Poštnina plačana ▼ srotovlni. St. 24. Ljubljana, dne 10. julija 1923. Leto 1. Ljudski tednik. Neodvisno gyloslSo slovenslce^a ljudstvo. izhaja vsak četrtek. Cena za Jugoslavijo: 20 to S n se at celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar. Uredništvo in upmvitlšlvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423. Rokopisi se ne vračajo. Markov protokol. RAZKRINKANI in razgaljeni VODITELJI SLOV. LJUDSKE STRANKE. Takozvani „Markov protokol“, ki je od aprila sem strašil po Jugoslaviji, je objavljen in ni tedaj nobena skrivnost več. Objavil se je, ker je g. Radić to zahteval in pretil, da ga objavi sam na svojo pest, če bi se druge stranke branile. Tako je bila g. dr. Korošcu vzeta vsaka možnost, zali reči ti objavo in je hitel v Karlove Vari, da od daleč opazuje efekt te njemu ne preveč ljube činjenice. Pred nami leži torej Markov protokol. Pečamo se ž njim le v toliko, v kolikor se tiče Slovenije, odnosno edine slovenske stranke, ki je pri tem Protokolu sodelovala. To je bila SLS. Markov protokol je sijajen dokument njene popolne politične nesposobnosti in nepoštenosti. Slovensko ljudstvo razvidi iz te listine, kako nečuveno je bilo osleparjeno po stranki, kateri je dne 18. marca t. 1. zaupale skoro soglasno svojo usodo! Ob e n cin pa tudi vidi celo duševno revščino njenih voditeljev, ki so popolnoma nesposobni za politična poga-knija in niti onega ne znajo varovati, kar hočejo doseči. Brez sramu pa za-tnjijo ono, po čemur ljudstvo hrepe-J1' in kar so ljudstvu slovesno oblju-I vali, ko so mu izvabljali volilne lvroglice za svoje skrinjice. Podajmo se v stvarno analizo Markovega protokola. Kaj vsebuje Prav za prav ta listina? Pogodbo? Kakršenkoli sporazum? Ne! Po-nhčne obveze? Da, toda samo od ene strani, ne na od druge. Jasna je v protokolu obveza SLS, nn podpira samoradikalno vlado g. nšiča. O tem ni dvoma. Ravno tako je pa jasno, da radikalni repre- zentanti niso iz svoje strani prevzeli niti najmanjše obveze, temveč samo beležili, kaj da zastopniki nasprotnih strank hočejo. Tako )so spravili v protokol tudi zastopniki SLS vse, kar jih boli. Tedaj, na eni strani formalna obveza in prezentacija jedilnega lista; na drugi strani sprejemanje jedilnega lista na znanje „ad referendum", brez vsakršnih protiobvez. To je cel Markov protokol. Mi iz svojega stališča smo vsekako hvaležni, da sc je ta protokol objavil, ker potrjuje sijajno, kar smo vedno trdili in dokazovali: da je vodstvo SLS popolnoma nesposobno, voditi zadeve slovenskega ljudstva in da je poleg tega politično nepošteno do skrajnosti, ker se ne straši nobenih laži ali prevar, da goljufivo izvabi iz ljudstva — volilne kroglice, potem pa takoj hiti, ljudstvo izdati in prodati za J ud e zeve groše. Ta ostra vmesna opazka je sijajno opravdana v besedilu protokola. Odposlanca radikalne stranke sta prišla aprila meseca v Zagreb, da se poučita o zahtevah opozicijonalnega hrvatsko-slovenskega bloka. Vsaka teh strank je po svojih navzočih zastopnikih formulirala svoje zahteve i. s. to, kar je imelo veljati kot najnujnejše. G. S tj. Radič je na sobotnem shodu povedal, da se je postopek vršil tako, da je najprej on diktiral hrvatske zahteve, potem Slovenci svoje itd. Dobro. Zastopniki SLS so tedaj diktirali zahteve Slovencev. V volilni borbi so ljudstvu obljubovali, da bodo smatrali in obravnavali ter zahtevali, ko bodo izvoljeni, kot najnujnejše: 1. avtonomijo, 2. olajšanje davčnih bremen, osobito olajšanje osebne dohodnine in S. olajšanje vojaških bremen, zlasti pa da bodo slovenski fantje služili v Sloveniji in da se takoj vrnejo iz Macedonije, Albanije in drugih neslovenskih krajev. Ne ene same teh bistvenih točk. za katere se ljudstvo res zanima, ni najti v Markovem protokolu! Pač pa nahajamo tam sledeče bistvene zahteve zastopnikov SLS: 1. da se vzpostavi v Sloveniji pokrajinski namestnik v sporazumu s SLS, 2. da se razpuste in prepovedo vse „teroristične" organizacije, posebo pa „Or-juna“, 3. da se izmenjajo v sporazumu s SLS vsi neobjektivni šefi pokrajinske uprave v Sloveniji in 4. da se odobre potrebni krediti za vseučilišče in šole, ki niso predvideni v proračunu, pač pa v zakonu. O 4. točki ne izgubljamo besedi, ker je premalo jasna in premeglena, da bi bilo mogoče o njej izreči kako sodbo, kam da prav za prav „pes moli taco“. Pomenja le neki okvir, manjka pa vsako preciziranje, za kakšne izdatke se tu gre. Proti točki sami na sebi, če bi se okvir objektivno spopolnil, ne more nihče ugovarjati. Brez spopolnitve, je pa izražena misel gola teorija, ki je skoraj gotovo prišla v protokol le „radi lepšega“. Ostale tri slovenske točke se pa odlikujejo po svoji točni konkretnosti, v kateri se zrcali spaka klerikalne pohlepnosti in brezobzirnosti. To se pravi pohlepnosti voditeljev, za lastne osebne koristi. Pokrajinski namestnik naj se vzpostavi v sporazumu s SLS! Kaj se to pravi, če se prevede v priprosto slovenščino? Nič drugega nego to: Imenuje naj se zopet pokrajinski namestnik za celo Slovenijo in sicer tisti, ki ga predlaga SLS! Stranko pa predstavlja Izvršilni odbor in v tem zapoveduje par oseb, omizje iz „Uniona“. Voditelji SLS niso tedaj zahtevali nič manj nego, da kraljevega namestnika za Slovenijo imenuje znano Unionsko omizje. Ve- liko korito št. 1 bi tako prešlo v posest četvorice političnih špekulantov in šibarjev. Pokrajinski namestnik kot slepo orodje v rokah par vedno lačnih in požrešnih špekulantov! Ker pa tak režim prenese le teroristične organizacije SLS, ne pa nasprotnih organizacij dejanja, je logično, da sledi takoj druga zahteva: razpust zlasti „Orjune“. Gospodje špekulanti in šibarji hočejo uživati nemoteno svojo posest. Torej proč z organizacijami, katerih se voditelji SLS boje. Ostalo bi oskrbel pokrajinski namestnik iz Unionske kleti, ki bi brez posebnih škrupijev avtoriziral teroristične organizacije po srcu klerikalnih kolovodij. Izmenjava „neobjektivnih šefov“ pokrajinske uprave v Sloveniji bi se potem izvršila brez težave. Neobjektiven je seveda vsak, ki ne pripada izvestni kliki ali nima v njej mogočnega protektorja. Tako bi prišli do vplivnih mest v Sloveniji samo pokorni služabniki in hlapci Unionske klike. Sedanji „neobjektivni šefi“ bi pa šli na penzijski ričet, s svojimi rodbinami vred. Za te točke torej je bila SLS pripravljena, prodati vse, kar je ob volitvah tako glasno in slovesno obiju-bovala. Ljudstvo prodano za par korit v korist par klerikalnih špekulantov in dobičkarjev ter njihovih poslušnih hlapcev! To je vrhunec politične brezsramnosti in pohlepnosti! Na vse drugo, osobito na svoje volilne obljube in na ljudske težnje in potrebe, so pa kolovodje SLS, par tednov po srečno uspeli prevari, popolnoma pozabili, Kaj jih briga ljudstvo, kadar ni volitev! Ljudstvo je za to tu, da da klerikalnim kandidatom poslanske mandate. Potem pa naj naprej stoka v potu svojega obraza in se tolaži z veselo zavestjo, da ga čakajo ob prihodnjih volitvah zopet krasne, znabiti še lepše obljube! Zdi se nam, da je naše kazensko pravo zelo pomanjkljivo. Če se oslepari posamezni državljan, se oglasi državni pravdnih in slepar je kaznovan. Če pa kdo oslepari celokupno ljudstvo, se mu ni ničesar bati. Ostane nekaznovan in reservirana mu je prilika, da ocigani ljudstvo nanovo. To ni prav. Treba je nujim, da se tudi ljudstvo kot tako zavaruje proti brezvestnim ljudskim sleparjem. „Markov protokol“ ostane odslej dokumentarična podlaga za bodočo obtožbo ljudskega pravdnika, katero bo dvignil prej ali slej neizogibno proti merodajnemu vodstvu lažiljudske stranke radi ogromne sleparije, izvršene nad poštenim, a žalibog preveč zaupljivim slovenskim ljudstvom. Voditelji SLS so za vse čase razkrinkani in razgaljeni in krvava ironija usode je hotela, da so morali sami objaviti dokument svoje sramote ter dokaz svojega lastnega sleparstva. Besedilo »Markovega protokola«. V informacijo objavljamo besedilo zapisnika, podpisanega od zastopnikov radikalne stranke in revizijonističnega bloka, kakor ga je objavil „Slovenec“. Glasi se: ZAPISNIK dne 13. aprila 1923, sestavljen med odposlanci NRS, zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda in JMO v Zagrebu, v prostorih kluba HRSS. Navzoči: Za NRS Marko Gjuričič, predsednik posl. kluba NRS; dr. Vojislav Janič, tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS g. Stjepan Radič, predsednik HRSS; dr. Vladko Maček, podpredsednik HRSS; dr. Stjepan Košutič, tajnik HRSS. Za SLS gg. dr. Janko Brejc, narodni poslanec; Fran Smodej, glavni urednik „Slovenca“. Za JMO gg. dr. Meh-rued Spalio, predsednik JMO: dr. Halibeg Hrasnica, predsednik kluba JMO: Hamzalija Ajanovič, narodni poslanec in urednik „Pravde.“. Za Bunjevce g. Blaško Rajič, narodni poslanec. V dalješm opetovanem razgovoru in pretresanju današnjega političnega in parlamentarnega položaja so se gori navedeni zastopniki sporazumeli v tem-!c: Predpogoji sporazuma med gori navedenimi zastopniki so izprememba režima in administracije v Hr/vatski, Sloveniji in Bosni. NRS mora ž dejanjem dokazati, da ne misli niti enega vprašanja za ureditev medsebojnih odnošajev rešiti z silo. Za Hrvatsko je treba storiti: 1. Sklicati vse občinske svete, da izvolijo svoje načelnike in uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah. 2. Izvršiti amnestijo vseh političnih in vojnopolitičnih obsojencev. 