da se v našem rokometu res dobro dela, zato ni bojazni za vzgojo uspešnega igralskega kadra v bodoče. Rezultati v mlajših kategorijah: starejše deklice: Vzhod . Zahod24:20; starejšidečki: Vzhod : Zahod 24:14; kadetinje: Vzhod : Zahod20:20; kadeti: Vzhod: Zahod 17:23. sko in reprezentanco Hrvaške prem agali s petimi goli prednosti (33:28). Najboljša v naši izbrani vrsti sta bila RokTeržan in LukaŽvižej. Prava poslastica sta bili tekmi ženskih in moških reprezentanc, kjer so v naših vrstahnastopiliskoraj vsi najboljši. Pred začetkom so predstavniki Rokometne zveze Slovenije izkoristili priložnostin jubilantom po odigranem številu tekem za državno reprezentanco izročili zaslužena priznanja. Za posebno zanimivost pa je poskrbel Tone Fornezzi Tof, ki je v imenu Nedeljskega dnevnika Zoranu Jankoviču zaradi uspehov reprezentančnih selekcij in klubov podelil naziv “častni doktor rokometa”. Članice: Slovenija : Hrvaška 24:21 (13:10) 500 gledalcev, sodnika Hočevar in Tomič Slovenija: Stefanišin, Gorski, Oder 1, Mijatovič 2, Doler 1, Cerar 3, M. Vinčič 1, V Vinčič, Dejčman 5, Dolgun 7, Djurkovič, Adamič, Derčar 4. Hrvaška: Knezovič, Pilepič, Pušic' 4, Lenardič, Hodak 2, Pensa, Mitrovič 3, Topalov, Nenadić, Hodak 2, Hrg 2, Raguž, Krušelj 4, Horaček 4 Člani: Slovenija : Hrvaška 36:24 (18:13) 600 gledalcev, sodnika Repenšek in Požežnik Slovenija: Denič, Lapajne, Podpečan, Kastelic 7, Jovičič 3, Bedekovič, Pajovič 7, Simonovič 3, Ficko 4, Lubej 3, Oštir 2, Sokolov 1, Pungartnik 5, Kavaš 1. Hrvaška: Kelentrič, Jerkovič, Medič, Kaleb, Sulič 8, Balič 1, Lackovič 1, Zrnič 5, Goluža 3, Šprem 4, Metličič, Modrušan. slovenskih rokometašic ni bila vprašlji- zmaga naših fantov v že tradicionalnih va niti v enem trenutku, saj pomlajena tekmah s Hrvaško, gostujoča ekipa takšnega tempa in vi- Rokometna sezona 2000/2001 je bila s sokega ritma ni pričakovala. to čudovito prireditvijo zaključena, zak- Tekma moških reprezentanc Slovenije Ijučen pa je bil doslej tudi najbolje organ- Slovenske rokometašice so kljub 14-dnevni odsotnosti z igrišča brez težav nadigrale hrvaške kolegice (foto: Ciril Sem) in Hrvaške je bila vrhunec dneva Čeprav naši južni sosedje niso prišli v popolni postavi, to ne zmanjšuje vrednosti zmage naših najboljših rokometašev. Navdušili so z resnim, brezkompromisnim pristopom in velik) željo po zmagi, kar se je videlo tudi po reakcijah in podpori gledat cev na tribuni. Hrvati so se našim,po vod- iziran dan slovenskega rokometa, za kar gre v prvi vrsti zahvala organizacijskemu odboru. To je v svojem nagovoru potrdil tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoranjankovič, ki se je ob tem zahvalil hrvaškim reprezentancam za udeležbo in popestritevpraznikarokometavNazarjah. Franjo Pukart Rekli so o 5. dnevu slovenskega rokometa v Nazarjah: Zoran Jankovič, predsednik Rokometne zveze Slovenije: »Moji vtisi o 5. dnevu slovenskega rokometa so izjemni. Objekt v Nazarjah je krasen, organizacija pa najboljša doslej. Letošnji dan rokometa pomeni pravo proslavo iz dveh razlogov. Prvič - za nami je leto največjih uspehov slovenskega rokometa, ki so dosegli vrhunec z nastopom moške reprezentance na olimpijskih igrah, polfinalnim nastopom Celja Pivovarne Laško v pokalu evropskih prvakov in zmago Krima Ete Neutro Robertsa v pokalu evropskih prvakinj, in drugič - ker je rokomet s tem postal v Sloveniji šport številka ena, ko gre za igre z žogo. V Rokometni zvezi Slovenije si želimo, da bi rokomet v prihodnje privabljal še več mladih, hkrati pa pričakujemo, da bo še bolj privlačen za sponzorje, saj lahko v tem športu z relativno majhnimi vložki dosegajo veliko odmevnost. Za prihodnjo sezono imamo tri cilje: da Krim Eta Neutro Roberts ostane na vrhu evropskega ženskega rokometa, da Celje Pivovarna Laško osvoji evropski naslov pri moških in da ena od reprezentanc osvoji kolajno. Brez reprezentančnih uspehov so namreč klubski uspehi v javnosti manj vredni.« Ivo Milovanovič, član predsedstva Rokometne zveze Slovenije: »V Nazarjah imate izjemno lep objekt, kjer je šport dobil svoj prostor. Narejen je zelo racionalno, bojim pa se, da bo zanimanje za šport v dolini kmalu tako veliko, da bo dvorana postala premajhna. Današnji dan rokometa to dokazuje. Vsekakor je najbolj pomembno, da imajo sedaj mladi možnost razvijati svoje športne talente, in upam, da bo čez leta tudi tukaj zrasel kak vrhunski športnik. Želim si, da bi bil rokometaš. Že nekaj časa sem član predsedstva Rokometne zveze Slovenije in se bil med iniciatorji dneva slovenskega rokometa. Takrat si seveda nismo predstavljali, da bo prerasel v tako kvalitetno prireditev. Po izjemno uspešni sezoni je najbolj pomembno, da obdržimo trezno glavo in razmišljamo, kako nadaljevati z delom. Na prihodnost rokometa v Sloveniji pa seveda gledam optimistično.« Darko Repenšek, predsednik organizacijskega odbora 5. dneva slovenskega rokometa: »Tako slovenski kot hrvaški rokometaši in rokometašice kakor tudi obiskovalci ocenjujejo današnjo prireditev v Nazarjah izjemno pozitivno. Nekdo mi je celo dejal, da smo sposobni organizirati svetovno prvenstvo. Zelo sem zadovoljen s sodelavci v organizacijskem odboru, s katerimi smo dokazali, da se športna dvorana v Nazarjah da tržiti. Temelje v tem smislu smo postavili že z organizacijo tekme Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje in upam, da so se odgovorni v podjetju Dom Nazarje česa naučili, spoznali možnosti, ki obstajajo, in da jim bo današnja prireditev dovolj dobra popotnica za delo v prihodnje.« Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Dan rokometa spremljam že od jutranjih ur in z zadovoljstvom lahko rečem, da vse poteka v redu, za kar se moram zahvaliti zlasti organizacijskemu odboru pod vodstvom Darka Repenška, ki je tudi najbolj zaslužen za današnji dogodek v Nazarjah. Vsekakor je to ve- lika promocija naše športne dvorane, kraja in občine Nazarje ter Zgornje Savinjske doline v celoti.« Tone Tiselj, selektor ženske državne reprezentance: »Današnja tekma proti Hrvaški je bila zaključek izjemno uspešne sezone. Dekleta so sicer malce utrujena, vendar so odigrala tekmo tako kot znajo. Naša igra je značilna: kvalitetna obramba in hitri protinapadi. Pri tem smo imeli danes nekaj težav, saj smo bili brez strelke Anje Frešer, vendar so se dekleta potrudila in zmogli smo tudi brez nje. Priložnost so dobile tudi igralke, ki sicer v reprezentančnem dresu manj igrajo, zelo pa me veseli dejstvo, da smo sezono zaključili brez poraza. Športni objekt v Nazarjah je zelo lep in želim si čim več takšnih objektov po Sloveniji. Upam, da bo tukaj v prihodnjih letih zaživel rokometni klub ali pa vsaj šolske selekcije.« Branka Mijatovič, kapetanka ženske državne reprezentance: »Naša reprezentančna vrsta je trenutno boljša od hrvaške. To se je pokazalo tudi na današnji tekmi, Hrvati bodo pač morali nekaj ukreniti v prihodnosti. Danes je bilo v naši igri sicer nekaj napak, ker štirinajst dni nismo bile v stiku z žogo, vendar smo lahko kljub temu zadovoljne. Dvorana v Nazarjah je lepa, še lepša pa bi bila, če bi imela tribune tudi na drugi strani. Sodeč po publiki, si ljudje tukaj športa očitno zelo želijo.« Aleš Pajovič, kapetan moške državne reprezentance: »Danes smo proti Hrvaški zabeležili dokaj lahko zmago, saj je njihova ekipa pomlajena, skoraj pol moštva so mladinci, ki se še uigravajo. Ne glede na to smo mi prikazali lep in kvaliteten rokomet in upam, da so bili gledalci zadovoljni. Dvorana se je izkazala kot zelo primerna, le nekoliko vroče je bilo, kar pa je nenazadnje normalno za sedanje koledarsko obdobje.« Matjaž Tominec, selektor moške državne reprezentance: »Ko se igra proti Hrvaški, to nikdar ni običajna tekma. Danes Hrvati niso bili v polni postavi, mi pa tudi ne. Kljub temu je bila tekma koristna in zanimiva za gledalce. V času svoje funkcije sem preizkusil že veliko igralcev in vsi tisti, ki so igrali danes, so na širšem spisku za reprezentanco. Sedaj začenjamo s pripravami na sredozemske igre, pri čemer se bo seznam igralcev počasi ožal. Na svetovnem prvenstvu naj bi nastopili z najboljšo ekipo. Koncept 5. dneva slovenskega rokometa je pravi, saj igranje proti tujcem, ki nastopajo v naši ligi, ne prinese pravih rezultatov. Tudi motivacija je večja pri meddržavnih tekmah. V Nazarjah je danes potekalo vse na naj višjem nivoju, zato smo lahko res zadovoljni. Glede morebitnih priprav reprezentance v tukajšnjem okolju ne morem reči nič dokončnega, saj mi še niso znane namestitvene kapacitete in ostala infrastruktura. Lahko rečem samo to, da so priprave slabe, če se je treba voziti na treninge izven kraja bivanja, zato se mi zdi ta dvorana bolj primerna za posamezne trening tekme.« ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Wyatt prepričljivo osvojil prvenstvo Sedma sezona zgornjesavinjske lige v malem nogometu je dobila četrtega zmagovalca. Po dveh zaporednih uspehih Kokarij, Zadruge in Razborja je letos lovoriko prepričljivo osvojil Wyatt. Ligo po dolgih letih zapuščata Policija in Športno društvo Vrbovec, v avgustovskih kvalifikacijah pa so obstali ljubenski Kozorogi in presenetljivo Razborčani. Zasluženo na vrhu lestvice - ekipa Wyatta (foto: F. Pukart) Rezultati zadnjega, 18. kola: Poldas : Kozorogi 4:2, ŠD Vrbovec : Davidov hram 2:1, Wyatt : Dolman 3:1, Solčava : KMN Emil 3:1, Policija : Razborje 1:2. Wyatt. Vodja moštva Dobrinko Danojevič je imel tokrat srečno roko pri izbiri ekipe, saj je v njo vključil kar nekaj izkušenih nogometnih »mačkov«. Da je temu tako, nazorno govori podatek o starosti ekipe, ki je daleč najstarejša in prav rek o vinu (starejše je -boljše je) je najprimernejši pokazatelj njihove igre. V tej sezoni so v vseh elementih nogometne igre pokazali največ in zasluženo osvojili naslov najboljše ekipe Zgornje Savinjske doline. Barve Wyatta so zastopali: Dobrinko Danojevič, Ilija Pezič, Ivi Slaviček, Franc Hren, Denis Delameja, Zvone Vidmar, Andrej Kos, Dragan Milaši-novič, Viktor Uršnik in Alojz Re-bič. Davidov hramje ekipa, sestavljena iz domačih fantov zgornjega dela Zadrečke doline. V svo- jih vrstah nimajo velikih zvezdnikov, zato jih krasi požrtvovalnost, resen pristop do igre in predvsem velika borbenost, v kar so se lahko prepričali vsi njihovi nasprotniki. Ti fantje še niso rekli zadnje besede in ob podpori sponzorj a in vodj e ekipe Dušana Žehlja jim bo uspelo še marsikaj. Dolman. Izredno kvalitetna ekipa, ki ima v svojih vrstah tako mlade kot starejše izkušene igralce. Vso sezono so se borili za sam vrh, v drugem delu spomladanskega dela pa so prav v najpomembnejših tekmah odigrali preveč nervozno, kar jih je stalo višje uvrstitve. Kljub temu je tretje mesto zelo lep uspeh, še posebej ob dejstvu, da imajo v ekipi tudi najučinkovitejšega strelca sezone, Uroša Štiglica. Solčava. V podobni postavi igrajo Solčavani že kar nekaj sezon, zato drastičnih vzponov ali padcev nismo pričakovali. Ekipa je dovolj izkušena, dave, kaj dela, in prav to je tisto, kar jim lahko marsikdo zavida. Po zelo slabem jesenskem delu so v spomladanskem spet zaigrali tako, kot znajo, in se brez težav uvrstili v zgornji del razpredelnice. Poldas. Domačini so imeli v tej sezoni, v nogometnem žargonu rečeno, dva različna polčasa. V prvem so bili že čisto pri dnu, nadaljevanje pa je, ob resnejšem pristopu in dobri igri, prineslo želene rezultate. Tako je Poldas še enkrat dokazal, da res sodi v druščino najboljših. KMN