Beseda našim rudarjem Pod gornjim naslovom Je v štev. 77 tega lista hotel neknenovami pisec vsiljevati Isovemskim rudarjem kot rudarski pozdrav: »Usipešno biloU v zamenjavo za nemSki »Gltiek aufl« Na piripb-ročilo g. dr. I. Šorlija (v štev. 79. t. 1.), da naj ostane v rabi v narodu že upeljau izraz: »Srečno«:, se temu prvi pisec prati vi (v M. 81 t. 1.) z raznimi ugovori, ki pa dajo dvomiti, da ima slednji le malo upogleda v življenje rudarja. l)a se, na žalost, še sliši tu in tani nemški »Gittck «'ufk je res, toda le v okolici, na srečo, redkih ljudi, kateri se našim razmeram še ne morejo, ali bolje rečeno, nočejo privaditi. Več rudnikov ai je pri nas prisvojilo pozdrav »Zdravo«, kot ga rabi Sokol, kar pa ne izgleda posrečeno. Saj, da bi naj delo v jami zdravo bilo, tega se rudarju menda ne namerava želeti. Zelo malo smisla ima pa, ravno rudarju želeti “speha pri delu, saj to bi se lahko z isto pravico želelo vsakemu drugemu delavcu. Pri delu ne nastajajo rudarju nepričakovane ovire toliko *a uspeh dela, kolikor — kar je neimenovani pisec popolnoma prezrl — nevarnost za nje-govio življenje! Malenkost, malo, nepreračun-ij-ivo dejstvo zadošča večinoma, da ne zagleda rudar več živ solnfine svetlobe, ali pa morda kot^ pohabljenec za vse življenje. Zato naj bo sreča, ki spremljaj rudarja, in »srečno« mu naj »o pozdrav! Da je to splošen slovenski im ne naš speoi-jelno rudarski pozdrav? Tem boljo! Tako se je vsaj že udomačil im ne bo za nikogar novotarija, kot je n. pr. »Uspešno bilo«, ki je vse prej kot kratek, jedrnat in smiseln pozdrav. Da je »Srečno« pri nas toliko udomačen, vzbudi samo domnevo, da ga je skoval rudar. Saj je vendar Slovenec že od nekdaj priznano dobor rudar, ki se ga najde danes po rudnikih tirom sveta. Ostanimo zatorej pri našem »Sre&no«, ki se mu je pridružil na rudnikih drugih pokrajin naše države, kot specijelno rudarski pozdrav: »Sretno!« Toda o rabi enega ali drugega pozdrava polemizirati je pravzaprav odveč, ker o tem bo odločil končno le — naš rudar sam. Ing. D. Rudolf. Odprava mostnine na mostu v Brežicah Glede na dopis iz Rajhenburga z dne 28. III. *• j- objavljen v Vašem cenj. listu dne 25. III. • '• glede odprave mostnine na brežiškem mo-deče8' dovoliu3e Pesniti županstvo Brežice sle- se ni zgradil predmetni most, se je dnm 7* Promet preko Save z občinskim bro-lišk 0(*n'uo je pobirala mestna občina bre-brodij118 starodavne pravice kot lastnica Naraščujoč promet in pa nezanesljivost broda poplavah je zahtevalo, da se napravi novo moderno prometno sredstvo, ki bo kos svoji ve-levazni nalogi. Edina mestna občina Brežice odnosno njen takratni odbor se ni strašil ne truda ne občutuih denarnih žrtev, vpoštevajoč pri tem obče interese prometa. In ako ne bi takrat dovršila brežiška občina z ogromnimi izdatki tega re8 kolosalnega projekta (saj je most dolg 543 metrov), bi še danes prevažal ljudi in blago Pf®ko Save starodavni brod, kar gotovo ne bi mio. ne v korist, še manje pa v čast ljudstva, in današnjih pritožnikov. Jasno je, da obstojal brod, da bi se za prevoz pobi-»1« tudi brodnina. t “)orenio pa« razumeti, kako se morajo pritoževati proti mostnini ravno oni, ki so svoje-casno proti gradbi mostu oporekali in niso hoteli k gradbenim stroškom ničesar prispevati, ceš da je tak most za njih nepotreben ter da zadostuje za vzdrževanje prometa staTi brod. Ko je mestna občina zbirala finančna sredstva za gradnjo mostu, so vse takratne občine Čatež, Cerklje, Sv. Križ, Velika Dolina ter o-krajni cestni odbor Krško, odnosno Kostanjevica, kakor tudi bivši deželni odbor kranjski vsak prispevek kategorično odklonili. Prispevali pa so štajerski deželni odbor, okrajni cestni odbor v Brežicah, en del država, največje breme pa je ostalo le na ramah brežiške občine in njenih občanov. Zato je upravičena, da pobira za vzdrževanje tega projekta mostnino, osobito Pa, ker ji je ista zagotovljena s staro pravico — brodnino. Kar se tiče trditve pritožnikov, da pospešuje sedanja mostnina gospodarsko krizo, moramo u gotoviti, da ta trditev ne drži. Kajti ako že upoštevamo samo dejstvo, da bi morali plačevati itak brodnino, ako tie bi bilo današnjega mostu, ter bi v slučaju poplav ne mogli spraviti niti svojih pirdelkov, je jasno, da jiin je novi most neprecenljiva pridobitev. Zelo spolska je tudi njih ugotovitev, da zvozijo na svoja zemljišča prebivalci desnega brega Save in Krke 25 voz gnoja na ha zemlje, ker je vsem Breži-čanom in okoličanom znano, da se nahajajo vsa zemljišča (razen malenkostnih izjem) posestnikov z desnega brega na ozemlju, ki je izpostavljeno rednim poplavam, kamor umevno ne zvozijo niti enega voza gnoja. Nasprotno pa je resnica, da so se prebivalci desnega brega Save z zgraditvijo novega mostu celo gospodarsko opomogli. Saj nam je znano, da so prišli nakupovat posestniki z desnega brega Save in Krke zemljišča na levem bregu še le takrat, ko je bil zgrajen predmetni most in jim je bilo s tem zasigurano, da bodo lahko spravili svoje pridelke domov tudi v času narastle vode, kar je bilo v času prevažanja z brodoin izključeno. Od novega mostu imajo torej skoro največjo korist baš današnji pritožniki. Za vsako korist in dobro, pa je umevno treba tudi žrtev. Ne gre pa to breme naložiti Bamo na ene rame, temveč ga je treba porazedliti čim primerneje. In laka razdelitev je ravno mostnina. Tudi trditev, da mostnina ovira tujski promet, je brez podlage in neutemeljena. Dokazano je, da se vseh 24 let, kar obstoja most, še ni noben turist pritožil proti mostnini, ker je umeval ceniti koristi te prometne naprave. Pač pa so se doesdaj kolosalneinu mostu in njega konstrukciji divili, kar pri drugih mostovih (lesenih) preko •Save v Posavju ne moremo trditi, ko se turist s svojim vozilom niti ne upa mostu prevoziti, bodisi z avtom ali drugim vozilom, osobito v času poplav. Taki mostovi umevno ovirajo tujski promet. Iz navedenih dejstev torej sledi, da predmetna mostnina ni tako krivična, kakor jo slikajo pritožniki, ter da radi nje ne bo trpel tujski promet in ne bo prišel noben pritožnik na boben. — Županstvo mesta Brežice. Ali bo obleka izdala zločinca? Nadaljevanje preiskave o zločinu varja — Hriberski se Maribor, 10. aprila. Danes se je pri tukajšnjem sodišču nadaljevalo zaslišanje jelovškega roparskega morilca Rudolfa Mohorka. Dognali niso nobenih novih bistvenih momentov, vendar pa je zanimivo to, da se skuša Mohorko vedno bolj razbremeniti. Sodaj zvrača velik del krivde, posebno pri prejšnjih zločinih, na svoje resnične in dozdevne pomočnike. Da se dožene resnica, skuša sodišče natanko preizkusiti in preiskati vse, kar Mohorko izpove. Njegov tovariš Ludvik Hriberski, ki mu je avstrijski orožnik pri aretaciji prebil samo kožo na glavi, in mu ni razbil lobanje, kakor so pr- v Jelovcu — Mohorko se izffo-zapleta v protislovja votno mislili, še vedno taji vsako sokrivdo, se pa bolj in bolj zapleta v protislovje, posebno radi alibija. Naša včerajšnja vest, da je bila njegova ljubica Štefanija Škofova aretirana, se potrjuje. Otežuje jo posebno to, da so našli pri njej Hriberskijevo obleko, ki jo je nosil najbrže na poti v Jelovec in nazaj. Hriberski je izjavil, da jo je izročil Škofovi, da bi jo očistila, ker je bila zaprašena. Oblasti pa so poslale obleko v Gradec, da jo kemično preiščejo in ugotovijo, če morda na njej ni kak zabrisan madež krvi. Aretirana Štefanija Škofova je nezakonska hči lastnika posestva Franca Roja. Morilka in požigalka obsojena na dosmrtno ječo Amalija žnidarjeva pred velikim senatom v Mariboru Maribor, 10. aprila. Danes je stala pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega-sodišča, ki so ga tvorili sodniki Lenart, Zemljič, Lešnik, Kolšek in Ažman, leta 1883 pri Sv. Ani pri Makolah rojena delavka Amalija Žnidarjeva, roj. Juršetova. Obtoženko je zagovarjal dr. Miihleisen, obtožnico pa je zastopal državni pravdnik dr. Deu. Kot zdravniška sodna izvedenca sta sodelovala dr. Zorjan in dr. Pavlič. Obtoženka se je dne 18. januarja 1928 poročila z 20 let mlajšim delavcem Ivanom Žnidarjem, ki je bil kot viničar zaposlen v Stopnem pri Makolah. Od tu sta prišla v Bukovec pri Gornji Polskavi, lani v maju pa v kočo posestnika Štefana Vrečka v Loki pri Kranju. Čeprav sta bila po starosti zelo različna, sta se prvi dve leti precej dobro razumela. Pozneje pa je zaradi njene prepirljivosti nastal vedno večji razdor. Vsi njuni gospodarji in znanci slikajo pokojnega Žnidarja kot mirnega in pokojnega človeka, njo pa kot leno in prepirljivo žensko. Dne 2. novembra lanskega leta je bil pokojni Ivan Žnidar na delu pri posestnici Mariji Vreč-kovi v Loki. Z dela je odšel okrog 19. ure proti domu. Dve uri pozneje je šel mimo koče Žnidarjev sodelavec Crepnik, a ni opazil ničesar sumljivega. Vse je bilo mirno, zato je bil prepričan, da Žnidarjeva že spita. Kmalu nato pa je koča pričela goreti. Sosedi, ki so sicer precej oddaljeni, so ogenj kmalu opazili in prihiteli na pomoč. Toda vrata so bila zaprta in zaklenjena, tako da ni bilo mogoče vstopiti. Med trkanjem je prišla od nekod Amalija Žnidarjeva ter izjavila, da je mož prišel pijan domov, se ž njo sprl in nato sam zažgal hišo. Ta izpoved Žni-darjeve je bila že takoj takrat zelo sumljiva, posebno ker v sobi, v kateri je ležal mož, ko so prihiteli sosedi, še ni gorelo in bi se bil moral na klicanje zbuditi, če bi bil živ. Zaradi pomanjkanja vode je bilo vsako gašenje nemogoče in