3. Nakupljeni živež za ljudstvo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini prepeljati na določena mesta za pomoč pasivnim krajem. 4. Izvršiti ukinjenje vseh avstrijskih cesarskih patentov. Nihče se ne more odslej po teli patentih soditi. 5. Popolnoma vzpostaviti zakon o imovinskih občinah in brez odlašanja izročiti njihovo premoženje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih funkcionarjev. 6. Imenovanje namestnika in velikega župana se izvrši v sporazumu z vodstvom HRSS. 7. Žandarmerija nima v nobenem slučaju izvrševati nikakega upravnega, finančnega ali sodnega uradovanja samostojno, ampak edinole kot asistenca posameznih pristojnih uradnikov. Za Vojvodino, v kolikor so v njej enake nedopustnosti, se izvrše iste izpremembe na bolje. Posebno se morajo z vseh važnih službenih mest odstraniti vsi vsiljeni mažaroni. Za Slovenijo velja isto, kar za Hrvatsko, posebno pa se 1. vzpostavi pokrajinski namestnik v sporazumu s SLS; 2. razpuste in prepovedo vse teroristične organizacije, posebno pa Orjuna; 3. izmenjajo v sporazumu s SLS vsi neobjektivni šefi pokrajinske uprave v Sloveniji; 4. odobre potrebni krediti za vseučilišče in šole, ki niso predvideni v prora-čunu, pač pa v zakonu. Za Bosno in Hercegovino : 1. Na vsa važnejša upravna mesta se nastavijo sposobnejši in objektivnejši uradniki s potrebnimi kvalifikacijami, ki bodo vpoštevalP potrebe in razpoloženje celokupnega ljudstva, posebno pa se sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel neprijateljsko stališče) zamenja z boljšim in nepristranejšim. 2. Razmeščanje uradnikov se vrši po stvarni potrebi, ne pa iz strankarskih razlogov, in izvrši se poprava premeščeni in odpuščeni, ki so se zadnje leto vsled takih lazlogov izvedla. 3. Vsem samoupravnim telesom (obči-nam, trgovski zbornici itd.) se vrne samouprava in v to svrho takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane selske občine, v neorganiziranih vaseh pa se potom volitev postavijo vaški načelniki. 4. Gospodarske ustanove v Bosni in Hercegovini sorazmerno enako podpirata tako vlada kakor Narodna banka ter se jim ne dela ovir v njihovem razvoju, kakor se je to godilo doslej. 5. Povrne se odvzeto orožje, na katero so imeli lastniki orožne liste: odstavljeni vaški načelniki se vrnejo na svoja mesta. 6. Vaškemu prebivalstvu v stradajočih in pasivnih krajih se pomaga s hrano in semenom, ki naj se ne deli po verski ali strankarski pripadnosti, marveč po potrebi in pomanjkanju. 7. Razdelitev občinskih pašnikov se ustavi, odvzeti pašniki se vrnejo občinam, a razdelitev državnega sveta, ki občinam ni potreben, se vrši po stvarni potrebi. 8. Krediti za osnovne šole in vzdrževanje cesta ter za izenačenje doklad muslimanskim duhovnikom z onimi drugih veroizpovedi se sorazmerno zvišajo. Končno se mora brezpogojno ustaviti započeta parcelarija kakor Hrvatske tako Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Zastopniki HRSS, SLS in JMO bodo v parlamentu s svojini ravnanjem omogočili NRS izvolitev skupščinskega predsednika in sestavo radikalne homogene vlade. Ravno tako bodo gornji zastopniki omogočili tudi verifikacijo vseli mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skupščini. smrekovi brzojavni drogovi, mera 12/16—18/24, dolgi od 9—12 m, vseh vrst okrogel les, popolnoma zdrav in brez napake, hrastovi in bukovi pragi, običajne mere, ter zdravo suho bukovo oglje v kosih. — Ponudbe na upravo lista. V svrho definitivnega sporazuma sc pogajanja nadaljujejo. Po prcčitanju zaldjučeno in podpisano-M. Gjuričič s. r„ dr. Voj. Janič s. r„ Stjepan Radič s. r., predsednik HRSS, dr. Vladko Maček s. r„ dr. Stjepan Košutič s. r., dr. Janko Brejc s. r.. Fr. Smodej s. r., dr. M Spalio s. r„ dr. Hrasnica s. r., H. Aljanovič s r. Zaščitniki avtonomnih pravic. Mi smo že ponovno ugotovili, da so klerikalci šele takrat, ko so izgubili vso moč v Belgradu in ko so jih spravili iz vlade v opozicijo, pričeli agitirati za avtonomijo, za katero ne samo, da se v najvažnejših zgodovinskih trenutkih, ko se je odločevala ob prevratu in po polomu avstro-ogrske monarhije usoda slovenskega ljudstva, niso nič brigali, ampak so se sami pomagali rušiti one avtonomne pravice slovenskega ljudstva, ki jih je imelo po do tedaj veljavnih zakonih. Mi smo ugotovili svojčas, da jc bil dr. Korošec ob razsulu v Parizu, kjer so se -radile nove države, da je tedaj imel priliko zahtevati avtonomijo za Slovenijo, česar pa ni storil, bodisi, da je bil takrat drugega mnenja, bodisi da ni imel nobenega vpliva. V našem listu smo ugotovili, da so vodilni politiki SLS sami izročili vso avtonomijo, slovensko in kranjsko deželno, osrednji vladi v Belvradu z vsem avtonomnim premoženjem in ustanovami, tako kranjske dežele in Sp. Štajerske. Zato pa so nas in naše somišljc-mke ozmerjali z izdajalci slovenstva m slovenske avtonomije oni, ki so sami grešili in ki v dri n o obračajo Plašč po vetru, samo da bi se prikopali do absolutne politične moči, ka-j/or nam kaže pred dnevi objavljeni Markov protokol. Koristi ljudstva so Jim samo agitacijsko sredstvo. Kako brezmiselno so zapravili deželno premoženje in avtonomne dohodke kranjske deželne uprave, namenjene izključno za potrebe bivše kranjske dežele, nam dokazuje ..Slovenec“ od 12. t. m. sam v članku „Pozabljeni prispevki iz donosa deželnih doklad.“ Naj navedemo samo nekaj odstavkov tega članka. „Slovenec“ piše: „V Sloveniji so sc po političnem prevratu kljub ukinjenju deželne avtonomije še nadalje pobirale deželne doklade v izmeri, v kateri so se pobirale pred političnim prevratom. Centralna vlada se dolgo ni mogla odločiti, kaj naj napravi. Vprašanje je bilo precej zamotano, ako bi se hotelo pravično rešiti. V poštev so prihajale brez Prekmurja tri bivše avstrijske kronovine, vsaka s svojimi posebnostmi deželne avtonomije. Končno je vlada bivše deželne doklade izza dne 1. jan. 1920. izenačila na 70 odstot. Pri tem se ni prav nič ozirala na posebnosti avtonomije posameznih dežel, ampak je presekala gordijski vozel z mehaničnim izenačenjem in proglasila tako izenačene doklade za državni pribitek.“ Vse to, kar navaja „Slovenec“, se je zgodilo takrat, ko je bil v osrednji vladi dr. Korošec, v pokrajinski pa dr. Brejc. Torej takrat, ko je imela SLS popoln vpliv na upravne posle v slovenskih pokrajinah. Članek pravi dalje: „Nerešeno je ostalo še do danes vprašanje, kako se uvede izplačila iz donosa bivših deželnih doklad na; okrajne cestne odbore in občine. Bivši deželni odbor kranjski n. pr. je zadnja tri leta pred vojno prispeval za zgradbo in vzdrževanje okr., obč. cest in mostov na leto nad 500.000 K, S temi prispevki jc bilo okrajem in občinam mogoče, da so gradili nove ceste, pota in mostove in da so jih tudi vzdrževali v porabnem stanju. Izza prevrata okraji in občine ne dobivajo za občila več prispevka iz donosa deželnih doklad, ampak so navezane edino na lastna sredstva. Zaradi tega dosezajo doklade v nekaterih okrajih in občinah, v katerih je postala zgradba cest, potov in mostov neizogibna, tako višino, da celo finančna uprava odreka njihovo odobritev v bojazni, da bi prekomerne doklade ne ogrožale obstoja posameznih davčnih virov. Posebno letos so imele posamezne občine velike težave in sitnosti, predno se jim je dovolilo pobiranje doklade v novi-šani izmeri.“ Vse to je res in nas veseli, da se moremo strinjati s člankarjem. Kdo pa je kriv, vprašamo, da okraji in občine ne dobivajo več prispevkov iz deželnih doklad za popravo cest. Ali ne i nog o če tisti, ki jc deželne doklade izročil osrednji vladi?! To. kar piše člankar, smo mi že davno ugotovili, politiki SLS so izročili doklade, namenjene izkjučno za potrebe slovenskih krajev, osrednji državni upravi, to se pravi, da so pustili te doklade podržaviti, dosegli pa niso, da bi sc iz teh dohodkov popravljale naše ceste ter so nam znali priboriti samo — kuluk. Ako danes očitajo, da se osrednja vlada v BcDradu ne zaveda svojih dolžnosti, ker ne daje prispevkov okrajem in občinam od vplačanih deželnih doklad, potem pada to očitanje nazaj na klerikalne politike, zakaj tudi takrat jih belgrajska vlada ni dajala, ko so sami sedeli v njej, pač pa so celo sodelovali, da se nahaja sedaj to vprašanje v takem položaju. S tem so prizadeti gospodarski interesi slovenskih krajev in pogreškov, ki so jih napravili v tem oziru slovenskemu ljudstvu, ne bodo nikdar mogli popraviti, tudi če postane katerikoli „politik“ SLS pokrajinski namestnik ali pa veliki župan v Sloveniji in ne vemo kateri državni uradniki in zapriseženi pristaši SLS šefi državnih uradov v Sloveniji. Ura zamujena, n c vrne se nobena! Politični pregled. Narodna skupščina je pretekli teden sklenila glede predloga zemljoradnika Laziča o podpori kmetom, k? so oškodovani vslcd toče in poplav, naj tozadevni odbor predloži o tem predlogu kakor tudi o vladnem zakonskem načrtu najkasneje v 20 dneh poročilo parlamentu. Narodna skupščina je pričela za fern razpravljati o novem vojaškem zakonu. Vojni minister Pešič je v svojem govoru naglašal, da je namen novega vojaškega