glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Leto XVIII Številka 13(627) Titovo Velenje, 1. aprila 1982 Cena 8 din YU ISSN 0350 - 5561 Od jutri do prihodnjega petka v Celju Tito - misel -beseda in delo V celjskem muzeju revo-lucije bodo jutri ob 13. uri odprli razstavo z naslovom Tito-misel, beseda in delo, ki je posvečena 90-letnici Tito-vega rojstva in sodi v program predkongresnih aktivnosti na Celjskem. Zanimivo raz-stavo. so pripravili delavci Arhiva Jugoslavije, v vseh večjih krajih, kjer jo bodo predstavili pa jo bodo dopol-nili z dokumenti značilnimi za posamezna območja. V Celju bodo tako prikazali še boj delavskega razreda na širšem celjskem področju pred narodno osvobodilno borbo in fotografije o po-vojnih obiskih tovariša Tita v teh krajih. Celjska razstava, ki jo je pod pokrov iteljstvom družbenopolitičnih organi-zacij, izvršnega sveta in kul-turne skupnosti , pripravil zgodovinski arjiiv Celje, je namenjena delovnim Ijudem in občanom ne le celjske re-gije ampak tudi Posavja in Zasavja, zato v prihodnjih dneh pričakujejo od vsepo-vsod precejšnje število ob-iskovalcev. Na jutrišnji ot-voritveni svečanosti v Celju bo govoril predsednik občin-ske konference ZKS Celje Dušan Burnik, razstavo pa bo predstavila direktorica Zgodovinskega arhiva Jugo-slavije Sida Marjanovič. Razstava Tito — misel, be-seda in delo bo odprta do petka,9.aprila vsakdanod 8. do 18. ure. 0 odgovornosti komunistov Jutri bu v Titovem Velenju druga seja občinske konference ZK Velenje, katere se bodo med drugim udeležili tudi delegati za 9. kongres ZK Slovenije in 12. kongres ZK Jugoslavije. Na seji nodo ocenili gospodarske razmere v občini Velenje, opredelili odgovomost kornunistov v delegatskem sistemu in obravnavali predlog sprememb statutov ZKS in ZKJ. Kviz Tito - revolucija - mir Letošnje občinsko tekmo-vanje Tito — revolucija — mir bo9. aprila ob 15. uri v domu đružbenopolitičnih organiza-cij na Konovem. Tekmovanje poteka pod geslom »Titovo obdobje«, udeležilo pa se ga bo 16 ekip iz osnovnih organizacij ZSMS v osnovnih in srednjih šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Na-jboljši bodo nato odšli na ob-močno tekmovanje, ki bo 24. aprila. Program praznovanj Danes ob 12. uri bo prva seja odbora za pripravo in izvedbo praznovanja dneva osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja — delavskega praznika. Člani odbora bodo sprejeli podroben program praznovanja, ki se bo začelo 25. aprila s sprejemom štafete mladosti na Titovem trgu v središču Saleške doline in končalo na dan delavskega praznika s tovariškimi srečanji in izleti v okoliške kraje. Krajevna skupnost Pesje 88 dreves za Tudi l;rajani Pesja so nasvojstven način zzasaditvijo 88 dreves trajno obeležili osebnost in delo tovariša Tita. Drevesa. ki bodo simbolizirala 88 let življenja našega predsednjka. so zasadili v nedeljo na Enciovem vrhu. Mozirje Okrepljena dejavnost komunistov Priprave na 9. kongres zve-ze komunistov Slovenije so razumljivo neločljivo pove-zane z redno aktivnostjo ko-munistov v Gornji Savinjski dolini in so podrobno opre-deljene v programski usme-ritvi občinske organizacije. Dejstvo seveda je. da je dela-vnost osnovnih organizacij zveze komunistov in njenih članov v predkongresnem obdobjtt močno okrepljena. kar se še posebej kaže v po-globljeni razpravi o kongre-snih dokumentih in v zavze-tem ocenjevanju trenutnih razmer. Za predkongresno obdobje je komite občinske konferen-ce izoblikoval in sprejel delo-\ni program. ki se vsebinsko deli na tri področja. Na prvo sodi aktivnost obćinske kon-ference in komiteja in v bistvu /ajema obravnavo dokumeri-u>\'. Na dveh sejah komiteja in eni seji občinske konference so komunisti mo/irske občine izključno pozornost namenili razpravi o predlogu resolucije in i/oblikovali vrstopripomb. Drugo področje zajema aktivnost osnovnih organiza-cij zveze komunistov. V vseh okoljih komunisti obravna-vajo kongresno gradivo. po-sebno pozornost pa name- Seja OKSZDL Mozirje Sprejeli delovni program za letos V sredo popoldne so se v prostorih skupščine občine Mozirje Titovo Velenje Posvet o hidravličnem podporju na seji zbrali člani občinske kon-ference SZDL. Uvodno razpravo so namenili poročilu o stanju vzgoje in izobraževanja v mozirski občini. Med drugim so potrdili tu-di zaključni račun občinske kon-ference za leto 1981 in izvolili novo vodstvo. Za predsednika občinske konference je bil izvoljen doseda-nji predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop, za sekretarko pa so ponovno izvolili Reziko Plaznik. Na seji so obravnavali in sprejeli tudi delovni program občinske konference za letošnje leto. Obilo nalog in akcij so v prvih treh mesecih seveda že uresničili, njihov pretežni del pa je bil namenjen pripravi in izvedbi volitev. V mese-cu aprilu bodo izvedbo volitev še temeljito ocenili. Posebno razpra-vo bodo namenili tudi izvajanju akcije Nič nas ne sme presenetiti s posebnim poudarkom na promet-no in požarno varnost v tem letu. April je tudi obdobje, v katerem bodo podrobno in dokončno ocenili gospodarske dosežke mo-zirske občine v lanskem letu. Poleg vrste drugih področij se bodo v maju še posebej lotili kmetijstva in gozdarstva. Ocenili bodo trenutne razinere, prizadeva-nja za večjo proizvodnjo in izvaja-nje kmetijskih zakonov. Nadaljevali bodo tudi s pripravami na volitve v skupščine krajevnih skupnosti na območju občine Mo-zirje. Prvo polletje bo občinska kon-ferenca SZDL sklenila z razpravo o izhodiščih za spremembe in dopolnitve srednjeročnih načrtov, posebno pozomost pa bo namenila oblikovanju programskih izhodišč za uvedbo 3. samoprispevka, ki naj bi bil znova namenjen zago-tavljanju sredstev za delo krajev-nih skupnosti in uresničevanju na-log skupnega pomena. J. P. njajo ocenjevanju in reševa-nju tekočih vprašanj. pri če-mer so v ospredju trenutne gospodarske razmere in do-sežki gospodarstva mozirske občine v lanskem letu. Tietja oblika aktivnosti so posebne tematske razprave. ki jih ko-munisti namenjajo najpo-membnejšim področjem ži-vljenja in dela Gorenje Sa-vinjske doline. Prvo so na-menili družbeno-ekonom-skim odnosom v gozdarstvu in lesni industriji ter številnim nedorečenostim v tej. najpo-membnejši veji gospodarstva. Druga razprava je na vrsti jutri. v petek 2. aprila. in jo bodo namenili oceni uresni-čevanja kmetijske politike. Poleg tega so se v sredo na posebnem posvetu zbrali se-kretarji osnovnih organizacij zveze komunistov. Ocenili sq dosedanjo aktivnost osnovnih organizacij v predkongre-snem obdobju in se dogovorili še za zadnje naloge pred kongresom. Še posebej aktivni so bili seveda delegati z.a 9. kongres. Udelež.ili so se vseh sej ob-činske konference. skupaj s člani komitcja pa so sodelo-vali \ ra/pravah po osnovnih organizacijah. Na kongresu bodo delegati mozirske obči-nc sodelovali z razpravo o razvojnih dosežkih in števil-nih tegobah na področju kmćtijstva. J. P- MBHHBp Titovo Velenje mh dosti Tudi letos bomo v občini Vetenje sprejeU zvezno štafeto iosti. K mim be prišla 25. > šta- fetm; . uri v tob ffete bo v Titove Vetenju. iz Saleške doline Novo odkritje Že drugi mastodont? Delarci velenjskega Vekosa žc nckaj časa menjujejo toplovodne cevi ob Šalcški cesii. Naih se preseneieni pa so bili v torek dopoldne. ko sopri kopanju zemlje v strojem naleteli na ostanke velikili kosti. Na srečo so dehiva Jukoj prckinili delo in s'tem ncnavudnim odkritjem seznanili zaposlene v muzcju ihi vclenjske.n %radu. Ti so takoj poklicali Zavod za spomeniško varstvo Celjc. kije šc isti dun opruvil ogted nu kruju samem. Kosli bodo izkopuli danes ob 12. uri s pomočjo posebnc skupine iz Ljub-Ijane. kajti > v kužc. da gre za kosii mastodonta in to za večjegu kot je razstavljen nu velenjskem gradu. Ta izjemna nujdba bo še obogatila ohsežno zhirko v vclcnjskem muzeju. Zasedanje zborov V Titovem Velenju je bil od 23. do 25. marca posvet o hidravličnem podporju za jamske rudnike. Udeleženci so govorili o dosedanjihdosežkih in razvojnih hotenjih na tem področju. Nadaljna proizvodnja pre-moga je vJugoslaviji povsem odvisna od te opreme, ki smojo doslej uvažali. večji del pa jo sedaj že proizvajajo v delovni organizacijt Elektrostrojna oprema. kjer je tudi najpo-membnejši proizvodni program. Udeleženci posveta so govorili o možnostih proizvodnje teopreme doma. saj bi na ta način posredno zmanjšali energetsko odvisnost od tujine. Zmanjšali pa bi tudi uvoz in prihranili dra-gocene devize. Posveta so se udeležili predstavniki večine jugoslovanskih rudni-kov. rudarskih fakultet in inštitutov. Skupno je na posvetu sodelovalo okoli 130 strokov-njakov s področja rudarstva. Glavni namen posveta je bil. da bi v pri-hodnjosti še uspešneje izrabljali domače znanje. domače izkušnje in se vse bolj osa-mosvajali. ciama Veleblagovnica Titovo Velenje Gospodarjenje vletu 1981 Konec prejšnjega tedna so se na skupnem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Osrednja točka sieer zelo obširnega dnevnega reda je bila razprava o dosežkih gospodarstva mozirske občine v lanskem letu. Poleg tega so delegati razpravljali še o vrsti dogovorov in odlokov proračunske in davčne narave ter jih sprejeli. 2i\5 Od četrtka đo letrtka Številka 13 (627) - 1. aprila 1982 Več sodelovanja pri gradnji stanovanj Preteklo sredo je pripravila Sa-vinjsko Saleška gospodarska zbornica sestanek poslovodnih de-lavcev gradbenih, projektantskih in spremljajočih dejavnosti pri grad-nji stanovanj in drugih objektov. Na sestanku so govorili o aktivno-stih na področju sprejemanja samoupravnega sporazuma o usta-novitvi skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri gradnji stanovanj in drugih objektov. Glavni namen tega sporazuma je, da bi se grad-beniStvo bolje organiziralo in skup-no nastopilo na domačem in tujem trgu. Ta skupnost naj bi pripravila standardizacije s področja gradbe-niStva, storjeni pa naj bi bili tudi nekateri premiki s področja upora-be gradbenih materialov. Seveda pa naj bi se gradnja z boljSo orga-niziranostjo tudi pocenila. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v svojih okoljih spregovorili o tak-Snem sodelovanju. Ze na sestanku pa so ugotavljali, da je samouprav-ni sporazum premalo konkreten. Zeleli bi namreč, da bi novo ustanovljena skupnost odigrala vlogo predvsem na področju pri-dobivanja del in skupnem nastopu na domačem in tujem trgu. Poslovni delavci so govorili tudi o ustanavljanju operativnih skupin za uresničevanje družbenega do-govora o racionalizaciji stanovanj-ske graditve ter o možnostih so-delovanja gradbene dejavnosti na našem področju. Imenovali so od-bor, ki bo skrbel za sodelovanje gradbene dejavnosti. Na zadnjem sestanku so govorili še o možnostih prenosa tehnologije betonske galanterije in proizvodnje gradbe-nih elementov iz elektrofiltrskega pepela na Kosovo. Delovni or-ganizaciji Vegrad in Efe bosta pripravili vse potrebne podatke, ki jih bodo tudi finančno ovrednotili. Precej pozornosti so posvetili tu-di sodelovanju projektantskih in inženiring organizacij Projektivne-ga biroja, Vegrada, Zavoda za urbanizem, Farmina, REK in Gore-nja. M. Z. Iz dela mladih Mladina poje in igra V kulturnem domu v Šoštanju bo jutri, v petek, ob 18. uri prireditev Mladina poje in igra. ki jo je pripravila osnovna orga-nizacija mladtne tz te krajevne skdpnosti. Prireditev se bo pričela ob 16. uri, sodelovali pa bodo številni mladinci iz osnovnih organizacij. . V delavskem klubu pa bo jutri tokrat ob 18. uri disko ples, ki gaje pripravil občinski center klubov OZN. Vstopnina, zbrana na plesu. bo namenjena za pomoč narodnoosvobodilnim giba-njem. Republiško kviz tekmovanje V Smarju pp Jelšah ie bilo republiško kviz tekmovatjje Mladi in kmetijstvo, ki se ga je udeležila tudi ekipa iz Soštanja, ki je pred tem zmagala na regijskem tekmovanju. Naši mladi kmetijci so na tem tekmovanju zasedli dobro četrto mesto, ki pa je vendarle daleč od tistega, kar so pričakovali. Ostaja jim upanje, da bodo morda prihodnje leto nekoliko uspešnejši. Občinska