koča je pogorela do tal. V njej }e zgorelo tudi Žnidarjevo truplo, vendar pa ne toliko, da ne bi bilo mogoče dognati pravega vzroka njegove smrti. O dogodku so obvestiii orožnike, ki so ženo takoj aretirali. Pri obdukciji pokojnikovega trupla so ugotovili, da ni umrl zaradi ognja, temveč da ga je nekdo ubil, s tem da ga je večkrat udaril s sekiro po glavi in nato, ko je bil mrtev, še zažgal hišo, da bi tako zabrisal sled svojega nečloveškega dejanja. V preiskovalnem zaporu je obtoženka svoje izpovedi večkrat izpremenila, vendar pa je ves čas in tudi pri današnji razpravi odločno ta- jila, da bi bila res ona sama umorila moža in zažgala hišo. Toda rezultat preiskave, najdena sekira, obdukcija pokojnikovega trupla in izpovedi prič so dale senatu dovolj dokaznega gradiva, da obtoženka laže, posebno še zato, ker je govorila zelo zmedeno. Po govoru državnega pravdnika in zagovornika se je senat umaknil po svetovanju in kmalu nato razsodil, da je Amalija Žnidarjeva kriva uinora moža in požiga. Obsodil jo je na dosmrtno ječo in trajno iigubo častnih državljanskih pravic. Obtoženka je na vprašanje, če kazen sprejme, samo zmedeno zmignila z rameni. Z motorjem v avio Cerknica, 7. aprila. Cerknica je zelo miren trg in le malokdaj se zgodi tu prometna nesreča. V nedeljo se je pa vendar zgodil precej hud karambol motorja z avtomobilom, ki se je pa k sreči še precej dobro izmazal. Nesreča se je zgodila okrog tretje ure popoldan na križišču pred Bavdkovo hišo. Po Kostelinovem klancu je privozil z motorjem Ivan Meden iz Topola; od nasprotne strani iz Begunj pa je vozil luksuzni avto, katerega je šofiral Franc Mele. Drud drugega sta zagledala šele, ko sta bila v neposrednji bližini. Tedaj je Meden izgubil prisotnost duha in karambol je bil ueizogiben. Medena je nekoliko tudi to zmešalo, ker je Mele zavil na levo stran v smeri proti »Mali gasi«. Oba sta skušala ustaviti vozila, a bilo je že prepozno. Meden se je z vso silo zaletel z motorjem v desno stran avtomobila. Meden je s tako silo prileteil v blatnik, da je na njem napravil luknjo. Njegovega spremljevalca Vinka Železnika, ki je sedel na motorju za Medenom, pa je vrgel sunek čez avto, kjer je obležal s težjimi poškodbami. Medena in Železnika so takoj odpeljali domov v Topol. Dočim se je motor pri karambolu tako poškodoval, da sploh ni več za rabo, je "bil avtomobil le malo poškodovan. Da je bil karambol precej hud, se vidi tudi iz tega, ker je pri avtomobilu desni blatnik popolnoma zmečkalo. Meden ceni škodo na 6000 Din, Mele pa na 2000 Sedaj ostaja samo še vprašanje, kdo je zakrivil nesrečo. Očividci so zelo različnega mnenja in se bo zadeva razčistila menda šele pred sodiščem. Bolj težka bo seveda za Medena, ker ni niti 18 let star in tudi šoferskega izpita nima. Medena in Železnika so v ponedeljek pripeljali k tukajšnjemu zdravniku dr. Pušenjaku, ker so zadobljene poškodbe postajale vedno hujše. Težje 'je poškodovan Železnik, ki je dobil pri padcu čez avtomobil hude notranje poškodbe. Oba sta zaenkrat ostala v domači oskrbi. Z nožem je poravnal stare račune. V ponedeljek zvečer okrog 11. ure sta se vra čali iz Begunj proti Bezuljaku dve družbi fantov. V prvi družbi je bil neki K. J., v drugi pa Ž. J., katera dva sta imela že nekaj let med seboj neke račune. Tega se je ta večer spomnil K. J. in zato je sklenil, da se mora maščevati nad Ž. In res ga je K. počakal pri nekem kozolcu. Ko je prišel mimo Ž., je skočil K. za njim in ga sunil z nožem v tilnik. Ker je Z. hitro vzdignil roko za vrat, ga je K. porezal tudi po roki. Ranjencu je nudil prvo pomoč cerkniški zdravnik dr. Turšič. Ž. je poročen in ima enega otroka. Kakor po navadi, se bo tudi ta stvar razčistila pred sodiščem. Trije hudo poškodovani pod vozom Rimske toplice, 8. aprila. Na Velikonočni ponedeljek dopoldne okrog 9 ure pa se je pripetila še druga težka nesreča pred hotelom »Nova pošta« tik na ovinku vodečemu proti betoniranemu kopališkemu mestu. Na običajno velikonočno vsakoletno romanje »e je na ta dan pripeljalo več članov dveh sosedov iz Razborja pri Jurkloštru na navadnem kmečkem vozu. Ko so privozili do ovinka pred ho teloin, je konj, ki je vozil bolj v hitrem kot počasnem in zmernem diru, krenil na levo, hoteč samovoljno kreniti na prostor pred hotelom, kjer običajno krmijo potem živino. V tem hipu pa oni, ki je vodil konja, ni imel več prilike ga zadržati in odvrniti, kajti že v naslednjem trenutku se je voz radi naglega in hudega ovinka prevrnil in pokopal vse na vozu se nahajajoče pod seboj. Tako je voz pokopal pod seboj 44-letno Stritarjevo, njeno 9-letno hčerko in 70-letno Knezovo, katere so tudi dobile težke poškodbe, dočim so drugi ušli posledicam po srečnem naključju. Sprva nič hudega sluteči »o po kratkem času nadaljevali pot in naložili na voz tudi močno potolčeno in ranjeno 44-letno Stritarjevo ter jih spravili do Šmarjete. 9-letna hčerka Stritarjeva pa je dobila težek udarec v levo ramo, vendar prvotno lahkim bolečinam niso pripisovali hujšega Vsled večanja bolečin pa so bili nato primorani poiskati zdravniško pomoč, ki je ugotovila, da ima 9-letna Stritarjeva zlomljeno in zdrobljeno kost v levi rami ter je poklicani zdravnik odredil takojšen prevoz v celjsko javno bolnico, kjer se pone-srečenka sedaj zdravi. Močno poškodovana 70-letna Knezova pa je dobila tolikšne poškodbe po vsem telesu, da so jo pripeljali domov, kjer leži sicer v domači oskrbi, toda brez vsake moči in je vezana radi ran, ki jih je zadobila, na pomoč domačih. Ponesrečena Stritarjeva, k.l se istotako nahaja v domači oskrbi, pa je dobile le poškodbe po rokah in nogah. Izsledeni divji lovci V številki 48 »Jugoslovana« z dne 27. febru arja 1931 na strani 5, stolpec 3 iu 4 smo na tisnili pod tem naslovom dopis iz Velike Štangc pri Litiji, datiran z dne 25. februarja 1931, \ katerem se trdi, da so orožniki prišli na sled nekim mladeničem, ki se v revirju g. Hutterja pridno bavijo s tatvino divjačine, da so ti divji lovci divjačino streljali kar na debelo, kar pri belem dnevu in da so se maščevali nad lovskim čuvajem, kateremu so v kratkem razdobju po strelili oba lovska psa. Kot glavnega krivca označuje ta dopis g. Valentina Goršeta, posestnico sina iz Dragovška. Navedbe tega senzacij polnega dopisa so se izkazale kot neutemeljene. Pri razpravi dne 5. marca 1931 pred kazenskim sodiščem v Litiji zaslišane priče niso potrdile niti eno zgoraj navedenih okolnosti in je Ko prvnikar Jožef, posestnik Širmanski hrib, ki je začel razširjati o- Valentinu Goršetu podobne vesti, zaslišan kot priča moral priznati, da so vse te njegove govorice le zgolj domneva. Državno tožiteljstvo je po izvedbi vseh dokazov vsako kazensko postopanje proti Valentinu Goršetu ustavilo. Jožef Koprivnikar pa je dne 26. obžaluje vse svoje nepremišljene govorice o g. Valentinu Goršetu kot neosnovane. Pri hišni preiskavi se pri Goršetu ni našlo nikakega lovskega orožja. Tudi ni res, da bi bila v kratkem razdobju lovskemu čuvaju ustreljena iz maščevanja oba psa, ker Jožef Koprivnikar nima pri tem lovu ničesar opraviti. Cuida : Farnifior Koman 44 To je opazila temnolasa, Češka deklica, stoječa že več * na,.^ 0CTU. Pre^ njeno palačo in čakajoča njenega ',a. fz njenih hlastnih, prenagljenih korakov, s katerimi je sicer ponosna, samozavestna in umerjena gospa stopila iz kočije in odhitela v hotel, je to spoznala. Temna rdečica je zaplala na radostnem obličju maščevalne češke deklice. V palači je vladala zmeda in zemšnjava, toda v svoji razburjenosti ni lady Vavasourjeva tega opazila in šele na stopnicah se je okrenila k nekemu sobarju in ga vprašala: >Kje je mylord?< Mož se je obotavljal in resno gledal predse, dokler inu ni z zapovedujočim glasom velela, naj odgovori: »Kje je mylord? Odgovorite!< »Oprostite, mylady — za časa myladyne odsotnosti je mylorda napadla majhna slabost.« O roza in strah sta ji stopila v obličje, da so se lakaji začudili; zakaj svet je vedel, da ne ljubi svojega moža. »Slabost — kakšna slabost?« je hotela vedeti. »Mislim nekaj takšnega kakor napad srca, mylady.« Sluga je bil preobziren, da bi rekel kap; toda v svojem strahu je uganila pomen usodnih besed in velela je, naj pošljejo zdravnike v njen buduar. Prišli so in iz njihovih obširnih razlag je spoznala resnico. Markiz pl. Vaux se je preobjedel neke priljubljene mu, težko prebavljive paštete, ki jo je obilno zalil z rozolijo. Takoj po večerji ga je zadela kap in njegovo stanje je bilo zdaj brezupno, dasi je prišel do zavesti. Ko je to zvedela, je izjavila, da mora nujno govoriti z markizom o nekih družinskih zadevah, ki so sila važne. Zdravniki pa so izjavili, da spričo grozeče življenske nevarnosti ne morejo tega dopustiti in da ne morejo niti za trenutek ostaviti bolnika brez zdravniške oskrbe; toda lady ni trpela ugovora, in ko je vstopila v markizovo sobo, je bila sama z njim. Na bolnikovem obličju je bližajoča se smrt že pritisnila svoj pečat. Ko je Marion vstopila, je odprl oči. Njegov medli pogled je izražal začudenje, ko jo je videl pred seboj brez običajne maske. Izpregovorila je nekaj besed v naglici, vprašujoč kako mu je, nato mu je tiho zašepetala: »Pomisli, Vavasour — ves Pariz ve.t Na posinelein markizovem obličju je zalrepetal odsev zlobne radosti. >Za vraga!« je izustil z naporom, »!;do jim je povedal?« »Kdo ve! Sicer pa je to vseeno!