zakona, izpopolniti armado in ustvariti zanesljive, hrambo domovine. Minister je pov-darjal, da nikjer ne obstoje tako tesne vezi med vojsko in narodom, kakor pri nas. Za vojsko na kopnem sc znižuje aktivno službovanje na 18 mesecev, za mornarico na dve leti. Vojaki se bodo poleg vežbanja tudi poučevali in vzgajali v posebnih tečajih za pismeno in ekonomsko vzgo- jo. Za hranilce rodbin, člane zadrug, kojih člani so pomrli v dobi vojne, in za dijake je določeno 9mesečno službovanje v kadru. Splošna vojaška obveznost traja do 55. leta. Vsak vojak dobi vsako leto najmanj 15 dni dopusta. Vojaki imajo pravico do brezplačne vožnje po železnici. Živina in vozovi se v slučaju rekviriranja med vojno morajo takoj plačati. V petkovi razpravi o vojaškem zakonu je govoril klerikalec Škulj, ki je prečital oddvojeno mišljenje svojega kluba. Zastopal je stališče, da sc mir med narodi more doseči le tedaj, ako se država ne naslanja na vojsko. Socialistični poslanec Divac je kritiziral stališče, ki so ga v narodni skupščini zavzeli klerikalci, in zlasti na-glašal dvojno politiko SLS. Očital je, da klerikalci ne poznajo socijalizma in da je bil dr. Korošec prvi, ki je po osvobojenju zlomil veliko delavsko gibanje, t. j. železničarsko stavko. Dr. Korošec je preko pokrajinskega namestnika, klerkalca dr. Brejca leta 1920. dal pobiti v Ljubljani 21 delavcev. Na ta očitek poslanca Divača klerikalci niso ugovarjali. V sobotni seji je bil vojaški zakon v načelu sprejet z 159 glasovi proti 16 glasovom. V ponedeljek se je v skupščini pričela o vojaškem zakonu podrobna razprava. Zakonodajni odbor še vedno razpravlja o uradniškem zakonu. Radikalni kmečki poslanci so se zavzemali za to, naj bi se uradniške plače ne povečale, pač pa zvišale po potrebi samo draginjske doklade. Finančni odbor je dovolil prometnemu ministru kredit 30 milijonov dinarjev za popravilo vagonov in lokomotiv ter 10 in pol milijona dinarjev za dobavo materijala na račun reparacij. Sprejet je bil tudi predlog finančnega ministra o povečanju dra-ginjskih doklad orožnikom od 1. avgusta dalje in sicer dolbe: orožniki v Zetski oblasti fCrni gori) in južni Srbiji po 1300 Din; v Sloveniji, Dalmaciji, Liki in Primorju ter Hercegovini po 1100 Din; v severni Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hrvatski brez Like in Primona 'o 1000 Din. Pokritje za nove doklade naj gre iz občih državnih dohodkov. * * * Reško vprašanje. Iz Rima poročajo, da so neresnične vesti belgraj-skih listov, češ da se pripravljajo italijanske čete pod poveljstvom ge-neralisima Diaza na zasedbo Reke in da hočejo tako postaviti italijansko in jugoslovansko vlado pred izvršen čin. Italijanska vlada proučuje roški problem in smatra za neobhodno potrebno, da se čimpreje najde rešitev. Vlada išče sredstva, da bi prišli do pravične in trajne rešitve zamotanega vprašanja. Kar sc tiče notranjega položaja na Reki, so bile vesti o ribanju in pripravah italijanskih čet neosnovane. V soboto sc je sestala v Belgradu posvetovalna komisija za reško vprašanje. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič je predsedoval seji ter obvestil komisijo o novih predlogih italijanske vlade. Prečitano je bilo tudi poročilo naše paritetne delegacije v Rimu. Zatrjuje se, da vlada med komisijo in ministrom enoduš-nost glede nadaljnega postopanja. Vsi sklepi in vsebina razprav se drže v največji tajnosti. V političnih krogih sodijo, da še ni izključena možnost za nadaljno sporazumno reševanje roškega vprašanja z Italijo. Sestanek male antante. Sestanek ministrov male antante se bo vršil v Sinaji dne 27., 28. in 29. t. m. Naš minister zunanjih del dr. Ninčič odpotuje v Siuajo 25. t. m. v spremstvu šefa svojega kabineta Petroviča. Glavni predmet sinajskih razgovorov bo tvorilo vprašanje mirovnih pogodb s strani Mažarske in Bolgarske. Dalje bodo razpravljali o novem državnem stanju na Bolgarskem. Končno se bo določilo stališče male antante napram rcparacijskemu problemu. Jugoslavija bo spravila v razpravo tudi obnovitev odnošajev z Rusijo. Na konferenci v Sinaji bo dr. Beneš tudi poročal o rezultatih svojega potovanja v London in v Pariz. Mala antanta bo glede vprašanja nemških reparacij zavzela stališče, da se mora najti kompromis med francoskim in angleškim stališčem. Mala antanta hoče sodelovati pri angleškem načrtu obnove Evrope. Ojačenjc vpliva male antante. Dr. Beneš je potoval v Pariz in London. da bi posredoval med obema vladama radi spornih točk glede ruhrskega vprašanja. Na povratku iz Londona je bil v Parizu sprejet od predsednika francoske republike Mil-leranda. V političnih krogih se pripisuje temu sprejemu velik pomen. „Temps“ piše, da pomenja ta avdi-jeuca neposredno pred odločitvijo v ruhrskem problemu in mažarskem vprašanju resen pozitiven uspeh v korist francoskega stališča. Sodelovanje Francije in male antante ima nemalo zaslug, da so se izsledi za obnovo enotne fronte zaveznikov zboljšali. V tem se tudi kaže mednarodni pomen in moč male antante, ki predstavlja danes že velesilo v Evropi. Mala antanta hi Albanija, Listi poročajo, da je dospel v Bukarešto albanski minister Pandele Vaiigele. Vodila so se že pogajanja z ministri zunanjih zadev držav male antante glede protektorata male antante nad Albanijo. Ta zadeva se ima rešiti na konferenci v Sinaji, ki ji bo tudi prisostvoval albanski zunanji minister. Mala antanta je pripravljena prevzeti protektorat nad Albanijo pod pogojem, da se albanska vlada obveže voditi zunanjo politiko v soglasju z malo antanto. Mir s Turčijo, sklenjen. Mirovna pogodba, izdelana na lausantiski konferenci, vzpostavlja končnoveljavno mir med Turčijo in Veliko Britanijo, Francijo, Italijo., Japonsko, Grško, Romunijo ter kraljevino. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med Zedinjenimi državami severnoameriškimi in Turčijo, med katerima so bili prekinjeni samo diplomatski odnošaji, so sc začela pogajanja zaradi vzpostavitve diplomatskih in trgovinskih odnošajev.Nove meje Turčije so: V Aziji: Proti Siriji je določena meja s francosko-turškim dogovorom, sklenjenim v Angori. Vprašanje Mosula pride pred svet društva narodov. Turčija dobi suverenost nad otoki Imbros in Tcnedos ob vhodu v Dardanele, Grčija pa nad otoki Lemnos, Samos, Mitilene, Kios, Sarnotraki in Mikarja. razorožiti pa mora otoke, ki leže v bližini jadranske obale. Pravice Italije do Dodekaneza se potrjujejo-. Pogodba potrjuje svobodo prehoda skozi morske ožine in prometa na morju in v zraku, tako v miru kakor v vojni. Kanitulacije se odpravljajo. Glede manjšin določa mirovna pogodba, da bodo uživale isto zaščito, kakor jo uživajo na temelju pogodb drugod. Turčija sc obveže, da bo po podpisu mirovne pogodbe zaprosila za sprejem v Društvo narodov. Finančne določbe vsebujejo priznanje državnih dolgov po Turčiji. Turčija ne bo plačala nika-kih stroškov za zasedbo. Nemško reparacijsko vprašanje. Napetost, ki je zavladala mied Francijo in Anglijo radi reparacijskegä vprašanja, se je nekoliko omilila radi izjave angleške vlade, ki jo je podal min. predsednik Baldwiri v angleškem parlamentu. Anglija stoji slejkoprej na stališču, da mora Nemčija izpolniti reparacijske obveznosti v največji meri, da pa za dosego tega namena ni primerna zasedba nemškega ozemlja. To je tudi edina točka, v kateri se Anglija in Francija ne strinjata. Za dosego končnega cilja pa zasledujeta Anglija in Francija sorodno politiko, kajti obe državi hočeta zavarovati mir v Evropi ter zagotoviti upnikom Nemčije odškodnino na podlagi reparacij. Nasprotje obstoji samo glede načina, kako se naj ta cilj doseže. Vsekakor stojita Anglija in Francija na nespremenljivem stališču, da se mora ohraniti antanta in sicer ne samo radi ohranitve reda in miru v Evropi, temveč tudi radi njene obnove. Nemčija bo morala spoznati, da so vsa upanja o razkolu med Francijo in Anglijo brezuspešna ter bo morala končno opustiti svoj pasivni odpor v Poruhr-ju, da bo mogla z izvrševanjem re-paracijskih obveznosti nanovo pridobiti zaupanje Evrope, ki je za njeno lastno gospodarsko obnovo neob-hodtio potrebno. POLITIČNE VESTI. -- Atentat na dr. Korošca. Listi so poročali, da je bil baje nameravan atentat na dr. Korošca, prilikom njegovega potovanja v Celje, predzadnjo nedeljo. Zato je spremljalo vlak 12 belgrajskih detektivov, v Celju samem je pa imelo varnostno službo za dr. Korošca sto policistov. Tako se je dr. Korošec srečno rešil preteče nevarnosti. Potem se je pa podal na čisto drug konec sveta, v Karlove Vari, kjer se počuti sredi nemških nacijonalcev in pod zaščito češkoslovaške republike ter glede na svetovno znane udobnosti tega kopališča, še dosti dobro. Veselimo se, da atentat ni uspel. — Ali je pa res bil nameravan atentat, ali ga je rodil le strah"? Poslanec Sušnik trdi, da je res bil pripravljen atentat. Povedal pa ni nobenih podrobnosti, radi česar utegne biti njegovo mnejne samo sad prevelike skrbi za predragoceno življenje „jugoslovanskega heroja“. Čudno je vsekako, kako so se razmere spremenile v kratkem času. Pred štirimi leti še je d r. K o r o š e c tako ponosno in prosto hodil po Jugoslaviji — sedaj se pa že boji atentatov na lastno, njemu najbolj drago življenje. Pred štirimi leti se je baje še skrival Pred ovacijami, sedaj pa se mora skrivati pred „atentatorji“, ki prežijo baje nanj. O, jerum jerum jerum, o Quae mutatio rerum! -F Tepena koroška generala. Pri sestavi Markovega protokola sta ’nienom SLS posredovala gg. Brejc 'n Smodej, glavna krivca izgube slovenskega Korotana. Ni čuda. da je |udi Markov protokol po tem! Dr. Korošec zares krasno izbira svoje sotrudnike. Ni zadosti, da sta zaorala Koroško, treba je, da zaigrata ludi še celo Slovenijo, poprej ne bo miru. Edina tolažba je, da nam ostale „jugoslovanski heroj“ g. Korošec, ki nam utegne po svojem priljubljenem konceptu nekoč brzojaviti: „Naša stvar izborno stoji. Vse je fuč, jaz pa se dobro zdravim v Karlovih Varih, kjer je še dosti fletno.