Emil. »Gostinci« iz nazar-ske krajevne lige so s šestim mestom dosegli zavidanja vreden uspeh, uvrstitev pod sam vrh pa jim je preprečilo preveliko nihanje v igri oziroma nestalna forma. So pa to sami mladi mojstri okroglega usnja, na katere bo potrebno resno računati tudi v bodoče. Razborje. Prav gotovo največje razočaranje letošnje sezone. Po lanskoletnem naslovu prvaka in dokaj solidnem jesenskem delu je bil spomladanski zanje prava katastrofa. Osvojili so bore malo točk, kar jih prvič (v ligi sodelujejo že od vsega začetka) vodi v kvalifikacije. Tam ne bi smeli imeti težav, zato jih v naslednji sezoni spet pričakujemo v družbi najboljših. Kozorogi. Mladi ljubenski Kozorogi so že navajeni, da si vstop za naslednjo sezono priigrajo preko kvalifikacij. Tokrat bi lahko bilo zanje še slabše, saj so v borbi za izpad premagali Nazarčane le za točko. ŠD Vrbovec. Neuspeh nazarske ekipe je presenetljiv, če pogleda- mo njen igralski kader, vendar je zgolj to za končni uspeh prema- lo. Mora se »poklopiti« še marsikaj drugega, predvsem kolektivna igra in učinkovitost, ki pa ju pri graščakih iz Vrbovca to sezono ni bilo v izobilju. Policija. Njihova kronična bolezen - prihod na tekme v nepopolni postavi - se je nadaljevala tudi v tej sezoni in to je glavni razlog za izpad ekipe z dobrimi igralci. Kako naprej, bo pokazal čas, vrnitev pa je možna le z dobrimi rezultati v krajevni ligi, kar je predpogoj za uvrstitev v kvalifikacije. Ligo ježe četrto sezono uspešno organiziralo in vodilo Športno društvo Mozirje, za kar si zasluži vso pohvalo. Franjo Pukart Glinova liga malega nogometa Rezultati 9. kola, 3. maja: K&M (2) : Žaga 1:5, Stavbeno : K&M (1) 1:1, Pohištvo : IPP 0:3 b.b., prosta ekipa Grif. Rezultati 10. kola, 10. maja: K&M ( 1 ) : Pohištvo 2:13, Stavbeno : Žaga 4:2, Grif : K&M (2) 2:7, prosta ekipa IPP. Rezultati 11. kola, 17. maja: Stavbeno : Grif 4:1, Pohištvo : Žaga 1:1, IPP : K&M (1) 4:0, prosta ekipa K&M (2). Rezultati 12. kola, 24. maja: Žaga : IPP 3:1, Grif : Pohištvo 0:3 bb, K&M (2) : Stavbeno 3:8, prosta ekipa K&M (1). Rezultati 13. kola, 31- maja: Pohištvo : K&M (2) 2:3, IPP : Grif 3:0 bb, K&M (1) : Žaga 0:8, prosta ekipa Stavbeno. Lestvica po 13 kolih: 1. Žaga 24,2. Stavbeno 24,3- IPP 22,4. Pohištvo 14,5. K&M (2) 12,6. K&M (1) 5,7. Grif-6. Uvrstitev ekip v sezoni 2000/2001: 1. Wyatt 18 1332 51:20 (+31) 42 2. Davidov Hram 18 882 46:29 (+17) 32 3. Dolman 18 10 2 6 78:41 (+37) 32 4. Solčava 18 927 45:43 (+2) 29 5. Poldas 18 846 45:36 (+9) 28 6. KMN Emil 18 837 49:47 (+2) 27 7. Razborje 18 6 210 48:59 (-11) 20 8. Kozorogi 18 5 310 32:50 (-18) 18 9. ŠD Vrbovec 18 5 211 44:72 (-28) 17 10. Policija 18 3114 30:71 (41) 8-2 LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE ŠMARTNO OB PAKI Primož Perhač državni šolski prvak Dušan in Primož Perhač, člana LK Mozirje, sta se zadnjo soboto v maju udeležila preglednega turnirja za državno reprezentanco v Tolminu, ki je štel tudi za slovenski pokal. Dušan Perhač je kot član selekcije za evropsko prvenstvo v poljskem streljanju zasedel 3- mesto (drugo v svoji kategoriji), njegov sin Primož pa je enak uspeh dosegel v svoji kategoriji. Teden dni kasneje so mozirski lokostrelci nastopili na turnirju za slovenski pokal na Ravnah na Koroškem v disciplini 2x70 metrov. Pri članih je Štefan Ošep osvojil drugo mesto, Marko Satler je bil enajsti Jože Rupp pa dvanajsti. Pri veteranih je zmagal Dušan Perhač pred Miranom Borštnerjem Janez Pelko jebil peti. Pri dečkih je PrimožPerhačzasedel tretje mesto, pri mlajših dečkih pa je Sebastjan Ošep premagal vse konkurente in se zavihtel na prvo mesto. Drugo junijsko soboto je bil v Žalcu drugi letošnji turnir za slovenski pokal vdisciplini 2x70 metrov. Mozirskiloko-strelci so nadaljevali z uspešnimi nastopi in dosegli naslednje uvrstitve: člani: 6. Štefan Ošep, 8. Marko Satler, 12. Ivan Šket, 14. Jože Rupp; veterani: 1. Dušan Perhač, 2. Miran Borštner, 4. Janez Pelko; kadeti: 1. Aleksander Ošep; dečki: 3. Primož Perhač; mlajši dečki: 2. Sebastjan Ošep; mlajše deklice: 3 .Janja Perhač. Dan kasneje so se v Kamniku na državnem prvenstvu v lokostrelstvu pomerili osnovnošolci. Mladi lokostrelci iz OŠ Rečica ob Savinji so dosegli odlične rezultate, saj je Primož Perhač postal državni prvak v stilu sestavljeni lokJanjaPerhačjevstiluolimpijskilok postala državna podprvakinja, Jože Colnarič in Miha Moličnik pa sta v stilu goli lok zasedla peto oziroma deveto mesto. KF STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Krajnc zmagovalec tekme z MK puško Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 10. junija, na strelišču v Zagradišču pripravilo tekmo v streljanju v malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Boj za medalje je bil oster, saj je kar nekaj strelcev doseglo zelo dobre rezultate. Nakoncu so bili najboljši: 1. Žare Krajnc 82 krogov, 2. Ivko Poličnik 80 krogov, 3. Marko Bezovšek 79 krogov. TT ŠPORTNA ZVEZA MOZIRJE Kljub nesoglasjem do novega vodstva Na prvi seji novoizvoljenih članov organov Športne zveze Mozirje se je pokazalo, da je čas za korenito prenovo delovanja zveze in iskanje pravega smisla obstoja le te. Neudeležba na seji je znova pokazala neresnost izvoljenih predstavnikov športnih društev, ki očitno ne vidijo potrebe po povezovanju športnih akterjev občine. PozdravbivšegapredsednikaMar-tina Aubrehta je izzvenel kot opozorilo, da bo potrebno marsikaj postaviti na svoje mesto. V času njegovega predsedovanja je sam opravljal večino funkcij in dela, ki se je sproti pojavljalo, novemu vodstvu pa je predlagal, da stvari zastavi popolnoma drugače. En človek vsega dela preprosto ne zmore sam. Bistven problem se je pojavil ob izbiranju novega predsednika izvršilnega