« In ta ženska, ki ni nikoli sočustvovala s tujo nesrečo, je govorila zdaj s pri- dušenim glasom, tresočimi se ustni in s solzami v očeh. »To je zdaj vseeno! Vedo pač. Celo Ida Camelot me je prezrla. In tisto ženišče, Viola V6, saj veš, Caderouchč-jeva priležnica, se je drznila razžaliti me na javni promenadi. Torej morajo vsi vedeli, sicer ne bi si upali tako ravnati z menoj.« Bolnik se je tiho in z naporom nasmehnil, kakor da ga ta zadeva zabava celo zdaj na njegovi smrtni postelji. »Skoda, da nisem poleg! Zares škoda, draga. Sicer pa se ne moreš pritoževati, saj si jih dovolj dolgo za nos vodila. Te besede je izgovoril počasi in v presledkih, vendar pa se je zopet nasmehnil, kakor je pač mogel. »In to je tvoje sočutje?« je vzkliknila strastno. »Pah, sočutje!« se je nasmehnil markiz in ta humor iz umirajočih ust je zvenel nekam strahotno. »Za vraga — sočutja zahtevaš? Ali ni3i sama tako hotela, draga? Bil sem pač dovolj nespameten, da sem sprejel tvoje pogoje, ki so bili silno visoki; pa sem jih sprejel in sem se zato tudi zabaval. Imenitna salonska burka. Toda sočutje, za vraga — to je ženska nehvaležnost — to je — Markizu je smeh zaprl nadaljnje besede. »Toda Vavasour, poslušaj me,« ga je prosila. »Cuj me, zakaj bi n e bilo mogoče? Ce hočeš, se da še vse skrivaj napraviti. Saj bi te tako malo stalo,« je Šepetala z vročimi ustni. Meni pa bi bilo prihranjenega toliko gorja. Zatorej, Vavasour, dokler ne bo prepozno —«. Jz ‘Dvavske banovine d Reklamacijski odbor pri Dravski finančni direkciji je sklican k zasedanju za dan 20. aprila t. 1. Pritožbe bo obravnaval reklamacijski odbor kakor sledi: 20. aprila t. 1. pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčnih uprav Kamnik, Brežice, Krško, Laško in Višnjagora; 81. aprila t. 1. pritožbe vseh .občin davčnih uprav Čabar, Kočevje in Litija; 22. aprila t. 1. pritožbe vseh občin davčnih uprav Ljubljana okolica in Logatec; 23. aprila ♦. 1. pritožbe vseh občin davčne uprave Škofja Loka; 24. aprila t. I. pritožbe vseh občin davčne uprave Radovljica; 25. aprila (. I. pritožbe vseh občin davčne uprave Novo mesto; 27. aprila t. 1. pritožbe vseh občin davčne uprave Kranj in 28. aprila t. 1. pritožbe davčne uprave za mesto v Ljubljani. d Legitimacije ta kupovanje mesečnih kart *a javne nameščence. Generalna direkcija j. d. ž. je odobrila pravico do »Legitimacij za kupovanje mesečnih kart za javne nameščence« po odredbi S 15. »Žel. tarife za prevoz potnikov del II« tudi dnevničarjem in honorarnim uslužbencem, ki imajo z državo sklenjen službeni ugovor, kakor tudi namešščencem »Osrednjega (oz. okrožnega) urada za zavarovanje delavcev«. d Gospodinjce nadaljevalna šola v Domžalah priredi razstavo kuhinjskih izdelkov ter ročnih del v nedeljo 12. t. m. v prostorih osnovne šole v Domžalah. Razstava je odprta od 7. zjutraj do 5. popoldne. Vsi vljudno vabljeni. d Izlet Jadranske straže na morje. Na mnogoštevilne izjave izletnikov naj se uvede II. razred In izlet poceni, izjavlja izletni odbor, da je ir. tehničnih razlogov in radi že sklenjenih pogodb za" letos nemogoče uvesti še II. ali celo III. razred. Pač pa se je naknadno posrečilo odboru napraviti nekaj nebistvenih izprememb v programu, ki se tičejo le prenočišč in prehrane, ter znižati na te način ceno izleta od Din 950 na Din 850. Program pa v bistvu ostane nespremenjen. Izletni odbor upa, da je s tem ugodil željam članstva ter pripominja, da so še vedno prehrana, kakor prenočišča prvorazredna. Zaključek prijav 5. maja. Informacije in prijave: Izletna pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Vegova ul. 8. d Na belo nedeljo 12. t. ni. sc bo svečano zaključil gospodinjski tečaj na dolski šoli. Vabimo vse, da si ob te) priliki ogledate razstavo Izdelkov tečajnic, katera bo odprta od 8. do 15. Vredno je omeniti, da je to prvi tečaj na tej šoli, vsled česar je treba tudi iz navedenega vidika presoditi delo gojenk. Ravno isti dan uprizori dolski Sokol ob treh popoldne ljudsko igro tridejanko »Ponos za ponos«. Požrtvovalnost igralcev zasluži, da se igre polnoštevilno udeležimo. d Danes popoldne in jutri dopoldne 6e vrši v Ljutoljani Ciril-Metodova zbirka »dan boin-bcmčkov«. Gospe in gospodične bodo prodajale bombončke in odkupne znake. Ne odrekajte rodoljubi! im in požrtvovalnim damam mal dar »a našo šolsko družbo! 1029 d Film o raku. Po vzgledu drugih kulturnih držav ustanavljamo tudi mi društva, ki jim je naloga pnoučavanje te nevarne bolezni in ebi-ranje sredstev, ki omogočajo uspešno borbo proti rakastim boleznim. Pripravljalni odbor Jugoslovanskega društva za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana predvaja te dni film o ralku in so vsi strokovnjaki, id so pred kratkim videli iilim v Ljubljani v tem edini, da so takšni filmski pripomiočki uspešno sredstvo v boju zoper raka. Tudi za lajata bo nazorno in razumljivo, kaj nam pripoveduje film o porastu rakastih bolezni v nekaterih državah. Zelo zanimiva so izvajanja, kako *e pričenja in nadalje razvija ta zaviralna bolezen, širše poglavje se bavi 8 metodami, kako zanesljivo ugotavljamo že v kratkem času bolezen, publika dobi lep pogled v laboratorijske diagnostične metode, vidijo «e skrajšane operacije dveh slučajev, predvaja se obsevanje bolezni z rdntgenskimi žarki in končno tudi * radijem. Na koncu sledijo nasveti in opozorila javnosti, kedaj in Kak a j se je treba zglasiti pri zdravniku, kadar se javijo sumljivi znaki začetnega raka. Da bo film Mršim krogom dostopen se predvaja v soboto 11. t. m. ob 18. uri .in v nedeljo 12. t. m. ob 'A 11. uri v kino Dvor, vstopnina znaša 2, 4 in 6 Din. Prizore filma razlaga zdravnik. 1092a Obleke in klobuke kemično Cisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Oddaja lova. V ponedeljek 20. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj se bosta oddala pri sreskem načelstvu v Ljubljani v sobi št. 1 v pritličju na javni dražbi v zakup lova občin D. M. v Polju in Grosuplje za čas od 1. junija 1931. do 81. marca 1936. Dražbeni pogoji so med običajnimi uradnimi urami vsakomur na vpogled pri sres-kem načelstvu. t, n Ravnokar /e izšla knjiga o (Slcvciii/i Dobi se o knjigarnah t Cena 20 Din Cjubljana Sobola, 11. aprila 1931., Leon. Pravoslavni: 29. marca, Velika sobota. Nočno'službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski c. ■ Gg. uradnike državne železnice v Ljubljani, ld izvršujejo popisovanje za ljudsko štetje, nujno vabimo, da se zglase danes opoldne v mestni posvetovalnici. — Mestni popisni urad. ■ »Ženski Pokrct« ponovno opozarja občinstvo, zlasti članice na&il^ ženskih društev, viiso-košolke, učiteljice in akademsko izobraženo žen-»tvo, na zanimivo predavanje dr. Maše Živano-vič. Predavanje bo v nedeljo 12. t. m. ob pol enajstih v mali dvorani »Kazine«. — Predavateljica, zdravnica, je šef dispanzerja ter zelo priljubljena kulturna in prosvetna delavka v Sarajevu. Kot predsednica »Zenskega Pok ret a« je predvsem mnogo storila zn prosveto muslimank. Spričo njenih izrednih jezikovnih zmožnosti jii je bilo mogoče sodelovati aktivno pri raznih mednarodnih kongresih, na katerih je uspešno zastopala jugoslovanske žene. Kot »rečna mati treh otrok in dobra moževa tovarišica najde kljub svojemu napornemu poklicu še dovolj časa za prosvetno delo med ženami. Tema, ki jo bo dr. Živanovič obravnavala, se glasi »Feminizem za zaščito rase in naroda«. ■ Gasilsko društvo Ljubljana — severni del. Ustanovilo se je prostovoljno Gasilsko in reševalno društvo Ljubljana — severni del. Za načelnika je bil izvoljen trgovec Julij Kovačič, za poveljnika g. Goričan, za njegovega namestnika dr. Milavec, za odbornike pa trgovec in gostilničar Anton Ravbar, ki je obenem blagajnik, Milko Hojan, ki Je obenem tajnik, g. Širca in Daks — obenem namestnik uprave. Namestnika sta dr. Anton Koder in inž. Hrovatin, pregledovalci računov pa artiljerijski kapetan M. Stojanovič, Vidic in Senica. Novo gasilsko društvo ima že okrog 50 ustanovnih, rednih in podpornih članov. ■ Prvi novi tramvajski voz v Ljubljani. Predvčerajšnjim je prispel v Ljubljano prvi novi tramvajski voz za progo Vič—Šiška. Včeraj dopoldne so ga iztovorili in ga popoldne ob 15-30 prepeljali v remizo. Voz je 20 sedežni * 12 stojišči in še s 7 stojišči na pločnikih. Opremljen Jz dvufgiht banovin Beograd ima 242.000 prebivalcev Ljudsko štetje v Beogradu je končano. Statistika kaže, da je v Beogradu 15.000 prebivalcev več kot kot leta 1929. Tedaj je imel Beograd 226.289 prebivalcev, sedaj jih pa ima 241 tisoč 036. Ker pa še niso popisani tudi inozemski diplomatski gosti, se lahko računa, da živi v Beogradu okoli 242.000 ljudi. Rimska cesta v Medjimurju Iz Čakovca poročajo, da so pri izsekavanju gozda g. VVurmbranda, ki je sedaj last posestnika Georgevtfa iz Ormoža, našli dobro ohranjene sledove rimske ceste, ki vodi proti Gorenjem Medjimurju. Verjetno je, da je to cesta, Id je vodila iz Stare Petovie proti Sabariji. O tem priča tudi steza med Ormožem in Strigovo, kateri pravi ljudstvo »rimska pot«. Lastnik zemljišča, po katerem teče rimska cesta, je izjavil, da bo še naprej odkopaval cesto. Strašen detomor V Banja Luki je policija odkrila strašen detomor. Policija je ugotovila, da je neka Savka Kodžič, vdova rodila nezakonsko dete in da leči bolna doma. Vdrla je v njeno stanovanje, kjer je policijskim organom zadal v nos takoj duh po mrliču. Vdova je izjavila, ko so jo vprašali, kaj je bilo z njenim otrokom, da ni rodil«, temveč je bila samo bolna. Policijski