“ +SLS nezadovoljna z objavo Markovega protokola. Iz Belgrada se poroča, da je SLS zelo nezadovoljna z objavo protokola, katero da je izvršil Radič na lastno pest. V Jugoslovanskem klubu da vlada radi tega veliko razburjenje. — To prav radi verjamemo, kajti slabšega spričevala si SLS ni še nikdar dala, kakor pri sestavljanju tega protokola. — Naše iskreno sožalje! + Gmotni položaj kat. duhovščine in SLS. V Markov protokol so zastopniki SLS narekovali najnujnejše zahteve stranke, kot predpogoj sporazuma z radikalno stranko. Čudno je, da so pri tem popolnoma pozabili na bedni položaj kat. duhovščine! To je res značilno in kaže jasno razliko med klerikalizmom in katoličanstvom. Za bedno duhovščino nimajo druzega kot kakšno slavno „intervencijo“ častitega poslanca Škulja. Kadar pa se gre za prilike, ko bi se res dalo kaj doseči, prezirajo hladnokrvno svojo duhovščino in barantajo samo za svoja lastna — korita. + Markov protokol. Nedeljski „Slovenec“ je objavil zapisnik dogovora, sklenjenega na Markov dan po volitvah med revizijonističnim blo-kom in zastopnikoma radikalne stranke. Če pomislimo, da je omenjeni protokol sonodpisal dr. Brejc, ni popolnoma nič čudno, da je postavljena kot prva točka zahteva, naj se pokrajinski namestnik imenuje s sporazumu s SLS. Kar se tiče izmenjave neobjektivnih šefov nokrajinske uprave v Sloveniji, bi radi vedeli, kdo so ti neobjektivni šefi. Državni uradnik ne more in ne sme biti po svoji službeni prisedi drugačen kakor objektiven. Zakaj se ti neobjektivni državni uradniki ne imenujejo in kako to, da jih klerikalno časopisje doslej še ni imenovalo. Neobjektiven državni uradnik spada v disciplinarno preiskavo- in zakaj je klerikalci ne zahtevajo? Zdi se. da se za zahtevo SLS v Markovem protokolu skrivajo popolnoma drugi nameni, ne pa samo želja po odstranitvi neobjektivnosti. Ožarjena od vročih hrepenenj se svetijo klerikalnim pristašem korita in to je, za kar se vrši ves boj SLS. Ali so zahtevali v tem protokolu kaj za kmeta, za delavca; za meščane, za ceste, za promet, za znižanje draginje itd.? Nič, prav nič. Če se raz-'puste vse nacionalistične organizacije, naj se imenujejo Srnao, Hanao ali Orjuna, ne bo nihče bolj sit, kakor je bil doslej, k večjemu bi bil posl. Že-bot manjkrat tepen, kar pa tudi še ni dokazano. Slovensko ljudstvo rabi kruha, zaslužka in podpore pri na- rodu o-gospodarskem delu. Končno zahtevajo klerikalci, naj se odobre krediti za vseučilišče, ki niso v proračunu, pač pa v zakonu določeni. Lepo! Ali pa je to vse, kar rabimo? Ali nimamo tudi še drugih potreb? Kakor so to v oficijelnem protokolu ugotovili — ne! Zato pa so se zastopniki SLS obvezali, da bodo v parlamentu s svojim ravnanjem omogočili radikalni stranki izvolitev skupščinskega predsednika, sestavo radikalne homogene vlade in omogočili verifikacijo vseh mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skupščini. To so tudi storili, Pašič pa je vtaknil protokol v žep in radikalna stranka ga ni odobrila. Pašič si je pač mislil: Če gre klerikalcem samo za korita, je najboljše, da jih sami obdržimo. + Veljavnost Markovega protokola. Belgrajsko „Vreme“ poroča, da je objavljeno besedilo Markovega protokola sicer točno, manjka pa ob sklepu dostavek, da postane protokol pravomočen šele po odobritvi ministrskega sveta. — Da so ta odstavek pri objavi izpustili, pojasnuje marsikaj, zato pa tudi Markov protokol ni napravil v javnosti onega učinka, ki so ga pričakovali. + Uspehi SLS. „Slovenec“ piše: „Res je, da; šteje Jugoslovanski klub 24 poslancev — koliko pa jih šteje nasprotna večina? Ali jih ne šteje nekaj stotin? Sedaj pa vprašamo: Kakšne „uspehe“ naj dosega jugoslovanski klub proti tako ogromni večini v belgrajskem parlamentu?“ Na to vprašanje bi morali odgovoriti listi SLS sami. zakaj pred volitvami so obljubovali vse mogoče in vse nemogoče stvari. Kar v svoje stare številke naj pogledajo, pa bodo videli, kakšne uspehe naj dosega jugoslovanski klub! Priznanje svojih slabosti pa ni opravičilo. Obljuba dela dolg. Četudi niso v evropskem parlamentu, kakor pravijo. + Zopet pokopana obljuba. V narodni skupščini je vojni minister izjavil povodom razprave v vojaškem zakonu, da je popolnoma nemogoče sprejeti zahtevo klerikalnih poslancev, naj bi slovenski fantje odslužili vojaško službo doma. Tako beležijo slovenski klerikalni poslanci zopet nov neuspeh v svojem „delovanju.“ Pred volitvami bodo seveda zopet obljubovali, da bodo izposlovali vojaško službovanje slovenskih fantov doma, če mogoče celo v domači vasi. To se bo morebiti tudi zgodilo, ko bo marširal dr. Brejc kot general na čelu svoje vojske na Koroško, dr. Korošec pa na čelu težke artilerije na Wilsonovo črto. + Kaj pa je s to zadevo? Glasilo nezavisne delavske stranke Jugoslavije „Glas svobode“ piše v 12. številki: „Kako resno mislijo klerikalci za avtonomijo, nam je najboljši vzgled dr. Brejc, ki je izjavil, da je za časa nesrečne Narodne vlade Slovenija imela popolno avtonomijo. Ni pa razjasnil dr. Brejc neke čudne zadeve, govori se, in to govore zelo dobro informirani ljudje, da je tedaj prišel neki telegram, v katerem je pristala centralna vlada na to, da se skliče slovenski pokrajinski za-stop, ki bi šele bil prava podlaga samoupravi slovenskega delavsko-kmečkega ljudstva potom voljenih zastopnikov. In tisti telegram je ostal v miznici gospoda dr. Brejca, ker so se klerikalci tedaj bali volitev. Širijo se o tej stvari tako kategorične vesti, da ljudstvo zahteva, da izve, koliko je na teh stvareh resnice.“ Odgovor na to vprašanjee bi bil vsekakor potreben. Naj bi nam povedali tedanji vladni možje, koliko je na navedenem resnice! INOZEMSKE VESTI. * Volilna reforma v italijanskem parlamentu. V italijanskem parlamentu razprav. Ijajo o novem volilnem redu. Italijanska vlada je ob tej priliki zahtevala zaupnico, za katero so glasovali 303 poslanci, proti pa 140. Za prehod v podrobno razpravo o novem volilnem zakonu je glasovalo 139 poslancev, proti 135, glasovanja pa se je vzdržalo 77 poslancev. Popolari so glasovali za zaupnico vladi, toda proti volilni reformi. * Slovenci in italijanski parlament Po- vodom debate o novem volilnem redu je govoril 15. t. m. v rimskem parlamentu tudi slovenski poslanec dr. Vilfan, ki je predlagal, naj zbornica sprejme nastopno resolucijo: .Zbornica priznava kot upravičeno željo, da se omogoči narodnim manjšinam pravica zastopstva v parlamentu.“ Ta predlog je podpisal tudi slovenski poslanec dr. Stanger. Dr. Vilfan je utemeljeval svoj predlog in naglašal, da dosedanje izkušnje ne dokazujejo, da se bo novi volilni zakon izvajal tako, da bi ne bila ogrožena voiilna svoboda. Volitve bodo vodili organi sedanje vlade. Izvedba volitev pa bi se morala poveriti sodnim oblastem. Novi volilni zakon uničuje vse . pravice slovanske narodne manjšine v Italiji, ki mora imeti pravico, pošiljati svoje zastopnike v parlament. Pozival je vlado, naj upošteva težavni položaj Jugoslovanov v Italiji Ako se bodo tudi v naprej uničevale vse pravice lugoslovanov v Italiji, bodo prisiljeni v varstvo teh pravic apelirati na ostale civilizirane narode. Pri teh besedah se je razburil vodja fašistov Giunta, ki je zaklical: „Vi pretepate v Ljubljani Italijane! Vi ste Hrvat!“ Dr. Vilfan: „Jaz sem italijanski državljan!“ Gi- unta: „Vi se zanašate na Belgrad! Pojdite v Belgrad, ušiva divja čreda!“ Pri teh besedah je med fašisti nastalo divje ploskanje in zasmehovanje, dr. Vilfan pa je prekinil svoj govor in zapustil dvorano, ko je videl, da je brez moči proti „kulturnim“ Italijanom. * Prva slovenska ljudska šola v Avstriji. „Koroški Slovenec“ poroča, da je deželni šolski svet koroški odobril učni načrt za novoustanovljeno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Št. Rupertu pri Velikovcu. Obenem se je odredilo vpisovanje slovenskih otrok. * Protifrancoske demonstracije v Mona-kovem. Povodom francoskega narodnega praznika je bila v Monakovem izobešena na poslopju francoskega poslaništva francoska državna trobojnica. Radi tega je došle do protifrancoskih demonstracij in je mn-rala posredovati policija. Francozi so nato sami odstranili zastavo. 