Uto LX. Jtw. 121. O Ljubljani, v nedeljo 29. mojo 1921 Ceno Din T Izhaja vsak can popoldne, tzvzemši nedelje In praznike. — In s era d do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.5u Din, večji Laser ati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovara. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda Dia. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Odpor proti novim volitvam Vlada hoče na vsak način v volitve« — SLS se jih boji. — Razkroj med radičevci. — Vlada se že pripravlja na volitve. — Beograd, 28. maja. Današnje »Vreme« poroča, da so nastale v vladi nove težkočc glede razpisa volitev ter da bodo volitve za nedoločen čas odgođene. Vest ki je izzvala v političnih krogih precejšnjo senzacijo, pa sc v vladnih krogih odločno demantira kot netočna in naglasa, da vlada nikakor nima namena upoštevati želje izvestnih politikov, ki se zavedajo, da so svojo vlogo doigrali. Slej ko prej vztraja vlada na tem, da se volitve izvrše najkasneje 18. septembra. Volilne priprave so v polnem teku in že v prihodnjih dneh bo objavljen tozadevni večji ukaz o spremembah v politično-upravni službi. V vladnih krogih se že sestavlja kandidatna lista. Zanimiva je vest, da bo prometni minister gen. Milosavljević, ki je s posebnim ukazom preveden v rezervo, kandidiral na radikalni listi v Sre-mu. Pokret proti volitvam, ki izhaja iz vrst pašičevcev, je se vedno zelo močan. Po izjavah dobro informiranih krogov si je tudi dr. Korošec prizadeval, da bi dosegel vsaj začasno odgoditev razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev, ker so nastale v SLS take razmere, ki hi lahko povzročile občuten poraz SLS, ako bi se volitve vršile kmalu. Njegovi poskusi pa so ostali brezuspešni, če tudi je nudil g. Korošec vladnim krogom zelo povoljne koncesije in baje celo izrazil pripravljenost podpirati sedanjo vlado, če tudi bi SLS oficiielno v vladi ne bila zastopana. Mnogo komentarjev vzbuja v političnih krogih pokret v vrstah radičev-cev, kjer vlada vedno večja nezadovoljnost s politiko Stepana Radića. Naglasa se, da je Stepan Radić odbil od HSS vso inteligenco in da njegove dik- tatorske manire pri sestavljanju kandidatnih list onemogočajo hrvatski inteligenci vsako politično udejstvovanje. Ta pokret je še bolj ojačila akcija Stepana Radića, ki hoče izločiti od kandidature vse dosedanje uzlednejše politike HSS, ki količkaj nasprotujejo njegovi taktiki. Večje število poslancev HSS je tekom zadnjih razgovorov z vladnimi krogi izjavilo, da nameravajo organizirati skupno fronto z nikičevci in hrvatskimi federalsti proti Radiću ter da so pripravljeni podpirati vlado. Zahtevajo pa, naj se volitve za nekaj 4asa odgode, da bi jim bila s tem dana prilika za organizacijo podrobne akcije proti Radiću med ljudstvom. Glede na svoj lastni program, ki stremi za združi t\i jo najboljših sil in vseh obstoječih strank, je vlada to ponudbo baje od* klonila in vztraja na tem, da se volitve v določenem roku vrše. Vlada je zadnje dni že pričela z volilno agitacijo. Poslanci obeh vladnih skupin že prirejajo volilne shode. Zlasti ožji pristaši g. Vukičevića razvijajo ži-vaino agitacijo in na vseh shodih ostro nastopajo proti nasprotnikom sedanjega režima v radikalni stranki, zlasti pa proti pašićevcem. To se v političnih krogih tolmači kot preludij za nove volitve in za odločilni boj med obema skupinama radikalne stranke. V Beogradu samem danes ni bilo važnejših dogodkov. Ministrski predsednik Vukičević ie v svojem kabinetu konferiral z nekaterimi politiki. Za ponedeljek popoldne je sklicana seja zakonodajnega odbora, na kateri se bo nadaljevala razprava o policijskem kazenskem pravu. Splošno se domneva, da bo vlada prisiljena, da svoj prvotni reakcijonarni zakon, osnutek umakne. MuKOIinijeve fantazije o bodoči Italiji Italijani se morajo pomnožiti. — Javna varnost je vzorna? — Protilašiste je treba popolnoma zatreti. — Rim, 2$. maja. Mussolini jc imel na včerajšnji seji italijanske poslanske pbor-cice v četruieik velik govor o notranji po-MtSkL Uvodoma je naglasi 1, da v letošnjem letu o tem ne bo več govoril, marveč šele prihodnje leito, ko se bo videlo, ali je imel prav ali ne. Nato sc je obširno bavil z zxiravstve predaji angleške note, ki sporoča prelom odnošajev, se je pripetil zanimiv in značilen incident. Socijalistični parlamentarci in delavski voditelji so v okrilju angleško-ruskega parlamentarnega komiteja priredili v spodnji zbornici dine, na katerega so povabili člane ruskega poslaništva in ruske trgovinske delegacije. Med dTugimi sta se udeležila dineja sovjetski odpravnik poslov Goltz in več višjih uradnikov sovjetskega poslaništva. V konzervativnih krogih ie izzvala ta prireditev veliko razburjenje. Zatrjuje se, da bodo zato konzervativci inter-peltrali predsednika spodnje zbornice in ministrskega predsednika Z incidentom se bavijo tudi londonski listi, ki naglašajo, da je bil ta akt očividno demonstracija delavske stranke proti vladi in njeni politiki napram Rusiji. Incident ne bo ostal brez političnih posledic. Pukovska slava 40. pešpolka Danes je 40. pešpolk «Triglavski» na dostojen način proslavil spomin na junaške boje slovenskih fantov na Koroškem. — Kraljeva čestitka polku. Naš 40. pešpolk >Trijrlavski< se je že dlje časa pripravljal, da proslavi letošnjo polkovno slavo na naje^eČanejši način. Oficirji in djačka četa kakor tudi ostali vojniki so tekmovali med seboj, da čim svecaneje okrase vvjašnico kralja Petra na Poljanski cesti z zelenjem, zastavami in drugimi simboli Na dvorišču so za slavo priredili lepe. z zelenjem okrašene paviljone, pa tudi pročelje vojašnice je bilo ovito v zelenje. Sestavili so tudi poseben slavnostni program in procram prostih zabav. Duša aranžmanu slavnosti pa ie bil poles domačina plkov-nika Koraisa tudi bataljonski poveljnik major Nikolic", ki ie skrbel, da je slava potekla v najlepšem redu. Zalib^r se je morala radi dežja vršiti dopoldanska ofirijelna slava v prostorih in hodnikih vojašnice v T. nadstropju. Običajne cerkvene obredne svečanosti so opravili prota Dimitrije Jankovič za pravoslavne, svečenik Janko Klobovs za katolike, Imam Imamovič za muslimane. Po končanih svečanostih je bilo najprej rezanje kolača, nato pa je imel domačin, polkovnik Dragan Korais primeren slavnostni govor, ki je oduševil vse navzoče. Polkovnik Korais kot poveljnik 40. polka je v kratkih obrisih očrtal zgodovino našega junaškega polka in njega podvige na koroški fronti v letih 1918 in 1919. Naglašujoč idejni pomen krstne slave, ki jo med srbskim delom našega naroda Blave siromaki in bogrlini, kraljevska hiša in siromakov dom na svečan način, je nato g. polkovnik opisal borbe polka od leta 1918. na Koroškem. Prvotno se je polk narival slovenski planinski polk, ki je z veliko vstraj-nostjo vzdržal naval sovražnikov na naše meje in odbil njih načrt, da se polaste južne Štajerske. Pozneje se je polk prekrstil v 40. Triglavski polk. Kratko je nato g. polkovnik opisal junaštvo polka pri veliki ofenzivi na Koroškem leta 1919. Polk se je odlikoval pri prodiranju ter je 28. maja — na dan slave — zavzel sovražnikove pozicije pri Kotlah in ga pognal v paničen beg- Zlasti na koti 567 «o bHi hudi boji. Borba za te pozicije je trajala od 4. zjutraj pa do 5. popoldne. Polk se je naslednje dne v© ofenzive odlikoval tudi pri prehodu čez Dravo in v bojih pri