uradnik je tedaj preiskal sobo in našel v postelji pod slamnjačo že razpadajoče trupelce ntožkega novorojenčka. Vdova je tedaj priznala, da je takoj l>o porodu dete zadavila in ga skrila pod *lam-njačo. b Po 20 letih zakona ubila moža. V neki vasi pri Velikem Bečkereku je Helena Kovačevič, žena poljedelca, ubila svojega spečega moža, s katerim je živela že 20 let v zakonu. Orožniki so našli ubitega moža v mlaki krvi. Zena je razburjena izjavila, da je imela dovolj trpljenja v zakonu z možem, ki je bil pijanec in kvartopirec in ki je zapravil vse premoženje in jo pretepal. Ko je bil prišel pred dnevi pijan domov, mu je povedala, da ima tega življenja zadosti. Mož je nato zaspal, žena je pa vzela sekiro in mu razdrobila glavo. b Požar v Ivanjkovu. V Ivanjkovu pri Vin-kovcih je nastal velik požar ter uničil 20 m dolgo gospodarsko poslopje posestnika Paviča. Ogenj je uničil tudi traktor, avtomobil in drugo gospodarsko orodje. Škodo cenijo na 100.000 dinarjev. b Samomor slovenskega delavca. V bližini železniškega mosta pri Sv. Kuzmu na Bakarslu progi se je ustrelil Ivan Ahtim, 49-letni pekovski pomočnik iz Ruduika pri Ljubljani. Živel je na Reki z družino, za katero se ne ve kje je sedaj. Bil je zadnje čase brez posla. b Most če* Savo pri Rači in cesto li<>siit Kara bo zgradila celjska tvrdka Jelšingrad. Cesta in most bosta dograjeni v 3 letih. b Zakonska drama v Beogradu. Uradnik Teodor Petera je predvčerajšnjim streljal doma na svojo ženo Marijo, ker je bil ljubosumen, nato si je pa v samomorilnem namenu pognal kroglo v glavo. Ženo je lahko ranil, sebe pa težko. Najbrže ne bo okreval. b Proga Raštelica-Bradinu. V četrtek je bil na svečan način otvorjena nova železniška proga Raštelica-Bradina, katero so gradili 4 leta in je slala 63,000.000 Din. je z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki po načrtih konstrukterja prof. in*. Lobeta iz Novega mesta. Razumljivo je, da je novi belo-zeleni tramvajski voz vzbujal veliko pozornost Ljubljančanov. ■ Narodni muzej bo začenši z dnem 12. aprila t. 1. odprt ca »plošen brezplačen ogled zbirk vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. ■ Občni zbor nadzornikov progovne ilužbe UJN2B bo v nedeljo 12. t. m. ob 14-30. uri v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. Vabimo vse člane odseka, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. Odbor. ■ Restavrater Fr. Krapež — častili član Zadruge. Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izku-harjev je imenovala restavraterja in kavarnarja g. Frana Krapeža za častnega člana. Diplomo mu bodo slovesno izročili danes ob pol 17. pri načelniku g. Fr. Kavčiču, Privoz 4. ■ Premiera francoske komedije »Poročni venec« na šentjakobskem odru. V nedeljo 12. t. m. Je premiera izvrstne francoske veseloigre »Poročni venec« v režiji g. Milana Skrbinška. Komedija se odlikuje po izvrstni situacijski komiki in upamo, da se bodo vsi posetniki prav dobro zabavali. Sodelujejo Bučarjeva, Pirčeva, Gorjupova, gg. Škerlj, Leder, Videtič itd. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karnič-nika na Starem trgu ter pri večerni blagajni pol ure pred pričetkom predslave. Pričetek ob 2015. ■ Sigmund Zalevski, znani bariton svetovnega slovesa, gosluje koncem prihodnjega tedna v naslovni partiji opere Boris Godunov. S tem delom počasti naše gledališče obenem 50-letnico smrti nepozabnega genija komponista Musorg-skega. ■ Opozarjamo na gostovanje prvaka beograjske drame g. Kaša Plaoviča, ki bo v naši drami. Odlični gost nastopi v vlogi Leona v drami Glembajevi. Gospod Plaovič Je eden najboljših dramskih- igralcev, ki kreira največje vloge dramskega repertoarja z odličnimi uspehi. Predstava je za red D. ■ Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predvajanje filma o delovanju in uporabi traktorjev »Caterpillar« z raznimi agregati pri gradnji novih in vzdrževanju starih cest, valjanju, drobljenju gramoza, čiščenju snega, izkopavanju dre-nažnih jarkov, dalje o uporabi v šumarslvu, poljedelstvu itd. Predvajanje tega zanimivega in aktualnega filma bo drevi ob 20. url v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1, II. (»Kazino«). Film je dalo na razpolago zastopstvo za označene stroje, tvrdka Harley Davidson Motors Import v Ljubljani; predvajal ga pa bo ter pojasnjeval v angleškem in nemškem jeziku strokovnjak — odposlanec tovarne same. Vabljeni go člani in vsi, ki se zanimajo. ■ Vse pevce in pevke, dijaštvo ter drugo občinstvo vabimo, da se v obilnem številu udeleži v ponedeljek 13. t. m. ob 10. uri sprejema na glavnem kolodvoru Skopskega pevskega društva »Mokranjac«. Je to prvi obisk znamenite pevske družine z daljnega juga naše domovine v Ljubljani, zato jo sprejmimo z vso toploto ter se ji oddolžimo na ta način, da napolnimo Filharmonično dvorano, kjer se vrši ob 20. uri istega dne njihov koncert z izrazito jugoslovanskim sporedom. Za vse pevke in pevce naj bo obisk tega koncerta strogo obvezna častna zadeva. Vstopnice kupite že v predprodaji v Matični knjigarni. Uprava Hubadove župe J. P. S. KINO DVOR Film o raku danes ob 18. uri ■ Baletni večer v naši operi. Opozarjamo na baletni večer, ki ga priredita v naši operi prvaka beograjskega baleta ga. Ksenija Grundt in g. Anatol Zikovski. Na programu baletnega večera je 15 plesov, deloma solo plesov, deloma pa duetov. Koreografijo za posamezne plese so napravili največji strokovnjaki ruske carske baletne šole. Ga. Grundtova ima najboljše ocene iz Pariza, kjer je zelo pogostokrat nastopala na javnih baletnih prireditvah. Večer bo vsekakor zelo interesanten in vreden vsega zanimanja. Cene običajne operne. ■ Dobava službene obleke. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za službene obleke in službene čepice. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo teh službenih oblek. Ponudbe z vzorci blaga je predložiti do vštetega 25. t. m. ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada, kjer bodo na razpolago vse polrebne informacije, tako dobavni pogoji kakor vzorci blaga. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Štefan Gruber, 84 let star, žel. sprevodnik v p.. Sv. Petra cesta 77; Terezija Juvane, roj. Žabjek, 67 let stara, mesarica, Poljanska cesta 54. V bolnici so umrli: Marija Zgonc, 17 let stara, hči kočarja, Prešenske njive pri Litiji; Franc Stajuer, delavec, Mariborska ulica 20; Štefa Jerin, 1 leto stara, hči rudarja, Jablanšek pri Litiji; France Rems, 50 let star, posestnik, Zale-Kamhik; Marija Kavčič, 62 let stara, služkinja, Podbrezje; Matija Peternel, 19 let star, kolarska pomočnik, Drenov grič; Jakob Molan, 61 let star, trgovski sotrudnik, Stritarjeva ulica 3; Pepina Hojan, roj. Borštnar, 30 let stara, žena načelnika mest. voj. urad., Streliška ulica 18; Ana ftraj, 1 mesec *tnra, bči delavca, Boštaaj; Ivan Javornik, 1 mesec star, sin delavke, Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998 Valburga pri Smledniku; Alojzija Kralj, 44 let stara, najemnica hiše, Gorenja vas. Naj počivajo v miru, žalujočim sožalje! ■ Naval v bolnico. Letošnje leto utegne prinesti ljubljanski bolnici nov rekord. Živimo v čatsu, ko »e ponavljajo vsak dan večje ali manjše nesreče, nezgode in »lučaji, ki «o se pri na* zelo udomačili, t. j. nastopi junakov noža *o postali že vsakdanji. V bolnico je bilo do danes sprejetih preko 4820 različnih bolnikov ali ponesrečencev. Pose biro v zadnjih treh dnevih je bolnica sprejela skor0 300 novih gostov. V torek jih je iofflo preko 90, v sredo 104, v četrtek 80. Vsi ti »o se večinoma ponesrečili za praznike. Te številke nam dajo mislili. — Včeraj v bolnici ni bilo ravno navala. V svojo oskrbo je prevzela samo dve osebi. Hlapca Ožbalta Golmajeirja je konj brcnil in ga nevarno poškodoval na nogi in aioki. V bolnico je bil nadalje prepeljan 2-letoi Kavčič Slavko, sin posestnika iz Lučne nad Škofjo Loko, ki .je padel doma na pragu tako nesrečno, da si je ■lomil desno roko. ■ Vse vprek kradejo. Ivan Brunček, 25 let star, delavec iz Trebeljeva, stanujoč v Flori-Janski ulici 13, je prijavil policiji, da mu |e njegov sostanovalec Kolomau Zrinjski ukradel iz sobe 2 para novih čevljev, vrednih 450 Din. /rinjski je bil brez dela in si je med tem, ko je bil Brunček na delu, prilastil njegove čevlje in z njimi pobegnil. — Iz predsobe stanovanja Aleksandra F. v Langusovi ulici št. 22 je bil ukraden moški plašč z baržunasto podlogo, vreden 1500 Din. — Trgovčeva žena Ivanka O. iz Most je prijavila, da ji je pretekli teden izginila ženska obleka s kratkimi rokavi, ki se je »ušila na dvorišču in je bila vredna 250 Din. Gelje * Nocoj vsi na primorski večer, ki ga priredi »Soča< v Narodnem domu! Bogat spored in prijetna zabava. * * Okrožni inšpektor v Celju. Okrožni inšpektor v Mariboru g. dr. Schaubach je prišel v Celje iin -pregledal upravne urade. * Gostovanje ljubljanske drame. V torek 21. aprila oib 20. gostujejo člani ljubljanskega Nar rodnega gledališča v Mestnem gledališču z dramo ruskega pisatelja Leonida Andrejeva »Mla-doletje«. * Svečana izročitev odlikovanj v Veliki Pi-re»ici. Na velikonočno nedeljo popoldan se je vršilo v občinski pisarni slovesno odlikovanje. Red Sv. Save 5 stopnje je dobil kovaški mojster g. Bed,nate Ivo, zlato kolajno za državljanske zasluge sta dobila župan Velike Pireš-ice g. Cokan Martin ter posestnik g. Teržan Martin. Vsi odlikovanci so vneti Sokoli 1 er se je ob tej priliki nabralo 90 Din