1 Priznanje sovjetske vlade. O svojem nedavnem razgovoru z lordom Curzonom, je sovjetski komisar Krasin predložil sovjetski vladi ooročilo, v katerem pravi med drugim, da je edino sredstvo za obnovitev odnošajev med Rusijo in drugimi državami priznanje obveznosti, ki so jih prevzele prejšnje ruske vlade. Nadalje morajo Rusi priznati inozemcem, ki delajo na obnovi ruske industrije, pravico do zasebne lastnine. Krasin pristavlja, da bi posebna angleško-ruska konferenca tvorila izhodno točko za ureditev odnošajev med Rusijo in ostalimi evropskimi državami. Redukcija uradništva, O redukciji uradništva se je že mnogo govorilo in pisalo, vse doslej izvedene redukcije uradništva pa niso pokazale onega uspeha, kakor so ga napovedovali in pričakovali v finančnem oziru. Vzrok temu neuspehu je dejstvo, da se nobena redukcija ni pričela od zgoraj pri uradih, ampak samo pri uradnikih, večinoma v podrejenem položaju. Vsaka redukcija uradništva bo ostala tudi brezuspešna, ako ne bomo odpravili predvsem nepotrebne urade in poenostavili vse poslovanje v državnih uradih. Pogosto se je že naglašalo, da imamo popolnoma po nepotrebnem veliko število ministrstev, ki jih je 18 in od katerih so se mnoga svojčas ustanovila zato, da se je ugodilo osebnim in strankarskim težnjam raznih politikov. Jugoslavija je tudi edina država v Evropi, ki ima 18 ministrstev. Nikakor ne uvidimo potrebe, da imamo n. pr. posebno ministrstvo za agrarno reformo in posebno za kmetijstvo, nadalje ministrstvo za vere in ministrstvo za nrosveto, ministrstvo za izenačenje zakonov in ministrstvo za pravosodje itd. Vsa ta ministrstva bi se dala združiti brez vsake škode. prihranili pa bi se ogromni stroški in poenostavilo reševanje večinoma sorodnih poslov. Na drugi strani je gotovo, da imamo še vse polno uradov, ki so bili osnovani po prevratu na želje posameznikov, ki so hoteli prilezti na udobna mesta in si zagotovili prijetno eksistenco. Tu bi bilo treba v prvi vrsti pomesti. Potem pa je tudi gotovo, da je v državnih uradih vse polno nepotrebne pisarije. Koliko je vknjiževanja, izknjiževanja. odo-brenj, instanc, osminka papirja za najmalenkostnejšo zadevo roma do-stikrast skozi deset, dvajset rok. uradništvo in stranke tratijo po nepotrebnem čas, končni uspeh pa je nezadovoljnost na vseh straneh. Ako bi imel n. pr. navaden trgovec a'i podjetnik uvedeno pri svoji pisariji tako poslovanje, kakor je pri državnih uradih, mora priti v enem tednu v konkurz. Mi ne dolžimo tukaj uradništva. ki izvršuje svojo službo pač po zastarelih ali pa novih nepreizkušenih in od nepoznavalcev razmer uvedenih predpisih, dasi se ne moremo otresti sumnje, da vlada marsikje prav po nepotrebnem birokratični cof. Zato bi bila prva dolžnost vseh upravnih strokovnjakov, da zastavijo v prvi vrsti tu svoje delo, zakaj gotovo je, da ne more to, kar je biio pred desetimi, dvajsetimi, ali trile-setimi leti dobro, biti primerno tudi za današnje čase, ko se oglaša na vseh straneh klic po varčevanju ter pametni in smotreni upravi Res je, da se to ne da izvesti preko noči, toda začetkov in dobre volje za poenostavljenje javne uprave tudi ni nikjer opažati. Šele tedaj, ko bo izvedena preos-nova državne uprave na moderni podlagi, ki bo odgovarjala danim razmeram, bo mogoče govoriti tudi o pametni in smotreni redukciji urad-ništva, ki ga imamo v primeri s številom našega prebivalstva res pre-\eč. Pametna redukcija uradništva se more radi tega izvesti tudi samo stopnjema, predvsem pa na ta način, da se ne sprejemajo brez nujne potrebe nove moči v državno službo in da se vpokoje dosluženi uradniki, seveda ob zagotovitvi primerne pokojnine. Zmanjšanje števila uradništva hi se potem moralo doseči z odpustom onih uradnikov, ki so najmlajši v službi in še niso pridobili pravice do pokojnine, zakaj mlajši si lažje preskrbe eksistenco v novem poklicu. kakor pa n. pr. uradnik z 10 ali 20 službenimi leti. ki se navadno že ne more več prilagoditi drugim razmeram in ki je pustil svoje najboljše moči v državni službi. To zahteva tudi socialna pravičnost. Edino na ta način se morejo doseči tudi kaki prihranki pri državnih izdatkih, zakaj ako bi se redukcija Pričela pri uradnikih z večletnim službovanjem, bi bila redukcija brezpomembna. ker bi bili ti uradniki kljub temu v breme državi kot vpokojen-ci. Taki brezmiselni slučaji so se žal že dogodili. Država je pač odpustila uradnike, svojih obveznosti napram njim pa ni izvršila in jih pustila krat-komalo brez sredstev na cesti. To je sicer enostavno, toda nezakonito reševanje redukcijskega vprašanja, ki Ta seveda ne more obveljati v državi, ki hoče biti moderna in ki nudi celo zasebnemu nastavljencu gotovo zaščito. Na vsak način pa so stari in za delo sposobni uradniki večje koristi za državno upravo, kakor pa mlajši z manjšo prakso. Država pa mora na drugi strani vršiti svoje obveznosti, ki jih ima napram državnemu urad-ništvu. Le na ta način more ohraniti in dobiti tak uradniški aparat, ki bo odgo’- arjal nalogam novega časa. Služba državnega uradnika je bila včasih privlačna radi svoje stalnosti. Danes je ta stalnost precej ilu-zorična, zato tudi nihče več ne sili brez nujne potrebe v državno službo in se jo ravno radi tega in radi slabih službenih prejemkov skuša tudi vsakdo odkrižati, ako se mu nudi drugod možnost boljše eksistence, Da izgubiva na ta način državna uprava sposobnejše ljudi in da to ni v njeno korist, je jasno. Kdo pa bo še služil državi, če te ne samo slabo Plačajo, ampak tudi lahko čez noč Dostavijo na cesto?! Zato je vprašanje redukcije urad-ništva zelo kočljivo vprašanje, ki se mora reševati samo s stališča strokovnih in socialnih ozirov. Ako se [ešuje s kateregakoli drugega stališča, morejo posledice škodovati samo državni upravi in ugledu države same. Prva in glavna naloga pa je, da ^.e državna uprava preosnuje tako, ^.a bo odgovarjala potrebam ljudstva, ^anj formalnosti, več praktičnega auha in hitrega poslovanja! Za dr-zayno upravo s takimi lastnostmi, naj ima potem tudi številneiše urad-mštvo, bo tudi ljudstvo našlo več Razumevanja, ker ne bo videlo samo suvan in tratenja dragocenega časa, ampak smotreno delo. je problem, ki zahteva so-vseh resnih ljudi, ki hoče- delovania Somišljeniki, prispevajte v tiskovni sklad! jo imeti urejene razmere v državi. Zalibog se rešitvi tega vprašanja pri nesrečnem razvoju naših notranje političnih razmer doslej še nismo količkaj vidno približali. Odgovornost pa, ki jo nosijo pri tem odločujoči činitelji, je velika. DNEVNE VESTI. — Vse naše p. n. naročnike prosimo, naj čim prej poravnajo naročnino. Z ozirom na visoke tiskarske in druge stroške, ki so v zvezi z izdajanjem lista, in spričo nizke naročnine, je dolžnost vsakega naročnika, da poravna svoj dolg za list, ki prinaša toliko zanimivega raznovrstnega gradiva, kakor malokateri list enake vrste. Prosimo torej več točnosti pri plačevanju naročnine! — Dr. Korošec je odpotoval na počitnice v Karlove vari. Zlobni jeziki pravijo, da se je radi tega politični položaj poslabšal, kar pa ni res. Politični položaj je slab samo za klerikalce, ki še vedno nimajo svojih velikih županov in višjih uradnikov. Radikalci so n. pr. s političnim položajem popolnoma zadovoljni. — „Slovenec“ poroča o sprejetju novega vojaškega zakona: .Pucelj, ki je v „Kmetijskem listu“ grmel proti vojnemu zakonu, je pri glasovanju pobegnil iz dvorane.“ Kakor pripovedujejo potniki iz Belgrada, je Pucelj odhitel domov, da bi videl, ali so slovenski fantje že doma. — „Murski Straži“, glasilu klerikalne stranke v Gornji Radgoni dovoljujemo enkrat za vselej ponatis-kovanje naših člankov, tudi brez navedbe vira. Izstriženim člankom na naj ne pristavlja samolastno šifer, kakor se je to zgodilo v številki 28., kjer je objavila nek naš članek pod šifro „—e.“, ki je v „Ljudskem tedniku“ ni bilo. — t Polkovnik Janko Vukasovič-Stibil. V ljubljanski garnizijski bolnici je v petek zvečer ob 10. uri umrl umirovljeni polkovnik Janko Vukasovič-Stibil, star 72 let. Bil je rojen 1. 1851. v Vrtovinu pri Ajdovščini. Po dovršenih študijah na navtični šoli je vstopil v mornariško službo, 1. 1875. pa je odšel kot dobrovoljce v Belgrad. Pod Petrom Mrkonjičem se je udeleževal osvobodilnih bojev v Bosni. Kasneje se ie pridružil srbskim legijam v bojih proti Turkom. L. 1877. je vstopil v redno srbsko vojsko in se udeležil neštetih bojev. Bil je tudi večkrat odlikovan. Opetovano je stal na čelu celokupne žandarmerije. L. 1921. je vstopil v pokoj'. Blag spomin vrlemu jugoslovanskemu junaku! — Občni zbor gasilske zveze za Slovenijo. V nedeljo ob pol 11. uri se je vršila v dvorani Mestnega doma v Ljubljani glavna skupščina gasilske zveze za Slovenijo. Na zborovanju so bila zastopana skoraj vsa gasilna društva Slovenije. Občni zbor je otvo-ril zvezni predsednik g. Franjo Barle, ki je pozdravil navzoče delegate. Na dnevnem redu so bila nato razna aktuelna vprašanja, ti-čoča se zlasti gasilskih potrebščin. Zelo živahna je bila razprava o malih podporah, ki jih prejemajo gas. društva. Ostro stališče se je zavzelo proti davku na društvene gasilske prireditve, kakor tudi proti carini, ki jo ie treba plačati za uvoz gasilskega orodja in oprave. Glede znižanja železniške vožnje namerava društvo ukreniti potrebne korake. Sprejet je bil predlog, da ustanovi društvo lastno gas. zavarovalnico in so bili v njen odbor izvoljeni: Miloš Milinkovič (Ljubljana), Jožef Arhar (Vižmarje), Avgust Jeločnik (Šent Vid), F. Sajovic (Kranj), Josip Turk (Ljubljana), Franc Dežman (Trbovlje), Franc