Lipici, nakar je vkorakal v Celovec in na slavno Gosposvatsko polje, podpiran od bratskih srbskih čet. V teh bojih je polk štel tri bataljone s 60 oficirji in 2000 mož. Padla sta 2 oficirja, 5 podoficirjev in 16 vojnikov. Ranjenih je bilo 13 podoficirjev in 57 vojnikov. Polkovnik kliče padlim junakom: Slava jim! Vsi navzoči vojniki so odgovarjali: Slava jim! V zaključnem govoru je domačin pozival navzoče vojnike, da ohranijo padle junake v lepem spominu in naj zvesto služijo domovini in kralju. Po slavnosti je bila zakuska in se je razvila animirana zabava, pri kateri so stregli domaČi oficirji in djačka Četa. Lepe slavnosti so se udeležili komandant dravske divizije general Danilo Kalafatovic, vladni svetnik dr. Andrejka v zastopstvu vel župana, ki je po važnih poslih zadržan v Beogradu, zastopnik mestne občine ljubljanske mag. direktor dr. Zarnik, rektor ljubljanske univerze dr. Lukman, komandant žandarmerijskega polka s svojim štabom, jugoslovenski dobrovoljci in rezervni oficirji, starešinstvo JSS z dr. Gregorinom, Bogomilom Kajzeljem in Stane Vidmarjem, zastopniki ostalih ljubljanskih sokolskih društev kakor tudi zastopniki drugih kulturnih in javnih korporacij. Navzoč je bil tudi bivši poveljnik polka, upokojeni polkovnik Teodor Raktelj, ki so ga aktivni oficirji polki prav prisrčno sprejeli v svojo sredo in ga kot tovariša-bojev-nika pozdravljali. Povodom današnje polkovne slave je kralj poslal kratko čestitko, ki se glasi: Vuna i dragome mi pnku srdačno caati-t&m đanašnjn sla^u i šaljem moje pozdrave. Živeli ju nar i! Aleksander I. Prvaki Zagrebški «Večer» vleče «purgarje» iz Šlamastike in pravi, da so igrači lih rije «fu surovosti svakako — prvaci svijeta!!* Nimamo dostaviti nič drugega, ka» kor da so pisci takih nesramnosti sva* kako prvaki budalosti. Bogme, ne na vsem svetu, pač pa v Jugoslaviji! A to je mnogo! Iz pisane ljubljanske kronike Ogorčenje na Aleksandrovi cesti. — Ženska v moški obleki. Nezgode. — Razne zanimivosti. Na večerni živahni promenadi. Id jc sedaj koncentrirana na Aleksandrovo cesio in šelenburgovo ulico, si je snoči okato 19. pojavila čudma v mošk kostim oblečena postava ki je vzbujala med mimoickočimi splošno pozornost in najrazličnejše pripombe. Vsi so bili v dvomih glede spola tega originalnega šetalca. Bd je sicer prav elegantno po modi oblečen kakor da bi hotel delati reklamo za najnovejšo modo. Nosil je lepe modne hlače dokolenice, nogavice dokolcnicc in nizke cevi je Frizura je bila :iu)ška. elegantna. Na zunaj moški, toda vse kretnje so izdajale da se pod postumoiu skriva ženska. Promerrirafa ie dvakrat po Aleksandrovi cesti in rcarto izginila. Pravijo, da gre za neko večjo stavo in da je sna v o dobila lepa Ljubljančanka. Drugače Ljubljana ni bila tako hudo ogorčena kakor pred vojno 1. 1911. ko so se na Dunaju rta veliki Kenratnarici pojavili tako zvani »jupciikrti* to ie ženske hlače. Takrat so ncSvateri historični Dunajčani. odnosno Dn-majčaciike pljuvali v »jupculotinje«. ki lih je morala policija ščititi pred javnimi in-sulti odnosno jih je spravljala kar v zapore ter jim je končno prepovedala lavni na$Tt*p ma ulicah. ■ V kartouaz.m tovarni Bonač na Resl.ievi cesti se je danes ob 8.30 dopoldne pripetva nesreča. Frančiška Kairmkar, 17-lema delavka, stanujoča na Lavcrca. je imela opri-viti ori stroju. Pri dedu pa jo je stroj prijel za prste leve roke ter ji štiri prste popolnoma odrezal. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v javno bolnico, kjer so ji zdravtuki težko ranjeno roko obvezali. — Mesarski mojster in posestnik na Rudniku Marija Kumar je vozil po Poljanski c. proti mestni klavnici Ko je hotel zaviti v novo poslopje me strne klavnice je privoz.il v smeri proti mestu kolesar Štefan Kregar. Dose&tnikov sin iz Dobrunj. Ker se kolesar ni mogei več ogniti. k'a ie oje voza tako močno sunilo, da se ie prevrnil na hodnik in se pri tem močno ooškcdoval na glavi. Bil je takoj nezavesten in se ne ve spominjati, kaj se je prav za prav z njim zgodilo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v javno bolnico. Vprašanje ie odprto kdo ie znkrivll nesrečo. V predmestju se odigravajo vcasi težke socijalne in družinske tragedije. Žena Ela ima moža, ki kot zidar prav dobro zasluži. Ima pa to strast, da zapravi vse, če ga družba dobi in začne z njo kvartati. Zena Eln, vsa zmucena in nervozna, je pred dnevi iskala po gostilnah svojega moža in ga končno našla v neki gostilni, kjer je ijrral karte Razburila se je in začela prav pošteno zmerjati gostilničarja. Obupana je jokala in vzdihovala: — Doma družina trpi pomamjkanje, a ti tu zapravljaš denar. Daj otročiifcom belega kruhka! Zapustila je zatohlo gostilno. Ko je prišla na sveži zrak, so ji živci odpovedali. Dobila je težak živčni napad. Tam v Vodmatu je neki maščevalen in hudoben mož hotel mirno delavko M. Pav-šičevo zastrašiti. Položil je vžigalno vrvico tako po dvorišču, da je vodila skozi neko špranjo v njeno stanovanje. Okoli desetih ponoči je PavSičeva zapazila, da na dvorišču nekaj tli. Prijela je za vrvico in eksplozivno snov, ki se je nato vžgala in po frčali utrinki na vse strani, celo pod njene noge. Dobila je opekline po nogah. Drugo noč je zlobnež zopet ponovil svoj poskus bombnega antentata (!?). Policija »edaj zlikovca za* sleduje. Prej so sneli še vse telefonske žice, ki so vezale glavno telefonsko centralo z o-stalirni kraji Slovenije in glavnimi mesti srednje Evrope. Bilo je 40 telefoniskih žic. ki so vodile od glavne pošte po Knafljevi ulici do železniške proge ,od koder so se razcepile proti Trstu. Dimaju Za-grebu. Beogradu in Gorenjski. Sedaj gre telefonska proga z novimi bakrenimi žicaimi preko streh »Narodne tiskarne« podružnice »Narodne banke« v Šubičevo uMco in od um do železniške proge. Knailjeva ulica bo z odstranitvijo teh drogov pridobita na le-pori._ Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curin 10.95, Pa-riz 223.50, London 276.60. MiUn 310.50, NTewvork 56.80. Praga 168.60, Beri m 1330, Dunaj 801 JO. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135, Parii 30.36, London 25.2425. NTewyori: 519.75, Prag* 15.40. Milan 28.40. — Trst: Beograd 32.25, London 89, Ncv vork 18.30. 14. kolo drž razredne loterije Opozarjamo svoje čitatelje, da jim r današ* njim dnem dajemo priliko, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolek* ture L. Z. KONJOVIc. Beograd, katera yb najaolidnejša, najkuIintnejSa in katera je pokazala največji uspeh. — LHP. (Službeno.) Tekma Primorje rez. : Uinja rez., določena na nedeljo 29. t. m., se sporazumno r obema Uuborna preloži na poznejši frnraun, mm Tajnik- t » 5129 36 9927 5047 Ob 10-letnici našega nacijonalnega vstajenja Zgodovinski dan v dunajskem parlamenta. — Pomen majske deklaracije, — Kratek historijat velikih dogodkov. Danes in jutri se praznuje slovesno desetletnica onega dne, ko so politični zastopniki Slovencev, Hrvatov in Sr* bov v dunajskem parlamentu podali iz« javo v imenu svojega troimenega naro* da, s katero se izrekajo odločno za ustvaritev nacijonalne jugoslovenske države, iz katere mora izginiti vsakršna sled tujega gospostva. Naglas težnje po slovenskoshrvatskossrbskem ujedi* njenju in zahteve po osvoboditvi iz tujerodnega režima, a se je moral raz» umeti kot izjava za širši, za svetovni forum, kjer jc bila baš taka izjava po» trebna, da se da primerna resonanca delu in akciji različnih faktorjev, ki so prihajali za reševanje jugosloven* skega nacijonalnega problema v po» Štev. Habsburški okvir je bil ona for* ma, ki je jugoslovensko deklaracijo takorekoč legalizirala pred forumom avstro*ogrskih oblasti in omogočila pro* pagando zanjo po jugoslovenskih po* krajinah črnožolte monarhije. Če še navedemo pasus o historičnem pravu, ki je bil posledica kompromisa s hrvatskimi državnopravnim! teorijami, ki pa je bil vsekakor najmanj bistveni del izjave in ni v bodoče igral nikake važ* nejše vloge, smo podali vse sestavne dele deklaracije in hkrati karakterizi* rali motive, ki so bili zanje merodajni. Historični pomen majske deklara* cije jc danes popolnoma jasno pred nami in danes jo je mogoče oceniti točno in objektivno. S historičnega vi* dika premotrivana se mora označiti kot zelo srečna formula za stanje ju* goslovenskega problema v 1. 