za Sokolsko društvo v Veliki Pirešici. čestitamo! * Mestna knjižnica je izposodila v meser»>, marcu 2788 knjig. Knjižnica ima vsa najnovejša dela, ki *o izšla v ‘slovenščini, v več izvodih' in je njen obisk zelo priporočati. * Komisija radi ceste pri sv. Jožefu. Včeraj popoldan si je komisija sestavljena iz zastopnikov mestne ter okoliške občine ogledala cesto pri Sv. Jiožefu. Mestno občino* so zastopali magistralni nad svet nik g. Šubic, načelnik finančnega odseka g. dir. Vrečko ter mestni inženjer f. Prisl ovšek, okoliško občino pa župan g. Mi-eltfič ter odbornika g. Strenčan in g. Kukovec. Kakor znano je ta cesta v »krajno slabem stanju in jo je nujno treba popraviti že radi številnih hiš stanovanjske kolonije na hribu •v. Jožefa. * Dospelost neposrednih davkov in vojnice. Davčna uprava opozarja, da je % 1. aprilom zapadel v plačilo drugi četrtletni obrok zgrada-arome, pridobitne, ren^nine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in voj-mice in da je treba plačilo tega obroka izvršiti najkasneje do 15. maja. * Rešilni oddelek Proslovljnega gasilnega in reševalnega društva je imel v mesecu marcu 25 voženj. * Adapcije. Slaščičar g. Man tel Karol, preureja v svoji hiši v Gosposki ulioi št. 25 pritlične stanovanjske prostore v lokal, kjer bo imel slaščičarno. Trgovec z manufakturo v Prešernovi ulici g. Kolbezem Franc bo na svoji prodajalni dal napraviti modeme velike izložbe. * Važno za nabornike. Naborni obvezniki, M eo pristojni v izv e n celjska vojna okrožja pa bi hoteli biti v Celju rekrutovani, naj vložijo prošnje na celjsko vojno okrožje ali na vojaški oddelek mestne občine ali okoliške občine najpozneje do 15. aprila. Pozneje dospele prošnje •e ne bodo upoštevale. * Nezgoda. 34-letni delavec Jelen Franc 'iz Spodnje Hudinje si je 9. t. m. doma po neprevidnosti polil 8 kropom ter je dobil hude opekline po obrazu in obeh rokah. Moral je iskati pomoč v javni bolnici . Strašna smrt, neznanke poil vlakom V četrtek zjutraj so našli na železniški progi Ponikva—Grobelno v bližini postaje Grobelno popolnoma nago truplo kake 35 do 40-1 etne Ženske, ki jo je povozil ponočni brzovlak. Kolesa so šla ženski črez trebuh, tako da je bilo truplo grozno zmrcvarjeno. Poleg tira je na topu ležala njena obleka, v kateri pa ni bilo razen rožnega venca in en ega dinarja nič. iz česar bi se dalo dognati, kdo je nesrečna ženska. Verjetno je, da je, da je ženska bila slaboumna, ker drugače si ni mogoče predstavljati eakaj je bila vsa slečena. Najprej so domnevali, da gre aa neko vdovo iz femarjega pri Jelšah, ki da bi bila iz žalosti radi moževe smrti napravila samomor, vendar se ta domneva ni izkazala kot resnična. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico v Sv. Juriju ob juž. žel. Kdo bi kaj vedel o ženski ali če kje pogrešajo kako Žensko, ilasti slaboumno, naj to javijo orožnikom v Grobelnem. JMaribcr m Murkov večer. Zgodovinsko društvo v Mariboru je zaključilo letošnjo serijo zgodovinarskih sestankov z lepo uspelim slavnostnim večerom na čast prof, Murku. V otvoritveni besedi je predsednik dr. Kovačič povdaril pomeri prof. Murka posebno za našo mlajšo generacijo. Z množino klasičnih del je dal slavljenec naši mladi generaciji primer najdelavnejšega in najproduktivnejšega znanstvenika in je nazorno ovrgel tezo o slovanski neproduktivnosti. Na predsednikov predlog je zbor z navdušenjem sklenil odposlati čilemu jubilantu brzojavni pozdrav. Slavnostni govornik dr. Janko Kotnik je v markantnih besedah razvil življensko rast in znanstveni razmah slavljenca. Predstavil ga je kot človeka, slovničarja, literarnega zgodovinarja, narodopisca, publicista, organizatorja in dobrotnika študentov; povsod se je izražal slavljenec kot mož redkih lastnosti, neizčrpnih energij in sposobnosti. Posebno pozornost so izzvale govornikove besede, s katerimi je omenjal Murkove nazore o kulturnem pomenu in organizaciji znanstvenih zavodov kot sta v Mariboru muzej in arhiv. V interesu kulturnega razvoja vsega našega Podravja, posebno pa še Maribora bi bilo, da postanejo Murkovi nazori tudi nazori naše javnosti. Z rešitvijo najbolj perečega mariborskega kulturnega vprašanja, z dodelitvijo prostorov za pokrajinski arhiv, bi se Maribor najlepše oddolžil slavljencu za delo in trud, * katerim je prof. Murko proslavil mariborsko pokrajino pred vsem svetom. m Promocije Mariborčanov. Na graški univerzi so bili te dni promovirani za doktorje medicine ali prava Mariborčani Herman K r a u s, Gottfried H a u s w i r t h in Valter D o 1 i c z e k. m Razstava slikarja Trstenjaka. V nedeljo 19. t. m. dopoldne se bo v veliki kazinski dvorani otvorila razstava našega akademskega slikarja A uta Trstenjaka. Razstavil bo krog 50 olj iu akvarelov, po večini motivov iz Gornje in Spodnje Lužice. Iz Maribora bo prenesel razstavo v Zagreb in na to v Ljubljano. m Koncert Aleksandra llalabana. Ker je za koncertni nastop slovitega ruskega pevca Aleksandra Balabana, ki bo v ponedeljek 13. t. m. pod okriljem Ljudske univerze, se interesenti pozivajo, da si vstopnice že sedaj preskrbijo. Dobe se pri ge. Brišnikovi in pri g. 11 (if er ju. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Aretacija Vincenca Pavalica na Dunaju, i kor smo že svoječasno na kratko poročali, je ,,llR 24. marca skladiščnik tukajšnje veletvrdke Kerndorf, 421etni oženjeni Vincenc Pavalec izmaknil v ravnateljevi pisarni formular čeka podružnice Prve hrvatske štedionice, ga izstavil J8?1® .30.000 Din, pritisnil nanj štampiljko I oajetja in ;jei0 spretno ponaredil tudi podpis avnatelja Josipa Reicha. S tako ponarejenim ?m. J® v banki dvignil označeno vsoto, odšel na Kolodvor in se z rednim potnim listom odpeljal v Avstrijo. Ko je nasled. dne banka dala tvrdki obvestilo, je ravnatelj takoj zaslutil, da je bila izvršena goljufija in ker Pavaleca ni bilo v službo, je bilo tudi jasno, da je ček on ponaredil. Za goljufom je bila izdana tiralica, a vse *asledovanje je bilo brezuspešno. Nasprotno, po Mariboru so se celo širile vesti, da je skočil v Muro, odnosno v Dravo itd. V četrtek pa je dobilo tukajšnje policijsko predstojništvo obve-6l>lo, da so Pavaleca izsledili na Dunaju in ga *retirali. Pri njem so našli še 8300 Din gotovine, ostalo je očividno že potrošil. Uvedena je ak-'ija, da se Pavalec čimprej izroči našim oblastim. Turistavski promet v obmejnih pasovih Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor v Ljubljani, razglaša: V netunskih konvencijah med Jugoslavijo in Italijo izvedeni sporazum o turistovskem prometu v obmejnih pasovih prehaja zdaj konečno v oživotvorjenje. Obojestranska planinska društva, katerih člani bodo uživali ugodnosti v smislu navedenega sporazuma, so že dobila podrobne inštrukcije, kako spraviti v red in sklad turistovsko življenje v predmetnem obmejnem pogorju. V kratkem povedano: smeli bodo naši turisti prehajati mejo med našo kraljevino in Italijo tako, da bodo med drugim popolnoma dostopni Mangrt z niangrtsko kočo, konec Koritnice, Ozebnik, Jalovec, Mojstrovka, Prisojnik, f*©f©vanje po zvezdi večernici '0* Hi *« vjr^njički so s Cučiruči zdirjali dalje niea1 skalnatim goram. Dušan in Da-sta žalostna zrla za njim in tudi žahi ico sta klicala- A kaj, ko ju zaradi t}p*JeSa kvakanja ni slišala. Hotela sta na za njo. Tedaj pa jima je skočila bila ogromna žaba, večja kakor sta veiiui)lladva. Požrešno je odprla svoja Ka usta, da bi ju požrla... Razor in Triglav z južnih (italijanskih) strani, nadalje Kanjavec in od tamkaj ves greben do Črne prsti s sestopi na železniški postaji V Hu-d o južno in Podbrdo. Natančna navodila in podrobne informacije je dal osrednji odbor Slovenskega planinskega društva natisniti ih jih bo na željo vsak član proti plačilu zadevnih režijskih stroškov. PO navodilih pristojnih oblasti so izšle posebne tiskovine, kjer bode treba za vsakega člana posebej, ki reflektira na do-tično obmejno karto, izpolniti podatke in osebni popis. Navedene vloge pojdejo nato v podpis najprej k naši pristojni oblasti, nato pa na kompetentno politično oblast v Italiji, katera bo Ljubljana, 10. aprila. Danes dojioldne se je vršila pred malim senatom pod predsedstvom nadsvetnika Mladiča obravnava proti oženjenemu kovaču Jakobu Bratunu, roj. 1892. v Unajnarjih, stanujočemu v Besnici v litijskem okraju, in njegovi samski gospodinji Frančiški Bratunovi, roj. 1899. v Ga-brijah, obtoženima, da sta letošnjo zimo zapirala 3-lctno Frančiško in (»-letno Anico v hlev, kjer sta morali napol goli bivati in spati v lesenem zaboju. S tem sta zakrivila zločinstvo zoper življenje in telo, o čemer je »Jugoslovan« pred tedni prvi podrobno poročal. Obtoženec je krepke rasti, čednega obraza, s kratkimi brki, oblečen v temno obleko, z nahrbtnikom, obtoženka pa pritlikava, suha, grbasta ženska, z belo oglavno ruto na glavi, oblečena v zeleno obleko s temnim klotastim predpasnikom. >To je torej njegova, ki sta ji bila nedolžna otroka na poti k je Slo od ust do ust. Obravnavi je namreč prisostvovalo mnogo občinstva, med njim precej ženstva. Zagovarjal je obtoženca za dr. VVurzbacba iz Litije odvetnik dr. Janže Novak. Državno tožilstvo je zastopal dr. Felacher. Obtožnica Orožniška patrulja je na svojem obhodu 28. jan. t. 1., potem ko se je v okolici že dolgo šušljalo, da osumljenca slabo ravnata z otrokoma, odkrila oba v živinskem hlevu. Otroka sta bila v obupnem položaju. 