odbora. Funkcije ni želel prevzeti nobeden izmed članov od- bora, ki so bili prisotni na seji. Po dolgotrajnem pregovarjanju je Robert Klemenak predlagal, da funkcijo prevzame Peter Kolenc, predsednik rečiškega planinskega društva, on sam pa bo opravljal vsa tajniška dela. S tem se je Kolenc strinjal in uvodoma ob nastopu funkcije poudaril, da se bo potrebno najprej dogovoriti, kakšnemu športu in komu so namenjena sredstva, ki jih v ta namen prispeva občinski proračun. Benjamin Kanjir Zgodovinski uspeh nogometašev Ljubitelji nogometa in predvsem navijači nogometnega kluba Es-otech iz Šmartnega ob Paki si bodo gotovo dobro zapomnili 10. junij 2001, ko so njihove »vijolice« poskrbele za doslej največje slavje v mestu ob Paki. Z zmago nad Dravinjo v zadnjem krogu drugoligaške-ga prvenstva so si zagotovili nastop v prvi državni ligi Simobil, kar je tako za igralce kot za upravo kluba in kraj Šmartno res zgodovinski uspeh. Veliko število gledalcev, navijaške skupine, napeto pričakovanje in vonj po okusnem bograču so dali slutiti, da se na osrednjem štadionu v Šmartnem ob Paki pripravlja pravi nogometni spektakel. Izračuni so bili jasni -nogometaši domačega Esotecha potrebujejo za drugo mesto ter vstop v prvo ligo ne glede na rezultat Aluminija v Ivančni Gorici zmago proti vedno neugodnim Konjičanom. Pomembnost tekme je narekovala nervozen začetek gostiteljev, ki si v prvih tridesetih minutah niso ustvarili niti ene prave priložnosti, še bolj nervoznih pa je bilo okoli tisoč gledalcev, ki so vseskozi vzpodbujali in bodrili svoje »vijolice«. In nato končno gol strelskega kralja Arliča, ki je povzročil pravo euforijo na tribunah, obenem pa sprostil domače igralce, da so v nadaljevanju prikazali pravi prvoligaški nogomet in dileme okrog zmagovalca in uvrstitve v najelitnejšo konkurenco ni bilo več. Solze veselja, smeh in šampanjec so zagospodarili na igrišču ob zadnjem sodnikovem žvižgu in slavje se je lahko začelo. Slavili so igralci, trenerji, uprava kluba, sponzorji, navijači, skratka vsi, ki so zaslužni za ta velik uspeh šmarskega nogometa. Seveda se sedaj marsikomu poraja vprašanje, kako naprej, predvsem v finančnem smislu, saj je prva liga pogojena z visokimi stroški. To vprašanje je najbolje prepustiti upravi kluba in občini z najzvestejšim navijačem - županom Ivanom Rakunom ter jima zaželeti obilo uspeha pri iskanju pokroviteljev, ki bodo nogomet v mestecu ob Paki še nadgradili in ustvarili pravo prvoligaško središče, ki je pred šestnajstimi leti že bilo. Na strokovnem področju naj bi jim pri tem pomagali vrhunsko uveljavljeni domači nogometni strokovnjaki, predvsem Boj an Prašnikar, alfa in omega slovenske nogometne strategije. Franjo Pukart Gornjegrajska liga malega nogometa Rezultati 13. kola: Mizarstvo Krznar B. : Davidov hram 0:5, Mesarstvo Rup : GTC 902 Črnivec 1:5, Novo naselje : Trobej-Slovan 0:0. Rezultati 14. kola: Mesarstvo Rup : Pekama Kramer 1:4, Mizarstvo Krznar B. : Trobej-Slovan 2:1, Novo naselje : ŠD Nova Štifta 3:1, Adams-ovi : GTC 902 Črnivec 2:6. Rezultati 15. kola: Trobej-Slovan : Davidov hram 1:2, Pekama Kramer : Adamsovi 0:4, GTC 902 Črnivec : Novo naselje 6:1, ŠD Nova Štifta : Mizarstvo Krznar B. 2:2. Rezultati 16. kola: Adamsovi : Mesarstvo Rup 3:0 bb, Novo naselje : Pekarna Kramer 4:1, Mizarstvo Krznar B. : GTC 902 Črnivec 5:0, Davidov hram : ŠD Nova Štifta 7:1. Lestvica po 16. kolu: 1. Davidov hram 42,2. GTC 902 Černivec 32, 3. Trobej-Slovan 19,4. Novo naselje 19,5. ŠD Nova Štifta 14,6. Adamsovi 13,7.6. Pekarna Kramer KMN Radmirje 13,8. Mesarstvo Rup 8,9-Mizarstvo Krznar B. 8. MŠ - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 »Pesem za vse čase« ali bolje »Pesem je navada?« 19.5. je bila v Lučah revija odraslih pevskih zborov. Gre za izjemen dogodek, ki pomeni vrhunec pevske sezone. Zbrali so se skoraj vsi aktivni pevci in zborovodje Zgornjesavinjske doline, da bi s svojim nastopom drug drugemu, predvsem pa strokovnemu ocenjevalcu mag. Ivanu Vrbančiču, predstavili, kaj zmorejo. To je veliko več kot običajen pevski nastop. Razume se, da priprave za to prireditev zahtevajo ure in ure vaj in da nastopajoče spremljajo neprijetni občutki in trema. Savinjske novice so reviji namenile sramotno malo površnih besed. Če že kdo piše »glasbeno strokovno« poročilo, najbrž mora ločiti med revijo in srečanjem. V nekajvrstični objavi seveda ni omenjeno, kdo in od kod so ti ljudje, ki pevski umetnosti posvetijo ves svoj pros-tičas. Kljub utrujenostiod celodnevnega dela zvečer zbrano sedijo na vajah, se trudijo in upoštevajo (včasih tudi nem- Dioksin - dih smrti nad Delo je dne 26. maja 2001 objavilo notico, da je Agencija za okolje izdala dovoljenje podjetju Glin Pohištvo iz Nazarij za predelavo tekočih živalskih maščob. Na mesec bodo predelali približno 300 ton živalskih maščob za 8 tolarjev na kilogram; organizacija prevoza ni vključena. Savinjske novice pašo 8. junijaizpod peresa cenjenega publicista in prijatelja E. Mavriča priobčile članek Korak k zmanjšanju onesnaženosti? Tu izvemo, da bo podjetje mesečno predelalo do 400 ton živalskih maščob. Indikativen pa je uokvirjen zapis o uporabi živalske maščobe kot goriva za sušenje iverja. Izvemo, da živalska maščoba za kurjenje izgleda kot svinjska mast pri domačih kolinah in ima vonj kot svinjska mast in v nosu ne povzroča pekočega občutka. Vsakokrat, ko v Nazarjah vidim mamico z otroškim vozičkom, ki se v skrbi za zdravje otročka z njim sprehaja, se mi trga srce. Mamice, žal, očitno ne vedo, da otročiček vdihava ogoče) nasvete zborovodij, žrtvujejo proste dni za intenzivne vaje itd. - brez slehernega tolarja, celo dodati jih je treba! Zapisca poročila to pač ni pomembno. To je bil kulturni