zveza društva prijateljev mladine Bogat program letovanja otrok Komisija za letovanje in rekrea-cijo Otrok pri občinski zvezi dru-Stev prijateljev mladine Velenje bo tudi letos organizirala letovanja za šolske in predšolske otroke na Debelem rtiču. Predšolski otroci, skupno 180, bodo letovali v treh izmenah, in sicer od 27. maja do 6. junija, od 6. do 16. junija in od 16. do 26. junija. V prvih dveh izmenah bodo odšli na morje otro-ci iz Velenja in okolice, v tretji izmeni pa z območja Šoštanja. Prednost pri vpisu imajo otroci iz socialno Sibkih družin. Prijave bodo zbirale vzgojno varstvene ustanove, v kolonijo pa lahko gre-do tudi otroci, ki ne obiskujejo redno vrtcev. Te otroke lahko starši prijavijo v najbližji vzgojno varstveni ustanovi. Desetdnevno letovanje za predSolske otroke bo veljalo 2.049 dinarjev, za Solske pa 3.459 dinarjev. Od tega bo za vsakega otroka prispevala občin-ska skupnost otroškega varstva 17 odstotkov. Starši, katerih osebni dohodki ne presegajo 5.200 dinar-jev na družinskega člana, pa so upravičeni do znižanega plačila prispevka za letovanje po lestvici, ki jo bo potrdilo predsedstvo ob-činske zveze društev prijateljev mladine Velenje. Komisija za letovanje in rekrea-cijo otrok pripravlja tudi že vse potrebno za taborjenje otrok v Zavodnjah, katerega se bodo lah-ko udeleževali šolski otroci, pa tu-di predšolski otroci od petega leta naprej. Taborjenje bo letos od 1. do 10. julija. Otroci bodo odhaja-li iz Titovega Velenja ob 8. uri -zjutraj, vračali pa se bodo ob 17. uri. V taboru bodo imeli dve malici, in kosilo. Program v tabo-ru bodo izvajali taborniki odreda Pusti grad šoStanj. Otroci bodo morali prispevali za taborjenje na dan po 70 dinarjev, ostale stro-ške pa bodo krili iz sredstev za le-tovanje otrok. Vsak dan bo lahko odšlo na taborjenje 100 otrok. Komisija za letovanje in rekreacijo otrok bo sofinancirala Se taborje-nje v Ribnem in v Savudriji social-no Sibkim otrokom ter tabor Bratstva in enotnosti na Kozari, ki ga vsako leto obišče deset predSol-skih otrok iz velenjske občine. M. Z. Planinska sekcija Smartno ob Paki Pestra dejavnost V planinskem društvu Titovo Velenje uspeSno dela tudi sekcija planincev v šmartnem ob Paki, ki je imela pred nedavnim redni občni zbor. Planinci iz šmartnega ob Paki so v preteklem letu delali dokaj uspeS-no, saj so uresničili vse načrtovane naloge. Njihova glavna skrb je bila namenjena pridobivanju novih čla-nov, saj je zanimanja za to vrsto dejavnosti v kraju veliko. V lan-skem letu je sekcija organizirala de-vet izletov, poleg tega' so se člani sekcije udeležili trim pohoda na Pa-Ski Kozjak, sami pa so organizirali pohod na Dobrovlje. Prizadevno so se vključevali v akcijo Nič nas ne sme presenetiti v njihovi krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti so preverili delovanje kurirske službe, ki je svojo nalogo dobro opravila. Na osnovni šoli bratov Letonje so člani planinske sekcije organizirali dva planinska krožka za nižjo in višjo stopnjo. Delo te planinske sekcije je razdeljeno na teoretični in praktični Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih Ijudi in obč Radio-biološko, kemična zaščita JEDRSKO OROZJE Jedrsko orožje prištevamo zaradi njegovega širokega uni-čevalnega učinka med orožje za množično uničevanje. Delimo ga na jedrsko orožje v ožjcm pomenu ter vodikovo ali termo-nuklerano orožje. Pri prvem se sprošča energija na osnovi cepi-tve, pri drugem na osnovi združevanja jeder, zaradi tega uporabljamo zanju enoten na-zit jedrsko ali nuklearno orož- je- Razlika med njima je le v tem. da je učinek vodikovega orožja veliko močnejši. Moč jedrskega orožja izraža-mo z močjo navadnega razstre-liva (trinitrotoluola) in sicer v kilotonah (kt) in megatonah (mt). Razpon moči jedrskega orožja je od 0,2 kt pa vse do 100 mt. Jedrsko orožje se lahko upo-rablja v obliki: letalskih bomb, raket, topovskih granat, torpe-dov in min. Učinki jedrske eksplozije: Energija, ki se je sprostila ob jedrski eksploziji. se pojavlja kot udami val, toplotno seva-nje. začetno radioaktivno seva-nje in radioaktivna kontamina-cija. Udarni učinek: Udarni val nastane zaradi hitrega širjenja plinov, ki so nastali ob jedrski ekspioziji, kakor tudi zaradi širjenja zraka. ki se je na obmo^ju eksplozije močno segrel. Udarni val se naglo širi od središča eksplozije na vse strani ker deluje rušilno in uničujoče na vse predmete na njegovi poti. Med tem se v središču eksplozije zrak ohladi. postane nižji od atmosferskega in zrak začne potovati nazaj k središču. ker pa je njegova hitrost znatno manjša. je rušilni učinek tako imenovanega 'povratnega vala manjši. Na zgradbe in objekte deluje udarni val tako, da jih poruši ali poškoduje. Na kakšnih razda- Ijah se bo to zgodiloje odvisno od jakosti eksplozije. oblike tal ter konstrukcije in oblike objek- ta. Na ljudi učinkuje udarni val neposredno in posredno. Nepo-sredno učinkuje tako. da jih podre in pri tem poškoduje, ter z zračnimi pritiskom, zaradi česar človeku poči bobnič. po-škoduje pljuča, želodec in čre-vesje ter povzroči notranje krvavitve. Posredno učinkuje tako, da jih zasujejo ruševine ali poško-dujejo razni leteči predmeti. Tako nastanejo razni zlomi. odrgnine. obtolčenine itd. ZaSfita: Pred udarnim valom nas najbolje zaščitijo zaklonišča, dobro tudi zaklonilniki. Če nismo v zaklonišču moramo za zavetje izkoristiti bljižnji jarek. nasip. zid in podobno. ali pa se moramo vsaj vleči na tla. Toplotni učinek: Toplotni učinek jedrske eks-plozije se kaže kot svetlobni blisk. kot začetno toplotno sevanje in v obliki poznejših požarov. Vir začetnega toplotnega se-vanja je ognjeria obla segreta na več milijonov stopinj in ki se širi s hitrostjo svetlobe na vse strani. To toplotno sevanje je odvisno od jakosti eksplozije in od oddaljenosti predmeta od centra eksplozije. Za zgradbe in druge objekte je toplotno sevanje nevarno. ker povzroči vžig in s tem požare. Ker eksplozijo sprem-Ijajo močni vetrovi taki požari zajamejo velike površine. V delno porušenih zgradbah so škodovane tudi napeljave. ar povzroča še dodatne poža-re. Pri Ijudeh povzroča toplotno sevanje opekline na nezavaro-vanih delih telesa. ki pa so odvisne od oddaljenosti od kraja eksplozije. Požari, ki se vnamejo pa povzročijo še druge nevarnosti kot so zastrupitve ipd. po: kai Zaščita: Stavbe zavarujemo tako, da zunanje lesene dele premažemo s snovjo, ki ne gori iri odstrani-mo iz stavb in okolice vnetljive snovi. Žavarovanje ljudi pred ope-klinami ni zapleteno. kajti vsak predmet ki daje senco, nas zavaruje pred toplotnim seva-njem. Takoj ko opazimo svet-lobni blisk jedrske eksplozije. se moramo obrniti proč, se vreči na tla in zavarovati nepokrite dele telesa. Ce smo v bližini kakega objekta se skrijemo zanj. to pa moramo storiti najhitreje. Pred toplotnim seva-njem nas zavaruje tudi obleka. še posebej če je svetld in ohlap- Radioaktivni učinek: Prav ta je posebnost jedrske-ga orožja, ki ga drugje ne poznamo. Poznamo dve vrsti sevanja: začetno sevanje (traja 1 minuto po eksploziji), poznejše ali na-knadno sevanje, ki je dolgotraj-nejše in povzroča radioaktivno kontaminacijo. Radioaktivno sevanje se kaže v sevanju žarkov gama, nevtro-nov alfa in beta in njihovem delovanju na snovi. Alfa in beta delci povzročajo na živih bitjih spremembe. zaradi katerih celice ne morejo opravljati svojih funkcij. Posle-dtce so poškodbe organizma. Gama žarkov organizem si-cer ne zazna. so pa izredno nevarni. Posledice so izredno nevarne, odvisne pa so od količine prejetih radioaktivnih žarkov. Zaščita. temelji na upadanju radioaktivnih žarkov pri preho-du skozi snov. Če je plast snovi primerno debela. bo žarke v precejšni meri vpila. Ćim bolj debela je ta plast v tem manjši nevarnosti bomo oz. tem manj žarčenja bomo prejeli. Za to pa uporabljamo vse možnosti, ki so nam pri roki v trenutku same nevarnosti. del. Tako so v lanskem letu opravili 20 ur teoretičnega pouka in 40 ur preizkusa znanja v praksi. Poleg te-ga so člani opravili tudi več samostojnih tur. Prizadevni pa niso samo v sekciji, ampak se po svojih močeh vključujejo še v akcije družbenopolitičnih organizacij in društev v kraiu. Na občnem zboru so sprejeli Se delovni program za fetoSnje leto. Vanj pa so zapisali označitev šale-ške poti od Slemena do Velenja, v planinski sobi bodo organizirali dežumo službo, s prostovoljnim delom bodo pomagali pri obnavlja-nju planinskega doma na gori Olj-ki. Precej skrbi bodo namenili izobraževanju članov ter okrepili sodelovanje s planinskima krožko-ma n™ osnovni šoli. Posebno pozornost pa bodo namenili Se var-stvu narave v svoji krajevni skup-nosti. Pripravili bodo še nekaj predavanj s planinsko tematiko. Na občnem zboru so izvolili tudi nov 13-članski upravni odbor. I. Hočevar Naša beseda '82 V domu družbenopolitičnih or-ganizacij na Konovem bo v soboto s pričetkom ob 18. uri občinska prireditev Naša beseda 82, ki jo bodo organizirale Zveza kulturnih organizacij Velenje, Občinska konferenca ZSMS Velenje in Zveza prijateljev mladine Velenje. Ljubiteljem kulture mladih se bo predslavilo pet društev oziroma skupin. Člani kulturnega društva z osnovne šole Anton Aškerc bodo pripravili izbor šaljivih pesmic z naslovom Trikrat hura za veselie, člani KD Majda Kumik o. š. Miha Pintar Toledo bodo zaigrali lut-kovno igrico z naslovom Zgodba o dveh ježkih. KD Oskar Hudales o. š. bratov Letonje Šmartno o Paki bo pripravilo izbor pesmi o živalih Zajčja šola in še kaj. Prosvetno društvo Zavodnje bo uprizorilo I^vstik-Griinovo Kastelko (od-lomke), Šaleška folklorna skupina Koleda pa bo predstavila splet prekmurskih plesov. Mozirje Priprave na dan mladosti Bliža se mesec mladosti in mladi se vneto pripravljajo nanj. tudi s prireditvami v aprilu. F.nako velja za mla-dinke in mladince Gornje Sa-vinjske doline. ki v prihodnjih iednih načrtujejo vrsto zani-mivih prireditev. Po srečanju brigadirjev mladinske delo-vne brigade Slavka Šlandra minulo soboto. že za konec tega tedna' pripravljajo več prireditev. V petek popoldne se bo v osno-vni Soli v Gornji grad zbralo 12 ekip. ki se bodo pomerile na ob-činskem tekmovanju »Tito — re-volucija — mir« na temo »Titovo obdobje«. 2e kar naslednja dva dni je na vrsti občinska prireditev »Naša beseda«. ki so jo tokrat pripravili na Ljubnem ob Savinji. Na pregledu kulturne ustvaijal-nosti mladih mozirske občine bodo nastopile skupine iz Gor-njegagrada, Luč.Nazarij.osnovne organizacije Iverna in dve z Ljub-nega. Predstavili se bodo igralci. recitatorji.glasbeniki in folkloristi. Prireditev bodo spravili pod streho vsoboto in nedeljo fK>poldne. Seveda pa to še ni vse kar pri-pravljajo v mesecu aprilu. Zvezno štafetno palico bodo 25. aprila ob I l.uriin35minutsprejeliv l.etušu in jo prenesli do Ljubnega, kjerse ji bo na priložnostni slovesnosti pridružila lokalna štafeta. ki bo pripotovala iz Logarske doline. Nosilci zvezne palice se bodo ustavili še v Gornjem gradu. kjer bodo sprejeli še pozdrave iz Za-drečke doline. Mladi iz Mozirske občine bodo zvezno štafeto mla-dosti ob 12. uri in 50 minut na Črnivcu predali vrstnikom iz Ka-mniške občine. Za konec meseca mlade čaka še ena pomembna prireditev. V Mozirju se b« namreč 28. ni 29. aprila na regijski prireditvi Naša beseda zbralo 15 skupin izceljske regije. J. P. tt'l 2ELEZNISKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, n. sol. o. TOZD TURI8TIČNO GOSTIN SKA ENOTA CELJE, n. sub. o. TURISTIČNA POSLOVALNICA CELJE Počitnice 1982 Kraj Hotel 6. in 9. mesec Cena za 10 panzionov 7. in 8. mesec Medulin Pula Pula Novigrad Poreč Rovinj Rabac Komiža —Vis Komiža—Vis Bohinj Pohorje Mislinja Ankaran Portorož Belvedere paviljoni Verudela apartmaji deparidanse hotela Emonia Turist V. Rubin St. Andrea Biševo zasebne sobe Triglav Železničarski dom Piršev dom depandanse vveekend (10 polpenzionovl vile Lucija (10 polpenzionov) 5.350,00 4.970,00 2.900,00 4.100,00 5.250,00 4.010,00 5.870,00 4.370,00 4.070,00 4.300,00 3.800,00 4.850,00 3.380,00 5.440,00 4.400,00 