1917. Ju* goslovenski nacijonalisti so poglavitno važnost polagali na oni del, s katerim se je zahteva po ujedinjenju Sloven* cev, Hrvatov in Srbov predstavila pred evropsko javnost in se s tem afirmi* ralo delo Jugoslovenskcga odbora in vseh drugih činiteljev, ki so potrebovali potrdila za svojo akcijo s strani pod Avstro * Ogrsko se nahajajočega poli* tičnega zastopstva. Nacionalistični krogi so seveda smatrali habsburški okvir samo za nebistveno formalnost, ki je nihče ne bo resno vzel in bo v odločilnem trenutku odpadla sama od sebe. Ako bi naziranjc ne bilo tako, bi bilo nemogoče skupno delo doslednih nacijonalistov z onimi, ki so okvir je« mali mnogo resneje ali celo dobesedno. Ta račun je bil popolnoma pravilen. Habsburški okvir je ginil iz deklaraci* je, kolikor bolj sc je, recimo, radikali« ziralo javno mnenje v bojujočih se dr* žavah. Nihče ne more zanikati, da ni bilo 1. 1917. še obilo ljudi med nami, ki niso še prav nič mislili na to, da bo majska deklaracija pomagala razkro« jiti in pokopati Avstro*Ogrsko, ki bi v izrecnem afrontu zoper Avstrijo ne marali sodelovati. Toda z deklaracijo se je javno mnenje med nami šele for* miralo in je postalo takorekoč živ or« ganizem, ki sc je razvijal odslej po svojih zakonih, v skladu s celokupnim duševnim razvojem sodobne Evrope. Majska deklaracija ni mogla ostati petrefakt. marveč sc je razvila «na le« vow, popolnoma tako, kakor so se vsa gibanja širom Evrope v oni dobi radi» kalizirala. Kakor so ekstremni, svojega končnega cilja se jasno zavedajoči bolj* ševiki pognali rusko revolucijo na levo, prav tako so ekstremni jugoslovenski nacijonalisti, ki so jasno gledali pred seboj končni cilj brez okvira, deklara* cijsko gibanje gnali dosledno vedno bolj na levo in imeli naposled majsko deklaracijo v oni obliki, ki se bistveno ni več razlikovala od krfske deklaras cije. Konservativni elementi so bili ali potisnjeni vstran, ali pa so se morali nehote in nevede sami preorijentirati, da so ostali v toku, ki jih je nezadržno vedel naprej. Ves ta ogromen duševni preokret, ki jc delo stoletja kondenziral v delo nekaj mesecev, je bil mogoč samo kot del velikanskega preokreta, ki je s svetovno vojno preoblikoval mišljenje Frank Heller; 30 Novi Napoleon Roman. — Pst! Ne tako glasno! Prepustite povestnici, naj mi poje slavo. Sicer pa zadeva ni tako čudovita kakor se vam zdi. Mr. Graham je prikimal: — Saj sem mu že rekel, pa mi noče verjeti. — Videl sem, kako so vas vlekli v to hišo. — Grom in strela, kaj pravite, profesore? — Da. Videl sem. kako so vas vlekli. Iskal sem svojega prijatelja Lavertlssa, ki je tudi izginil. Izsledil sem ga tu v bližini. Ko sem videl, kako vaju vlečejo, se mi je prvi hip zdelo, da vidim rimsko triumfalno povorko, v kateri sta La-vertisse in Graham vklenjena barbarska vojskovodje. Nato sem spoznal tlegela. Dokler se pa ni stemnilo, nisem mogel ničesar ukreniti. Ako bi vaju zaprli v glavnem poslopju, bi moral danes držati roke križem. K sreči so vaju zaprli v beli paviljon čisto sama, samo z dvema stražarjema. Oba sem z lahkoto preslepil in evo me tu. — Kako, profesor? evropskega človeka. Pod učinkom stra» hotnega štiriletnega trpljenja so se vse vrednote stare dobe sesule v nič in vse dotedanje avtoritete so padle v prah. Evropskemu Človeku iz l. 1917 in 1918. se ni nič zdelo nepremagljivo in nespre* menljivo; vse se jc nanagloma pomaks nilo v območje njegove sile. Deklaracijska politika je postala pri nas skupna forma za izraz vseobče ne« gacije, ki je objela Evropo. Nacijonal« ni, politični, socijalni odpor proti ob* stoječemu stanju se je strnil v jugoslo* venski ideji, ki se je zdela našemu cc» lokupnemu prebivalstvu kvintesenca vsega tega, kar si je želel v onih stras* nih časih. To je imelo sicer v sebi že takrat kali za m lOgo poznejša razočas ranja in nesporazumljenja, toda jugo* slovenski nacijonalizem je imel jasno pred očmi poglavitni cilj in se ni dal zmesti. Zato jc majski deklaraciji sledil popolni uspeh, Kraljevina Srbov, Hrva* tov in Slovencev. Slovensko ženstvo 1.1917 za majsko deklaracijo Pod vodstvom Franje Tavčarjeve in Cil* ke Krekove je združeno slovensko narodno ženstvo 1. 1917 po vsej Sloveniji zbiralo izjave za madsko deklaracijo Jugosloven-s»kega kluba v dunajskem državnem zboru. Naše ženstvo je izjavilo, da zaliteva »ujedinjenje našega siovensko-hrvatsko-srbske-ga naroda«!, da zahteva za »vet> naš mili rod« »ujedinjenje, samostojnost in neodvisnost«, da hočejo, da »bodo naši otroci srečni in svobodni občani« svobodne Jugoslavije, ker »resničen mir prinese našemu narodu le zjediinjena Jugoslavija, kakor jo naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo«. To izjavo slovenskega narodnega žeu-stva je podpisalo mnogo tisočev žen, deklet, mož in mladeničev tudi iz vrst SLS. ki so vsi priznavali »ujedinjenje našega sloven sko-hrvatsko-sroškega naroda«. Takrat je bila vsa Slovenija edina v priznavnju, da so SMS »naš naroda. Razcepljenost v »ipiemena« se je pojavila šele kasneje po krivd; SLS in radičevcev. To deklaracijo je podpisalo v Ljubljani 20.466; v Trstu in okolici 13.342; v občinah A — D 20.913;. v občinah E — L 24.494; v občinah M — R 23.775: v občinah S — T 28.7,2; v občinah M — Z 19.327 + 1000; skupaj 154.989 žen in deklet Podpisi so vezani v 7 kndig z zlatim napisom: Slovenske žene in dekleta Za jugoslovansko deklaracijo od 30. maja 1917. — Med napisom je slovenska trobojnica- Knjige s podpisi je slovensko ženstvo izročilo predsedniku Jugoslovanskega kluba, posL dr. A. Korošcu na velikem manifestačnean zborovanju v dvorani hotela Union v Ljubljani. Mnogo usočev podpisov so poslale žene in dekleta iz Koroške, Istre. Goriške, Gradca in iz begunskih taborišč na Štajerskem. Po prevratu so se knjige s podpisi hranile v pisarni dr. Iv. Ta/vČarja. p.red 2 leitoma pa jih je izročila Franja Tavčarjeva Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu v Ljubljanii, ki jih Kot dragocen spomin hrani v svojem arhivu na Rimski cesti št. 9. Značilen incident na italijanski meji Ljubljana, 28. maja. Pri današnjem potniškem vlaku št. 617 iz Trsta, s prihodom v Ljublja* no ob 10.44 se je pripetil ob italijansko« jugoslovenski meji med Postojno in Rakekom majhen, toda pri obstoječih razmerah značilen incident. Blizu jugoslovenske meje pri Rake* ku, še na italijanskem ozemlju, jc pri« čelo padati na vlak št. 617 kamenje. En kamen je zadel šipo v kupejo II. razreda, ki se je seveda takoj razletela. Kamen je