Pristovšek (Žalec). Na trgu Sv. Jakoba se je vršila pop. gasil, vaja, ki je dobro izpadla. Za tem so odšla društva korporativno k „Levu“, kjer se je vršila društvena veselica. — Italijani na Triglavu. V nedeljo se je vršil vojaški izlet Italijanov na Triglav. Ker se je govorilo, da nameravajo Italijani ob tej priliki razviti italijansko zastavo na vrhu Triglava, je odšlo tudi z naše strani kakih 150 turistov na Triglav. Dan na Triglavu pa je potekel povsem mirnq. Pokrajinska uprava jo poslala na Kredarico nekaj orožnikov, da se preprečijo morebitni incidenti. Slovenski turisti so razvili vrh Aljaževega stolpa državno trobojnico. Italijanski izletniki, ki so bili v civilu, so lahko šli svobodno preko državne meje na vrh Triglava, dočim so morali ostati vojaki onstran državne meje. — Ustavljanje brzovlakov v Metliki. Začenši s 15. jul. se ustavljata brzovlaka št. 1001 in 1002 na postaji v Metliki v svrho vstopa in izstopa potnikov za čas, krajši od ene minute. Brzovlak 1001 pride oz. odide iz Metlike ob 13. uri 16 minut, brzovlak 1002 pride oz. odide iz Metlike ob 15. uri 51 minut, — Sodelovanje srednješolcev v političnih organizacijah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da srednješolci ne smejo sodelovati v „Orjuni“, „Hanao“ in „Srnao“. — Razpis trafik. Uradni list št. 64 priobčuje objavo malih prodajalnic tobaka, ki so v rokah nezaščitenih trafikantov in ki je o njih sklenila komisija za pregled trafik, sestavljena po zakonu o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojni-kov, kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev, da se odpovedo v korist vojnim žrtvam. Razpisanih je skupaj 1071 trafik in sicer 529 v okrožju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani, 542 pa v okrožju finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Interesente na to objavo opozarjamo. — Mariborsko mestno posojilo. Finančni minister ie odobril mariborski občini, da sme najeti posojilo pol milijona švicarskih frankov v svrho regulacije mesta, sanacije električne centrale in drugih potrebnih del. — Zanimiva poroka se je vršila dne 11. t. m. v ptujski mestni cerkvi. Musliman Asim Šahmanija, kantiner v novi vojašnici, je bil ob sedmih zjutraj krščen, po krstu je pristopil k obhajilu, takoj nato pa je bil poročen z gospodično Ljudmilo Senčarjevo z Mestnega vrha. — V zdravilišču Rogaška Slatina je bilo v zimski sezoni 1922-23, t. j. od 2. okt. 1922 do 30. aprila 1923 zavsem 195 gostov. V letni sezoni, ki je pričela s 1. majem, je bilo meseca maja 380 gostov iz vseh delov države, pa tudi od zunaj; zlasti je veliko gostov iz Hrvatske in Srbije; v mesecu juniju je bilo blizu 1000 gostov. Število letoviščarjev se je v juliju znatno pomnožilo. — Književna tombola Jugosiovensbe Matice je končana. Izdanih je bilo vsega skupaj 312 dobitkov in sicer 120 amb, 90 tern. 60 kvatern, 35 činkvinov in 7 tombol. S književno tombolo je prišlo med narod 3200 najboljših slovenskih knjig. Razen tega se je razdelilo še na šolska vodstva nad 2000 mladinskih knjig. — Vohunska afera v Zagrebu. V Zagrebu so prišli na sled vohunski zaroti v korist Italije. Aretirali so neko Danico Ambro-lič, ki je hči nekega učitelja iz ludbreškega okraja in ki ima za seboj precej burno preteklost. Kakor poročajo listi, je dve leti živela „na koruzi“ z nekim aktivnim oficirjem iz Hrvatske. V tem času je spoznala več aktivnih oficirjev, ki so bili prej člani avsfro-ogrske armade, doma iz Hrvatske in Slavonije. Nekateri teh njenih znancev so bili v zvezi z bivšim avstrijskim častnikom Gilar-dom, ki je sedaj v službi albanske vlade in živi v Tirani kot žandarmerijski oficir. Italija mu je poverila organizacijo špionske službe v njeno korist. Dekle so po izpovedi oddali v zapore, policija pa je poiskala tudi sokrivce, med katerimi je tudi neki musliman. V času svojega „delovanja“ je prenesla Danica Ambrolič 12 vojnih spisov preko Rakeka v Italijo. Znala si je dobiti ključ za dešifriranje in je prepisane vojne spise prenesla v Italijo. Dosedanja preiskava je dognala, da ne gre za politično afero katerekoli stranke, nego za sistematično delo organizirane vohunske družbe. — Policijski izgon hrvatskega novinarja iz Zagreba. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je za pet let prepovedalo hrvatske-mu novinarju J. Matošiču bivanje v Zagrebu. Matosiča je sodišče obsodilo radi ogrožanja javnega miru s članki, objavljenimi v „Hrvatskem Borcu“, na 6 mesecev ječe. — Preganjanje oderuhov. Somborska policija je začetkom julija pregledala vse mestne restavracije, kavarne in mesnice ter ugotovila v večini slučajev, da se je prodajalo za oderuške cene. Proti 81 restavratorjem in mesarjem je bilo radi tega uvedeno postopanje radi kršitve zakona proti oderustyu. V treh dneh je bilo 39 obtožencev obsojenih na zapor od 8 do 14 dni ter globe od 250 do 3000 dinarjev. Proti ostalim obtožencem se bodo razprave vršile te dni. Policija je izvršila preiskavo tudi v trgovinah ter vložila ovadbe proti 200 trgovcem radi oderuštva. — „Hanao“ v Bosni razpuščena. Poi >-čajo, da je sarajevski veliki župan prepovedal delovanje vseh organizacij Hanao (hrvatska nacijonalna organizacija) v Bosni, češ da je stremela za organizacijo protidržavnih elementov. — Velika eksplozija municije v Kragujevcu. V nedeljo je nastala v skladišču municije v Kragujevcu velika eksplozija. Notranje ministrstvo je izdalo o tem dogodku nastopno uradno poročilo: Eksplozije v Kragujevcu so pričele točno ob 3.10 popoldne. Povzročene so bile na ta način, da je eksplodirala demontirana municija, ki je bila postavljena v veliki šupi, stoječi preko pota ob pirotehničnem zavodu. V tej šupi so bile shranjene tudi tri morske mine, težke 150 kg, ki so eksplodirale in povzročile prvo silno detonacijo tako, da so popokala okna na hišah. Porušene so tri velike šupe. Človeških žrtev ni, lahko ranjene so 3—4 osebe. Dva kosca eksplodiranih min sta priletela v delavnico pirotehničnega zavoda. Na tem mestu je nastal požar, ki je bil takoj udušen, tako da ni velike škode. Ob 6. so eksplozije ponehale. Prebivalstvo se je pomirilo in odšlo v svoje hiše. Veliki župan je s pomočjo svojih organov in vojaštva izdal odredbe za varnost stanovanj blizu mesta eksplozije in to, da se ne vrše tatvine, ker so stanovalci zapustili v prvem strahu svoje stanovanje. Na iicu mesta je takoj odšla komisija, da preišče vzrok eksplozij. Dosedaj rezultat preiskave še ni znan. — Nov tovorni kolodvor bodo zgradili v Belgradu, ker je sedanji premajhen in odprava tovorov ovirana. Sedanji kolodvor bo ostal samo za osebni in prehodni tovorni pro-met. — Zemljiški kataster za Srbijo in Črno goro. Kakor znano, Srbija in Črna gora še nimata zemljiškega katastra, radi česar nastajajo pri sporih, razmejitvah, obdavčenju itd. neprestano zmede in pomote. Da se to odpravi, je vlada sklenila čimprej izvesti katastracijo tudi v Srbiji in Črni gori. V ta namen je naročila iz Nemčije na račun reparacij več za to delo potrebnih aparatov in tehničnih priprav. Katastracijska dela se bodo najprej pričela v Črni gori in sicer že tekom prihodnjega meseca. — Analfabetski tečaji za vojake. Prosvetno ministi stvo je odredilo, da se morajo v vseh krajih, kjer se nahajajo vojaške čete, ustanoviti vojaški analfabetski tečaji. Noben vojak ne sme nepismen zapustiti kadr-ske službe. Kurze bodo vodili ljudskošohki učitelji, ki bodo za vsakega izučenega vojaka dobili 40 Din nagrade. — Izid nagradnega natečaja v zadevi Bersonovih gumijevih pet in podplatov. Dne 7. maja 1923. je imel sejo razsodiščni odbor v zadevi nagradne tekme za najboljši odgovor glede prednosti nošenja Berso- novih gumijevih pet in podplatov. Izmed 1524 dospelih odgovorov so bile priznane: I. nagrada v znesku Din 2000 g. Rudolfu Kralju, kr. komisarju v Zagrebu; JI. nagrada v znesku Din 1000 g. Petru Raduloviču, policijskemu uradniku v Belgradu; III. nagrada v znesku Din 500 gdč. Mili Burkelj, uradnici konzumne zadruge v Ljubljani. Za tem je bilo priznanih 30 nagrad po Din 100 in 50 nagrad, po Din 50. — Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna žalova na debelo in drobno Ljubljana Brc0" št. 20, ter Aleksandrova cesta št. L Kako odpomoči vinski krizi? Naše uredništvo je prejelo sledeči dopis: Spoštovani gospod urednik! V 22. številki Vašega cenjenega lista ste objavili članek, ki se bavi s krizo, ki je zadelo naše vinogradništvo. Ker je ta kriza vedno bolj občutna in ker se ne bo, po mojem mišljenju, v doglednem času zmanjšala, temveč še večala, dovolite tudi meni par pripomb k temu vprašanju. Popolnoma soglašam z zaključkom omenjenega članka, ki pravi, da je edina rešitev sklepanje ugodnih trgovskih pogodb z državami, kamor bi vino lahko izvažali, da bi nam morala država pomagati s pametno tarifno politiko in da bi morali izboljšati pripravljanje boljših vin, ki se zahtevajo v inozemstvu. To je povsem pravilno, ker le tako bomo lahko odvrnili nevarnost, ki preti našemu vinogradništvu. A so še druge stvari, ki bi jih hotel omeniti. V naši državi pridelujemo že zdaj preveč vina in vse kaže. da ga bomo v doglednem času pridelali še več — in to je zlo! V južni Srbiji v okolici Tikveša, Velesa in Prizrena se bavijo