3-Ietua Frančiška še sedaj ne zna hoditi, ker je ni nihče navajal k hoji, (i-lctna Anica pa je gluha. Oba otroka sta bila v najhujšem mrazu zaprta v živinskem hlevu na golih tleh, mala Frančiška na pol gola. večja Anica bosa in vsa premražena. Za ležišče je bil določeu zaboj, ponesnažen s človeškim blatom, in v tem ležišču je morala tnala Frančiška bivati in prenočevati že okoli 2 meseca. Radi popolne zanemarjenosta sta oba otroka ne samo telesno propadla, temveč tudi duševno otopela. Oba osumljenca zanikata krivdo in priznata le, da sta dala spat malo Frančiško v lilev, ker njeua voda tako smrdi, da ni mogoče prenašati. Značilno za osumljenko je, da je pred sodiščem trdila, da je zaboj, v katerem je prenočevala mala Frančiška, ki je bil ves ponesnažen od človeškega blata in vode, »čedna posteljica«. Ves ta zagovor obeh osumljencev pa je neresničen in ovržen že po samem pričevanju orožnika Josipa Mihelčiča, ki je odkril oba otroka v popisanem obupnem položaju. Sicer pa je Jože Bratim že neke nedelje v lanskem adventu, ko je slučajno sel mimo kovačnice, zaslišal jok in videl, da leži 3-letna Frančiška skoro popolnoma gola in bosa na ilovnatih tleh pri tedanjem občutljivem mrazu. Da bo to nečloveško postopanje z obema otrokoma razumljivejše, je treba omeniti, da je osumljenec oče 4 mladoletnih otrok. Svojo bolehno ženo je zapustil, in sicer na ta način, da je prodal hišo pod pogojeni, da kupec prevzame njegovo ženo v popolno oskrbo, dva otroka jo pa izročil svojemu bratil. On sani pa si je postavil novo kovačnico, kjer živi z osumljenko. Razumljivo je, da sta jima bila uboga nedolžna otroka napoti in da sta ju odstranila v hlev, kjer sta ju pustila v razmerah, nevarnih za življenje in zdravje. Zasliševanje obtoženca in prič Predsednik: Bratun, kako se zagovarjate? Vstanite in povejte! — Mislil sem, da je v hlevu bolj toplo kakor v hiši. — Ali mislite, da če vzdrži žival, da vzdržita tudi otroka? Predsednik je nato bral obtožencev zagovor. — Koliko časa je bila Frančiška zaprta v hlevu? — Samo čez noč! — Pa je bila tudi čez dan, ko sta prišla orožnika! — Takrat jo je pa Anica umivala! — Kakšen je hlev? — Zidan. V njem imam eno kravo. Predsednik proti Bratunovi: Kako, da sta tako delala z otrokoma? — Mislila sem, da je tam bolj toplo kakor v hiši. Predsednik je bral iz aktov, da Bratunova gospodinji Bratunu, da je imela i njim otroka, ki pa je kmalu po porodu umrl. Frančiško je pustila prenočevati samo nekaj časa v »čedni posteljici«. Kakšna pa je ta, bo pa orožnik povedal. (Smeh med občinstvom). Orožniški narednik Filip Mihelčič je izpovedal v smislu obtožnice. Dejal je, da je v svoji službi že marsikaj doživel, kaj tako pretresljivega pa še nikoli. V hiši so bili orožniki večkrat, pa niso nikdar opazili otrok. Besnica je zapuščena v hribih, vsake tri dni gre voz mimo. Zaslišani so bili še Anton Jančar, Marija Žgajnarjeva in Alojzija Hribarjeva. Predsednik je prebral še izpovedi Janeza Markuna, zdravnika dr. Ukmarja in ovadbe orožniške postaje. Zanimiva je bila izpoved Alojzije Hribarjeve — ki je z možem kupila Bratunovo posestvo — da ji je obtoženka rekla: »Vidva imata njo (Bratunovo ženo) za pokoro, naša ta mala bo pa že enkrat umrla!« Zagovornik dr Janže Novak je trdil, da spi podeželskih otrok v hlevu in je predlagal zaslišanje novih prič, kar pa je senat odklonil. Govora drž. pravdnika in zagovornika Državni tožilec dr. Felacher je poudarjal, da se vzlic bedi uašega podeželskega ljudstva Se všako obmejno karto posebej vidirala. Da se bodo poslale oblastem zadevne popisne pole skupaj, poživlja osrednji odbor Slovenskega planinskega društva svoje člane, kateri želijo dobiti izkaznico za obmejni turistovski promet, da se zglasijo v društveni pisarni v casu do 25. t. m. Kasnejše prijave bodo mogle priti na vrsto morda šele tako pozno, da ne bodo vrnjene obmejne karte pravočasno, to je do začetka turistovske sezone. O priliki popisa v društveni pisarni bo plačal vsak član znesek Din 10 za dotične tiskovine in manipulacijske stroške. Položiti bo moral tudi vsak član ob tej priliki po eno svojo sliko. ni našel tako strahoten slučaj, ki ga pojasnjuje predzgodovina obtoženca. Imel je posestvo in ga je prodal samo zato, da se znebi bolehne žene. Postopanje z otrokoma je treba motriti tudi s tega vidika, da se ju je hotel znebiti. Če je otrokov urin tako smrdel, zakaj pa nista šla sama spat v hlev? Znano fa, da če dobi prašiča pozimi mlade, jih vzemo v hišo. Tista »posteljica« za Frančiško je bila preslaba še za prašiča, a obtoženca sta pustila otroka v njej stradati. Predlagal je strogo obsodbo v smislu obtožnice. Zagovornik dr. Novak je navajal, da spe na deželi otroci od jeseni do spomladi v gnezdih, ki si jih sami spleto in da opravljajo vanje svojo potrebo, spomladi pa da jih skidajo, kar ve iz lastne izkušnje. Na zatožno klop je treba postaviti našo inteligenco in njeno delo v zadnjih 50 letih. Obtoženca sta žrtvi tega kolektiva. Kar se stanovanjske higijene tiče, se ni storilo ničesar, prav tako, kar se tiče rasne higijene. Kdo je poučil obtoženca, naj ne spravlja z bolno ženo otrok na svet? Naši ljudje so prepuščeni svojemu nagoilu. Kar se počne, sc ne počne iz hudobnosti, marveč nevednosti. Govornik je plediral za popolno oprostitev. Senat je po kratkem posvetovanju razglasil sodbo, ila sta obtoženca kriva in da sc obsojata vsak na 10 dni strogega zapora iu na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Obsojenca sla kazen sprejela. Grehi šestili obtožencev Še ena zanimiva obravnava pred senatom petorice Ljubljana, 10. aprila. Danes dopoldne se je vršila pred malini senatom tudi obravnava proti (J obtožencem. Meseca januarja t. 1. je bil trgovcu Ivanu Tramšalcu na Jesenicah ukraden izpred trgovine par čevljev. Kasneje se je ugotovilo, da jih je ukradel Janez K., samski čevljarski pomočnik s Save, in jili pozneje v družbi Stanka P., samskega delavca na Javorniku, prodal Lovru Podlipniku za 130 Din. 14. januarja je Janez K. vlomil v zaklenjene izložbene prostore trgovke Jere Rekarjeve in trgovca Mavricija Smoleja iu odnesel Rekarjevi kaseto »Elide« in stekleno dozo »Gold creme« v skupni vrednosti 26 Din, Smoleju pa 3 ženske zapestne ure, vredne 745 Din, budilko, vredno 170 Din in etui, vreden 40 Din. Stvari, ki jih je ukradel Smoleju, je deloma izročil bratu Francetu, samskemu živinskemu gonjaču na Savi, deloma Stanku P., samskemu delavcu na Javorniku. Ta je prodal srebrno žepno uro, vredno 350 Din, urarju Aleksandru A. z Bleda za 105 Din. Franc K. je stvari, ki mu jih je izročil brat Janez, takoj po tatvini skril, budilko in zapestno uro v vrednosti 485 Din pa je prodal samskemu živinskemu gonjaču Ivanu F. za 125 Din in mu še povedal, da je blago ukradeno. Janez Pučko je meseca januarja t. 1. izročil Stanku P. gramofon in 12 plošč v prodajo. Ta pa je z gramofonom izginil, klatil se okoli z Janezom in slednjič prodal gramofon s ploščami vred v vrednosti 2500 Din za 400 Din mesarju Francu L. iz Kranja. Po kratkem posvetovanju je senat razglasil sodbo, s katero sta bila Aleksander A. z Bleda in Franc L. iz Kranja oproščena, ostali obtoženci pa obsojeni: Janez K. na (i mesecev in 10 dni strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 1 leto, Stanko P. na 1 mesec in 3 dni strogega zapora in na 120 Din denarne kazni, Franc K. na 15 dni zapora in 180 Din denarne kazni, Janez F. pa na 8 dni zapora. Pred senatom petorice, ki so ga sestavljali predsednik nadsvetnik Mladič, sosodniki pa so bili gg.: dr. Petelin, dr. Štrukelj, Kranjc in Le-derhas, se je nato vršila obravnava proti Ivanu D., roj. 1904 v Ljubljani, samskemu trgovskemu pomočniku v Ljubljani, še nekaznovanemu, v preiskovalnem zaporu. Obtožnica ga je dolžila, da je 2. marca t. 1. pripovedoval razne stvari v zobozdravniški čakalnici v Mostah in zakrivil s tem zločinstvo po čl. 1, točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Osumljenec ni tajil, da ne bi govoril o komunizmu, trdil pa je, da je izrekel domnevo, da pridejo v Italiji lahko do vlade komunisti, ki bodo magnatom posekali glave in da nihče ne ve, kakšne so razmere \ Rusiji. Vse njegove trditve da so se nanašale zgolj na Italijo in se je mogoče le tako nerodno izrazil, da so ga ostali napačno razumeli. Sicer pa se ne briga za politiko; je celo rezervni podporočnik in odlikovan z redom Jugoslovanske krone. Senat je verjel njegovemu zagovoru in ga je oprostil. Dolenji Logatec Zast,.pniki ohlastcv med našim ljudstvom. V ponedeljek 30. marca je Breški načelnik sr za' Logatec g. dr. Tekavčič obiska! tukajšnjo občilu.. la Buje želje ali pritožbe občanom. Ob tej priliki so izrazili razne želje tukajšnji občani. G. sreski načelnik je v svojem krasnem govoru tolmačil zakone in dal mnoga navodila de-putacijam. Ob tej priliki se je vršila slavnost odlikovanja domačega župana g. Gabrijela Oblaka, kateremu je g. sreski načelnik izročil red Jug. krone V. reda » prisrčno čestitko. Čestitamo! Kamnik Sokolsko predavanje. Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo za svoje člane predavanje o ustanovitelju Sokola Miroslavu Tyršu. Predaval Je starosta kamniškega Sokola br. dr. Rihard Karba. Udeležba članic in članstva je bila nadvse častna. Šahovski dvomatch Kranj : Kamnik se bo menda vendarle vršil. Kamničani so zbrali zadostno Število igralcev, žal pa nekateri najboljši naši šahisti ne bodo mogli sodelovati, ker so ta dan zadržani. Kranjčani se pripeljejo v nedeljo popoldne ob dveh. Tekma se bo vršila ob pol 3. v restavraciji Narodne čitalnice. Po tekmi bosta gg. Joško Šorli in Feliks Globočnik odigrala simultanko proti moštvu udeležencev matcha. Ribici vljudno vabljeni! Smrtna kosa. V četrtek popoldne smo pokopali pridnega gospodarja Blaža Remsa, posestnika na Zalah. Umrl je v najlepši moški dobi. Pokojni je bil nekaj let tudi občinski odbornik mesta Kamnika. Naj počiva v miru. Tovarnaja g. Toneta Knafliča je zadela zopet težka izguba. V sredo so mu pokopali mater, v četrtek pa Je umrl v Ljubljani oče, znani tovarnar usnja v Šmartnem pri Litiji. Težko prizadeti ugledni kamniški rodbini naše iskreno sožalje! Nehvaležnost je plačilo sveta. Pevsko društvo »Lira« je naše najstarejše in sploh prvo slovensko pevsko društvo v kamniškem okraju. Društvo, ki stopa z letošnjim letom v 50. leto svojega obstoja, zavzema še vedno vodilno mesto med kamniškimi ijevskimi zbori tako glede umetniške kvalitete kakor glede števila predstav. Pevski zbor »Lire« prav rad pomaga kamniškim društvom in omogočil Je že marsikatero njihovo prireditev s tem, da je izpolnil včasih tudi polovico programa s pevskimi točkami. Sodeluje stalno pri Sokolskih akademijah in pri prireditvah Kola jugoslovanskih sester, Ciril-Metodove družbe, Jugoslovanske Matice itd. in omogoči tako marsikateremu društvu, da'na koncu leta, ko se dela bilanca, kažoč na edino prireditev lahko reče, da je razvijalo nadvse živahno delovanje. Zadnji koncert je posetilo komaj 80 oseb. člani in zlasti odborniki društev, katerim »Lira« brezplačno in radevolje pomaga polniti blagajne pri njihovih prireditvah, ne čutijo niti toliko dolžnosti da bi se oddolžili pevcem za njihov trud s tem, da bi posetill koncert ali vsaj kupili vstopnico za 4 Din. Nehvaležnost je pač vedno plačilo sveta. Tržič Sokolska smučarska tekma se bo vršila nepreklicno v nedeljo 12. t. m. na pobočjih Be-gumjščiice iz Zelenice. Pridelek ob 1. uri popoldne. Start na plaziu Begunjščiee, cilj pri cerkvi Sv. Ane. Prenoščišče je brezplačno v koči na Zelenini. Vse prijave poslati na Sokolsko društvo Tržič. Jugoslovan se v Tržiču vedno bolj širi. Dobi se sedaj tudi v trafiki Theuerschuh in Magušar. Kegla nje na dobitke, bo pričelo v nedeljo dopoldne Gasilsko društvo na izbornem kegljišču hotela Lončar. Keglja se ob sredah zvečer in ob nedeljah in praznikih dopoldne. Dobitki so zelo bogati itn sicer I. 1000 Din, II. 500 Din, III. 300 Din, 4. 200 Din, 5. 100. Vabljeni vsi. da poiskusite svoje spretnosti in si prislužite zažel je n ega »J u rja « Žiri Po 5. letih odkopano orodje. Oh zadnji poplavi 1. 1927. je velik usad zasul hišo in delavnico ključavničarja Burnika Simona na Selu. Že večkrat .je poizkusil, da bi odkopal zasuto orodje, a se mu ni posrečilo. Šele sedaj je imel več sreče. V globočini 5 metrov je naletel na stružnico za železo, ki je sicer zlomljena, a se bo dala popraviti, motor, dve nakovali, jermenje :n razne vijake. Orodje je prav dobro ohranjeno. Sokolstvo Sokolski zbor na Taboru. Načelništvo sokolske župe Ljubljana sklicuje za nedeijo 12. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in načelnic z naslednjim dnevnim redom: poročilo župnega načelništva, priprave za župno tekmo 19. oziroma 26 aprila t. 1., razgovor o organizaciji okrožij, slučajnosti. Po seji bo skupna predelava prostih vaj za vse oddelke za IV. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Vsi udeleženci sej naj prinesejo seboj telovadno obleko. Ker je seja izredne važnosti pred župnimi tekmami je dolžnost vseh načelnikov in načelnic, da ?e iste polnoštevilno udeležijOj Zdravo! SOKOLSKA ČETA V ČREŠNJEVCU Na velikonočni ponedeljek je priredila sokolska četa v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici svoj prvi javni nastop. Sledile so razne pevske točke, katere je zelo vestno naštudiral brat pevovodja. Dvodejanko »Laži-zdravnika« so podali mladi diletantje prav dobro. Igrico sta pripravila br. prosvetar in sestra načelnica, za kar jima bodi izrečena iskrena zahvala. Brat starosta je v u-vodnem govoru podal pomen sokolske misli, kar je napravilo na vso zelo lep vtis. Nato se je razvila * Visočnikova gostilni prijetna zabava, ki je ob petju narodnih pesmi potekla zelo animirano. Vsekakor se moramo čuditi velikemu razmahu, komaj v oktobru ustanovljene sokolske čete. Vse lepo napreduje: telovadba, petje, dramatika in godbeniki, ki so občinstvo zabavali s rijetnim sviranjem. Obisk je bil naravnost re- orden, kar kaže veliko zanimanje za sokolstvo. Žal primanjkuje lastna streha, saj je morala polovica ljudi oditi zaradi pomanjkanja prostora. Upamo, da bo v doglednem času stal ponosni Sokolski dom sredi vasi. Da je prva prireditev tako lepo uspela, gre zahvala vsem, zlasti učiteljskemu zboru, vsem članom in članicam, ki so se neumorno vežbali 0 napornem celodnevnem delu, in občinstvu, 1 je mladim sokolskim delavcem s svojim velikim poselom pokazalo priznanje in zahvalo za njihovo požrtvovalnost. Po tej poti krepko naprej I Zdravo! Otroka v hlevu v cunjah in blatu Drž. pravdnik: »Ni še bilo tako strahotnega ravnanja!« — Zagovornik: »Na zatožno klop mora naša inteligenca!« lug. Ahačič: Spl osna načela za pitanje domače živine (Konec.) Vloga ogljikovih hidratov pri pitanju domačih živali. Ogljikovi hidrati go največ uporabljena k--nia. Najenostavnejši so najlažje prebavljivi: t. j. sladkor, ki _,:i vse’ ■ ;e največ repa in pesa, in Škrob, ki je v k mpirju, žitu, vseh men ih rastlinah it J. Najbolj komplicirani ogljiko i hidrat ' težko razkraja v prebavnih šokih in gredo neizrabljeni v blato. Sem spada celuloza, ki i& je mnogo v trdih steblih, slami itd. Tudi za krmljenji z ogljikovimi hidrati velja neka zgornja meja, ki je ni priporočljivo pre-kora-fi. Pr-več ogljikovih hidratov celo škodi živini, če presega njeno toleranco. — Najboljše finančne uspehe dosežemo s krmo, ki vsebuje mnogo škroba in malo celuloze. Krma, ki vsebuje mnogo celuloze, se je izkazala slabo, pa naj vsebuje še toliko prebavljivih snovi. Zelo priporočljivo je torej, da ne ocenjujemo ogljikove hidrate vsebujoče krme po njeni celokupni hranilni prednosti, temveč po tem, koliko ima škroba oz. celuloze. S čim na] rej krmimo za pitanje določeno živino? Pri pitanju rabi ao sledečo krmo: dobro zeleno krmo, seno ali otavo, ki mu dodamo kol redilno krmo še polnovredne ogljikove hidrate (škrob, sladkor). Ob koncu pitanja vsebuje kruta -nj beljakovin In celuloze in več masti in lahko prebavljivih ogljikovih bidraljv. Mlada zelena krma, detelja in pašnja vsebujejo v tem slučaju že skoraj preveč beljakovin. Kot dodatna redilna krma prihajajo pri nas v poštev za navadno klavno živino: Pri uporabi sveže krinerpfienične in ržene tropine, koruza, žitni zdrob in krompir. Pri zimskem krmljenju^ če je poceni na razpolago do tače žito, žitni zuob in koruzni zd"ob z rez-iico. Žitni zdrob je sicer drag, a da izborno meso. — Poleg tega uporabljamo še peto in repo, krompir, sveže pivovarniške tropine, mastna semena (v mali meri, n. pr. sezam.) in odj '^ke raznih industrij. Mnogo vode sebujoča krma je za pitanje neprimerna. Okusna krma je zelo priporočljiva, ker jo živa! raje žveči in zato lolje prebavi. Krmo, ki ima slab okus, je treba soliti ali ji pa dodati druge začimbe. — Redilnih praškj*' Gospodarske vesti X Gibanje članstva OUZD v Ljubljani v mesecu marcu. Moških članov 55.893 (— 4.919), ženskih 30.810 (-807), skupaj 86.703 (-5.786); moških bolnikov 1.331 (— 68), ženskih bolnikov 1.044, skupaj 2.375 (— 40); odstotek bolnikov: moških 2-38 (- 0'08), ženskih: 339 (- 018), skupaj 2 74 (—013). Povprečna dnevna zavarovalna mezda: moški 28-95 (— 0*33), ženske 20-00 (— 031), skupaj 25-77 (— OKU). Skupna dnevna zavarovalna mezda: moški 1,618.120-40 (- 122.596-40), ženske 616.373-20 (— 26.895-20), skupaj 2,234.493-60 (- 149.491'GO). Minus, oziroma plus pomeni padec, oziroma prirast na-pram marcu 1. 1. X Važne konference. V prostorih centrale.. Industrijskih korporacij bo 15. in 16. t. m. konferenca zastopnikov raznih strokovnih skupin glede novih predpisov 'zakona o skupnem davku na poslovni promet. 15. aprila bo ena takih konferenc na povabilo centrale industrijskih korporacij med zastopniki klobučar-sklh tvornic, isti dan ln še drugi dan pa bo Širša konferenca zastopnikov tvornic za železo ln za predelavo železa. X Gradnja ceste Poset-Rača. Minister za gradnje je v soglasju s predsednikom mimistr. sveta in ministrom notranjih zadev sklenil pogodbo s podjetjem Delačingrad iz Celja za izvršitev državne ceste Poset—Rača z mostom čez Savo pri Rači. Proračunska vsota za ta dela znaša 34 milijonov Din. Ta most in cesta mora biti predana prometu v roku treh let. X Natečaj za načrt kolodvora. Oddelek za gradnjo železnic promet, ministrstva Je na podlagi sklepa prometnega ministrstva G. 35. 