obležal v kupeju na tleh. Ko so ga pobrali, se ga je držalo še nekaj zelene barve in kita ter vanj zapičenih | drobnih koscev stekla; kamen je tre« ščil namreč na rob okvirja in na Sipo. K sreči ni bilo v kupeju nobenega pot* nika, sicer bi se lanko pripetila večja nesreča. Vagon je lest italijanskih dr* žavnih železnic. Povzročitelj je najbrž iz fašistov* skih vrstt saj je obmejna cona rastra* žena po fašistih. Kakor se vidi, vlada torej največja varnost pri vožnji po železnici v ob* mejnih krajih. Najine oči se niso odvrnile od ustnic Filipa Collina. — Ah, napravil sem v gozdu nasproti paviljona nekaka svetlobna znamenja. Stražarji so postali takoj radovedni Eden je zapustil svoje mesto, da izve, kaj se godi. Njegov tovariš je Sel za njim pogledat, kaj počenja. Imel sem baš dovolj časa smukniti mimo straže v predsobo. Vse drugo je bilo lahko. Ključev imam dovoli, da lahko odprem vsaka vrata. Profesor je zarožljal s ključi. Bili so tako majhni in precizno izdelani, da bi človek mislil, da ima profesor zalogo kimrgičnih instrumentov. — A kako me mislite osvobodit? —■ je vprašal mr. Graham s praktičnim smislom svojega naroda. Pozabili ste na gospoda Hegela, dragi Grahajii. Ali pa mislite, da moram pustiti rojaka na cedilu in misliti samo na vas? Mr. Graham je v zadregi nakremžil obraz. — Kako naju torej nameravate o-svoboditi? — Ne vem, da-li se mi nocoj sploh posreči. Zdi se mi pa, da ne. Teren je neprikladen in tudi znan mi ni. Poleg tega je straža prvi dam navadno najbolj vestna. — Nu, torej jutri? — Bomo videli. — Zdaj se pa hitro pomenimo o Senzacija v Karlovcu. — Prpić Mali is njegova tolpa« — Krvo-ločnejši od Čaruge. — Novi rezultati preiskave. Karlovac je te dni imel posebno senzacijo. Orožniška patrulja, ki vodi preiskavo, je tjakaj prignala krvoločnega razbojnika Prpiča Malega in njegovega pajdaša Ibrahima Krkiča. Dovedla ju je v Karlovac iz Banovskili Brestovcev, kjer so ekshumirali truplo nekega moža, o katerem obstoja sum, da je tudi on postal Prpičeva žrtev. V Karlovcu je za poset obeh razbojnikov vladal tako velik interes, da je občinstvo že dva dni postajalo na ulicah. Ko, se jc končno doznal čas prihoda, se je okrog kolodvora in po cesti, ki vodi v mesto, zbrala tolika množica ljudstva, da je policija jedva vzdrževala red in razdvojila množico v špalir koder so Prpiča in Krkiča v dveh kočijah odpeljali na pol. ravn. Od tod pa je patrulja vodila oba razbojnika na Senjsko cesto v predmestju, kjer je Prpič letos 9. aprila obstrelil stražnika Milivoja Cvetkoviča. Prpič je dogodek opisal takole: — Dne 7. aprila sem se s Krkičem in še z enrm »kolegom« iz Capraga odpeljal proti Karlovcu. Izstopili smo na postaji v Skakavcu in jo nato peš mahnili proti Karlovcu. Pred mestom smo posedeli na šetališču in opazovali vojake, ki so tam blizu vežbali. Kolega iz Capraga je dovedel iz mesta še enega tovariša, na kar smo se skupaj podali v Karlovac in si ga ogledali, proti večeru pa šli nazaj v predmestje k neki kolibi, kjer smo se hoteli utaboriti in tu prežati na sejmske trgovce. V mraku pa je po cesti proti kolibi prikorakal stražnik Cvetković, ki so ga ljudje opozorili na nas. Hotel nas je legitimirati. Tedaj sem oddal tri strele iz samokresa, izmed katerih je eden pogodil stražnika. Takoj nato smo vsi štirje zbežali proti šišlja-viču. Izmed dvanajst velikih razbojstev težijo Prpiča naslednji štiri glavni zločini: Roparski umor Tomaža Bohinca iz Dumačc uboj orožnika Srečka Uzelca v Skakavcu, roparski umor Jovana Dolinca iz Grabovca, roparski umor Julka Milaka iz Dolnje Kvasnice. ter napad v Sošovi hiši, kjer je Prpič s Krkičem obdelal z nožem in sekiro Stepana Soša ter umoril njegovega 14-letnega sina Mirka. To je ^M "i<»o svojih branil vse v SSS včlanjene sokolske z-veze in kot gostje so za-stopaaii po svojih prcurgeiji. Ko je v četrtek prispela po tekmi telefoničaa veš>t, da je Ilirija zmagala nad (jradjan*kim • 5:0, je bilo vse konsternirano, ulice ni tega mogel verjeti, šele, ko so prihajala po drobna poročila, se je zagrebška javao>t uverila, da je Jobova vest o katastrofi »pur-gerjev« na žalost resnična. V Zagrebu je zavladala velika potrtost, prava nacijonalna žalost, katero je že povečalo dejstvo, da je Hašk ia^ubil tekmo proti štajerskemu prvaku G. A. K. Kako je odjeknil poraz v Zagrebu, je posneti iz poročil zagrebških listov. Tako poroča današnji »Jutarnji UsU pod naslovom >Jedno neugodno iznenadjo-njec sledeče: Poraz Gradjanskega v Ljubljani je bil za nas veliko in neugodno iznenadjeuje. Ne zato, ker je bil Gradjanaki porazen. Mi ran zadnje ča^e bili vajeni, da Gradjanbki \ir gublja tekme, uverili »mo se pa tudi, da moštvo Gradjanskega ne zna igrati nogometa. (!) Vendar se zdi paradoksno, ko trdimo, da nas je }>oraz v Ljubljani iznetia<1il. Da, on nas je iznenadil, ne radi poraza, marveč zato, ker smo kljub slabi formi Gradjanskega računali in mislili, da ni taka slab, da ga slovenski prvak premaga s tako strašnim rezultatom. Tet proti ničli! V tem obstoji naše iznenađenje, ki vsebuje bolno činjenico, da je zagrebški uogometui *port po svojem drugoplasiranim klubu doživel lak poraz, ki ni Škodoval samo Gradjauske-mu, marveč vsemu zagrebškemu sportu. Nam preostane edino uteha in to je globoko prepričanje, da bi vsakdo drugo prw»> razredno zagrebško, pa tudi oni iz prveja razreda v Ljubljani bolje iu uspešnejše u-stopalo silo in renome uuBega sportu, kafcor pa slabo moštvo Gradjanskega. Na koncu navaja >J. L.< da je Ilirija radi premestitve tekme in radi Mantlerjevoga igranja vložila protest iu zaključuje z vprašanjem, da ga zanima, če bodo Slovenci sedaj dosledni? Na to vprašanje lahko že daues odgovorimo. Mnenja smo, da je bila Ilirija rudi nekorektnega postopanja Saveza upravičenim k protestu, da pa sedaj na ljubo Gradjanske-mu, ki bi rad videl reprizo tekme, ne bo izvajala konsekveoc, dasi bi »purgerjeni". v slučaju ponovitve tekme verjetno zadala se hujšo lekcijo. Kar se tiče trditve »Jutarnjega lista, da bi vsako moštvo, pa najsi bo ono iz L b. razreda dostojnejše zastopalo silo in renome zagrebškega sportu, ugotavljamo, da bi Ilirija v četrtek odpravila tudi kako sbolje< zagrebško moštvo a primernim rezultatom. brzojavke. Med Antibesom in Ajaccioin ni bil ukraden noben moj plan. To je bil aeroplan. Lahko bi bili vedeli, da zelo redko pišem svoje načrte. Ukradli ste aktovko ubogemu dekletu m-- — In takoj aato jc ukradla ona svoj aeroplan številka dve — sem prekinil profesorja tn mu pripovedoval, kaj se je zgodilo po junaškem Grahamovem skoku. — Toda povejte mi, kako ste mogli vedeti, kakšni so njeni načrti? In kako ste vedeli, da je to ona? — sem zaključil svoje pripovedovanje. — Z Lavertjssom sva si jo ogledala v Antibesu. Nameravala sva prav za prav poleteti o Korziko, toda v zadnjem hipu sva si premislila in se odpeljala s parnikom. Bdi je zadnji parnik. ki je še odplul pred starko. Nje ni bilo na krovu, to sva takoj opazila. Naslednjega dne sva slišala čudne govorice, da se je letalo izgubilo — to se pravi, poletelo je baje Iz Antibesa. v Ajaccio pa ni priletelo. Lahko si mislite najino začudenje, ko sva še isti dan opazila mlado damo na ulici v Ajacciu. Kako je prišla tja? S parnikom gotovo ne, to sva vedela. Edino letalo, ki je poletelo ta Čas na Korziko pa ni doseglo cilja. In vendar je bila dama tu! A to še ni bilo vse. Videla sva. kako