s postavljanjem novih vinogradov in to v dobi, ko opuščajo nekod po Dalmaciji in v Banatu stare vinograde. Imamo torej preveč vinogradov, tako da jih ponekod že opuščajo, a kljub temu sadimo še nove vinograde. In to je nezmisei! Saj imamo menda celo neko ministrstvo poljoprivrede, a zdi se, da gospodje teh kričečih razmer ne vidijo, ali če jih vidijo, niso menda sposobni spraviti interese raznih pokrajin naše države v sklad in obvarovati naše poljedelce pred škodo. Že tu v Sloveniji, kjer smo na meji, ne moremo izvažati vina. Kam pa ga bo izvažala južna Srbija, nemara v Grčijo, ki ga ima sama dovolj? In transportni stroški iz južne Srbije do severne meje?! Južna Srbija je za vino rodoviten kraj in novi vinogradi bodo kmalu Producirali več vina, nego ga bodo doma konsumirali. Kaj potem? Novo nasajene vinograde bo treba zobci opustiti! To pa je !c potrata delovne moči, časa in ljudskega premoženja. Nemara sc bo zgodilo, kar se je že nekoč, da bodo pri zgradbi hiš gabili za malto, mesto vode — vino! Se danes ti pokažejo v Velesu hiše, ki so zidane — z vinom! /sli v ministrstvu poljoprivrede vse to vedo?! In še nekaj je. Živimo v časih, ko se je protialkoholno gibanje v vseh državah silno ojačilo. Združene ameriške države so prepovedale vsako opojno pijačo in brez dvoma je, da se bo protialkoholno gibanje tudi v Evropi vedno bolj širilo, dokler ne doživimo, da bo kakšna sosedna država sledila Ameriki. Kam pa potem z našim vinom? Kako se bomo ubranili vsem tem nevarnostim? Poglejmo nekoliko v zgodovino vinogradništva, mogoče bomo našli tam zaželjeni odgovor. L. 1908. je bila v italijanskem vinogradništvu taka kriza, da so v okolici Firence trgatev sploh opust'ili, ker bi bili stroški trgatve večji, nego bi bil izkupiček za novo vino! Pomagali pa so si vinogradniki s tem, da so grozdje sušili in ga konservira-li ter ga prodajali kot rozine itd. Iz mošta so dobivali sladkor, pripravljali so nekak med in sirup in italijanska vlada jim je toliko pomagala, da je priredila mednarodno razstavo vseh proizvodov, ki se dajo kmetij-sko-industrijskim potom dobiti iz trte. Podobne slučaje bi lahko navedli tudi iz drugih vinskih dežel. Zraven smotrene izvozne politike jc torej tudi industrijalizacija našega vinogradništva nujna zahteva, da sc 'cšimo preteče krize. Ne mislim tu samo na industrijalizacijo vina , na zboljšauje njegove kakovosti, na pro-lzvajanje finih desertnih ir šampanj-8kih vin, temveč predvsem na vin-skokemijsko industrijo, ki nam nudi otožnost, da uporabljamo vse, kar "am rodi trta. Iz pečkov lahko dobi-yanio črno barvilo („rebenschwarz“), |z- 100 kg pečkov se dobi tudi 10 kg o!ia. Iz grozdja samega lahko dobi-,110_ „vinsko olje“, tudi čreslovino ali a,|i'i lahko proizvajamo kemijskim kotom, V Franciji pridciujeio še da-’jes iz popolnoma zdravega vina je-81,1 itd. itd. Ni moj namen, da bi tu kodrobno našteval vse proizvode, ki !.Uim jih daje vinskokemijska industri-■!a’ 0 tem morebiti drugič podrobne-;1e> botel sem le opozoriti na to, da se ko morala naša kemijska industrija pobaviti tudi s to stranjo v korist vinogradništvu. Zraven pametne izvozne politike, se mi zdi, da moramo torej tudi smo-trcno delati na tem, da dobimo vin-skokemijsko industrijo, le tako nam bo mogoče, da obvarujemo naše vinogradništvo pred večjo škodo. A. P., vinski potnik. >8UBB§5£< i-------------------------------1 öopisl« d Iz Šenčurja. V noči med 9. in 10. t. m. jc plat zvona naznanil — ogenj. Vse je preplašeno planilo po koncu. In že prvi pogled je nudil strašen prizor. V plamenih je bila sredi vasi Žumrova hiša in gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil hišo, hlev, pode, svinjake, z eno besedo vse, z vsemi letošnjimi pridelki. Hvala Bogu, da so v zadnjem hipu iz plamenov rešili malega sinka Peterčka. Sosedu Stritihu pa so postali rop plamenov podi, seveda tudi z vsemi pridelki. Oba pogorelca imata veliko škodo, posebno pa še omenjeni Žumer. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako potrebno in koristno je gasilno društvo ■— Bogu v čast in bližnjemu v pomoč. Komaj se je začul glas, da gori, so bili že pri rešilnem delu z brizgalno naši vrli gasilci. Z neumorno požrtvovalnostjo so se pod vodstvom svojega načelnika porazdelili ter najprej ogenj lokalizirali in rešili, kar se je rešiti dalo. Zabranili so, da se plameni niso mogli dalje širiti. Smelo trdim, da je pri zadnjem požaru to človekoljubno društvo s svojo delavnostjo rešilo milijone sosedom in celi vasi. Gorje vaščanom, če bi se ogenj dalje razširil! Pol Šenčurja bi bilo danes žalostno pogorišče. Zato čast in hvala gasilcem in vsem, ki so pridno pomagali. Na pomoč so prihitela tudi sosedna društva iz Kranja, Preddvora, Luž in Vogelj. Tudi tem srčna hvala! Ognja reši nas o Gospod! d Koseze pri vodicah. V Šmartnem se je 9. t. m. ponesrečil tesarski pomočnik J. Podgoršek. V ponedeljek zjutraj je šel na delo preko brvi nad potokom, ki toče tamkaj. Prijel pa ga je krč in padel ob kraju v malo mlakužo, kjer je obležal nezavesten. Pomoč je prišla prepozno in je na- slednji dan umrl. Zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. N. v m. p.! d Križe pri Tržiču. Ponoči od II. na 12. t. m. je izbruhnil na žagi barona Borna v Pristavi požar, ki je uničil skoro celo skladišče desk. Goreti je začelo okoli L ponoči. Tržiška požarna hramba je s pomočjo ljudi omejila požar, da ni uničil tudi opekarne in žage v bližini. Dobro se je obnesla nova motorna brizgalna. K požaru so prihiteli tudi gasilci iz Dupelj. Škodo cenijo na milijon kron. GOSPODARSTVO. UMETNA GNOJILA. XVI. Gnojenje travnikom. Kako važno iu razumno gnojenje travnikov, sledi že iz tega, ker odvzamemo zemlji s senom mnogo več hranilnih snovi nego n. pr. s pšenico. S 23 met. stoti sena odvzamemo zemlji sledeče množine (v oklepajih navajam množine, katere odvzamemo zemlji s 10 metr. stoti zrnja ih s 22 metr. st. slame): 38.7 (.30.8) kg dušika, 50 (26.2) kg kalija, 11.2 (13) kg fosforove kisline in 28.7 (6.9) kg apna. Dobro gnojeni travniki nam dajo več sena, a tudi boljše seno, kar pride zopet naši živini in s tem vsemu našemu gospodarstvu v prid. Za gnojenje travnikom lahko uporabljamo vsa gnojila: hlevski gnoj. gnojnico, kompost in umetna gnojila. Hlevski gnoj deluje na travniku prav dobro, če smo ž njim pravilno ravnali. Treba ga je peljati žc prav zgodaj na travnik, najbolje po suhem in mirnem vremenu. Spomladi ga jc treba ogrebsti, odstraniti nerazkrojene kupe, da lahko mlada trava pronikne iz zemlje. Zanimivo je razmerje med travnikom, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem in onim z umetnimi gnojili. 1000 kg hlevskega gnoja na ! oral daje (no poročilih prof. Mandekiča) 15 q sena in 12 q otave; 200 kg superfosfata in 100 kg 40 odst. kalijeve soli 15.5 q sena in 7 q otave: 250 kg To-masove žlindre in 100 kg 40 odst. kalijeve soli 16.5 q sena in 8.5qotave: 150 kg čilskega solitra daje 14 q sena in 10.5 q otave. Iz navedenih številk sledi, da delujejo umetna gnojila predvsem pri senu, a hlevski gnoj pri otavi. Gnojenje travnikov samo s hlevskim gnojem pa ima svoje slabe strani. Predvsem nam lahko kmalu zmanjka hlevski gnoj za druge rastline, ki ga še boljše izrabijo kakor travnik. S hlevskim gnojem pa damo travnikom razmeroma preveč dušika in premalo fosforove kisline. Z enostranskim dušičnatim gnojenjem pospešujemo sicer rast trave, a zabranjujemo rast detelje. Radi tega je priporočati, da dodamo hlevskemu gnoju tudi fosforovo kislino, in sicer 200 do 300 kg To-masove žlindre ali 150 do 200 kg superfosfata. Vendar pa je dobro gnoiiti travnike vsaj vsako četrto ali peto leto. Namesto hlevskega gnoja rabimo pngo-storna za travnike gnojnico, a to mora biti res gnojnica in ne deževnica! Kdor nima posebne, pravilno zidane gnojnične jan.c, tudi ne bo imel dobre gnojnice! Z gnojnice dobi travnik zopet mnogo dušika, a premalo fosforove kisline, radi tega bomo istočasno uspešno rabili umetna gnojila. Prav lepe uspehe dosežemo, če dodamo gnojnici 500 kg Tomasove žlindre ali 300 kg superfosfata, kar ugodno vpliva na rast trave in detelje. Med najboljša in najcenejša gnojila za travnike pa spada brezdvomno kompost a|: mešanec, ki ga potrosimo jeseni, a spomladi odstranimo nesprlmele ostanke. Izmed umetnih gnojil se prilegajo lrav nikom sledeča: Tomasova žlindra daje travnikom potrebne množine fosforove kisline, v začetku lahko gnojimo z večjimi množinami (300 do 400 kg) pozneje bo zadoščalo tudi manje (200 kg vsako drugo ali tretje leto). Ko smo posuli travnik s Tomasovo žlindro, ga povlečemo z brano, da se gnojilo bolje pomeša z zemljo. Spomladi pa je treba vnovič prevleči z brano. Tomasovo žlindro trosimo jeseni: lepe uspehe so dosegli s trošenjem v 2 obrokih, jeseni in spomladi, kar je povišalo pridelek otave. Spomladansko trošenje deluje pa šele pri otavi. Kdor ni gnojil jeseni s Tomasovo žlindro, naj opravi to pozimi, meseca februarja je že prepozno! Tomasova žlindra pa ima še eno prednost, ker vsebuje do 60 odstotkov apna, bomo dobili za našo živino dovoli apnene krme, ki je za rejo lepe živine nujno potrebna. Razen Tomasove žlindre prihaja za jesensko gnojenje tudi apneni dušik v poštev, zlasti pa tedaj, če nimamo