5.750,00 7.500,00 5.870,00 7.070,00 4.770.00 4.970,00 4.300,00 3.800,00 6.070,00 6.420,00 Dodatek za polni penzion je 105,00 do 140,00 din dnevno na oseb. PRIJAVE SPREJEMA TTG, TURISTIČNA P0SL0VALNICA CELJE, Titovtrg1,telefon 23-448. Števiika 13 (627) - 1. apriia 1982 Pred 9. kongresom ZKS *53 Kongresi komunistične partije Slovenije - Zveze komunistov Slovenije Ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije ČEBINE, 18. aprila 1937 LSTANOVM KO.NGRES KOMUNISTlCNE STRANKE SLOVENUE ČEBINE, 18. APRILA 1937 ,.V svcsti še velike nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu, in zavedajoč se velike odgovornosti, ki leži na delavskem razredu za usodo slovenskega naroda, smo smatrali slovenski komunisti za potrebno, da svoje organizacije preosnujemo v Komunistično stranko Slovenije, da bi s tem najjasneje podčrtali svojo priprav-ljenost boriti se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadi-hal. Prvi, ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, manifestira trdno voljo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile, *ter izraža neomajno zvestobo slovenskemu narodu. S tem pa slovenski komunisti nikakor niso osiabili svoje povezanosti in čvrste enotnosti z bratskimi komuni-stičnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, temveč nasprotno, v boju proti skupnemu sovražniku se bodo te vezi le še okrepile." V teh sklepnih besedah manifesta ustanovnega kongresa sloven-skih komimistov je na vsakomur razumljiv način izraženo bistvo trajnega boja in samega ustavnega kongresa slovenskih komuni-stov in 45-letni razvoj tako rekoč v ničemer ni zmanjšal njegovega pomena. Ob 40 letnici komunistične partije Slovenije je Edvard Kardelj za „Delo" »zjavil, da je kongres jasno formuliral politično izhodi-šče za akcijo komunistov, ki je ustrezala takratnim razmeram in bojnim smotrom delavskega razreda. „Spričo velike nevarnosti, ki je pretiLa, je pozval Slovence, naj se pobratijo med seboj"., je med drugim poudaril Edvard Kardelj. „Opozoril je delavski raz-red, da mora biti posihmal še bolj ne le faktor v boju za vsakdanje zahteve delavskih množic, marveč tudi vodilni faktor nacionalne politike. Poudaril je, da je v takih razmerah bolj kot kdaj poprej negovati duha revoiucioname solidarnosti in bratske enotnosti s celotnim delavskim razredom in vsemi jugoslovanskimi narodi v boju proti skupni nevarnosti, ki grozi njihovi neodvisnosti, kakor tudi v boju za njihove socialne, demokratične ter narod-noosvobodilne interese in zahteve. Prav tako je kongres formuliral konkreten program boja za vsakdanje socialne, ekonomske, demokratične, narodnoosvobodilne, kulturne in druge zahteve slovenskih delovnih množic v mestu in na vasi . . . Boj za take zahteve je postal najvažnejša oblika pri povezovanju komunistične partije z množicami in hkrati najuspešnejše sredstvo v prebijanju obroča ilegalnossti . . ." Tovariš Tito pa je 30 let po Čebinah med drugim zapisal: „Tridesetletnica ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je pomemben datum v razvoju Komunistične partije Jugoslavije, ker je bila Komunistična partija Slovenije vedno ena od njenih močnih opor . . . Ustanovni kongres Komunistične partije Siovenije je bil rezultat že dosežene notranje konsolidacije komunistične partije, istočasno pa je bil usmerjen v izvrševanje novih nalog v bližajočih se usodnih dneh za človeštvo, še posebej pa za male narode. Politično propadanje meščanskih strank, ki so se povezovale z imperialističnimi in fašističnimi silami proti koristim svoje domovine, je tedaj zahtevala zlasti od slovenskih komunistov, da kot edina resnično narodna stranka zavestno prevzame usodo v svoje roke . . . Zveza komunistov Slovenije more s ponosom giedati na dosežene rezultate, odkar je postala odločiina politična sila svojega naroda . . ." Za prvega sekretarja centralnega odbora Komunistične stranke Slovenije je bil izvoljen Franc Leskošek. Q. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE LjuMjana. II. — 15. Bovembra 1948 „, Obdobje od ustanovnega kongresa Komunistične stranke Slo-venije do II. kongresa Komunistične partije Slovenije pomeni najbogatejše razdobje v zgodovini naše partije. V tem obdobju je Jugoslavija izbojevala socialistično revolucijo. Kongres je potekal v razmerah temeljite družbene preobrazbe v novi Jugosiaviji, razmerah graditve socializma. Čas, v katerem je potekal II. kongres KPS, je bil odločujoč, za socialistično gradi-tev nove Jugoslavije, saj je le-ta bila izpostavljena pritiskom z Zahoda. kj«- se še niso sprijaznili z zmago socialistične revoiucije pri nas ter z Vzhoda. od koder je Stalin prek Informbiroja hotel vsiliti svoj modd socialističnega razvoja. V notranje jugoslovan-skem pregledu pa je bilo leto 1948 v znamenju velikega ustvarjal-nega dana v izpolnjevanju nalog petletnega plana. V političnem poročilu CK KPS za II. kongres KPS je bila prvič podana pojitična in teoretična ocena partijskega delovanja v po-sameznih obdobjih. Poseben poudarek-je bil dan času od usta-aovnega kongresa Komunistične partije Slovenije leta 1937 dalje, ko se je partija tako v jugoslovanskem kot slovenskem merilu politično in organizacijsko utrdila in ko se je s pravilno zastavlje-do linijo „partiji na široko odprla pot ne samo do delavskih množic, ampak tudi do kmetov, naravnih ii. nujnih zaveznikov delavskega razreda, do vseh, ki jih je tiščal jarem socialnega zati-ranja, do resničnih rodoljubov, ki so želeli mir in socialno neod-visnost." Po zmagoviti štiriletni vojni so bili, kot je bilo zapisano v poli-tičnem poročilu, uresničeni njeni osnovni rilji: osvoboditev domo-vine, revohirionama preobrazba slovenske družbe, obnovitev ju-goslovanske driavne skupnosti. temelječe na socialni enakoprav-nosti, medtem ko cilj zcdinjene Slovcnije zaradi mednarodnih okohščin ni mogd biti povsem uresničen. Z osvoboditvijo, ko je slovenski narod prviČ v zgodovini izboje-val lastno državno suverenost, je čakala partijo nova fronta boja. Treba je bilo zavarovati, utrditi in razvijati pridobitve ljudske revolurije, kar je bilo mogoče samo po poti socialistične preobraz-be, pri tem pa se je bilo potrebno boriti z ostanki starega družbenega sistema. Ogromne so bile naloge na gospodarskem področju in na področju nadaljnje graditve Ijudske oblasti z vsemi temdjnimi socialnimi spremembami, ki jih je le-ta terjala. Osvoboditev ddovnega ljudstva je odprla ogromne ustvarjalne energijc, Id jih je bilo treba mobilizirati, da bi služile čim hitrejše- mu razvoju produktivnosti sil za vsestransko obogatitev ljudske skupnosti. Kongres je poudaril, da je gospodarski razvoj tisti, od katerega bodo odvisni notranjepolitična in zunanjepolitična trd-nost naše dežele, materialni položaj in kulturni napredek delovnih množic. Uspehi, ki so bili doseženi v povojnih letih pri obnovi porušene domovine, so omogočili prehod na plansko gospodarstvo. V času kongresa je že teklo drugo leto izpolnjevanja petletnega plana. Politično poročilo je ocenilo izvajanja plana v glavnem kot zado-voljivo, zavzelo pa je kritično stališče do nekaterih slabosti in te-žav v kmetijski proizvodnji. II. kongres Komunistične partije Slovenije je spregovori! tudi o težki preizkušnji, pred katero je bila postavljena celotna Komuni-stična partija Jugoslavije v zvezi z napadom lnformbiroja na našo izvirno usmeritev graditve socializma in glede zanikanja zaslug na-še partije iz preteklosti. Že peti kongres jugoslovanskih komuni-stov je javno odgovoril nenačelni in krivični kritiki Informbiroja in argumentirano zavrnil vse klevete in se opredelil za samostojno pot pri nadaljnji socialistični graditvi. Tudi slovenski komunisti so izrekli odločno podporo vodstvu Komunistične partije Jugoslavije in nove Jugoslavije v celoti. Dovolj jasno zvenijo besede Borisa Ziherla: ,,Naš odgovor na obtožbe Informbiroja je: Še krepkeje se lotiti graditve socializma v naši deželi." Z upravičeno samozavestjo je Edvard Karddj na kongresu dejal, da slovenskim komunistom ob tej priložnosti ni (tžko predložiti račune o svojem delu pred lastnim članstvom, pred delavskim razredom in celotnim ljudstvom, ker ,,vse pridobitve naše revolucije govore o tem, da je Komunistična partija Jugoslavije in Komunistična partija Slovenije še posebej častno izpolnila svoje revolucionarne naloge in da jih izpolnjuje tako tudi danes v procesu socialistične graditve." II. kongres Komunistične partije Slovenije je za sekretarja CK KPS izvolil Miha Marinka. III. kongres zveze komunistov Slovenije Ljubljana, 18. — 20. maja 1954 Od II. kongresa komunistične partije Slovenije do 111. kongresa Zveze komunistov Slovenije je minilo šest, za jugoslovansko družbo odločilnih in prelomnih let. Pritisk Informbiroja na Jugoslavijo se je po V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije še stopnjeval, tako na političnem kot na gospodarskem področju. Leta 1949 je bila objavljena II. resolucija Informbiroja, ki je jugoslovansko partijo obtoževala fašizma in narodne izdaje. Prišlo je do prekinitve diplomatskih stikov z deželami Vzhoda in začda se je gospodarska blokada Jugoslavije s strani teh držav. Slednje je, skupaj s hkratnim povečanim političnim in gospodarskim pritiskom z Zahoda, pomenilo politično osamitev Jugoslavije in nevarnost za uresničevanje ciljev petletnga gospodarskega načrta. Posledica so bili povečani stroški za obnovo dežcle, sptemembe pri uresničevanju 5-letnega načrta, vračanje na in-vesticije v težko industrijo in padec standarda. To je v praksi povzročilo zaostrovanje metod administrativnega upravljanja v gosf>odarstvu, pri čemer so partijski kadri bili neposredno zadolženi za izvajanje tekočih nalog. To pa je pomenilo nevamost zraščanja partijskega in državnega aparata. Zaostrena je bila tudi politika do vasi, prišlo je do prisilne kolektivizacije in ustanavljanja kmečkih zadrug. Pritisk Informbiroja je povzročil potrebo po razlagi idejnega ozadja spora, analizi procesov v Sovjetski zvezi in spoznavanju nevarnosti birokratizacije. ,,Ni bilo dovolj razkrinkati Informbiro kot nesocialistični pojav v odnosu med socialističnimi deželami, temveč ga je bilo treba razkrinkati tudi kot pojav, ki je globoko povezan z birokratizmom državnokapitalistične ureditve v Sov-jetski zvezi, z njeno imperialistično agresivnostjo, ki ni slučajna, ampak nujni spremijevalec protiljudske kontrarevolucioname politike vladajoče birokratske kaste. Ta spoznanja so pripomogla k razčiščevanju nekaterih osnovnih pojmov glede nadaljnje graditve socializma v Jugoslaviji, pri čemer je ,,naša socialistična graditev ostala v svojih temeljih premočrtno nadaljevanje naše socialistične revolucije." Prišlo jedo splošnega spoznanja, da je potrebno demokratizirati družbene in gospodarske odnose v naši državi. Pri tem je bilo jasno, da upravna in gospodarska demokratizacija sama po sebi tega ne bi zagotovili, temveč, da je treba zagotoviti neposredno udeležbo delavcev samih pri upravljanju podjetij in širše. Prvi korak k temu cilju je bil sprejem zakona o ljudskih odborih maja 1949 in nato izvolitev delavskih svetov leta 1950. Ob sprejemu zakona o ljudskih odborih je Edvard Kardelj podal temeljit teoretični obračun s sovjetskim sistemom in nakazal smer razvoja socialistične demokratizacije pri nas, ki temelji na načdu samouprave. Temu je sledilo obdobje velikih sprememb v gospodarstvu in širjenju samoupravnih odnosov tudi zunaj gospodarstva, od ljudskih odborov do skupščine, kar je bilo sankcionirano kot ustavno načelo z ustavnim zakonom leta 1953. Ob koncu III. kongresa Zveze komunistov Slovenije je Edvard Kardelj ugotovil, da je delo kongresa dokaz, da ,,sose komunisti že znašli v novih pogojih in da so začeli uspešno ddati na nov na-Žin . . . To dejstvo po mojem mnenju govori predvsem o dveh stvareh. Prvič, da je naš sistem družbenega samoupravljanja dovolj močan, da lahko v svojem okviru rešuje tekoče probleme socialistične izgradnje in da komunistom ni več potrebno, da bi te probleme reševali na svojih kongresih. Ti probiemi se danes načdno rešujejo dejansko s široko aktivnostjo inimciativo delavskih množic ob aktivni socialistični akciji komunistov. Drugič pa mu dokazuje to dejstvo, da so komunisti sprejdi linijo 6. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ne samo v svoji zavesti in v svoji notranjosti, ampak da so jo osvojili tudi v praksi. Mislim, tovariši in tovarišice, da je to velika zmaga, da je takorekoč zgodovinska zmaga." Nov centralni komite, ki se je takoj po kongresu sestal na prvi seji, je izvolil za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS Miha Marinka. Delegati za 9. kongres ZK Slovenije Ponos in odgovornost Eden tistih delegatov. ki se K>do udeležili 9. kongresa Zveze komunistov Sloveni-je.jetudi FrancGlukiztozda Kranc Gluk Klasirnica Rudnika lignita Velenje. Je tudi najmlajši delegat. saj je star šele 26 let. \ zvezo komunistov pa seje vključil pred štirimi leti. Po osnovni šoli v Titovem Velenjuje šolanje nadaljeval na elektroiehnični šoli. Leta 1976 se je zaposlil v RLV v tozdu Klasirnica. kjer opra-vlja delo skupinovodje elektrovzdržbe. Še kot mladinecje aktivno deloval v krajevni skupnosti. zlasti v zvezi socialistične mladine. Tudi ob sklenitvt delovnega razmerja se je hi-tro vključil v delo družbe-nopolitičnih organizacij in samoupravnih organov to-zda in delovne organizacije. Sprejel je tudi vrsto odgo-vornih nalog. od katerih ve-Ija omeniti dolžnost predse-dnika osnovne organizacije in koordinacijskega sveta ZSMS v tozdu Klasirnica oziroma Rudnika lignita Velepje. »Nadvse sem vesel in po-ča.ščen. da mi komunisti in širša družbena skupnost /aupa in me kot mladega komunista pošilja na kon-gres. Zavedam se zahtevne in odgovorne naloge. Storil bom vse. da bi izkazano za-upanje kar najbolje upravi-čil. Kljub vsemu pa je zame to najlepše priznanje za do-sedanje delo in obenem spodbuda za naprej.« je de-jal Franc Gluk. in nadalje-val. »Naša osnovna organi-zacija zveze komunistov do-bro deluie. Od 45 članov OOZSMS je članov ZK 14 mladincev. kar pomeni. da je zastopanost mladih zadovo-Ijiva. Predkongresna dejavnost se je v na.ši osnovni organi-zaciji pričela že z obravnavo poročila CK ZKS. Seveda nismo ostali zgolj pri raz-pra\ i poročila. pogovorili smose tudi o lastnih težavah. predvsem o družbenoeko-nomskih. Nadalje smo se na tem sestanku dogovorili. v katerih komisijah bomo po-samezni delegati na kongre-su delovali. Vsekakor pa bomo sodelovali v razpravi o energetiki. saj se s tem pod-ročjem poklicno ukvarjamo. pa tudi sicer je vprašanje energetike pri nas in v svetu še nerešeno. Sodelovali bomo tudi v drugih komisi-jah. Od kongresa pričakujem veliko. Predvsem pa. da bodo delegati odkrito in ob-jektivno spregovorili o se-danjih slabostih ter o na-daljnih smernicah za izbolj-šanje našega težkega gospo-darskega stanja. Nadalje. kako uresničujemo stabili-/acijo in kaj bo potrebno še storiti. da se bo le ta dosle-dnejše i/.vajala. Delegalt bodo morali in lahko o teh vprašanjih spregovoriti. saj bodo na tem velikem shodu komunistov tudi taki. ki so jim vsa prej našteta vpraša-nja zelo blizu.« B. Mugerle Priznanje za dosedanje delo Vse od svojega štirin-dvajsetega leta je Bogomir \ ldmar aktivno delal v zvezi komunistov. prav tako pri-zadeven pa je bil tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupra-vnih organih takovdelovnih okoljih. kjer je delal kot v svoji krajevni skupnosti. Pra\ /ato.so ga tudi i/.brali za delegata na IX. kongresu Zveze komunistov Sloveni-JL> •>Z \clikim zadovoljstvom sem sprejel novico. da bom sodelo\al na kongresu z.veze komunistov. ki ima vrsto pomembnih nalog. saj naj bi nakazal rešitve za številna odprta vpra.šanja. Sodelo-vanje na kongresu bo zame priznanje za moje doscdanje delo na dru/benopolitičnem področju. Seveda pa se za-vedam odgovornosti. saj bom na kongresu zastopal \se delavce iz okolja. kjer dclam." je dejal Bogomir Vidmar. ki je zaposlen na delovnem mestu vodja teh-nološke priprave v tozdu Vemont. Bogomirova starša sta odšla pred drugo svetovno vojno v Francijo za zasluž-kom. Tam se jima je leta 1939 rodil sin. Mati se je te-den dni pred pričetkom voj-nc s sinom vrnila v domovi-no. kmalu nalo pa je odšla v parti/ane. Bogomir pa je vojna leta preživljal pri so- rodnikih na Jesenicah in Ptuju. Po vojni so se preselili \ ('clje. kjerseje Bogomirpo končani osnovni šoli vpisal na tehničnogradbenošoloin jo iudi U' pešno končal. Ker jc bil štipendist lngrada. je štiri leta delal v tej delovni organizaciji. Vmesje odslu-/il tudi vojaški rok. Po po-ircsti \ Skopju je dobro leto dni delal na gradbiščih v tem K0NGRES 3ZKS mcstu ter se tako vključil v odpravo posledic potresa. V Titovem Velenju je imel Bogomir številne prijatelje in ti so ga povabili. da se preseli v Šaleško dolino. Zaposlil se je v Vegradu. vendar se je leta 1968. ko sc je znašla ta delov na orga-nizacija v gospodarski krizi. premestil k Gradbeniku z Ljubriega. kjerje bil kasneje tudi vodja lozda. Z integracijo tega tozda / Vegradom. pa je postal rk>nt>\ no član Vegrada. M.Z. 4§\5 Vsredišču pozornosti Številka 13 (627) - 1. apri/a 1982 Delegati za 9. kongres ZK Slovenije 1 I Premalo se izobražujemo 9 Med velenjskimi delegati za 9. kongres ZK Slovenije je tudi Boris Matjaž. strojnik v šoštanjskih termoelektrar-nah. Njegov rojstni kraj je To-polšiea. Rodil seje leta 1953. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in Šoštanju. Z nabiranjem znanja pa je nadaljeval na poklicni šoii v Mariboru. tehnično strojno pa v Velenju. O njegovem družbenopo-litičnem udejstvovanju bi lahko veliko napisali. saj ni področja. kjer Boris ni delai. V krajevni skupnosti Topol-šica je njegova prizadevnost najbolj vidna na kulturnem področju. Borisova družbe-nopolitična potseje pričela v mladinski organizaciji šo-štanjskih termoelektrarn. dve mandatni obdobji je bil sekretar osnovne organiza-cije ZK. prizadevno pa se vključuje še v delo sindikata in delavskem svetu. Na.vprašanje. kaj mu po-meni sodelovanje na kon-gresu, je odgovoril: »Sode-lovanje na kongresu mi po-meni mnogo. predvsem pa priznanje za minulo delo in spodbudo za naprej. Biti delegat na takšnem kongre-su ni samo velika čast. am-pak ti naloga nalaga na ra-mena tudi veliko odgovor-nost. Posebej, če pogledamo naše gospodarstvo in samo-upravne odnose. Leta 1975 smo na Reku izdelaii samo-upravni sporazum o dohod- Boris Matjaž kovnih odnosih. Do danes nismo na tem področju na-redili še ničesar. O težavah delavcev smo porabili nič-koliko besed. časa. rezulta-tov pa nikjer. Akcije tečejo vse prepočasi. Na kongresu bom deloval v komisiji za družbenekonomske odnose. Vključil se bom tudi v raz-pravo. Moj referat bo izražal težnje. ne samo volje za po-šteno in dobro delo. ampak tudi za hitrejše uresničeva- nje sprejetih samoupravnih aktov v Reku. Vlenim. a se ijudje danes. vse premalo izobražujemo. Tu misJim predvsem na samoizobraže-vanje. To še eajboij velja za na komuniste. V osnovnih organizadjah ZK ne more-mo delaii po stariih meaodah. Ce je člansivo še idejno šib-ko. potem o vplivu. ki bi ga morali imeti. ne more govo-riti. Prepričan sem. da bi se dalo še mars.ikaj urediti. Le veliko volje do dela je treba. Odgovornos.1 je tema. ki seje danes izogibamo. Na kon-gresu moramo komunisti spregovoriti tudi o lem. Le ko bomo storili tu korak da-lje. se ho okrepila vloga ko-munistov. sindikala. mladi-ne in drugih.« Od kongresa prieakujejo velenjski delegaii marsikaj. Tako tudi Boris. »Predvsem jasne idejne usmeritve. v kateri smeri moramo ko-munisti delati. da bomo lahko odnravili slahosti in napake. ki se pri našem delu porajajo. Po Vsakem kon-gresu m» osnovne organiza-cije ZK prizadevnejše. idej-no usposiibljanie članov mnogo vetčjje. VliJim. da je sedaj pravi čas za kongres in za odknt spopad s slabost-mi.« je ob koncu pogovora dejal Boris Matjaž. T. P. den komunisl se mora mar-sičemu odred. Izvolitev za delegata za 9. komgres ZKS mi pomeni potrdiiev pravil- I I I I I I I I I I I I Obveza za prihodnje I I I I I I- Mnenja. težave in hotenja komunistov osnovnih orga-nizacij ZK Gorenje Promet Servis bo na 9. kongresu ZKS Slovenije povedal Jože Skornšek, vodja sektorja strokovnih služb v tej go-renjsi delovni organizaciji. Jože se je rodil leta 1938 v Mozirju. kjer je obiskoval osnovno šolo in takratno nižjo gimnazijo. Nato pa je odšel v sosednjo republiko. Vpisal se je na vojno po-morsko tehnično šolo, kjerje bil 10 let. Od tu dalje pa se začne tudi njegova družbe-nopolitična pot. Takole pravi: »Julija. leta 1957 sem stopil v vrste zveze komuni-stov. Ves čas službovanja v vojni mornarici sem bil tudi sekretar osnovne organiza-cije ZK. Delo članov zveze komunistov je bilo v tistih časih mnogo bolj aktivno. Za pravilno razumevanje nalog in vloge ZK je treba veliko lastnega izobraževanja in preučevanja temeljev mar-ksizma. V Gorenju sem za-poslen od leta 1966. Od ta-krat dalje sem poleg delo-vnih opravljal še različne družbene naloge. Bil sem član delavskega sveta v to-varni. leta 1974 pa sem bil prvi predsednik delavskega sveta delovne organizacije Servis rn maloprodaja. Pri-zadevno sem deloval še v sindikatu in se po svojih močeh vključeval v tokove drugega dogajanja. kot so spremembe statuta tozda. nova organiziranost in še kaj drugega. Za vse to je bilo potrebno opraviti mnogo dela. predvsem pa uskladiti medsebojna izhodišča tako. da so prevladovala družbeno napredna hotenja. Za opra-vljeno delo sem prejel tudi srebrni znak sindikatov. Po-leg vsega tega sem deloval še v delavskem svetu, tako na ravni sozda kot tudi v tozdu. Moja družbenopolitična pot je zares pestra in dokaj dol-ga. Leta 1978sem se udeležil 10 jubilejnega srečanja sa-moupravljalcev »Rdeči pra-por« v Kragujevcu. Še in še bi lahko našteval. Zame je mnogo bolj pomembno to. da se sprejetih nalog zave-daminjih karse dadosledno izpolnjujem. saj le z dobrim delo človek upraviči zaupa-nje svojih sodelavcev in čla-nov osnovne organizacije ZK. Ponosen sem. da bom so-deloval na kongresu. Odkar sem stopil v vrste komuni- I I I I I I I I I I I I I tSW i * Besede je trebst spremeniti v ck'janja.« je poudaril Jože Skornšek nosti mojjega dela v preter klosti. da scmni pravilno iz-ra/al in razumeval pro-gramska načela Zveze ko-munistov terdasemsprejete naloge ludi prizadevno iz-.... , .. vrševal. Oheneinni na me lo stov. sem se trudil. da ne bi obvezuje in mršngc. da b.l le clan na paptrju. Vedno K>m nadaJjeval (ak?nJ0 ddo' sem težil in se po svojih idejnih prepričanjih — izo-hlikoval sam jih ravno v ZK boril za spremeninjanje odnosov med delavci. Zave- ler me spodbuja za k še holjšemu delui v prihodnje.t je dejal Jože Skornšek. T. P 9. KONGRES ZKS & I I Dv-veti IvfflptS /.»rA: SlB'fnij« bo |ini«mi £c KJoi tjttn IKtlliBe. ->J»o » (iosegli. tf^J ?cr za t'i, di vta &B*fb*v*Smg* t~ fU-voljni s komu-nalnimi storitva-mi, predvsem s čiščenjem vseh cesit skozi vse leto. Toplifikacija Starega Velenja je že stara raloga, ki jo bo treba kar najhitreje uresničiti. Med pomembnejše pa gotovo sodi uredi-tev, obnova starega mestnega jed-ra. Akcija je spodbudna in nujna.. Z njo je treba takoj pričeti. če bii preusmerili promet ali ga vsaj ome-jili, bolje skrbeli za vzdrževanje cest, bi bile tudi hiše mnogo boljj ohranjene." Stanko Hudales: ,,Prav je, da smo začeli akci-jo. Stari del Ti-tovega Velenja je nujno potreb-no obnoviti. Mi-slim, da smo že malce zamudili. Naloga je nad-vse pomembna in težko uresničlji-va. Vsi občani gledajo na to preveč: postrani. Prav krajani bi se moralii najbolj zavedati, da moramočuvati mestno jedro in ga ohraniti. Pred; pričetkom akcije bomo morali raz-misliti o preureditvi prometa, kar najhitreje narediti toplifikacijo in pridobiti potrebne projekte. Stari del Titovega Velenja bi morali pre-urediti v sprehajališče, narediti več manjših lokalov in trgovinic." Ivan Stropnik, ^ kovač: „Akcija, s katero je priče-la krajevnaskup-nost, je nadvse: f* spodbudna in dobrodošla. Ni-kakor nam ne more biti takšen videz Starega