se pripravlja sesti v drugo letalo In poleteti nazaj v Antibes. Nato sem brzojavil Grahamu, 2 Tatiček Masaryk dobitka razredne loterije Loterijska mrzlica, — Verižniki s srečkami. — Želje onih, ki računajo z glavnim dobitkom. Ob njegovi ponovni izvolitvi V petek se je po bliskovo razširila po vsej Češkoslovaški, pa tudi po inozemstvu vest, da je bil T. G. Masarvk v tretjič izvoljen za prezidenta češkoslovaške republike. Za same Cehe in za poučeno politično javnost onstran meja ni bil izid volitev presenetljiv. Največje češke stranke — tako vladne kakor opozicijske — so se izrekle za njegovo kandidaturo. Prazne glasovnice so oddale bodisi destruktivne skupine kakor so nemški in madžarski nacionalisti bodisi skupina zagrizenih fanatikov kakor so slovaški klerikalci, ki so v sedanji vladi »eniant temble-c. Izmed narodnih demokratov je glasovalo s praznimi glasovnicami zgolj strankina desnica, ki se zbira okoli dr. Kramafa. Vzlic zoprni kampanji, ki se ;"e razvila zadnje tedne v češkoslov. javnosti, vzlic temu, da Masarvk nima neposredno nobene stranke za sabo, je njegova kandidatura že tretjič prodrla. Mož, ki ima na svojem se ravnem hrbtu 77 let, je bil ponovno postavljen na prvo mesto v češkoslovaški držav L Ali je rezultat volitev samo izraz spoštovanja nasproti T. G. Masarvku, ki je bil duša osvobodilne akcije v inozemj*tvu in prvi prezident mlade republike? Dejanje navadne kurtoazije? Mislimo, da ima vsak narod pravico, opustiti sentimentalnost, če gre za njegove interese. Prav tako smo preverjeni, da bi se bil Masarvk prostovoljno umaknil s svojega mesta, če bi bilo narodno zaupanje .zgolj izraz spoštovanja do njegove starosti in prejšnjih zaslug. Ali Masarvk je kot prezident še vedno narodna in državna potreba. Izvolitev 771etnega starca na prvo mesto v republiki je konsekvenca železne politične logike. Agitacijski poizkusi raznih strank so zadnje tedne pred volitvami položaj dodobra razčistili in pojasnili. Pokazalo se je, da so strankarsko - politične strasti na Češkoslovaškem bolj razdražene, kakor bi se zdelo površnemu opazovalcu iz daljave. Vprašanje novega kandidata za prezidentsko mesto bi utegnilo postati čez noč strakarsko - agita-cijsko geslo, ki bi razcepilo sedanjo vladno koalicijo, težko skalilo mir v državi in škodovalo državnemu prestižu v inozemstvu. Med češkimi vodilnimi politiki so razne močne osebnosti, vendar pa za sedaj ni niti ene, ki bi potegnila za saljo toliko strank kot Masarvk. Ali bi n. pr. sedanjega ministrskega predsednika Svehlo, sicer zelo sposobnega politika finih manir in krepkega značaja, volili tudi socialni demokratje? Da niti ne govorimo o dr. Kramaru, ki bi ga hoteli nekateri videti na prezidentskem mestu ... Brez dvoma pa je treba misliti na položaj, ki utegne nastopiti glede na Masa-rvkovo visoko starost kar čez noč. Ali >vis maior« ima tudi v politiki drugačen psihološki vpliv nego bi ga imela situacija, ki bi se bila namenoma ustvarila brez Masarvka. Kdor zasleduje razvoj političnih razmer na Češkoslovaškem, ve, da se neprestano pripravlja nov položaj. Politične sile se zbirajo v dva bloka, v levico in desnico. Oba sta zaenkrat še neenotna, ali sedanja vladna k'>-alicija je že sad desničarske smeri. Sodelovanje Nemcev in klerikalcev kaže, da se rašujejo vsi veliki državni problemi od socialnih tja do religioznih in manjšinskih, da *e polagajo temelji velikopotezni in dolgotrajni državni politiki. A tudi levica je močna. Narodni socialisti in socialni demokratje so vplivni politični činitelji, ki so se že ponovno obnesli pri konkurentnem reševanju državnih zadev. Med tema dvema silama je danes prvi in edini arbiter T. G. Masarvk kot poosebljenje vseh pozitivnih nacionalnih in socialnih teženj češkoslovaškega naroda, kot politik najširših koncepcij, kot oče naroda, osvoboditelj in češkoslovaški \Yashington, za narodne manjšine pa pred-stavitelj zmernosti, koncilijantnosti in evropskega duha. Tako se iz sedanje politično situacije na Češkoslovaškem rezultatu kot kažipot na-daljnega razvoja politična osebnost T. G. Masarvka, njegov od strankarskih ali razrednih strasti neskaljeni pogled na stvarne razmere in potrebe. A ne mika samo politična osebnost, Masarvk je najpopularnejše ime na Češkoslovaškem. Njegova v življen-skih bojih očiščena, t velikem delu za narodno svobodo preizkušena in z največjimi uspehi kronana oseba predstavlja poosebljenje sodobnega Češkega ideala. To, kar je Masarvk, ne bo nihče več. Njegova ideologija je hodila prejšnja desetletja spredaj, zato je množica ni razumela, med tem ko je v sedanji dobi splošno priznana, ker ni več za prezidenta Češkoslovaške. program stranke, temveč duh in metoda realne državne politike. Masarvk je s svojimi metodami potolkel celo najhujše nasprotnike klerikalce in pridobil za sodelovanje pri državni politiki tudi Nemce. V njem vidi vsak pošten nasprotnik jamstvo za tisti minimum politične objektivnosti in poštenja, ki je v danih razmerah mogoč. In so nasprotniki, ki mu viteško priznavajo, da jih ni razočaral. Kolikor je le mogel, je storil, da reši politično poštenost, logiko in uvidevnost pred strastmi, ki tolikokrat zasenčijo politične poglede. Zdaj, ko je bil T. G. Masarvk, brez dvoma ena najizrazitejših osebnosti v sodobnem evropskem svetu, v tretjič izvoljen za prezidenta republike, občudujemo politično zrelost čeških strank. Um sle so zatajiti lastne interese in se podrediti državnim. Z izvolitvijo T. G. Masarvka se je utrdil prestiž češkoslov. republike v inozemstvu, kjer slovi prezident kot Človek vi9okih intelektiialnih in moralnih vrlin. Pokazala se je vsemu svetu stabilnost in zdrava usmerjenost mlade slovanske države. V 771etnem častitilji-vera starcu p rezident u T. G. Masarvku pa po pravici občudujemo njegovo duševno in telesno bodrost in prožnost, bistrost njegove inteligence, nezmanjšano prisotnost njegovega državnega talenta, velik osebni prestiž, ki združuje vladne in opozične življe k pozitivnemu državnemu delu. Jugosloveni se še posebej veselimo mirnega in dostojnega poteka prezid en t?k i h volitev na Češkoslovaškem in izvolitve našega preizkušenega prijatelja T. G. Masarvka. Od srca želimo častitljivemu starcu na Hradčanih, da bi ostal še dolga leta na tistem mestu, kamor ga je postavila zavedno in z navdušenjem volja narodnih zastopnikov. T. G. Masarvk se je rodil 7. marca 1850 v Hodominu na meji Moravske in Slovaške kot sin grajskega kočij aža. V mladosti se je pripravljal za učitelja, bil je tudi ključavničarski in kovaški vajenec L. 1865 je stopil v gimnazijo na Brnu, ki pa jo je moral kot osmošolec zapustiti, ker se je preveč pokazal, da je dosleden in svoboden mislec. Maturira! je na Dunaju, ondi je tudi postal 1. 1876 doktor fUozohje. Po doktoratu se je izpopolnjeval na vseučilišču v Leipzigu, kjer se je seznanil in kmalu nato poročil z Američanko Charlev Garrigue, ki mu je bila zvesta družica v vseh življenskih bojih (umrla L 1924). L. 1877 je dovršil svoje prvo večje znanstveno delo, spis o problemu samomora. Zdaj se je začelo neumorno znanstveno delovanje v filizofični in sociološki smeri. Kot 32 letni mož je bil 1. 