dovolj gnojnice, ali če je ne moremo vsled različnih ovir razvažati na travnike. In sicer sc priporoča za jesensko gnojenje travnikov, rovt in pašnikov 300 do 400 kg superfosfata, 100 kg kalijeve soli in 75 do 100 kg apnenega dušika. Ta gnojila trosimo v pozni jeseni, vendar pa se apneni dušik ne sme mešati ali istočasno raztresati s superfosfatom. Tudi superfosfat sc travnikom dobro prilega. Trosili bomo 250 do 300 kg na 1 ha in ker vsebuje lahko topljivo fosforovo kislino. ga lahko trosimo spomladi. Najboljše pa deluje, če ga trosimo v dveh obrokih, prvi obrok jeseni, drugi obrok spomladi. Na vlažnih tleh ne smemo uporabljati superfosfata, pač pa na težkih tleh in na zemlji, ki vsebuje mnogo apna. Na lahkih tleh, na zemlji, ki vsebuje malo apna, in na vlažnih tleh pa bomo raje trosili Tomasovo žlindro. Izmed kalijevih gnojil se prilega travu" • kom najbolje 40 odst. kalijeva sol, 150 do 300 kg na 1 ha. V naših krajih je gnojenje s kalijevimi gnojili tudi radi tega priporočati, ker delajo zemljo vlažno in varujejo tako rastline pred sušo in pred poznimi mrazovi. Kalijeva gnojila delujejo najbolje na lahkih tleh, ker imajo težka tla že itak mnogo kalija. Posebno lepe uspehe pa so dosegli z gnojenjem s 40% kalijevo soljo (100 kg) in s Tomasovo žlindro (250 kg), istotako s 40 odst. kalijevo soljo (100 kg) in s superfosfatom (200 kg). Zmes kalijeve soli in Tomasove žlindre pa je treba posipati najkasneje v 36 urah, drugače nastanejo kepe. Za gnojenje travnikov lahko rabimo tudi še ostala umetna gnojila, in sicer: apno (1500 do 2000 kg na 1 ho), apneni dušik (100 do 200 kg) čilski soliter (150 do 200 kg), amonijski sulfat (100 do 200 kg). Čilski soliter trosiipo v treh enakih obrokih, prvi obrok v zgodnji pomladi, kadar začne trava poganjati, drugi obrok 3 do 4 tedne pozneje in tretji obrok zopet črez 3 tedne. S čilskim solitrom lahko rabimo tudi Tomasovo žlindro in 40 odst. kalijevo sol (100 + 200 + 100 kg). Amonijski sulfat deluje na lažjih tleh bolje nego čilski soliter, sipljemo ga lahko v pozni zimi ali v zgodnji pomladi. Da bo amonijski sulfat uspešno deloval, se razvidi že iz tega, ker vsebuje v 100 kg toliko dušika, kakor 800 litrov gnojnice. Vsekakor pa ga moramo vselej zgodaj rabiti, dokler je v zemlji še kaj vlage. Če smo rabili za spomladansko gnojenje travnikov superfosfat (300—400 kg) in kalijevo sol (100...150 kg), bomo s pridom gnojili še s 50 do 75 kg amonijskega sulfata. Apneni dušik deluje na travnikih le počasi, trositi ga moramo tekom zime ali v zgodnji pomladi, vsekakor pa predno prične rast. S superfosfatom ga ne smemo mešati, temveč ga moramo trositi približno 8 dni pred ali za njim. Za jesensko gnojenje sc priporoča zraven apnenega dušika še kalijev superfosfat (50 do 100 kg + 200 do 300 kg). Z apnom bomo gnojili, če ie zemlja na apnu res revna, veha pa pravilo, da bomo gnojili rajše z inanjšimi množinami, zato pa večkrat. Za težka tla 25 do 35 met. stotov, za srednja tla pa 15 do 20. Dobre uspehe je dalo gnojenje z apnom, Tomasovo žlindro in 40 odst. kalijevo soljo (800 + 250 + 100 kg). (Dalje sledi). g Vrednost denarja. 100 dinarjev velja 6 švicarskih frankov 20 centov. Na zagrebški borzi stane 1 dolar 92.5—93 Din, 100 avstr, kron 0.133—0.1335, 1 češkoslov krona 2.78—2.80, 1 angl. funt 425, 100 maž. kron 1.025, 1 napolcondor 335—355. Tržne cene. Živina. Na zagrebškem sejmu 13. t.m. so bile nastopne cene za kg žive teže: domači voli I. 11—12.5, 11. 10—11, bosanski voli I. 11, Ul. 8, teleta I. 13.75—16, 11. 15, svinje I. 22.50 - 23.50, II. 21.50—22 Din. Cene goveji živini so padle. — V Mariboru so bile 10. t.m. sledeče cene za kg žive teže: debeli voli 12.75—13.50, poldebeli voli 12—12.50, plemenski voli 11.25—12, biki za klanje 8.75—10.50, klavne krave debele 12—13.75, krave za klc-basarje 7.75—9.50, molzne krave 9.50—12.50, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 11.75— 13.75, teleta 15—15.75. Prešiči. Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile 13. t. m. cene v Din: prasci, 5 do 6 tednov stari, 200—275, 7 do 9 tednov 300- ■ 500, 3 do 4 mesece 575—875. 5 do 7 mesecev 1200—1300, 1 leto 1425—2500. En kg žive teže sc je tržil po 20 do 25, mrtve pa po 28.75 do 30. Žito. Na novosadski žitni borzi so bile 16. t. m. nastopne cene: Pšenica: baška, 75kg, 2—3 odst. primesi, 1 vagon 400; baška, 76—77 kg, 2—3 odst., 1 vagon 410, baška. 77—78 kg, 2—3 odst., 2 vagona 415; baška nova, 78—79 kg, I odst., 6 vagonov 350: baška nova, 1 vagon 375. Ječmen: baški, 64—65 kg, 2 vagona 285. Oves: baški, ponudba 320. Turščica: baška. 4 vagoni 300 —305; baška, pariteta Brod na Savi, 6 vagonov 317.5: baška, na ladji, Sisak. 30 vagonov 320. Moka: baška „0“, 1 vagon 650; „2“, 2 vagona 587.5—600: „5“, ponudba 565: „6“ 1 vagon 470; „7“, ponudba 415. Otrobi: baški za september, oktober, november, 14 vagonov 150. Jajca. V naši državi so cene zelo različne'. Ponekod v Sloveniji se dobi komad še po 1 Din, dočim so v glavnem povprečne cene za komad med 1.20—1.25 Din. Vino. Toplo vreme je izglede vinske trgatve izboljšalo, dasi ne povsod v enaki muli. V splošnem se v naši državi še v dno lahko računa vsaj na zadovoljivo vinsko letino. Zadnje deževno vreme, ki je ogroževalo vinograde, je povzročilo, da se je položaj na vinskem trgu zboljšal. Hrvatsko belo vino, 7—8 odstotno se je tržilo po 2.50—2.25 Din, boljše, 8—9 odstotno po 3—3.50 Din. Cene so se učvrstile tudi v Vršcu, Dalmaciji in Sloveniji. Velike zaloge lanskega vina imajo zlasti vinogradniki v ljutomerskem, mariborskem. ormoškem, bizeljskem in ptujskem o-kraju. Predlanskega vina ni več mnogo v zalogah ter se prodaja po 8.75—10.75 Din po litru. Seno sc je v Zagrebu tržilo pretekli teden po 70—100, slama po 30—75 Din. Les. Cene za les, postavljen na slavon sko postajo, so bile pretekli teden sledeče: hrastovi hlodi I. 2000—2200, II. 1400—1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400—2700, fino hrastovo blago 2500—3500, hrastovina na zrcalni rez 3000—4000, hrastovi buli 2000 do 3000, francoske dožice 1000 komadov 15.000 do 18.000, sirovi frizi ozki 1000—1200. široki 1400—1600, bukovi hlodi I. 250—350, bukovi frizi 750—850, javorjevi hlodi I. 720 do 800- jasenovi hlodi I. 500—650, brestovi hlodi I. 450—550, mehko tesano blago 350 do 450, mehko žagano blago 550—650, brzojavni drogi hrastovi 50—70, železniški pragi hrastovi 33—51, bukovi 40—50, drva za kurjavo bukova I. vagon 2750—3200, II. va gon 2200—2300, mešana 2400—2700, oglje vagon 10.000—11.000 vagon. Na tržaškem trgu notirajo: jelkine deske v vseh dimenzijah 260—280 lir kubični meter, igličasti ob-likovci 240 do 260 lir, bukovi evaporirani 460—480, prirodni 370—400 lir za ku' ični meter. LISTEK. M. Hartman: Gozdna vojna. (Dalje.) »O, gospodar moj,« je odvrnila Limeta, težko dihaje in žalostno, »mnogo žalostnega sem videla, -kako sem morala zate lagati in goljufati!« Na ite besede »se je Peter Bureš dvignil in jo odpeljal iz množice, ki je stala radovedna v bližini. »Govori potihoma!« je dejal in se nagnil k njej, da bi jo cul razloenejše. »Mnogo .žalostnega sem videla,« je ponovila ciganka z vzdihljajem. »Danes dopoldne je prišel sprevod iz Dubne nazaj v Obnovo. Bilo je mnogo mož. Po dva in dva sta nosila milice. Spremljala jih je velika množica žena in otrok, ki so jokati, kričali in preklinjali Dušniča-ne in tebe, moj gospodar. Iz hiš so prihitele matere, sestre, očetje, objemali mrtvece ter prisegali maščevanje Dušničanom. Dubničani so se pridružili grožnjam in ravnotako tudi prebiva lei vseh sosednih vasi, ki -so prihiteli na vest o boju ter postali vsi razkačeni, ko so videti trupla padlih. Neka stara ženska je prinesla križ ter podobo matere Božje s svete gore in jih posvala, da so nanju prisegli. Kapucin iz Miška, ki je prenočeval v Občovu, jim je nato moral brati mašo in jih blagosloviti. Po maši sem jim morala vedeževati ’n prerokovala sem jim zmago, tebi Pa smrt, sicer bi me bili pretepli.« »Prav si storila,« je dejal Peter Bureš ismehljaje, ko ga je Limeta pri teh besedah pogledala boječe. »Vzbuditi se jim mora pogum, da nastane m cele zadeve kaj poštenega. Pripoveduj dalje.« »»Stari Mika,« je nadaljevala Lu-ueta, »se je vrgel v obupu na truplo svojega sina ter je preklinjal gozd, Pogodbo z vojsko in cesarico. Potem Pn je poslal več vozov v Dobriš k 'lesarskemu dobavitelju, da bi dobil orožje in ga razdelil po vaseh. Do-oaviteljn je sporočil, da rabi orožje Pi'oji upornikom, ki hočejo pričeti kmečko vojno. Čula sem, da bo do-'d orožje, zakaj Mika ima veliko ?Pravka z dobavitelji in častniki ter •,e dobro zapisan pri gospodi in nradnikih kot zvest podložnik.« »Za vraga!« je zaklical Peter pureš in udaril iz nogo ob tla. »Orož--l6, orožje, kje naj vzamem orožje!« »Se bo tudi dobilo,« je naenkrat zamrmral globok glas :z'a njegovim »rhtom. Bureš se je ozrl. Pod lipo je R°del njegov stari znanec Jakob Cercog, brusač, bivši tihotapec iz Bavarske, M je brezbrižno vrtel kolo, ne da bi pogledal kvišku, pritiskal nož ob -kamen, da je cvrčalo in so odskakavale iskre. Peter Bureš, ki se je radovedno ozrl nanj, je kmalu zopet izgubil upanje, ko je spoznal govornika, ter je zaničljivo a,čurnl in obiski toreescplačmo Z