Velenja v ponos. Nasprotno. Tu se je začelo razvijati Titovo Velenje in prav bi bilo, da bi ohranili takšnega kot je bilo nekdaj. Ze dalj časa je nam krajanom ,,trn v peti" promet in ureditev toplifikacije. Če hoče-mo res obnoviti jedro Starega Vele-nja, potem se moramo lotiti prav tega. Mislim, da vsi krajani le ni-majo pravega odnosa da te akcije." Franc Vovšek, krojač: ,,Že dalj časa govorimo o preobnovi mest-nega jedra, ven-dar do sedaj še kaj dosti nismo naredili. Staro Velenje bi mora-lo biti v ponos povemu delu Titovega Velenja, kar pa za seuanji videz ntkakor ne mo-remo trditi. Ne vem, zakaj nekateri krajani nočejo sodelovati. Obnova tega je nujna in z njo moramo ta-koj pričeti ter rešiti tisto, kar se še da. Za tako težko nalogo bo po-trebno veliko denarja, toda upam, da ne bomo pri tem osamljeni." Števi/ka 13 (627) - /. apri/a 1982 Šport, tele'sna kultura, rekreacija l\57 Plešivec Uspela krvodajalska akcija V krajevni skupnosti Plešivec si ^e vrsto let prizadevamo, da bi vključili v akcijo krvodajalstva karnajvečnašihobčanov. Moram reči. da smo na tem področju do-segli že zelo lepe uspehe. saj je vse več ljudi. ki se zavedajo, kako nujno potrebna je zdravstvu kri. Vendar ugotavljamo. da se v to akcijo vključujejo vsako leto isti občani.Le maloje takšnih. ki se novo odločijo. Seveda je veliko tudi takšnih. ki sodelujejo v kr-vodajalskih akcijah v svojih de-lovnih organizacijah. V preteklih letih je odboru Rdečega križa v Plešivcu uspelo pridobiti le dva krajana, ki sta prvičdarovala kri, letos pa smo jih pridobili kar pet, to je kar lep uspeh. Skupnoje iz našekrajevne skupnosti letos darovalo kri 37 krajanov. To je mnogo več kot smo bili dolžni po programu, ki smo ga pripravili na občinskem odboru Rdečega križa. Tam so načrtovali, da bo v letošnjem letu iz Plešivca darovalo kri 25 kraja-nov. Naj povem še, da bomo kr-vodajalske akcije letos še nada-ljevali. Med nami so tudi takšni, ki bodo darovali kri dvakrat v letu in zanje bomo pripravili akcijo v mesecu septembru. Naši krvodajalci: Dragica Ra-ščan. BetkaTamše. Minka Lepko. Darko Cirobelnik. Fanika Ževart. Vlado Ževart. • Milan Navršnik, Martin Lipnikar. Ema Čas. Jože Čas, Milan Lepko, Vinko Slavko in Pepca Grobelnik. Ana Plam-berger, Dominik Lipnikar. Pavla Krenker, Cilka in Karel Boro-vnik. Feliks Gajšek. Ivan Potoč-nik. Zdravko Tamše. Danilo Pirc. Stanko Doler. Ivo Lipnikar, Ivanka Tamše, Slavka in Alojz Klančnik, Franc in Janko Pečeč-nik, Marta Dobnik, Jože Ledinek, Dani Pirmanšek, Ivanka Gru-dnik, Terezija Klančnik. Ivan Meh, Marija Krenker. Marija Rihter, Matilda Kotnik in Marica Škorjanc. Med krvodajalci so tudi takšni, ki so kri darovali od 5 do 17 - krat. Odbor RK Plešivec se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da so dobro uspele krvodajalske akcije. Zato so pra v gotovo najbolj zaslužni naši krvodajalci. Želimo, da bi bila naša udeležba na na-sleđnji akciji še številnejša. Darujte kri danes. morda jo bostc potrebovali že jutri. Pepca Grobelnik Plešivec Klub zdravljenih alkoholikov Šoštanj Pestra dejavnost V klubu zdravljenih alkoho-likov Šoštanj so že od ustano-vitve dalje zelo delavni. Vanj je bilo v preteklem letu vključenih 31 članov. Klub vodita doktor Juvan Stopar in medicinska sestra Fanika Krbavac. Pred nedavnim so se člani kluba zbrali na redni letni skup-ščini in ocenili svoje delo v preteklem letu. Iz obširnega poročila predsednika kluba je bila razvidna bogata in pestra dejavnost kluba. Clani kluba se sestajajo na terapevtskih sestankih vsak ponedeljek, kjer nadaljujejo rehabilitacijo po zdravljenju alkoholizma. V svoji sredi imajo največ zdrav-ljencev bolnišnice Vojnik in Pohorski dvor Maribor ter zdravljence, ki po lastni volji' prenehajo piti alkohol. To je zelo težak in dolgotrajen pro-ces, saj se ni lahko rešiti tako globokega brezna, postati zdrav in normalno živgti. Poleg ■terapevtov jim pomagajo pri zdravljenju še ožji družinski člani, ki prav tako redno obis-kujejo terapevtske sestanke in na njih tvorno sodelujejo. Opravičena odsotnost s sestan-ka je le bolezen ali služba. Na seji vsakokrat člani pregledajo, če so uresničili sklepe zadnje seje in načrtujejo nove aktivno-sti. Poleg težav njihovih članov obravnavajo še vpliv alkoho-lizm'a na razna področja dela in živlienia. Ce član kluba ne Dri-de dvakrat zapored na sesta-nek, ga obiščejo na domu in preverijo njegovo upravičenost izostanka. V težjih primerih se povežejo z delovnimi organiza-cijami, kjer je član zaposlen in lečečim zdravnikom njihovega kluba. Ze nekaj let pa tesno čla-ni šoštanjskega kluba zdravlje-nih alkoholikov sodelujejo s tovrstnimi društvi celjske re-gije. Na redni letni skupščini so člani sprejeli tudi delovni pro-gram za letos. Izvolili so nov upravni odbor in koordinatorja za stike z delovnimi organiza-cijami. Zelja vseh je, da bi pridobili čimveč novih članov in jim pomagali pri odprav-ljanju bolezni sodobnega časa. Njihov namen bo dosežen le ta-krat, če bo v sredi in veselju ži-velo veliko družin, če bodo imeli otroci spet dobre starše ter delovna organizacija vestne delavce. Radoja Marinko Počakajte malo Kavarnc slaščičarna center Ti-tovo Velenje V lokalu poseda nekaj Ijudi. Pred točilno mizo stoji gost. Caka. Minuta, dve, pet. . . . Postaja nestrpen. V ozadju opazi natakarico, ki obrnjena s hrbtom proti njemujć. Zagleda ga, a se ne zmeni zanj. Cas teče .... ,,Nekaj bi naročil prosim", zakliče malodušni natakarici. S polnimi usti ga zavrne: ,,Po-čakajte malo!" Gost se zahvali, obrne in za vedno odide. I. A. Šoštanj brez loterije in športne stave Bodo dobili odgovor Na občnem zboru društva in-validov občine Velenje 28. febru-arja v Šoštanju je dolgoletni predsednik Edvard Centrih po-vedal, da društvo dobiva znatno finančnapomoč iz sredstev jugo-slovanske loterije in v šali pozval prisotne. naj zato kupujejo čim-večsrečk državne loterije. Seveda pa tovariš Centrih. doma iz. Vele-nja, ni veđel. da v Šoštanju že več kot mesec dni ni mogoče nikjer kupiti loterijskih srečk. še manj pa vplačati športno napoved. Dolga leta je bilo to na voljo v trafiki na avtobusni postaji. pred dobrega pol leta pa so'to dejavnost pre-stavili v trafiko na Trg bratov Mravljakov, pred več kot mesc-cem pajo sploh ukinili. Šoštanj-čani in okoličani. ki ne morejo več Kupovati srečk. še zlasti pa sim pati/.erji športa. ki se morajo sedaj za vplačilo športne napovedi vo /iti \ Velenje. zato zelo negodu jejo. Prcd časom jc bilo govora. da bo Loterijski zavod iz Ljubljane na kraju podrtega javnega stra-nišča na avtobusni postaji v Šo-štanju postavil v ta namen kiosk kot jih imajo'po drugih krajih. vendar sc slišijo govorice. da Utkšnega kioska v Šoštanju ni dovoljeno postavjti. Zato hi bilo prav.da bi pnVadcti krajani dobili odgovor. kdo je kri\ za takšno stanje in ncurejcnc zadeve glede dr/avne lotcrije \ Šoštanju o/.iro-ma zakaj sc ne' miic postaviti ustrezen kiosk v te namcne. V. Kojc Rokomet - druga zvezna liga Poraz in zmaga Preteklo soboto se je začel spomladanski del prvenstva tudi v drugih zveznih rokometnih ligah za moške in ienske. Predstavnika Saleške doline (igralci Šoštanja in igralke Vetenja) sta dosegla le polovičen uspeh. Velenjčanke so gostovale v Pulju in proti domači ekipi Arene dosegle ie dvanajsto zaporedno zmago -in seveda še naprej obdrtale prvo mesto na prvenstveni lestvici. Razočarali pa so igralci Sošta-nja. Tekmo so morali odigrati v Žalcu zaradi zasedenosti Rdeče dvorane, kjer je bil v soboto tra-dicionalni maturantski ples. Nasprotnik Soštanjčanov je bila ekipa Slavonije Dl, katero so v jesenskem delu premagali na njihovem igrišču. Verjetno so Soštanjčani mislili, da bo tokrat prišta zmaga sama od sebe, da se za teljeni novi par točk proti nasprotniku ne botrebaprevečpri-zadevati. Posiedica nepoletne igre pa je nepričakovan poraz, kijim mora biti za opozorilo v nadaljnem tekmovanju. Gotovo bi bilo drugače, če bi bila tekma v Rdeči dvorani. Takrat bi prišlo po po vsej verjetnosti nekajkrat več gledatcev kot jih je bilo v Žatcu in morda bi z močnim navijanjem le vptivali, na to, da bi Soštanjčani zaigrati poirtvovalneje. Zato je škoda, da se vodstvo kluba ni do-govorilo (?) z Rdečo dvorano, in nasprotnikom, da bi srečanje odigr'ali kakšen drugi dan, saj so tako eni kot drugi vedeli, da ima-jo v nedeljo tekmo oziroma matu-rantski ples. Nerazumljivo je, to se je te večkrat zgodilo tudi pri rokometašicah, da morajo kot gostitelji oziroma gostiteljice odigrati srečanja izven občine. Šoštanj: Slavonija Dl 28:29 lgralci Šoštanja so pred približno 70. gledalci v Športni dvorani v Žalcu 7.a-čelo zelo dobro prvo spomladansko srečanje. V 24. minuti so vodili že z rezullatom 13:9. Gledalci so pričako-vali, da bodo v nadaljevanju vodstvo še povečali, toda zgodilo se je ravno na-sprotno. Iznenada so popustili in gostje so dosegli zupored štifi zadetke in prvič povedli na srečanju. Do konca prvega polčasa je Šoštanjčanom vendarle uspelo izenačiti na 14:14. ' V drugem polčasu so bili gostje tisti, ki so dajali ton igri. Akcije Soštanjča-nov so bile vse prepočasne, v njihovi igri ni bilo več takšne požrtvovalnosti kol v prvih dvajsetih minutah in pri- bližno deset minut pred koncem sre-čanja so gostje vodili s 26:22. Takrat so domači igralci spet zaigrali tako kot na začetku srečanja in približno štiri mi-nute pred koncem je bil rezultat iz-enačen 26:26. Toda v zelo nervoznih zadnjih minutah so imeli gostje neko-liko več sreče in zminimalnozmagoso se Šoštanjčanom oddolžili za poraz v jesenskem delu prvenstva. Ndnačrtovano izgubljeni točki bodo Šoštanjčani skušali nadoknaditi že v naslednjem kolu v Ljubljani proti Prulam. zadnjeuvrščeni ekipi. Šoštanj: Zupanc. Podgoršek 1. To-plak I, Javornik 5, Jambrovič. Guček 5. Potušek 12. Požun. Lesjak. Stvarnik 4. Kočevar. Vr.ečar. Arena: Velenje 21:26 Igralke Velenja so tudi po dvanajstem kolu v drugi zvezni rokometni ligi še vedno ekipa, ki ni izgubila niti točke. Gostovanja v Pulju proti ekipi Arene, novinkam v ligi, so se nekoliko bale, saj njihove priprave niso bile takšne kot bi morale biti. Zaradi poškod-be kolena ne igra Djordjevičeva, pa tudi druge igralke (Špoljarjevo) je pestila bolezen. Zato so srečanje začele zelo resno, ker se jim je obrestovalo, saj so že po prvem polčasu vodile s 15:6. Po takšnem vodstvu si v nadaljevanju seveda riiso dovolile nobenega preseneče-nja in tako zasluženo osvojile prvi par točk v spomladanskem delu prvenstva. V 13. kolu se bodo v Rdeči dvorani sestale z igralkami Predvora ob 19. uri, Velenje: -.Hleb, Špoljar 5, Golič 7, Podrzavnik 3, Frangeš, Omerovič 5, Rednak, Kotnik, Bovha 3, Repnik, Bašič. Smučanje - veleslalom Občinsko prvenstvo Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je pripravila pre'šnjo sredo na Golteh občinsko prvenstvo v veleslalomu za cicibane in cicibanke, mlajSe in starejše pionirke in pionirje ter za mlajše in starejše mladince ter mladinke. Tekmovanje pa je vzorno izvedla smučarska šola Golte. Občinskega prvenstva se je ude-ležilo 200 miadih smučarjev. Pri cicibankah je bila najboljša Jerneja Kemperle Gš pred Alenko in Vesno Toplak obe OS Biba Roeck. Pri ciciba-ni pa je bil najspretnejši med vratci Matej Košic AA, drugi je bil Gašper Suhadolnik BM, tretji pa Niko Bogataj GS. Med mlajšimi pionirkami je tokrat slavila Romana Zorman GS, na drugo mesto se je uvrstila Mojca Pusovnik BR, na tretje pa Tanja Bole BL. Pri mlajših pionirjih je bil Matej Mejovšek MPT prvi, Robi Ravnjak BR drugi, Mi-ran Budna AA pa tretji. Pri starejših pionirkah se je najbolje odrezala Saša Silovšek VV, druga je bi-la Franja Rudnik BL, tretja pa Francka Vćršec VV. Tomaž Potočnik GS je bil najboljši med starejšimi pionirji, na drugo mesto se je uvrstil Samo Zakeršnik BR, na tretje pa Andrej Ci-rar GS. Najhitrejša med vratci pri mlajših mladinkah je bila Jana Pečovnik, druga Polona Cesar. tretja pa Tanja Pečovnik (vse gimnazija). Pri mlajših mladincih • je /magal Aleš Pušnik Strojna, za njim se je uvrstil Jure Cirar