1882 poklican na praško univerzo. S svojimi pozitivi-sticnimi nazori in s strogo kritiko je vzbudil mnogo odpora, zlasti zaradi kraijevo-dvorskih rokopisov, verskih in cerkvenih vprašanj itd. Izdal je celo vrsto znanstvenih knjig, študij in polemičnih spisov. Osnoval je realistično stranko in širil nove politične nazore v duhu socialnih in zmernih narodnih idej. L. 1907 je bil izvoljen v dunajski parlament. Bil je velik nasprotnik avstrijske diplomacije in je ponovno izzval razne konflikte. Jeseni 1. 1914 je odšel čez mejo in začel z občudovanja vredno odločnostjo rušiti Avstrijo pri njenih koreninah in pripravljati češko slovaško republiko. Bil je v stikih z največjimi državniki, zlasti z Wilso-nom. Po vseh velikih uspehih se je vrnil v decembru L 1918 v zlato Praho kot prvi prezident države svojega osvobojenega naroda. Gripe, prehlaje, revme nas najbolj sigurno obvaruje « BRAZAY» francosko žganje. zftk. zašč. Dobiva se povsod. Proslava 10 letnice majske deklaracije v Mariboru 29. V. Program: Ob pol 10. uri: Prihod godb, zbiranje šolske mladine in ostalega občinstva na Glavnem trgu. Ob 10. uri: Otvoritev «Tabora» s pevskim zborom, nagovor predsednika podružnice J. M. g. S. Detela, slavnostni govor prof. dr. F. Sušnika. Ob % 11. uri: Odhod v park k odkritju spominske plošče v sledečem redu: Godba «Drave», odbor J. M., zastopstva pevski zbor, društva. — Godba Sokola, vsa de* ška mladina, osnov., mešč. in dr. šol. — Godba Omladine, vsa dekliška mladina osti., mešč. in dr. šol. Ob II. uri: Odkritje spominske plošče v parku. — Nagovor predsednika, govor zastopnika občine in strok. uč. upravitelja g. A. Skale. — Pevski zbor. Razvrstitev mladine in društev na Glavnem trgu: Godba Sokola, društva. — Ostalo občinstvo, društva. — Godba omladine, okoliške šole. — Moško učiteljišče, gimnazija, realka. — Deška meščanska šola, trg. akad., sred. km. š. Deške osn. šole L, IL, III., IV. — Deki. mešč. š. I., II. — Samostanske šole. — Dekliške osn. šole L, GIIž2 S le. — Dekliške osn. L, II., III.. IV. — Pevski zbor. — Zastopstva m odbor J. M. * Govornik na magistratu. Odhod z Glavnega trga v park se bo razvil pod vodstvom rediteljev. Vsak udeleženec naj bo po možnosti okrašen z dinarskim znakom, ki se bodo ob tej priliki razpecavali v prid neodreše* nih rojakov. Ljubljane se je zadnji čas polotila čudna bolezen, tako zvana '►loterijska mrzlica«, ki se pojavlja edinole v večji napetosti pri srečnih lastnikih srečk državne razredne loterije. Ta bolezen se je zadah* čas razpasla po vsej mili in lepi Jagosliviii, osobito razsaja v večjih mestih, kakor v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod. Urnih korakov se bližamo usodnemu dnevu, 31. majniku, ko nakloni boginja Foruma iz svoje košare darov jrlavoi dobitek — svojemu izvoljencu! Kdo zadene 1 milijon 200.000 dinarjev? Danes je še vse v božjih rokah! SreČkarii se vesele in tolažijo. Tudi to je nekaj vredno! w Ves mesec maj že v Beogradu žreoajo srečke. Telefon z bliskovito naglico objavi po širni domovini večje dobitke. Pred efektnimi bankami, tako na Kongresnem trgu, ljudje postajajo in čitajo pazljivo in natančno liste že izžrebanih srečk — Naravno, da se »beati possidentes« večjega števila srečk jeze, če je bil zadet kak večji dobitek, a njih srečke izkazujejo le malo diferenco v zadnjih dveh serijskih številkah... Huduieio se in robantijo: (— Uh! Sapraanent! Samo za 2 višje in zadel bi bil 40.000 Din. Presneta smola!...) Kmalu pa se nevoljni lastniki potolažijo in modrujejo dalje: — Moje srečke še niso Izžrebane. To je še boljše! Še vedno lahko špekuliramo na glavni dobitek. Milijon je še boliši kot ta batsratelal... Samo. da ne zadenem teh malih dobitkov! In če dobim glavni dobitek?... mahoma šine človeku v srce bla-žujoča misel... Kaj potem? No, jal... Z neverjetno naglico se nato razvije v človeških možganih fantastična slika: Vila ..luksuzni avto, nežno bitje —, potovanje okoli sveta..., prijetna vožnja po morju ... Zbogom zaduhli pisarniški zraki... Za trenutek Človeku pri misli na glavni milijonski dobitek Izginejo vse težke in moreče dnevne skrbi... Razredna loterija je v tem pomladnem prenovil enru res najboljše narkotično sredstvo, boljše od vseh praškov in pilul, ld pomirjajo razdražene živce Številni in iznajdljivi so špekulantje na glavni dobitek. Toda vsa njih spekulativna matematika jim ne bo mnogo pomagala. Špekulantje so postali sila iznajdljivi ter zadnji čas love še neizžrebane srečke, obenem pa skušajo pri prodajalcih srečk dobiti za srečke, ki so bile Izžrebane z malimi dobitki, še neprodane, da tako dalje igrajo v lovu za miliionom. Zanimivo je to napeto pričakovanje glavnega dobitka. Še zanimivejši pa so načrti, ki jih snujejo glavni dobičkarji. Nanizamo tu misli in načrte nekaterih čakalcev na loterijski mili ion. V pisarni bi pa šeiu pustil veliko vizitko s primernim priporočilom. Odše! bi na dopust daleč v svet. In kadar bi se naveličal, bi se vrnil v Ljubljano in zopet sede! za svoj pisalni pult in dalje cara! in krmil uradnega ^šimla«. Slikarjeve želje. Naš Dolfe je dober in vesel dečko. 5am zase dela in hodi v hram lepe umetnosti. — Kaj bi, Dolfe, napravil z milijonskim dobitkom? — Nič posebnega in ekstra vagactnega. Prvo, kar bi bilo, da bi se dvignil iz te težke ljubljanske atmosfere in potem bi mi bilo vseeno, kje bi se zasidral, alf v Dalmaciji ali v Egiptu. Želje zale ljubljanske goske. Gibčna in zala Lizika se ie zatopila v misli po milijonskem dobitku. Z glavico ie zmajala in začela: — Tedaj ..., tedaj! Kupila bi si mnogo firega parfema in veliko novih toalet. Kupila bi si kar dva avtomobila, sezidala bi vilo, samo za dva in najela bi si tri sobarice ... Odpotovala bi v Pariz in se po dolgem času vrnila v Ljubljano ... — Ali bi Liziki zadostoval milijon? Kaj bi storil športnik. Vprašal sem mladega športnika, ki je zadnji čas ves vnet za aeronavtiko. 2e sedaj nervozno čaka na veliki letalski miting v Ljubljani. Vesti o slavnem Američanu Lindberghu kar požira in je ves zatopljen v načrte o poletu okoli sveta. Ta ie kratko modroval: — Milijonski dobitek? Kai bi ž njim! Z aeroplanom bi poletel okoli sveta. Letel bi pa Se bolj drzno kot Lindbergh. Z letalom bi se preskrbel zvsem potrebnim tako, da bi brez odmora in pristanka letel okoli zemlje. To bi bi! moj svetovni rekord! Ljubljanski dobrovoljček .. . Veseli Jaka je skromen v svojih željah. Sam pTavi: — V banke ne bi nosil svojega milijona, ker se bojim kraha. Ne bi gradil hiše. ker vrednost nepremičnin pada ... Poročil se ne bi, ker bi mi žena zapravljala denar za parfume, toalete in ljubimce. Odpotoval bi po svetu... Mogoče bi posta! silen skopuh in stiskač. Bankovce bi zložil v velike stebre in bi jih toliko Časa gledal, da bi jih mogoče veter odnesel in odpihal... Kaj se ve? Sedaj te bagatele razsipam, mogoče bi potem postal velik finančni špekulant — Jaz, ki to pišem Pa sem prosil: — Oče, oče! Odvzemi mi že sedaj težko breme nrilijonsko in mi dovoli, da še nadalje zdrav in čil sukam ... — pero... Janez Kovač. Naša oblastna odbora o majski deklaraciji Ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta na svoji skupni seji v Celju dme 26. maja t. 1. glede na desetletnico majske deklaracije sklenila sledečo Izjavo: »Na temelju majske deklaracUe, ki pomeni prvi začetek lastne državnosti Slovencev v skupnosti s Srbi in Hrvati bomo po vseh svojih močeh delovali, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev okrepi In da se načelo narodove samoodločbe, izraženo v majski deklaraciji, uveljavi za vse, ki so po krvi. jeziku in duhu naši bratje.