3380-31 razpisal glavni natečaj Idejnih načrtov za postajno poslopje Beograd-Dunav na progi Beograd—Pančevo. Načrte Je treba poslati do 1. maja. Podrobna navodila ln temeljne načrte daje omenjeni oddelek Beograd, Palmotlčeva .Ulica 4, soba 42. X Zaposlitev naših delavcev v inozemstvu. Na podlagi obvestil, ki so prispela na pristojna mosta, bo mogoče v Franciji letos zaposliti kakih 15.000. delavcev, v Nemčiji pa 20.000. X Za pospeševanje konjereje. Poljedelsko n»i-nistrstvo je izposlovalo, da se centrali jugoslovanskih kasaških družitev v Ptuju nakaže Din. 100.000-— kot podpora za nagrade konjerejcem ob priilikih konjskih razstav. X Neuspehi i italijanskim zunanjim posojilom. V francoskih finančnih krogih se zatrjuje, da so pogajanja za veliko italijansko posojilo definitivno propadla. Pogajanja so trajala več kakor mesec, vodili »o jih poluradni kirogi v Parizu. Na čelu italijanskih arbitrov so se nahajali bivši poslanec Avezzana, finančnik ooiite Rossini in veleinduatrijalec Pirelli. Tudi new-jnorško tržišče Italiji ni naklonjeno. Medtem se razgovori nadaljujejo s švedskim vžigaličnim kraljem Ivanom Kreugerjem. Pogajanja so v toku. Borzna poročila dne 10. marca 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 10. aprila. Amsterdam 22 825, Berlin 13535—13565, Bruselj 79168, Budimpešta 99206, Curih 109410—109710, Dunaj 79828— 8 0128, London 276 52, Newyork 56 69—56 89, Pari* 222 49, Praga 168 56, Trst 297 83—298. Zagreb, 10. aprila. Amsterdam 22 795—22 855, Dunaj 798'28—80128, Berlin 13 535—13 565, Bruselj 791’68 bi., Budimpešta 992 06 bi., London se naj izogiba vsakdo. Saj imajo brez izjemno te 2 lastnosti: visoko ceno in za nas popolno nepotrebnost. Rejenje odraslih živali traja navadno 100 dni. Ce tehtan^ živino led pitanjem, določimo približen konec rejenja lahko že v naprej. — Rejene živali nimajo le boljšega mesa, temveč imajo tudi na isto ”ivo težo več izrabljivih telesnih delov', kakor mršave živali. Meso je pri pitanih živalih boljše zato, ker nadomeščajo njegovo vodo masti in beljakovinasti mesni sokovi. Pri zgodnjim rejenju se pa ne smemo ozirati le na tvorbo masti in mesa, temveč moramo tudi upo*t ati splošno živalsko rast. Kanuja žival rabi za svoj razvoj mnogo beljakovin. Zato rabimo pri zgodnjem krmljenju, predvsem v začetku, krmo, ki vsebuje mnogo beljakovin utežno razmerje beljakovin: ostali prebavljivi krmi 1:5-5 do 1:6-5). Da je zgodno rejenje uspešno, 'ra biti zato določena žival dobro krmljena že od vsega začetka. — V vseh slučajih pitanja pa naj bo krma zelo koncentrirana (t. j. ne ogromne množine gJabe krme, temneč primerno mnogo dobre, močne krme). Saj dosežemo le s koncentrirano krmo visoko produkcijo masti in mesa v kratkem času. II. Kako vij ravnamo za pitanje določeno živino? Teb živali smemo več uporabljati za delo. Najbolje je, da jih ločimo od ostale živine in jih krmimo zase. Treba jih’ je zaščititi pred prepihom in temperaturnimi spremembami v hlevu. Pitanih živali ne nadlegujmo nikoli po nepotrebnem, ker je mir zelo važen predpogoj za uspešno rejenje. Nemirne, nervozne živali izrabijo zelo slabo visokore^no krmo in vznemirjaj- še ostalo živino. Za pitanje neprimeren konj izrablja n. pr. odvišno, 7a rejenje določeno krmo na t' način, da jo pretvori v energiji, ki jo potroša s tem, da ne ir.iruje v hlevu niti trenutka. Prostor, na katerem stoji živina, naj ne bo presvetel in ne prevelik. Čistost hleva in dobro snaženje živali sta nujno potrebni. Krmljenje se naj vrši vedno ob istem času, .bolji trikrat na <* Pitna voda naj ne bo premrzla. Dobro je, da napajamo živino večkrat na dan z malo vo^e, najbolje v h' vu. 276 12—276'92, Milan 296 90—298 90, Newyork ček 56-69—56 89, Pariz 22149—223 49, Praga 16816— —168 96, Curih 109410—1097'10. Dunaj, 10. aprila. Amsterdam 285'26, Atene 92182, Beograd 12-501, Berlin 169 38, Bruselj 98'89, Budimpešta 123’97, Bukarešta 4'23, London 34 5637, Madrid 79'10, Milan 37’24, Newyork 711'20, Pariz 27-8005, Praga 21'065, Sofija 5.1530, Stockholm 190'45,. Kopenhagen 190'10, Varšava 79 67, Curih 136 955. Curih, 10. aprila. Beograd 9'1270, Pariz 20'31, London 25*23625, Newyork 519 35, Bruselj 72"25, Milan 27-1875, Madrid 57-35, Amsterdam 208-30, Berlin 123"66, Dunaj 73"01, Sofija 3'7625, Praga 153825, Varšava 58'20, Budimpešta 90 56. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 10. aprila. — Državni papirji: 7% Inv. pos. 89—89'25 ( 89), vojna Skoda ar. 424'25— 42475, vojna škoda kasa 424'25—424'75, vojna škoda april, december 424—425, 4% agr. obv. 51—51-25, 7% Bler, pos 82—82-75, 8% Bler pos. 93—9350, 7% pos. hlpot. 83—83 50 (8350). — Banke: Hrvatska banka 50—60, PraStediona 920 —922 50, Udružena 174 d., Ljubljanska kreditna 120 d., Madjunarodna 66"50 d. — Industrija: Sečerana Osijek 29250—295, Trboveljska 308— 310, Slavonija 200 d., Vevče 133 d. Dunaj, 10. aprila. Bankvereln 1605, Kreditni zavod 45"70, Dunav, Sava, Adria 1495, Prioritete 88"59, Trbovlje 38'50. Kitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca nespremenjeno stalna, promet 3 vagone pšenice. Budimpešta, 10. aprila. Tendenca neizpreme-njena. — Promet: miren. — Pšenica: maj 15"80 —1591 (15-80—15-81), — Rž: maj 12‘60—1268 (12-67—2-70). — Koruza: maj 1255 (1255— 12'57), julij 12-80—12-93 (12-92—12'94). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca nelzpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon smrekovih desk, 1 vagon oglja. Spori ski), Urbankl (Zel.), Dukanovič (Gradjanski), Ranogajac (Croat.) Kokotovič (Gradjanski). Ljubljana na proslavi BLF Ljubljana, 10. aprila. V službenih objavah LNP. smo čitall, da je novoimenovani podsavcznl kapetan g. dr. Bulje-vlč nominiral Igralce, ki bodo potovali v Beograd. So to od Primorja: Korče, Svetle, Hassl, Zemljak, Slamič, Pišek I, Jug I, Slapar, Erman, Sočan; od Ilirije Strehovec, Pfeifer, Pogačnik in Košak ter od Maribora Pepček. Kako bo podsavezni kapetan sestavil moštvo nam ni znano. Predvidoma bo sestava taka, kakor Jo Je predlagal ljubljanski »Športni list« in ki je po našem mnenju prav dobra, le da bo mesto vratarja zasedel Korče. Postava bi bila potemtakem naslednja: Korče — Svetle, Strehovec — Zemljak, Slamič, Pogačnik — Jug I, Slapar, Erman, Pepček, Pfeifer. Beograd je tudi že nominiral Igralce ln sicer: Spasiča, Dimitrljeviča, Mladenoviča, Djokiča, Luburlča, Zečevlča, Nikoliča (vsi Jugsolavija), Gazzarlja, Arsenljevlča, Radovanoviča, Tošlča, M. Jovanoviča, Viriča, Vujadinovlča, Tlrnanlča, GUšovlča, B. Marjanoviča (vsi BSK), Jakšlča, Ranojevlča I In II, S. opoviča, TomaSeviča, Ivkoviča, Vojinovlča (vsi Soko) ln Ačimoviča (Sparta). Zagreb ne pošlje najmočnejše garniture: Urh (Viktorija), Rajkovič (Gradjanski), Beloševič (Sokol), Kuzman (Železničar), Meklč (Gradjan- Mariborski šport. V nedeljo dne 12. aprila se vršijo v Mariboru naslednje nogometne tekme: Na igrišču S. K. Rapida ob 10. uri dopoldne: prvenstvena tekma S. K. Kapid : S. K. Svoboda. Na igrišču ISSK Maribora ob 14. uri: prvenstvena tekma ISSK. Maribor rezerva : S. K. Železničar rezerva in ob 15'30 ISSK. Maribor I. : S. K. Železničar I. (Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane. Ljubljanski plavači na Dunaju. Danes in jutri se vrši na Dunaju mednarodni plavalni meeting Wac-a, na katerem startata tudi dva plavača S. K. Ilirije in sicer Nada Lampretova na 100 m hrbtno in sprint ter Uršič na 100 m sprint. Budimpešta ne more poslati najmočnejšega moštva, ker igra Madjarska v nedeljo s Švico. Postava je vseeno zelo močna: Amsel, Takacs I (PTC), Biro, Steiner (3. okr.), Szaroszl (FTC), Magyar, Penjveszl (3. oktober), Takacs II, Se-dlaček, Toldl, Kohut (FTC). HaSk v Češkoslovaški. Hašk Je sinoči odpotoval z brzovlakom na turnejo v Češkoslovaško. Jutri bo Igral z reprezentanco Plzna, v sredo s Slavijo v Pragi in v petek v Teplicah z T. K. Teplitzer. Vodilni klubi Zagreba kaznovani. ZNP je kaznoval z globo po 2000 Din Haška, Gradjanske-ga ln Concordlo zaradi nedovoljene časopisne polemike s svojim predpostavljenim forumom ZNP ter zaradi prestopka proti odločitvam tega foruma. Popust na vstopnini na saveznih tekmah. JNS Je določil, da plačajo vsi verificirani igralci in podporni člani klubov, ki so v svojih klubih poravnali članarino vključno z mesecem, v katerem se vrši tekma. Popust velja za stojišče in plačajo igralci 5 Din, člani pa 10 Din. Evropski cup. V nedeljo se nadaljuje tekmovanje za evropski cup. V Budimpešti se srečata Madjarska in Svlca, na Dunaju Avstrija ln Češkoslovaška, Madjari postavijo: Huba, Dudas, Mandl, Borsany, Kompoti, Lazar, T&nzer, Auer, Kalmar, VoriSs, Szabo. Cehi nastopijo v postavi: Planlčka, Zenišek, Novak, Vodička, Slmpersky (Slavlja), Tyrpekl (Bohem.), Junek, Svoboda (Sl.), Kannhiiuser (DFC), Silny, Sokolaf (Sparta). Avstrija: Hiden, Schramsels, Blum, Mock, Smistik, Gali, Siegl, Nausch, Hlttl, Walzhofer, Horvat. mn iihif Oglasi mri mine in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5 —. Oglasi reklamnega in trgovskega zriniti ja: najmanj Din 10 - (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Zn pismene odgovore priložite znamko. Kavarna Restavracija Klet „Zvezda“ Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Telelon 2059 Premog y\ suha drva Po9 ■Ii.iL, Bohoričev« ulica 5 Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 2a bližnje spomladi smo Izdelali veliko zalogo modevniht plaščev za gospod• In dame Vabimo na izbiro o to nalcenelšo oblačtlnlco Drago Gorup & Co., l’(DtG)(0lG)Y0lG)'(0|G)'f0lG)’CD G)YD aetetete astete G!S> G!£> Gi c) 6Y0 HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je gospod LU DOVIK TSCHADA hranilnični knjigovodja v pokoju dne 9. aprila 1931 izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v nedeljo, dne 12. t. m. ocj hiše žalosti, Karlovška cesta 15, ob 4. uri popoldne. Ranjki ie stopil po 40 letnem vestnem službovanju leta 1925 v pokoj. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 10. aprila 1931. Ravnateljstvo Hranilnice Dravske Banovine