Računal., tretje mesto pa je os-vojil Aleš Zevart Gimna-zija. Nogomet Zelo razočarali V četrtem spomladanskem kolu so nogometaši Rudarja zaigrali nepriča-kovano slabo in na domačem igrišču doživeli hud poraz z gosti iz Bugojna. Sedaj za predzadnjim Goškom za-ostajajo že za tri točke in verjetno je zbledelo tudi najmanjše upanje. da bi se še lahko obdržali v drugi ligi:seveda. če bo ostal tudi v prihodnje sedanji sistem tekmovanja. Zato bi bilo prav. da bi dobilo v prihodnje priložnost za igro še več mladih igralcev. da bi bili tako kar najbolje pripravljeni za na-slednjo tekmovalno sezono. Nedeljsko srečanje z Iskro je poka-zalo.da nckateri igralcinimajomočiza vseh devetdeset minut igre. Eden od vzrok za to so gOtovo tudi samo eno-mesečne priprave na spomladanski del prvenstva. Toda ob pomanjkanju te-Jesne pripravljenosti bodo morali igralci vendarle zay>rati na naslednjih tekmah nekoliko bolj odgovorno. predvsem pa bolj disciplinirano. Da to znajo. so pokazali lako na tekmi proti Jedinsivu iz Bihača kot tudi v tretjcm kolu v Zrcnjaninu. pa čeprav so sre-čanje izgubili. Prav tako nekateri igralci porabijo vse preveč energije za razna prepričevanja in dopovedovanja soigralcu da določeno akcijo ni dobro izvedel ali sodniku. da ni pravilno ocenil posameznega prekrška. kar še dodatno zmanjšuje njihovo zbranost v igri Resda je v nedeljo sodnik storil napako (podobno je bilo v srečanju z Jedinstvom iz Bihača). ko ni piskal očitne roke v korist Rudarja v kazen-skem prostoru gostov. kar je še doda-tno vplivalo na nadaljni potek igre. Začetek srečanjajenapovedoval.da bodo igralci Rudarja morda le dosegli toliko željeno zmago. Toda priiožnosti zii zadetek so zapovrstjo zapravljali. in ko so gostje v 59. minuti dosegli prvi zadetek so upi na zmagoodšli povodi. Ostalo je le še vprašanje ali jim bo morda uspelo vsaj izenačiti. Toda enajst minut pred koncem je rezervni igralec gostov prejel žogo na sredini igrišča. najprej preigral encga. nato drugega pa še trctjega igralca v moštvu Rudarja in dosegel drugi zadetek za svoje moštvo. Domači igralci se še niti niso dovolj zbrali. ko se jc njihova mreža še tretjič zatresla. V naslednjem kolu bodo nogome-taši Rudarja prosti. nato pa se bodo na domačem igrišču sestali z Leotarjem. Torej imajo vendarle dovolj časa. da odpravijo vsaj del slabosti v igrk na-padalci pa da vendarle najdejo for-mulo. kako ob kop'ici priložnosti vsaj enkrat premagati nasprotnikovega vratarja. Točka v gosteh Nogometaši Smartnega ob Paki so v 16. kolu gostovali v Ajdovščini.kjer so proti domači enajsterici osvojili točko. Kljub temu uspehu proti ekipi Pri-morja. pa moštvo še ni v takšni formi kot je bilo v jesenskem delu prvenstva. Pozna sc tudi. da v ekipi ni najboljšega igralca v obrambi Podvratnika. ki je poškodovan. Ne glede na to pa je upati. da bodo ostali igralci že v nedeljo na igrišču v Šmartnem dali vse od sebe in proti ekipi Stola popravili dosedanji slab vtis. Proti predpredzadnjemu na lestvici pa bodo morafi zaigrati nadvse odgo-vorno. da nc bi doživeli presenečenja kot so ga v n ed e Ijo vod i In i M ari bo rča n i saj so tekmo z ekipo Stola v Kamniku izgubili z 1:0. Zadetka za Šmartnosta v Ajdovščini dosegla Prašnikar in Zvir. Streljanje Za ziato puščico Strclska zveza Velenjeje pripravila preteklo nedeljo na strelišču strelske družinc-Mrož Titovo Velenje strelsko tekmovanje tekmovalne skupnosti za zlato puščico. Nastopilo je 29 strelcev iz Slovenj Gradca. Velenja in Mozirja • V streljanju s serijsko zračno puško je imcl največ uspeha Oto Pok iz Slo- venj Gradca. ki je nastreljal 557krogov in osvojil zlato puščico tckmovalne skupnusti Velenje. Med velenjskimi strelci je največ krogov nastreljal Fra-njo Žučko (541). osmi Hinko Bola OJX).develiZlalko Rošer(536).deseti Dušan Perhač (534), FranoTrebše je nastreljal 533. Janez Hiršel pa 531 krogov. Pri starejših mladinkah je slavila Na-taša Zakršnik pred Metko Vrhnjak in Bernardo Lukič, vse tri Gimnazija. Med starejšimi mladinci pa je bil najboljši Samo Gorišek tozd EKS-S, drugi je bil Samo Goričan tozd RTP, tretji pa Igor Cenfrih Gimnazija. Pregledno tekmovanje Smučarski klub Velenje je priredil pregledno tekmovanje nekategoriziranih tekmovalcev Saleške doline v veleslalo-mu, za letnik 1972 in mlajše. V nedeljo so na Golteh, kljub snegu in vetru, naj-mlajši, ki še niso včlanjeni v klub, prikazali svoje znanje. In prikazali so zares to, dale znajo smučati in bi neka-teri sodili v prve tekmovalne vrste ve-lenjskih cicibanov in pionirjev: Na zahtevni veleslalomski progi se je tako pomerilo med 35 najmlajših smu-čarjev. Dosegli so dobre rezultate, orga-nizator pa jim je podelil priznanja ter jih povabil, da pridejo v klub. Cicibanke (1974 in mlajše) 1. Spela KemDerle 1,01,29, 2. Melita Rant 2.07,76 (dve oastopili). Cicibani — letnik 1974 in mlajši: 1. Uroš Boga-taj 57,78, 2. Gregor Marovt 59,82, 3. Uroš Prelog 1,01,96, (11 uvrščenih). Cicibanle — 1972/73:1 .Darja Ravnjak 58,17, 2. Mojca Zagožen 1,02,41. Cici-bani 1972/73: 1. Roman Kac 51,57, 2. Tomaž. Mešelj 53,43, 3. Matej Mljač 53,88, (14 uvrSč.). Tekmovanje najmlajših "Zve/a telesnokult.urnih organizacij občine Vclcnje jc organizirala pretekli teden občinsko sirelsko prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Tekmo-vanje jc vzorno izvedla sirelska druži-na Mrož. udelc/ilo pa sc ga je 92 pi-onirjev in 52 pionirk Pri pionirjih je bil' najboljši Sandi Jovanovič, drugijc bil BorisTišler. oba OŠ'brato\ Mravljak. trctji Fortunant Legner VV. Ekipno so se pionirji osnovnc šolc bratov Mravljak uvrsiili na pr\o mesto i 501 krogom. drugo mesto so /ascdli strelci osnovne šolc Anton Aškerc s 44/ krogi. :rclji sobili piontrji OŠ Biba Roeck s 372 krogi. Med ptonirkami je imela najbolj mirno roko. Denis Bola " OŠ Anton Aškcrc. Aleksandra Safarič VV druga. tretja Mlrjana Pcrhač BM. na četrto meslo sc je uvrstila Jasna Pristovšek AA. na pcto na Sonja Kajba MPT. Tudi ekipno so največ krogov nastre-Ijale pionirkc osnovnc šole Anton Aškerc. in siccr 359. strelke OŠ bratov Mravljak so bilc s 352 krogi druge. pionirke Veljka Vlahoviča pa trctje s 332 kroga. Kajuhov pokal V nedcljo jc bilo že treljc v vrsii tekmovanja za Kajuhov pokal. ki ga /a mladincc \ osnovnih organi/acijah ZSMSorgani/ira OKZSMS. Tokratsc jcšcstnajst ekip m kraje\ nih skupnosti. dclovnih organi/acij. osnovnih in srcdnjih šol pomcrilo \ plavanju. Mcd osno\nimi organi/acijami i/ krajcvnih skupnosti je /magala ekipa i/ krajevne skupnosli Dcsni brcg. mcd delovnimi organi/acijami Rl V 'o/d Jamska mchani/acija. mcd osnovninn šolami osiio\ n.i šol.i (iiista\ Šilih. mcd srcd-njimi šolami p.i < iimna/ija. I'o irclt ilisuplm.ih \odijo \ poscbncm lck-mo\anju. kjcr točkujcjo množičnost. osno\ nc organi/a«. ijc I jcsni brcg. RŠ( Serijska proi/\odnja. osnovna šola CiuMav Šilih Icr Ciimna/ija in Dom učcncc\. Naslcdnjc tckmovanjc bo \ krosu. Tudi do se zgodi. Vtelovadniei solidarnosti v Šoštanju bi nioralo bitrpreteklo soboto prven-st\eno srečanje slovenske košarkarske lige med Hektro in Rudarjem iz 'lr-bn\elj. Vendar srečanja niso mogli odigrdti. kcr je eden o3 gostujočih igralcev prcd začetkom tekme nied ogrevanjem /drobil eno od tabel. Zanimivosti Številka 13 (627) - 1. apri/a 1982 Titovo Velenje Veliko zanimanje za razstavo Šoštanj - likovni svet otrok Ivan Napotnik Velenje Prireditve V petck, 2. aprila.ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju kul-turni vefer, na katerem se bo predstavil KINO KI.LB »f.ore-nje« z večerom amaterskega filma. V soboto, 3. aprila, ob 10. uri, bo v mali dvorani doma kulture Titovo Velenje LUTKOVNA PRED-STAVA » Kako je želel medvedek zvezde od blizu videti« v izvedbi VVZ Šnštanj. Vstopnina 10 dina-rjem. V soboto, 3. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SNG Ljubljana z opero Giacoma Puccinija: MADAME BUTTERFLV. Dirigent Vladimir Kobler. V glavni vlogi bosta pela sopraniska Ženi Živkova in t?no-rist Jurij Reja. Vstopnice po 150 din prodajajo od 25. marca dalje v knjižnici v Titovem Velenju. Za mladino 50 % popust. V petek, 9. aprila, ob 19. uri, bo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje kulturni večer, na katerem bodo plesalci izraznega plesa Pedagoške gimnazije Celje predstavili ROMANTIĆNE BA-LADE. V petek, 9. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo SLG Celje z Molierovo komedijo: ŽLAHTNI MEŠCAN. Vstopnina 80 din. Ob 16. uri bo mladinska predstava za RŠC. Kulturnicenter Razstava del Likovna dela iz 113 šol 40. Ken se je ozrl navzdol. Legionarji so posedali, klepetali na dvorišeu in se ozirali v stolp. Nenavaden, varljiv mir. 7. oemi je preletel obzorje. Odnekod je pri-neslo duh po goreči smoli... Goreča plameniea je s šumom preletela stolp. C'urki smole so pršeli z nje. Padla je v hosto za Gradiščem. Vojska na dvorišču je oživela. Kot da stoje v areni in da se pred njimi odvija gladiatorski nastop, so vojaki vsako naslednjo plamenico spremljali z rastočim zanimanjem, pa z žvižgi in glasnimi kletvicami. Ni bilo dolgo in zategel »Hurraaa!« je za-majal dvorišče. i)obro pomerjena plamenica se je zataknila v trhle skodle, plamen je požrešno obleznil slreho stolpa tja do slemena. Branilci so za-slišali prasketanje ognja ... Ken se je bled in otrpčl obrnil k niožem. ;>Konec!« Tovariši so nemo strmeli vanj. Sajast'i, okr-vavljeni obrazi, široko odprte zenice — in v vseh si bral: smrt! Ken se je naslonil k steni, butnil s pestjo po njej. Ne prelrda je bila sodba usode! Oče mrtev, njegova Ijubljena v rokah pohotr.e svojati, (Jradišče, dragi dom, v ruševinah in on sam — v zenitu svojih sil — ohsojen na smrt na grniadi...! ,Fe mogoče, da je življenje tako neizprosno? Ken je iskal v sebi sledi poslednje vere v tlobro. Zaprl je oČi — vedno je storil tako, kadar se-je znašel v stiski — in se v mislih vrnil v lihe (iore, v mladostne spomine ... Slal je pred kočo. Ob njem je bil oče; njegove tlobre utrujeneoči soga hožale, roka priklepala k sehi... Dore Plestenjak V razstavnem prostoru Kultur-nega centra „Ivan Napotnik" v Titovem Velenju so v petek odprli razstavo slik akademske slikarke Dore Plestenjak. Slikarka je razstavila 50 slik v tehniki olja, akvarela, kombinacije pastela in akvarela ter čistega pastela. Na sli-kah prevladujejo gorenjske krajine, portreti in tihožitja. Nekaj podob je slikarka ustvarila tudi v Titovem Velenju in sicer z okolice šaleka, Jakca, šentilja, Kavč, Plešivca in Zavodenj. Slike so naprodaj po sorazmerno dostop-nih ccnah. O umetnici je spregovorila ' Milena Moškon, višja kustodinja iz Celja, ki je slikarstvo Dore Plestenjak označila kot rezultat izrednega talenta, spontanega dojemanja, velikega znanja in hitrega ustvarjanja. V kulturnem programu ob odprtju razstave je pela mlada sopranistka Irena Vremšak ob spremljavi pianista Andreja Jarca. Občinstvo je navdušila z lepim liričnim in mehkim glasom in Iepo izbranim repertoarjem opernih arij. Z lepim kulturnim programom, ki soga pripravili učenci in učitelji osnovnc šole Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, so na tej šoli preteklo soboto odprli tradici-onalno razstavo likovni svet otrok, tokrat na temo Moj prosti čas. Letošnja razstava je že štiri-najsta in tudi tokrat je prevzelo nad njo pokroviteljstvo uredni. štvo Pionirskega lista iz Ljubljane. S to republiško prireditvijo našoli vsako leto počastijo tudi spomin na rojstvo »partizanskega pesni-ka Karla Destov.iika-Kajuha. Pesnik »Štirinajste« bi letosslavil že 60. letnico rojstva. Na šoli pa ttidi sicer negujejo svetle tradicije legcndarnc XIV. divizije in spo-min na-njihovjunaški pohod. saj bodo še to pomlad izročili name-nu poseben prostor, kjer bo v be-sedi in sliki predstavljeno delo kulturniškeskupineXIV. divizije. Zanimanje za to tradicionalno re-publiSko razstavo v ŠoStanju je vsako leto veči'. l.etos je bilo menda kar rekordno. saj ie na šolo prispelo sko-rajda štiri tisoč raznih likovnih del. Spinlbudno je tudi. da je na razpis prispelo tudi veliko likovnih prispev-kov iz šol. ki doslej še niso sodelovale na tej nadvse množični republiški razstavi. Skupaj je kar 113 šol poslalo dcla za razstavo. Strokovna žirija, se-stavljali so jo Peter Krivec. višji pre-davatelj iz Maribora. Bogdan Borčič. rcdni profesor iz Ljubljane. Ana Krajnc. predmetna učiteljica iz Mari-Kira in Dana Kočica. prcdmctna uči-teljica iz Rogaške Slatinc. je imela precej težko delo. da je iz tolikšnega števila del izbrala resnicno najboljše za razstavo Odbrala je 374 del. ki bodo • razstavljena vse do marca prihodnjc leto. ko bodo na šoli organizirali jubi-lejno. petnajsto razstavo. Ob otvoritvi razstave je-spregovoril akademski sli-kar Petcr Krivec. ravnatelj osnovne šole Karcl Destovnik Kajuh — Karel, ki vsakoletosodelujejo priorganizaciji te zelo priljubljene razstave. Letos so Madame Butterfly V soboto, 3. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Vele-nju gostovala Opera Ljubljana z opero Giacoma Puccinija: MA-DAME BUTTERFLY. Dlrigiral bo Vladimir Kobler. Naslovno vlogo bo pela sopranistka, Ženi Žlvkovi (na sllki), prvič v slovenskem jezl-ku, Pinkerton pa bo tenorist Jurij Reja. Ostale vloge: Suzukl: Alenka Dernač-Bunta, konzul: Edvard Sršen, Goro: Jože Kores, Vamado-ri: Karel Jerič, Bonec: Zdravko Ko-vač, uradnlk registrgture: Tone Gašperič in Kate Pinkerton: Da-nijela Hrvatin. Prizorišče opere je Nagasaki, okoli leta 1900. bili to Kulturna skupnost Velenje, Izobruževalna skupnost Velenje. Ob-činska zveza prijateljev mladine Ve-lenje. krajevna skupnost Šoštanj, zveza kulturnih organizacij Velenje, izvršni svet SO Velenje in občinska skupnost otroškega varstva Velenje. Predsta-vniki teh organizacij oziroma sku-pnosti so podelili po izboru žirije pet cnakovrednih nagrad. ki sojih prejele osnovne šole heroja Rajka iz Hras-tnika. l.jubno ob Savinji. Selnica ob Dravi. Maks Durjava i/ Maribora in osnovna šola Brezovica. Glede na ve-likokakovost delježirija podclila tudi poscbnc pohvale. Prejeli so jih C'OŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenie, liko-vni pedagog Tone Skok. OS Peter-Šprajc-Jur Celje. likovni pedagog Dragica Sajovic. OS Franc Roš Celje, likovni pedagog Kranc Purg. OŠ Šen-tjur pri Celju. likovni pedagog Ivo Brodcj in otroški oddelek bolnišnice Slovenj Gradec — Breda Celnar. Jrijc pedagogi. med njimi tudi Vida Plazl z osnovne rfole Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje. so prejeli pri-znanja za 10-letno sodelovanje na tej ražstavi, za nekajletno sodelovanje pa so podelili pedagogom šc bronasta, srebma in zlata Kajuhova priznanja. Ravnatelj Karel Kordes jc izrekel posebno zahvalo tudi kolektivu Ru-dnika lignita Velenje. TGO Gorenje. Ljubljanski banki. šoštanjskim ter-moclektrarnam in Tovarni usnja Šo-štanj. ki so skupaj s kulturno in izo-braževalno skupnostjo Velenje omo-gočili i/dajo lepega kataloga, v kate-rcm jc poleg najboljših likovnih del ttidi seznam vseh šol oziroma učencev, ki razstavljajo dela na 14. razstavi likovni svet otrok v prostorib te osno-v nc šole. Učenci in njihovi likovni pedagogi so se ra/šli z željo in obljubo organi-zatorju tcr pokrovitelju Pionirskemu listu. da bodo tudi na jubilejno raz-stavo prihodnje leto poslali čimvečdel. Obenem so povabili vse, ki jim je pri srcu likovno ustvarjanje mladih. da si do marca prihodnje leto v kar največ-jem številu ogledajo to zanimivo raz-stavo učencev — tistih. ki bodokasneje postali poklicni likovniki ali drugih. ki jim je likovno ustvarjanje le konjiček. Zobiskom pa se bo vsakdo sam lahko prepričal. kakšen je u^tvarjalni zanos mladih. Jezikovno razsodišče 64 Slovenščina v uradnem listu „Zakaj je slovenščina v republiških predpisih, objavlje-nih v Uradnem listu SRS, še slabša kakor v zveznih? Ljudje, ki so jim predpisi namenjeni, ze-lo pogosto ne razumejo zaplete-nih in površnih besedil, čeprav bi jih morali. Ali pri Uradnem listu SRS nimajo lektorjev in korek-torjev?" Vsaka objava v Uradnem listu bi morala biti do zadnje pike in vejice kakor pribita. Kako daleč od tega pa je pogosto Uradni list SRS, se nam nazorno kaže na primer v lanski tretji številki,. kjer je na strani 270 takle člen (10): „Delavci v delovnih skupno-stih ter temeljnih organizacijah skupnega pomena v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih ter delovnih or-ganizacijah skupnega pomena v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki s samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah, za kate-re opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka, ki so ga s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter, da bodo sredstva za osebne dohodka delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v teh aktih, ven-dar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizaci-jah." Ce iz dolgega, prenakopičene-ga stavka izpišemo bistvene podatke, dobimo: „Delavci v delovnih skupnostih . . . zagoto-ve, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispev-ka . . . ter da bodo sredstva za osebne dohodke . . . rasla v skladu z osnovami . . . vendar največ v razmerju z rastjo sred-stev za osebne dohodke ..." Ce smo to prav razbrali, so vejice gotovo napačno postavlje-ne, ves člen pa je obupno nepregleden in nerazumljiv. Kakšen smisel ima potem ob-javljati tak predpis? Zakaj utrujati in begati vse, ki se mora-jo po njem ravnati? Velik prihranek in prispevek k stabilizaciji bi bil, če bi bili zako-ni in predpisi kar najbolj pregledni. Po končani razpravi v ustreznih zborih in po sprejetju zakona na njem pravzaprav ne sm'e biti spremenjena niti pičica na i, zato bi moralo biti že na prejšnjih stopnjah opravljeno tu-di jezikovno, namreč lektorsko in korektorsko delo. Potem bi pri Uradnem listu zadoščal le vesten korektor, ki bi uskladil natis s sprejeto in potrjeno tipkano predlogo. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu-de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v jav-nosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljublja-na, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! „ Vsak četrtek tednik NAŠČAS Števi/ka 13 (627) - 1. apri/a 1982 Vaš obveščeva/ec i\511 Koledar ietrtek, 1. aprila — Boško Petek, 2. aprila — Frančišek Sobota, 3. aprila — Rihard Nedelja, 4. aprila — Cvetna Ponedeljek, 5. aprila — Vincenc Torek, 6. aprila — Celestina Sreda, 7. aprila — Radko Mali oglasi Gostišče Mira Acman v Skornem pri Šoštanji; obvežfa cenjene stranke, da bo lokal ponovno odprt od 1. aprila 1982 da{je. Za obisk se pripo-rofajo. PRODAM „ŠKODO" vnevoznem stanju, lahko tudi po delih. Naslov v uredništvu. ODDAM sobo v najem, plačilo za 1 leto vnaprej. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM otroško zibelko, Mihael Palfi, Jenkova 19, (6. nadstrppje), ogled od 14. do 16. ure. OJACEVALEC 50 W z zvočniki RIZ transivat prodam. Cena 1 mi-lijon. Goltnik, Gaberke 45, So-štanj. PRODAM visoko sedežno garnituro, cena 1,5 milijona, tele-fon (063) 852-564. PRODAM staro hišo v Razborci pri Mislinji. Informacije n'a telefon (063) 851-034, od 14. ure dalje. PRODAM nove traktorske gu-me 11x28 in varnostno kabino. Marjan Lesjak, Bevče 23, T. Vele-nje. Po ugodni ceni prodam ra-diatorje. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM 50 kv. m Ljubečna ploščic. Franc Ramšak, Ravne 13, Soštanj. UGODNO PRODAM razsteglji-vo sedežno garnituro, okroglo jedilno mizo, s stoli ter klavir, telefon 850-091 dopoldan. HI—FI mini konponenta 2 x 50 W s carinsko deklaracijo prodam, ter prenosni stereo kasetofon GRUNDIG. Informacije na tele-fon (063) 852-292. ODDAM v najem poslovne prostore primerne za kozmetični salon oziroma mirno obrt. Naslov vuiednStvu. DVA DELAVCA sprejmem za priučitev in delo v kovinski stroki, telefon 852-194. UGODNO PRODAM skoraj nov ELEKTRIČNI HARMONIJ, informacija na telefon 850-317, dopoldan. Dežurstva Kino Sobota in nedelja, 3., 4. 4., ob 18. in 20. uri: POČITNICE V GRČIJI — nemška komedija, v gl. vlogi: Marietta Joy Nedelja, 4. 4., ob 16. uri: OTROSKA MATINEJA — SNEGULJČICA — Walt Disney-eva risanka Ponedeljek in torek, 5., 6. 4., ob 18. in 20. uri: KRVAVA PLAŽA — nemška grozljivka, v gl. vlogi: David Huffman Sreda in četrtek, 7., 8. 4., ob 18. in 20. uri: MADAME IN NJENA NEČAKINJA — zahodnonemška komedija. V glavnt vlogi: Edvvige Fenech Petek, 9. 4., ob 10. uri: 36 CELIH SHAOLINA — hongkongški akcijski, v gl. vlogi: Liu Chia KINO DOM KULTURE Nedelja, 4. 4., ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — SNEGULJČICA — Walt Disney-eva risanka Ponedeljek, 5. 4., ob 20. uri — FILMSKO GLEDALIŠČE: MANDINGO — ameriška drama, v gl. vlogi: James Mason Četrtek, 8. 4., ob 20. uri: VROČE MAJICE — ameriška erotična komedija. V glavni vlogi: Rei Holand KINO ŠOŠTANJ Sobota, 3. 4., ob 15,30: OTRO-ŠKA MATINEJA — SNEGULJ-ClCA — Walt Disneyeva risanka SOBOTA, 3. 4., ob 15.30: SRAMEŽLJIV SEM, AMPAK SE ZDRAVIM — francoska komedi-ja.'vgl. vlogi: Peter Rischar Nedelja, 4. 4., ob 17,30 in 19,30: MLADI TIGRI IZ HON-GKONGA — zahodnonem-ški. V glavni vlogi: Robert Wood£ Ponedeljek, 5. 4., ob 19,30: POČITNICE V GRČIJI — nem-ška komedija Sreda, 7. 4., ob 19,30: KRVAVA PLAŽA — nemška grozljivka KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 2, 4., ob 19. uri: POČITNICE V GRČIJ^ — nem-ška komedija Nedelja, 4. 4., ob 13,30: OTRO-ŠKA MATINEJA — SNEGULJ-ČlCA — Walt Disneyeva risanka Torek, 6. 4., ob 19. uri: POČITNICE V GRČIJI — nem-ška komedija Petek, 9. 4., ob 19. uri: KR-VAVA PLAZA — nemška grozljivka ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITO-VOVELENJE Cetrtek, 1. april — dr. Lešni-kova (dnevni). dr. Natkova (noč-ni) Petek, 2. april — dr. Grošelj (dnevni). dr. Pustovrh (nočni)' Sobota, 3. april — dr. Blatnik (glavni), dr. Prenc (notranji) Nedelja, 4. april — d r. Zupančič (dnevni). dr. Žičkar (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENI POSTAJI ŠO-ŠTANJ Četrtek, 1. april — dr. Pirtovšek Petek, 2. april — dr. Lazar Sobota, 3. april — dr. Lazar Nedelja, 4. april — dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE (Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ti-tovo Velenje, sicer v pripravlje-nosd na domu.) Sobota,3. april — dr. Radenko Lubarda. Stanetova 32, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠO-ŠTANJ Od2. aprila do 8. aprila — Peter Rihtarič, dipl. vet.. Soštanj, Pre-šernov trg 7. telefon 881-143 REDNI KINO VELENJE Petek, 2. 4., ob 18. in 20. uri: CLOVEK PUMA — ameriški avanturistični, v gl. vlogi: Walter George vegrad Gradbeno industrijsko podjotje VEGRAD Prešernova 9, Titovo Velenje Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in določil samoupravnega sporazuma o združevanju v DO RAZPISUJEMO imenovanje del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE 2. POMOČNIK DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA TEHNIČNO PODROČJE 3. vodenje inženirin(pa 4. VODENJE TOZD SKUPNEGA POMENA PROJEKTIVNI BIRO Pogoji: Ad 1. visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, najmanj pet let prakse, pa-sivno znanje enega tujega jezika; Ad 2. visokošolska izobrazba tehnične smeri, najmanj pet let prakse, pasivno znanje enega tujega jezika, strokovni izpit iz ZGO; Ad 3. visokošolska izobrazba tehnične smeri ali ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, najmanj pet let prakse, aktivno znanje enega tujega jezika in izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja; Ad 4. visokošolska izobrazba tehnične smeri, najmanj pet let prakse, pasivno znanje enega tujega jezika in izpit iz ZGO. Vsi kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti organi- zacijsko-vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti družbenopolitično aktivni in imeti pravilen odnos do samoupravljanja. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisa rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP VEGRAD TITOVO VELENJE, Prešernova 9. Prijava mora imeti oznako ,,Za razpisno komisijo delavskega sveta DO". Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje 30 dni po imenovanju. Komisija za delovna razmerja VIZ VELENJE TOZD OŠ Miha Pintar — Toledo OBJAVLJA prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas, s krajšim kot polnim delovnim časom — 3,5 ur v dopoldanskem času. Pogoj: dokončanih osem razredov osnovne šole. Kandidati naj pisne vloge naslovijo na komisijo za delovna razmerja TOZD Osnovna šola Miha Pintar - Toledo, Kidričeva 21, Titovo Velenje, v roku 15 dni od dneva objave. 0 sklepu komisije bodo kandidati obveščeni po preteku roka za prijavo. REK Plastika n. sol. o., Velenje ZAHVALA 26. marca je kruta usoda za vedno pretrgala nit življenja ljubemu možu. bratu in stricu Cirilu Tavčarju iz Arnač pri Titovem Velenju Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem. gasilcem iz Šentilja ter vsem ostalim gasilskim četam Šaleške regije. rudarjem. govornikoma, godbi RLV, častni straži. duhovniku za opravljen obred in vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse darovano cvetje. Žalujoči: žena Štefka, brata Andrej in Tone ter ostalo. sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene Cilke Blažič se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mi pomagali v najtežjih trenutkih. darovali cvetje. ter jo tako številno spremljali na zadnji poti. Posebej pa še hvala dr. Zupancu, dr. Grošlju. patronažni sestri, dekanu, pevcem in govorntkom tersosedom Sitar. Dežnak, svakinji Geliki ter ostalim za nesebično pomoč. Globoko žalujoči mož Ivan. REK PLASTIKA, n. sol. o„ TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija OBJAVLJA prosta dela in naloge I. REFERENTSKA DE(_A NA REZERVNIH DELIK Pogoji: — končana poklicna šola z znanjem strojepisja — 1 leto delovnih izkušenj pri izpolnjevanju proizvodne do-kumentacije Komisija za delovna razmerja DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge II. VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: — najmanj višja strokovna izobrazba pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost kontaktiranja in organizacijska sposobnost — moralne in družbenopolitične vrline Razpisna dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po objavi na naslov: REK Plastika, Kadrovsko splošno področje, Titovo Velenje, Koro-ška 61. Vlogi naj predložijo tudi vsa dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre. tete in svakinje Angele Aristovnik iz Škal ki jije zahrbtna bolezen pretrgala tako trdno nit življenja. se zahvaljujemo vsem, kiso ji pomagali v težkih trenutkih. posebno dr. Reberniku in dr. Kranjčevi, ter vsem, ki so ji na kakršenkoli način lajšali bolečine. Prisrčoa hvala duhovnikom za spremstvo in svečan obred. govornikoma za ganljive besede slovesa, posebno tov. Vladu Mikla-vžina. vsem sosedom. prijateljem in znancem, zahvala za vence in cvetje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sestra Marta, Marjpna in Heda, svaka, svakinje, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA * Strti od krute bolečine. ki nas je prizadela ob nenadni izgubi našega ljubega moža. očeta. brata in strica IvanaDobnika iz Šentilja pri Titovem Velenju se najtopleje zahvaljujemo za vsestransko pomoč kolektivu Vegrada, tozd Mehani-zacija. združenju šoferjev in avtomehanikov. zdravstvener.iu osebju. Modnemu sa-lonu. Mirijevim sošolcem in tovarišu učitelju.župnikuza opravljeniobred.sosedom in govornikom ter ostalemu sorodstvu. ki so z nami sočustvovali. darovali cvetje, ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, otroka Ivica in Miri ter ostalo sorodstvo. Nogomet Razstava lovskih trofei Končno le zdruzitev V Doliču pri Mislinji so zaprli letošnjo razstavo lovskih trofej, ki jo je organizirala tamkajšnja LD. Naj omenimo, da je naletela razstava na dokaj dober in množičen odmev, saj je pritegnila številne Ijubitelje narave tn njenth prebivalcev od blizu in daleč. Seveda pa so bili najbolj množični Obiskovalci prav učenci osnovnih šol. Na letošnji razstavi je sodelovalo sedem lovskih družin od Mislinje Gradišča, Podgorja, Golavabuke do Slovenj Gradca. Na razstavi so bile prikazane vse lovske trofeje uplenjene v lanskem letu na območju slovenjgraškega lovskega bazena, s svojimi vrhunskimi trofejami pa se je predstavila tudi domača lovska družina. Kot zanimivost pa naj omenimo, da so si lahko ogledali obiskovalci tudi nekatere zelo redke trofeje, ki so jih uplenili na tem področju, kajti mnoge živali so že izumrle ali pa jih v teh loviščih enostavno ni več. Silvao Jaš Gobarsko predavanje Gobarsko zeliščarsko društvo Soštanj bo organiziralo v torek, 6 aprila ob 17. uri v sindikalni dvorani krajevni skupnosti Soštanj predavanje o gobah. Predavanje bo popestreno tudi z barvnimi diapozittvi. Gobarji vabijo vse ki se ukvarjajo z gobarjenjem, da si s tem zantmivim predavanjem še bolj izpopolnijo znanje o gobah. Miličniki—novinarji 3:1 Slabi rezultati nogometa^ev Smartnega in Rudarja ter pomanj-kanje denarja so končno le spodbudile upravi obeh mo'tev, da so sedli za skupno mizo in se začeli dogovarjati o združRvi klu-bov. Na dana'njem sestanku so potidarili, da je to edina pot, da se zagotovi uspešen dolgoročni razvoj nogometa v Šaleškj dolini. Moštvi bosta še častno odigrali prvenstvo do konca. Kcr Rudar nima skoraj nobenih i/gledov, da se obdrži v drugi ligi, bo po vsej verjetnosti nekaj njego-vih najbolj'ih igralcev okrepilo v nasledn jih kolih ekipo Šmartnega, da bi tako s skupnimi močmi osvojili prvo mesto v slovenski Ijgi ter tako zagotovili Šale ki dolini še naprej drugoligaša. Obetavni mladi igralci obeh klubov pa naj bi nastopali v slovenski ligi. Sad teh dogovorov bo ludi po-poldansko srečanje (začetek ob 16. uri) med nogometaši obeh L'kip na igrišču ob Jezeru. Še enkrat Ukradene rože V prej.šnji številki smo na zadnji strani v ruhriki Šaleške bodicezapisali. da sta ob pločniku na Foitovi cesti dva krajana izruvala nekaj okrasnega gr-mićevja. Predenj smo »bodico« obja-vili. smo vprašali tajnika KS Center t.evi breg. če so komu dovolili. da lahkovzamegrmičevje. Odgovorje bil negativen. Informacija tajnika sveta krajevne skupnosti pa ni bila pravilna. saj jesvet krajevne skupnosti. kot nam je pove-dal predsednik. na eni od lnnskih sej. dovolil odstranitev žive meje. ker je ni nihče urejeval in je po njihovem mnenju kazila rzgled zelenic na Fo-itovi. Prizadetemu občanu se opravićuje-mo. V zadn jih dneh se je po Šaleški dolini razlegal pasji lajež, saj so morali lastniki svoje štirinožnc prijatelje pe-Ijati na cepljenje. Seveda so se psi branili injekcij z v semi štirimi, pa tudi z zobmi, tako da je kar več občanov odšlo domov z obgri-zenimi prsti. Zmagovalcu pravica do lova Kaže, da bo spor med velenjski-mi in šoštanjskimi ribiči končno le zglajen. Ze nekaj časa se namreč prepirajo, kdo ima pravico loviti v vse večjem Družmirskem jezeru. Ker se niso mogli sporazumeti za zeleno mizo, so se na zadnjem skupnem sestanku dogovorili za dvoboj v ribolovu. Zbrali se bodo danes popoldne ob 16. uri ob jezeru, vsako družino bo zastopalo sedem najboljših ribičev in tista skupina, ki bo do 18. nalovila naj-več rib, si bo pridobila pravico do opravljanja z jezerom. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, vabijo pa tudi vse jedce rib, saj tokrat rib ne bodo zmetali nazaj v jezero, ampak bodo pri-pravili pri ribiškem domu v Šo-štanju veselo ribiško zabavo. Igral bo ansambel Prijatelji. ■ Smučarski klub Velenjeje pripravil preteklo nedeljo na Golteh klubsko prvqnstvo članov iega kluba. Pri mlajših cicibankah je zmagala Spela Kemperle OŠ Gustav Šilih. pri mlaj.šib cicibanih pu Jure Urank vrtec Nazarje. Mcd starcjšimi cicibankami je bila najspretnejša med vratci Jerneja Kcmperle. GŠ. Matej Košeč AA pa KLUBSKO PRVENSTVO med starejšimi cicibani. V skupini mlajših pionirk je bila najboljša Ro-mana Zorman GŠ. pri mlaj.ših pioni-rjth pa Robi Ravnjak BR Saša Silo-všek VV je bila najuspešnejša med starej.šimi pionirkami. Tomaž Potoč-nik GSpamed starejšimi pionirji. Med mlaj.šimi mladinci pa "je progo najhi-trcje prcvozil Aleš Ževart Gimnazija. Turistična zanimivost Preuredili bodo Hudo luknjo V Slovenj Gradcu so se odločili, da bodo sami začeli preurejali turistično jamo Hu-do luknjo, saj so bili, vsi njibovi pogovori z Velenjčani o skupni akciji neuspešni. Pri-pravili so že tudi predlog uredilvenega načrta. V Hudi luknji naj bi med drugim uredili veliko plesno dvorano. kol je bila že pred. mnogimi le-• i, v gornjo eta/o bodo napel jali stopnice in jo osvetlHi ler tako omogočjii obiskoval-eem ogled čudovitih kapnikov. vhod v Hudo luknjo p . bodo ogradili ter ob njem postavili brunarico, kjer bodo prodajali spomlnke. V bli/njem Doliću pa načrtujejo še gradnjo mote-la. s kalerim želijo povečati tu-rislično ponudbo. Karate Velenjčani najboljši Karate klub Slovenj Gradecje pre-teklo soboto organiziral regionalno nrvenslvo za čiane po kategorijah v karateju. Velenjčani so osvojili prva mesta v vseh. razen v srednji kategoriji. V lahki kategoriji je bil pr\ i Ahmctovič (Jitovo Velenje), v polsrednii Miklavc (Titovo Velenje). v srednji Zalig (Ra-vne). v poltežici Va'h (Titovo Velenje) in v težki kategoriji Smajlović (Titovo Velenje). Prvi štirje iz vsake kaleuonje so se uvrsiili na prvenstvo SR Slovenije. Varujmo naše gozdove Pomlad je prinesla tudi nevarnosti SESTISKUPNI MATURANTSKI PLES: Preteklosoboto je bil v Rdeči dvorani skupni ples maturantov Rudarskega šolskega centra. velenjske gimnazije. zdravstvenega. ekonom-skega in kmetijskega šolskega ćentra iz Celja. Blizu 900 matu-rantov tz omenjenih petih šol je zapelo maturantsko pesem Gaudeamus igitur... — Veselimo torej se . . ., in da se ne bi izneverili tradiciji. so zaplesali še četvorko. V njihovih očeh. kakor ludi'v očeh staršev. ki so se udeležili te maturantske slovesnosti. je bil ponos. saj je za njimi pomembno obdobje. Ko bodo opravili še maturantski zrelostni izpit. bodo. nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah ali pa se vključili v delo v lovarnah in si prizadevali. da bi kar največ prispevali k na-daJjmemu raz.voju naše družbe. Šesti skupni maturantski ples v Rdeči dvorani je bil pod Pogorelo je 900 kv tneirov listja in podrasti pokroviteljstvom delovne organizactje RŠC — Ingeniring. Za maturante so med sobotnim plesom pripravili tudi posebno presenečenje — veliko torto. ki joje za njih pripravil slaščičar Jože Javornik iz hotela Paka. Torta je bila zadosti velika. da joje vsaka maturantka oziroma maturant dobil ko-šček. V uredništvu Našega časa smo se odločili, da posvetimo nekoliko več pozornosti rekreaciji. Z ekipo Postaje milice smo že stari znanci, saj smo se srečali v nogometu pred tremi leti. Takrat smo jih premagali z rezultatom 4:1. Ze takrat so nam napovedali ponovno srečanje. Znova smo se srečali v malem nogometu v torek. Tokrat so se bolj izkazali miličniki, ki sc nas premagali z rezultatom 3:1. Seveda moramo povedati, da so miličniki pridno trenirali in se pripravljali na to srečanje, novinarji pa smo ekipo ponovno sestavili po treh letih. Seveda jim bomo poraz vrnili. Važno pa je, da ni bilo nobenih prekrškov za zeleni balon, izvzamemo nekaj nenamernih udarcev. le če S spomladjo je nastopila tudi nevarnost ra/nih po/arov. Že odvr/en ogorek a'i drugačna neprevidnost (kurjenje) lahko povzroči po/ar z neprecenljivo Jkodo na gozdnem bogastvu. Za zimo je oslala marsikje suha trava, ki jo Ijudje ponckod odslranjujejo na najbolj enostaven a nevaren način — z ognjem. Suha trava hitro gori, dclo je opravljeno brez vsakrne muke. Vendar se takšno opravilo ne konča vedno najbolj sreč no. V opo/.orilo in svarilo nam mora bili tudi sobotni po/ar v Cirkov-cah. Tudi Franc Avbrehl se je želel re-'ili suhe trave z ognjem, in lo ob samem gozdu. Suha trava'je hitro gorela zaradi močnega vetra, na kalerega pa je kot ka/e krajan po/abil. Ogenj se je hitro šjrj| in začela je goreti podrasl v gozdu. Skupno z dru/ino in nekaterimi pripadniki civilne zaščite iz Cirkovc, kasneje so prišli še gasilci iz Škal in Titovega Velenja, so na srečo zadušili požar. Toda kaj bi bilo, če bi se požar razširil v krošnje dreves!? Dogodek, ki mora biti vsem v svarilo