dogodek, ki bi resnično zaslužil celo častnikarsko stran! Ker pa se (v neumnostih) kultura ne more meriti s politiko, temu pač ni tako. Žal mi je zavse, ki cenijo glasbeno umet-nostinkulturoinso čakali, kaj bodo »rekle« Savinjske novice. Res je, da pevci in zborovodje v glasbi iščejo zadovoljstvo najprej zase, vendarnajvečjanagradaje ta, da je njihovo delo opaženo. Vsaka kritikajedobrodošla in poučna, neglede na to ali hvali ali graja. Na koncu naj omenim, daje mag. Ivan Vibančičizbral dva zbora za medobčinsko revijo, ki bo meseca novembra v Rogaški Slatini. Jerica Bukovec, zborovodkinja Komornega zbora “Viva la musica” Zgornjo Savinjsko dolino! strupe, ne svežega zraka. In sedaj bo zrak obogaten še s produkti sežiganja živalskih maščob! Znano je, da iz naprav za sežiganje odpadkov nastajajo in uhajajo dioksini in furani. Ker do sedaj nisem iz rezulta-tovopravljenih analiz o temizvedelniče-sar, bi prebivalce Zg. Sav. doline informiral o naslednjem: Dioksin je najmočnejši živalski karcinogen, kar so jih kdaj preizkusili. Povzročal naj bi tudi prirojene hibe, sladkorno bolezen, učne in razvojne zaostanke, nepravilnosti imunskega sistema! Dioksin in njegovi kemični sorodniki, furani in PCB-ji pridejo iz sežigalnic preb) zraka, vode, zemlje in sedimentov v rasdine. Živali jedo rastline, ljudje jedo živali, koncentracija dioksina v telesu pa se povečuje. 90 odstotkov dioksina pride v telo z mesom, sirom, mlekom, maslom, ribami, materinim mlekom ob dojenju. Med vzpenjanjem po prehranski verigi se torej dioksini koncentrirajo.Je kotdnevničasopis-v hišo prihaja vsak dan, učinki pa so ku- mulativni, se seštevajo. Nabira se v maščevju, izloča pa pri hujšanju in dojenju. Človekdobinajvečjiodmerek dioksina prav pri dojenju! Razpolovni čas je približno sedem let Če bi ga torej absolutno prenehali uživati, bi se ga v sedmih letih izločila približno polovica. V prvi vrsti je karcinogen, povzroča raka. Pri preizkušanju na živalih je pri obeh spolih povzročal nastanek tumorjev. Torej ne povzroča le raka ampak pospešuje tudi rast tumorjev, ki jih izzovejo druge snovi. Dokazano vpliva na reprodukcijo. Spominjamo se še eksplozije v kemični tovarni v Sevesu - Italija leta 1976. Dioksin je pomoril živali in kontaminiral zemljo. Nedavna raziskava nekdanjih prebivalcev Sevesa je primerjala delež novorojencev in novorojenk. Pravilomaje 51%novorojenih otrok moškega, 49% pa ženskega spola. Med potomci moških, ki so živeli v Sevesu, je bilo od leta 1976 samo 44% fantkov. Med otroci tistih, ki so bili v času eksplozije mlajši od 19 let, pa je bilo moških novorojencev le 38%. Izgleda torej, da dioksin okvari kromosome Y in semenčice, ki ga vsebujejo, ne oplodijo jajčeca. (Kromosom Y je tisti, ki povzroči, da se iz jajčeca razvije moški, X pa ženski zarodek.) V raziskavah pri živalih je ugotovljeno, da povzroča zmanjšanje velikosti mod in števila semenčic ter raven testosterona (spolnega hormona). V džunglah Vietnama je bil uporabljen Oranžni agens, ki vsebuje tudi dioksin. Raziskave pri veteranih vietnamske vojne, ki so bili izpostavljeni Oranžnemu agensu, so pokazale večjo pogostost hipospadij (prirojena hiba, ko je ustje sečnice na spodnji strani in ne na koncu uda) in spine bifide pri njihovih otrocih. Dokazi, da je dioksin povzročil to hibo, so tako trdni, da otroci teh veteranov dobivajo denarno nadomestilo. (S. bifida -prirojena hiba, ko ne pride v razvoju do zaprtja živčne ceviv hrbtenjačo in otrok ne more nadzorovati črevesja in mehurja, številni so paralizirani od pasu navzdol, možna je duševna zaostalost.) Obstajajo domneve in dokazi, da dioksin povečuje čezmerno imunsko odzivnost- alergije na številne snovi. Ravno tako je pri veteranih, ki so bili izpostavljeni Oranžnemu agensu bila pogostejša sladkorna bolezen. Tudi sicer je dokazano, da sladkorna bolezen bolj ogroža tiste, ki so imeli v telesu več dioksina, kot tisti ki so ga imeli manj - čeprav so ga oboji imeli v normalnem območju. Ljudje, ne verjemite, da je živalska maščoba, ki jo nameravajo kuriti v Nazarjah, da bi zaslužili 8 (osem) tolarjev pri kilogramu samo »nedolžna mast, ki izgleda kot svinjska mast pri domačih kolinah, ko gospodinje na štedilniku topijo mast za skladiščenje oziroma za prehrano«! Dih smrti se širi in steguje svojo koščeno roko nad naše otroke! Svetniki Občine Nazarje, boste imeli dovolj moči, da ga zaustavite? Boste izbrali zdravje in življenje naših otrok? Izberite življenje! Cena je osem tolarjev za kilogram. Juda je dobil trideset srebrnikov. Pilat Ga ni obsodil, množica je kričala, da ga križa. On pa si je dal prinesti vode, da si je v nedolžnosti umil roke. Franci Steiner Šmihelska c. 7, Mozirje Ko se rušijo velikani Bilo je skoraj neverjetno, a kljub temu resnično. Rušil se je zid, ki je desetletja ločeval narode Evrope. Rušilo se je kot razvidna slika uničujoče provincialnosti takratne režimske pameti, ki ni bila sposobnaurejati medčloveških odnosov, gospodarskih, tehnoloških, ekonomskih in pravnih zahtev. Ki ni bila pripravljena sprejetidemokratičnihpraviligre.Bilaje ena, in edina pamet! Tudi v Sloveniji se je dogajalo nekaj takega, a je bila odločitev hitra. Na referendumu smo izglasovali, da gremo svojo pot, neglede na morebitne posledice, ki pa so bile, kot vemo. Na srečo je vse trajalo kratko, kajti hitro so nam samostojnost priznale nekatere države. Odločitev pa je najverjetneje padla ob priznanju Nemčije, tot pomembne gospodarske velesile. Tako smo jo Slovenci odnesli dokaj poceni z ozirom na dogodke, ki so se pozneje odvijali na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. Vendar, ko se sedaj spomnim na tisto krasno noč in na vse tisto, kar se dogaja danes, sem zelo razočaran. Pa ne v materialnem smislu, ampak v moralnem. Naša politika je postala neizprosna, nečloveška. Ogromno je birokracije, sprenevedanja, hinavščine, raznovrstnega kriminala itd. Zopet smo na udaru tisti, kismo bili to že vprejšnjem režimu. Kmete hočejo finančno uničiti, delavce bi najraje vse po vrsti zmetali na cesto, nepriviligirane upokojence pa žive pokopali. Mnogi se teže te resničnosti ne zavedajo, ker jim zaostala miselnosttega ne dopušča. Vladajoča struktura, ki se tega zaveda, pa je nedotakljiva. Tako bo morala pripluti težka podmornica, dabo lahko potopila vse prebarvane komuniste. KajtiSlovenijobilahko vodil dober župan, ld bi ob sebi imel strokovno dobro ekipo, ne pa na ducate potapljačev. Kljub temu vam ob državnem prazniku 25. juniju želim vse najlepše. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI PRIREJA VRTNO VESELICO NA REČICI OB SAVINJI V nedeljo, 24. junija 2000, pri gasilskem domu, ob 20.00 Zabaval vas bo ansambel VINA, PEČENKE IN OSTALIH DOBROT BO ZA VSE DOVOLJ! PRIDITE, NE BO VAM ZAL Kulturno društvo “Raduha” Luče in Osnovna šola Luče Vas prijazno vabita na LETNI KONCERT Komornega zbora “VIVA LA MUSICA” iz Luč, Zborovodkinja: Jerica BUKOVEC Solisti: Miran ŠUMEČNIK, pozavna Tomaž PODLESNIK, trobenta Klemen MATK, bas Eva RIBEŽL, klavir Koncert bo v petek, 29. junija 2001, ob 19-30 uri v avli Osnovne šole Luče. CRNA KRONIKA • OGLEDOVAL Sl BO SNEŽNO JAMO Luče: 2. junija zjutraj je bilo policistom sporočeno, da je neznani storilec preko noči vlomil v brunarico pri Snežni jami. Očitno je velik ljubitelj te naravne znamenitosti, saj je iz notranjosti odtujil 18 vstopnic za ogled, prilastil pa si je tudi nekaj pločevink različnih pijač ter s tem dejanjem povzročil za okoli 29.000 tolarjev škode. • TORBIČAR NA DELU Mozirje: 2. junija zvečer je pobiralec vstopnine v Mozirski gaj P. A. zalival rože v bližini hišice pred vhodom. Mimo je prišel neznani storilec in izkoristil trenutek nepazljivosti vratarja ter iz notranjosti hišice odtujil torbico z denarjem. Nabralo se ga je za okoli 69.000 tolarjev. • PRIJAZEN VOZNIK OSTAL BREZ DENARNICE Gornji Grad: 3. junija okoli opoldne je na relaciji Nova Štifta-Gornji Grad voznik osebnega avtomobila prijazno pobral mlajšega avtoštoparja Taje izstopil v Dolu pri Gornjem Gradu, voznik pa je v Topolšici opazil, daje z avtostoparjem “izstopila” tudi njegova denarnica. V njej je bilo 400 DEM in bančne kartice. Vrnil se je na mesto, kjer je odložil sopotnika in v bližini našel denarnico, seveda prazno. Na mesto dogodka so prišli policisti in v kratkem prijeli osumljenega mladoletnika, ki je denar in ostale stvari tudi vrnil. • Z VLOMOM 00 TELEFONSKEGA KLICA Luče: 8. junija zjutraj je občanka iz Lačje vasi obvestila policiste, da ji je bilo v času med 27. majem in tem dnem vlomljeno v vikend v Strmcu pri Lučah, Neznanec je vlomil s silo telesa, v notranjosti pa našel telefon. Z njim je klical neznano številko in napravil za okoli 8.000 tolarjev stroškov. V vikendu se je tudi najedel, pri odhodu pa vzel s sabo dva para pohodniških čevljev, nekaj konzerv piva in hrane ter dva litra mleka, s katerim je verjetno nazdravil svojemu podvigu. • KOSILNICA ZAŽGALA GOSPODARSKO POSLOPJE NovaŠtifta: 9. junija okoli 15. ure je zagorelo na gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši, lastJ.S., v Šmiklavžu. Do požara je prišlo na kosilnici znamke laverda, v katero so pred tem domači nalivali bencin, jo spravili v pogon, nahajala pa se je pod gospodarskim poslopjem. Iz kosilnice se je požar razširil po deh in nato na celotno poslopje, ki je popolnoma pogorelo. Nastala materialna škoda znaša okoli tri milijone tolarjev. • S KOLESI V ŠOLO Mozirje: Neznani storilec je 9. junija s hodnika stanovanjskega bloka odtujil dva gorska kolesa znamk scott in schwinn. Lastnikoma je napravil za okoli 180.000 tolarjev škode. Obe kolesi sta bili po treh dneh najdeni v smrečju pri mozirski osnovni šoli. • Z AVTOMOBILOM V JAREK Gornji Grad: 10. junija zjutraj so bili policisti obveščeni, da je prišlo do hujše prometne nesreče izven naselja Kropa. Voznik osebnega avtomobila, 22-letni R.V. iz Luč, je v dolgem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Pri tem je 23-letni B.P. utrpel hude, 18-letni S.L., 20-letni A.U. in 22-letni R.V., vsi iz Luč, pa lažje telesne poškodbe. • S PIŠTOLO NAD DELAVCE Solčava: 12. junija popoldan je občan iz Lučobvestil dežurnega policista, da so cesto streljal neznanec. Policisti ki so odšli nakraj dogodka, so z ogledom in ugotovitvami hitro prijeli osumljenca, P. J. iz okolice Luč ibi njem so našli in zasegli predelano pištolo zaubijanje prašičev, s katero je izstrelil naboj prod delavcem. • PREGRETO 0UE POVZROČILO POŽAR Mozirje: 12. junija okoli pol devete ure zvečer je zagorelo v stanovanjski hiši, last Z.B. iz Lok pri Mozirju. Gospodinja je na plinski gorilnik pristavila olje in nanj pozabila. Pregreto olje je vžgalo kuhinjsko napo in nekaj sosednjih kuhinjskih elementov, gospodinjapase je pri gašenju tudilažje opekla OBVESTILA IN ZAHVALE ) Obvestilo Šiviljstvo Ivana Matjaž s.p., Cesta v Rastke 33,3333 Ljubno ob Savinji s 1.10.2001 preneha z dejavnostjo. Obvestilo Štefka Čretnik s.p., Trgovina in pekarna pri Štefki, Aškerčeva 53, Mozirje, 30.6.2001 prenaša isto dejavnost (trgovina in pekarna) z istim naslovom na novega nosilca dejavnosti, Danijel Tomaža s.p., s pričetkom 1.7.2001. Na podlagi Odloka o izvajanju proračuna Občine Luče za leto 2001 z dne 7.5.2001 objavljamo JAVNIRAZPIS za subvencioniranje novih zaposlitev v Občini Luče za leto 2001 I. Predmet javnega razpisa 1. Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela stroškov za: - samozaposlitev; - nove zaposlitve za nedoločen čas; - ohranitev delovnih mest delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas in se jim je delovno razmerje v letu 2001 spremenilo iz določenega v nedoločen čas. 2. Sredstva za navedene namene se dodelijo z neposrednim subvencioniranjem dela stroškov. 3. Skupna višina sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi razpisa, znaša 2.500.000,00 SIT zmanjšano za znesek sredstev, ki je namenjen za subvencioniranje obrestne mere za kredite. II. Pogoji in merila 1. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki, samostojni podjetniki in družbe v zasebni lasti s sedežem dejavnosti na območju Občine Luče, ki so v času od 1.1.2001 do 30.11.2001: - zaposlili zanedoločen čas nezaposleno osebo, prijavljeno na Zavodu za zaposlovanje; - zaposlenemu za določen čas spremenili delovno razmerje za nedoločen čas. 2. Upravičencu se dodelijo nepovratna sredstva v višini 200.000,00 SIT za novo zaposlitev. III. Vsebina vloge 1. Obrazec Občine Luče za subvencioniranje novih zaposlitev. 2. Priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v register oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ter fotokopijo obrtnega dovoljenja za tiste, ki opravljajo obrtno dejavnost. 3. Odločba za opravljanje dejavnosti. 4. Fotokopija obrazca prijave zavarovanja Ml za novo zaposlene, potrjeno od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. 5. Potrdilo Zavoda za zaposlovanje oz. obrazec Ml, potrjen od Zavoda za zaposlovanje, iz katerega je razvidno, da gre za spremembo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. IV. Rok in način prijave razpisa Rok za prijavo na javni razpis je 20.12.2001. Vloga (obrazec se dobi na Občini Luče) z zahtevanimi dokazili mora biti poslana po pošti ali osebno oddana na Občini Luče, Luče 106,3334 Luče. Občinska uprava lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za malo gospodarstvo in turizem, ki bo sprejel sklepe o odobritvi subvencij do konca leta 2001. Prosilci bodo sprejeli sklepe najkasneje v 15 dneh po odločitvi. Vse informacije lahko dobite na sedežu Občine Luče ali po telefonu 58444-81. Datum: 15.6. 2001 Občina Luče Obvestilo Marta Zagožen s.p., Bar Saša, Bočna 63, pošta gOrnji Grad, preneha z dejavnostjo z dne 18.9-2001. Nič nisi rekla, da greš, kam greš, čemu greš, samo odšla si, zapustila oder v nepredvideni sceni, izgovora stopila v molk, v svet gluhonemih. Kaj počneš zamišljeno dobra, s toploto oči, besed, srca? Komu razdajaš, tolažbo, ki jo tebi tako redko kdo da? V SPOMIN naši dragi mami Betki Elizabeti KRUMPAČNIK izVarpolja 26.6.2001 bo minilo deset let, odkar nas je zapustila naša draga mama. Gospod, ne sprašujemo Te, zakaj si nam jo vzel, zahvaljujemo se Ti, ker si nam jo dal. Vsi njeni Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prafka. (F. Prešeren) ZAHVALA Mirno in tiho kakor je živel, se je poslovil od nas dragi mož, očka in zlati dedek Franc HRIBERŠEK interniranec taborišča Mauthausen 1.10.1916 7.6.2001 Iz vsega srca bi se radi zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, svete maše in sveče ter lepe besede upanja, ki nas tolažijo. Iskreno zahvalo za dolgoletno nesebično pomoč smo dolžni dr. Francu Širku, sestram Marti, Darji in Majdi, duhovnikoma gospodu Ivu Suhover-šniku injožetu Zidanšku zalepo opravljen pogrebni obred, gasilcem PGD Mozirje in GZ Gornje Savinjske doline, pevcem za občuteno zapete žalostinke, OZ RK Mozirje, KO ZBU NOB Mozirje, KO Društva izgnancev Slovenije, praporščakom, govornikoma gospodu Stanetu Kranjcu in Francu Trbovšku, gospodu Damjanu Žviplju za odigrano Tišino ter gospodu Francu Florjancu za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot! Žalujoči: žena Cirila, hčerki Jožica in Anka z družinama Dragi oče, kje je mili tvoj obraz, kje so roke tvoje, ki skrbele so za nas. ZAHVALA Franc PRAZNIK Ljubno ob Savinji 1932-2001 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje in darovali sveče ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za občuteno petje ter gospe Kamplin za lep govor. Žalujoči: žena Francka, hčerka Pavla z družino in sestra Marija Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin večne trpiš. Nam pa srce žalost trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Prenehalo je biti srce in življenjsko pot je končal naš dragi mož, oče in dedi Stanislav KARLATEC iz Lepe Njive 21.11.1929-3.6.2001 Iskreno zahvalo dolgujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvala tudi pevcem, govorniku, zastavonošem, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Usar. Zahvala gospe Fürstovi in prijazni sestri Sonji za požrtvovalno delo in obiske. Neizmerno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ga v času njegove krute in težke bolezni obiskovali. Še posebej pa se zahvaljujemo prijateljici Mariji Letojne za nesebično pomoč in tolažilne besede. Vsi njegovi V SPOMIN 24. junija mineva leto dni, odkar ni več med nami naše drage mame Ančke Benda iz Sp. Rečice Za vsako lučko, za vsak cvet in lepo misel ob njenem tihem grobu - vsem iskrena hvala. Vsi njeni »Ko jutranja zarja planine osvetli, spomin nate, dragi ati oživi. Ne veš, kako hudo je in kako boli, ker te med nami več ni...« ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi našega ljubljenega moža, atija, dedka, brata, tasta in strica IVANA GROBELNIKA čevljarskega mojstra iz Poljan 48, Rečica ob savinji 1928-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izraze sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred bi lepe besede. Posebej se zahvaljujemo prijateljem gasilcem, ki so ga pospremili v njegov zadnji tihi dom. Hvaležni smo tudi pevcem za odpete pesmi med obredom in na pokopaUšču, saj je veliko lepih trenutkov preživel ob petju. Hvala trobentaču za odigrano skladbo slovesa. Zahvaljujemo se govornikoma za globoke in lepe poslovilne besede, zahvala velja tudi vsem organizacijam, v katerih je požrtvovalno in nesebično deloval do zadnjega: PD Solčava, KPD Solčava, PD Rečica, KPD Rečica, ZB Rečica, TD Rečica, DU Rečica... Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in mu s tem izkazali izredno spoštovanje. Hvala za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Vida, sin Ivo, hči Slavica, vnuki Davorin, Rok, Katja, Teja, bratje Alojz, Ferdinand, Dare, nečaka Bogdan, Irena in ostali sorodniki. MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 I Dežurne službi ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Vetrn-, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurni služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE LEPOSLOVJE: Baum: Strašilo iz Ozove dežele * Rigler: Zbrani spisi * Dolenc: Morje v času mrka * Marinšek: Kolerabjekt * Virk: Smeh za leseno pregrado * Stropnik: Daljave * Dramatikon 2 * Jančar: Katarina, pav in jezuit * Marinina: Tbja maska STROKOVNA LITERATURA: BačovičDolinšek: Brušenje diamanta: pot učenja ljubezni * Drvden: Revolucija učenja * Konter: Svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje * Schneider: Popolni fantje * Youngs: Obvladovanje stresa za ravnatelje in druge vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju * Hawkes: Podnebne spremembe * Enciklopedija živali za šolo in dom * Kapš: Ateroskleroza, tihi ubijalec * Hawkes: Gensko spremenjena hrana * Medved: Sto resnic o vinu * Priročnik za dom in družino * Sušnik: Šopki * Moloney: Arheologija MLADINSKA LITERATURA: Cole: Ljubčki * Dean: Drevesko in mali ustrahovalec * Grindley: Bobi sam doma * Jokl: Miha je moj prijatelj * Liersch: Neli&ščetinko * Marks: Pepelkina poroka * Marks: Razbojnikova hči * Moost: Konec dober, vse dobro ali kako je mali vran končno dobil ime * Makarovič: Počitnice pri teti Magdi * Read: Imajo me za lahko * Wilson: Zaljubljene punce * Rivas: Čas modrecev * Dando: Zapustila sem svojega otroka VIDEOKASETE: Lepi Joe * Čarovnica iz Blaira * Kokoške na begu * Dobre mrhe * Izlet TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE in SLKD OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE VABITA NA ETNO-GLASBENO PRIREDITEV IZ RODA V ROD in IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 2001 v soboto, 23. junija 2001, ob 16. uri, pred gostiščem Grad VRBOVEC Nazarje KINO MOZIRJE Sobota, 23.6., ob 20.00 in PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ - Režija: Ang Lee Vloge: Chow Yun-fat, Michelle Yeoh, Chang Chen Avanturistična akcijska ljubezenska zgodba, ki se dogaja v nekdanji Kitajski in verjetno nikoli ni resnično obstajala. Da pa je režiser lahko povedal svojo zgodbo, je uporabil hongkonški akcijski film o borilnih veščinah. Pri filmu so sodelovali številni mojstri filmskega izražanja in borilnih veščin. FILM JE BIL NAGRAJEN Z OSKARJEM ZA SPECIALNE EFEKTE, ZA KAMERO IN SCENOGRAFIJO TER TUJI FILM! KINO NAZARJE Sobota, 23.6., ob 20.00 in nedelja, 24.6., ob 17.00: SOVRAŽNIK PRED VRATI - vojna drama Režija: Jean-Jacques Annaud Vloge: Jude Law, Joseph Finnes, Rachel Weisz, Ed Harris Bitka za Stalingrad. Svet čaka na izid. Smrt kosi vsevprek. Pod natančnimi streli ruskega ostrostrelca Vasilija pada sovražnik za sovražnikom in njegova slava seže tudi do nemških vrst. Zato nadenj pošljejo najboljšega nacističnega ostrostrelca. Sredi ene največjih bitk dvajsetega stoletja se začne tih, neusmiljen obračun dveh mož neupogljive volje in sokoljih oči. » m € Sobota, 30.6., ob 20.00 in nedelja, 1.7., ob 17.00; F0RRESTERJEV0 RAZKRITJE - drama Sobota, 30.6., ob 20.00 in nedelja, 1.7., ob 17.00: F0RRESTERJEV0 RAZKRITJE - drama Režija: Gus Van Sant Vloge: Sean Connery, F. Murray Abraham William Forrester je pred štiridesetimi leti napisal klasični roman, dobil zanj Pulitzerjevo nagrado in se umaknil. Ko pa v njegovo življenje vstopi Jamal, nadarjeni afroameriški študent in športnik, s svojimi pisnimi izdelki izzove starega pisatelja, da ponovno oživi in postane njegov mentor. Simpatična zgodba med osamljenim starcem in samozavestnim najstnikom. www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 VSE KAR JE V »ZVEZI« Cvetke ih k?p> MOJSTRSKO, DOVRŠENO DEJANJE JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM, DAMJAK BABICA (narečno) VRSTA PLAZILCA ZLI DUH, SATAN ZAPORA, OSAMITEV ITALIJANSKI POLITIK PRODI PRIPADNIK SEVERNO- AMERIŠKEGA INDIJANSKEGA PLEMENA DUŠE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI MADŽ. PISEC (BELA) VIU AMERŠEK LUKAV IZRAELU DODATEK K POGODBI VRTNA HIŠICA PIJAČA STAR. SLOVANOV DELITEV CELIČNEGA JEDRA SLOVENSKI OPERNI PEVEC (LADISLAV) HRVAŠKI ESEJIST (IVAN) SAVINJSKE NOVICE RIMSKI BOG LJUBEZNI NAPOVED USODE PO STANJU ZVEZD OB ROJSTVU PREBIVALEC DEŽEL OB SREDOZEM-SKEM MORJU GVIDO RANT FRANCOSKI NOGOMETNI REPRE- ZENTANT (JOCELYN) OSNUTEK FRANCOSKI KNJIŽEVNIK, NOBELOVEC (SAINT- JOHN) DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI OMEJITEV UŽIVANJA HRANE IKARJEV OČE, DEDAL IZDELKI IZ ŽGANE GLINE PREBIVALEC ZDA OLIVER TWIST NIZOZEMSKI DRAMATIK (JOOST VAN PEN) DESNI PRITOK VOLGE TELUR PERIODIČNO GIBANJE IZUMET- NIČENOST OBMORSKO MESTO V ERITREJI GRŠKI PISATELJ, PREDSTAVNIK NOVOGRŠKE PROZE (ILIAS, 1904-1973) IGRALEC VALIČ HLADETNA, ŽIVICA, ŽOLCA ANTON INGOLIČ KRAJ PRI ŽELEZNIKIH ARGON SODOBNIK KELTOV NA BALKANU POLIFEMOV TEKMEC V GRŠKI MITOLOGIJI PRIPRAVE ZA VKLOP IN IZ-35.910 SIT TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) Otok VIR ZAKAJ BOM LETOVAL NA OTOKU VIRU? - ker lahko izberem apartma v prvi vrsti tik ob morju - ker vem da je najdlje oddaljen apartma le 300 metrov od morja