« Nadalje sta razpravljala oblastna odbora o sedanjem stanju v obeh samoupravah in soglasno ugotovila: Proračuna obeh oblastnih samouprav sta sestavljena točno po smislu Člena 320 fin. zakona za leto 1927-2S. Zato obl. odbora pričakujeta, da bo finančni minister proračuna odobril ter da bo ministrski svet čimprej izvršil člen 320. fin. zakona s tem, da izroči posle, ki jih predvidevata proračuna, s rx)trebmrni krediti in finančnimi viri samoupravama. Oblastna odbora sta obširno razpravljala o svojih najnujnejših nalogah {kmetijstvo, javna dela, zdravstvo, socialna politika) in ugotovila smernice za njih skupno delo sporazumno izvedbo. Za botre in birmance vsakovrstne obleke domačega izdelke po najnižjih cenah. Je s. Rojina, Ljubljana. Novi člani cestnih okrajnih odborov Pre^colstvo ljubljanskega oblastnega odbora nam je poslalo dopis, iz katerega posnemamo, d j ' c ljubljanski oblastmi odbor v svoji XTTT. scu dne 25. maja t. 1. imenoval na podilagi paragrafa 39. cestnega ra-kona v cestne okrajne odbore dofco vrsto članov. Imenovani so cestni okrajni odbori: Bled: Lovro PoVjanec. pos., Boh. Bela 1 ; Franc Rus, nad učite! j v p.. Bled: Franc Mavric, pos. in župan Boh. Bistrica. Brdo: Jože Pozmč. obl. pasi.. Gradišče 16. p. Lukovica; Jamez Bergant, pos.. Krasce, p. Moravče. Kamnik: Andrej Mejač, pos., Kapi i a vas 14. p. Komenda; Franc Gams, pos., Mekinje 26; Janez Vrečar, pos. in mdzar, Domžale 56; Cerknica: Ivan Ronko mt., pos. in zid. moj.. Cerknica: Andrej Makovec. pos.. Rudolf ovo 8, Št Vid; Ivam Puntar, pos., Unec 75 Črnomelj: Ivan Trampuš, pos., Ogulin !, p Vinica; Janko Dottar, pos.. Črnomelj 142; Ivan Mihehc, pos. In trg.. Stari trg. Logatec: Ivam Plečnik, pos., Mn-tedršica 4; Ivam Ovsenk, pos. in gosfliln., 2iri 53; Ivam Mihevc, pos., Cevce, Dol. Logatec. Lož: Matija Misič. pos., Obločice 1; Anton Ponuda, pos.. Podob 6; Franc Mo-dic, pos., Runa-rsko 9. Metlika: Jože Mihel-čič ml., pos.. Vavpča vas 3, p. Seirač; Josip Nemanič. pos. in obl. posL, Zelebej, p. Metlika; Ivan Kramarič, pos., Radovica. Kočevje: Jožef Eisenzopt. poštar. Stari log 119: Robert Ganslmayer, vinski trg., Kočevje 265; Vrtini k Alojzij, pos.. Os i lnic a. Ribnica: Franc Levstik, pos.. Gorica vas 4, p. Ribnica; Ivan Levstik, pos., Sodražica 6. Ivan Bartol, pos., Retje 19. p. Loški potok. Vel, Lašče: Karel Štrukelj, pos. in župan, Rašica, p. Turjak; Matija Sa.nec, pos. In župan, Kompolle. p. Videm; Anton StrdbelJ, pos. in gost. Zdenska vas, p. Videm. Krško; Jožef Kaplar, pos.. Bučka; Jožef 5^1-mič, pos., Gorenja vas, p. Leskovec; Jožef Pacek, pos.. Malo Mraševo, p. Sv. Križ pri Kostanjevici Radeče: Alojza j Rman, pos., Gaj. p. Št. Janž: Janko Simončič, po.. Radeče 9; Antm Polarne, pos. valj. mlina. Radeče 59. Kostanjevica: Ivan Repselj. pos., Št. Jakob 9, p. št. Jernej; Fr. Zevnik, pos., Čatež. Mokronog: Friderik Maretič. pos., Zloganiska gora 10, p. škocijam, Fran Kobal. pos. in župan, obl. posl, Gabrijele, p. Tržišče. Litija: Matej Rihar, dekan, Šmartno; Leopold Hostnik, župan, Šmartno, Tit. Strmljan. pos., Mačkovec p. Vače. Višnja gora: Jože Oven, pos., Mairtinja vas, p. Velka Loka: Peter Zaviršek, župan, Kri-žka vas p. Višnja gora; Lovro Jevmikar. šolski upravptelj. Št. Vid. Novo mesto: Ka-stelic Franc, pos., Mačkovec, p. Novo mesto; Anton PavHč, pos., Orehovica, p. Št. Jernej; Ivan Šemca, pos., Obrh 5 p. Toplice Žužemberk: Franc Travnik, pos. im župan, Dvor: Ignacij Košak. pos., Gaforovka, p. Zagradec; Ivan Vehovec, pos., Žužemberk, Trebnje: Ignacij Pevec, pos. in obl. posl., Šfcovec, p. Vel. Loka ; Ivan KaSč, pos.. Gorenja vas, p. Mirna; Jožef Pust, pos., Vrhtrebnje, p. Trebnje. Ljubljanska okolica: Trkov Janez, župan obč. Dobrunje, p. So. Hrušica; Franc Erjavec, pos., Vižmar-ie 11, p Št. Vid nad Ljubljano. Vrhnika: Valentin Koritiuk, pos. in župan, Brise, Polhov gradeč; Josip Brenčič, obl. poslanec Vrhnika 211; Fran Lončar, pos.. Horjul. Kranj: Franc Grilc, pos.. Trata 11. p. Cerkve; Amon Umnik, obl. poslanec. Šenčur 20; Jernej Novak, pos., Trboje 47, p. Smlednik. Tržič: Vinko Klemenčič. župan in pos., Kovor: Rudolf Femic, pos. m gost.. Trži Č.Jože Zupan, pos.. Križe 6. škotja Loka: Valentin Debeljaik. pos. in trg., škofja Loka; Franc AuguStin. pos.. GodeSič, p. škofja Loka; Fr. Uršič, obl. posl. In župan, Ho-taVtje. p. Gorenjavas. Radovljica: in«. Jernej Zupane, industr. Lancovo; Franc Jame. pos., Begunje; Ivan Kleindienst, pos. in gostilničar, Predtrg pn Radovljici. Kranjska fora: Martin Noč, pos.. Koroška Bela 73, p. Javornik; Franc Torkar. pos. te UvaTski moister, Sava, p. Jeseoice-FuŽtae; Anton Smolej. pos.. Dovje 51, p. Mojstrana. Bančnik in milijon. V Ljubljani živi izkušen in premeten bančnik, mož narodnega gospodarstva in visokih financ. Ima izredno veliko število srečk, kupil jih je na vseh mogočih krajih in pri raznih efektnih bankah. Na vprašanje, kaj bi storil, če bi zadel glavni dobitek, je odgovoril: — Hm! Težko ie reči, ko denar vedno rabim. No, no, bi ga že kam porinil... Bančnik ima to smolo, da ie doslej v razredni loteriji zadel samo male dobitke. Bančna uradnica. Bančna uradnica gdčna. Anzelica ie resna in marljiva, trezno računajoča. Oceniti zna prav dobro vse dane finančne in gospodarske orilike. — Kaj bi vi, gospodična Angelica, napravili z davnim dobitkom? — Moram preje zadeti, potem bi vara povedala. Tako pa niso vse te fantazije vredne niti počenega groša. Sanje gospodične Milke. Gospodična Milka Je vitko in elegantno dekle. Pravijo ji tudi »contessa de C omari«. Ljubi letovišča in moderno življenje. Lepa contessa je kratko dejala o glavnem dobitku: — Če bi, no bi... zadela... glavni dobitek, potem si takoj kupim lepo, solidno vilo. Skoraj jo hnain že izbrano... V vili bi mirno in tiho živela. Seveda bi sedaj v letoviški sezoni takoi odfrčala v razna morska kopališča. Popravila bi si svoje raztrgane živce, ki mnogo trpe v uradu___ — Ali bi se potem, gospodična, poro- as? — Moža ne! Ne mogla bi ž njim živeti, ker bi bfla vse življenje prepričana, da me je vzel samo radi m ilirom a. — Pa pusto b! vam bilo sami! Kam bi dali denar po smrti? — V dobrodelne namene. Mlad Ljubljančan. Eleganten Ljubljančan, ljubiteli plavalnega sporta, tudi pridno igTa v razredno loterijo. Njegove želje glede glavnega dobitka so prav skromne. Kratko pripovedke: — Vilo na Miriu s tako streho, da b! se lahko solnčil, cvrl in paril ves dan. Za tem lep, moderen avto najfinejšega tipa. Svoje dekle b! hotel videti v sreči in zadovoljstvu. Drugega ničesar!... Potoval bi po lepih mestih... Državni uradnik. Gospod, želite odgovor, kaj bi počel, Če bi zadel glavni dobitek. Kratek ie: Veste, jaz sem državni uradnik ... Imam samo četrtino srečke In če bi zadel...? uradniku so se zatskrfle fn zažarele oči ter je nadaljeval —, potem bi me ne skrbelo, da.bi bil reduciran... Povabil bi svoje prijatelje in znance na bogato večerjo... Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama: Začetek ob 20. i večer. Sobota, 28. maja, mladinske prireditve v proslavo lOletnice majske deklaracije in sicer, popoldne ob 16. v obeh gledališčih nastopi otrok osnovnih in meščanskih šol, zvečer ob 20. v dramskem gledališču Kralj Oidipus, igrajo dijaki humanistične gimnazije. Nedelja, 29. maja ob 20. zvečer >Mnogo hrupa za nič<- Iven. Ponedeljek, 30. maja, zaprto. Torek, 31. maja, >>lnogo hrupa za nič<. Red C. »Sr&mpolo< ua mariborskem odru. V nedeljo, 29. t. m. se vprizori prvič v letošnji sezoni na novo naštudirana Niccodemijeva komedija >Seampolo<, ki je dosegla pri nas Bvoječasno zelo velik uspeh. V glavni vlo0 bo nastopila tudi to pot gdč. Kovačičeva. Režira g. Železni k. — Obisk te predstave priporočamo abonentom, ker se 5-Sca m pol o: ne bo igral v abonmanu. Sophokles, Kralj Oidipus, tragedija v 5 dejanjih. Prevel prof. Ant. Sovre. V okvirju proslave desetletnice majske deklaracije vprizori jo danes ob 20. v dramskem gledališču dijaki I. drž. gimnazije danes ob 20. v dramskem gledališču reprizo pred mesecem sijajno uspele tragedije Kralj Oidipus Cene znižane (dijaške). R a rs Ura slik Jakopiča, Ste m«* na. Vesela in June se definitivno zapre v nedeljo, dne 29. maja zvečer. Vabimo na obisk te izredne zanimive razstave slovenskih mojstrov predvsem vse one, ki so jo doslej pregledali. Narodna Galerija. »Nebeška obleka« se imenuje runa tridejanska opera Er. vVolia Ferrariija. Dosegla Je pri krstni premijeri na odru mo-nakovskega državnega gledališča velik uspeh. Avtor je priljubljen operni skldatelj tudi v Ljubljani, ki pozna njegove »Zvedave ženske« in »Suzanino tajnost«. Verdijeva opera »Moč usode« je zaradi slabega teksta obležala brez uprizoritev po neitaiijanskih odrih Zdaj ie nemški dramatik Franc Worfel teflest predelal in mestoma prenovil, in opera je na berlinskem opernem ^edailišču žela popom uspeh. 91^579 Dnevne vesti. K ^Ljubljani, dne 28. maja 1927. — uu«w vanje ghnoftzjfskesa ravnatelja. Za ravnatelja državne realne gimnazije v Novem mestu je imenovan prof. Ivan Maselj. — SortnUa*! Upiti. Pri višjem deželnem sodMCu v Ljubljani sta v petek 27. t. m. naprava a sodnijski Izpit in sicer avskul-tant pri okrožnem sodišču v Celju in bivši predsednik ljubljanskega akademskega drnStv* »Triglava« g. Ervin Mejak soglasno s prav dobrim uspehom in g. Stanko Moškan, avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru soglasno z dobrim uspehom. Čestitamo! — Kongres slovanskih zdravnikov v VarŠavL V četrtek dne 26. t. m. je bil na slovesen način otvorjen v Varšavi kongres slovanskih zdravnikov v prisotnosti prezi-denta poljske republike. Ob otvoritvi so kongres pozdravili zunanii minister, varšavski župan in zastopniki posamnih slovanskih držav. V imenu jugoslovenskih zdravnikov le kongres pozdravil dr. Mom-čtlo Ivković iz Beograda. Od slovenskih zdravnikov se kongresa udeležujeta predsednik Zdravniške zbornice za Slovenije dr. Mavricij R u s in šef - zdravnik direkcije državnih Železnic dr. TI Č a r. — Oblastni šolski odbor. Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani le v svoji 13. seji dne 25. maia t. I. Imenoval v zmislu člena 15. in 26. uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole z dne 2. maja 1927. št. 222 U. L. z dne 18. maja 1927, štev. 55, v oblastni šolski odbor tele osebe: za okraj Ljubljana: Dr. Anton Milavec, obl. odbornik v Ljubljani; za okraj Brežice: Jožef Skober-ne, pos., župan in narodni poslanec, Senovo, p. Rajbenburg; za okraj Črnomelj; Josip Nemanič, pos. in oblastni poslanec, 2e-lebej, p. Metlika; za okraj Kamnik: dr. Dominik Žvokelj, odvetnik v Kamniku; za okraj Kastav: Julij Lazič, katehet v Kast-vu; za okraj Kočevje: Anton Skubic, dekan in obl. poslanec v Ribnici: za okraj Kranj: Anton Umnik, pos. in oblastni poslanec Šenčur; za okraj Krško: Franc Kobal, pos. in oblastni poslanec, Gabrijele, p. Tržišče; za okraj Litija: Valentin Sitar, župnik, Zagorje ob Savi; za okraj Laško: Filip Križnik, rudar in oblastni poslanec. Trbovlje; za okraj Ljubljanska okolica: Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano; za okraj Logatec: Jakob Maček. pos. in lesni trgovec v Dol. Logatcu; za okraj Novo mesto: dr. Ivo Česnik, odvetnik in oblastni poslanec, Novo mesto: za okraj Radovljica: Jakob Jan, oblastni poslanec in posestnik, Podnom, p. Gorje pri Bledu. — Praznik narodne presvete. Po odloku ministrstva presvete se bo tudi letos na Vidov dan proslavil po vseh šolah »•Praznik narodne prosvete« s poljudnimi predavanji za ljudstvo in dijake, s koncerti, zabavami in telovadnimi vajami. K agilne-rou sodelovanju pri tei kulturni manifestaciji se vabijo vsa prosvetna in kulturna drusrva z Željo, da bi se tega dne zbirali prostovoljni prispevki za fond »Narodnega prosvečivanja«, iz katerega se nabavljajo knjige za knjižnico širših slojev. Prispevke pošljejo šolska vodstva s poročili ministrstvu prosvete. — Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. V petek 27. t. m. ie bila v Dubrovniku otvorjena mednarodna železniška transportna konferenca. Na konferenci je zastopanih 25 evropskih držav. V imenu našega prometnega ministra ;e otvoru* konferenco generalni direktor državnih železnic in šef naše delegacije g. B. Gjuričič. Za predsednika konference jc bil izvoljen švicarski delegat, predsednik švicarskih zveznih železnic dr, Herold. Konte: enca bo trajala do 30. t. m. Po konferenci posetijo delegati Kotor in druga dalmatinska mesta. — Prevedba kronskih vpokoiencev. Finančnemu ministru dela mnogo preglavic vprašanje prevedbe kronskih vpokojencev v dinarske, kakor to določa finančni zakon za leto 1927/28. Beogradska »Pravda« piše, da finančno ministrstvo intenzivno študira to vprašanje, toda pojavile so se velike težkoče tako. da ne bo mogoče izvesti te prevedbe že koncem tega meseca. Kronski vpokojenci bodo torei tudi za mesec junij prejeli še stare kronske pokojnine. Prevedba je težavna, ker Je treba prevesti veliko število vpokojencev, med katerimi so tudi taki, ki bivaio v inozemstvu. — Glavna skupščina rezervnih oficirjev. Udruženje rezervnih oficirjev in ratnikov je sklicalo za jutri redno glavno skupščino v dvorani Kola srbskih sestara v Beogradu. Skupščine se udeleže delegati vseh pododborov. Poleg drugih stanovskih zadev se bo razpravljalo tudi o izpremembi člena 11. pravil, po katerem so bili doslej prečanski rezervni oficirji zapostavljeni za onimi iz predvojne Srbije. Vse kaže, da bo skupščina zelo burna, ker ie središnja uprava glede delitve rezervnih oficirjev v dve kategoriji nepopustljiva. — Kongres mest slovanskih držav. Savez češkoslovaških mest se pogaja s savezi mest Jugoslavije, Bolgarije in Poljske glede sklicanja skupnega kongresa mest, ki bi se vršil leta 1928. povodom proslave lOletnice češkoslovaške republike. Saveza mest Jugoslavije in Poljske sta že pristala na ta kongres. Pričakovati ie. da pristane v kratkem tudi savez bolgarskih mest. — Zveza slovanskih učiteljskih udruženi. Udruženji jugoslovensklh, čehoslovaških in poljskih učiteljev sta nedavno pričeli akcijo za ustanovitev skupne organizacije vseh slovanskih učiteljskih organizacij. V tej zvezi naj bi bile zastopane vse slovanske države. V Pragi se vrši letos skupna konferenca zastopnikov jugoslovensklh. češkoslovaških in poljskih učiteliev, na kateri sestavijo pravila začasne Zveze ter se potem skliče kongres slovanskih učiteljev, na katerega bodo vabljene tudi ostale slovanske države. — Poučno potovanje v Švico, Društvo za tujski promet »Putnik« v Zagrebu priredi 20. junija poučno potovanje v Švico, da nudi našim hotelirjem, gostilničarjem in kavarnarjem priliko praktične izpopolnitve v njihovem poklicu. Izletniki si bodo ogledali razstavo v Curihu, najlepše kraje, mesta, kopališča in letovišča, znane švicarske hotele in druge ustanove. Potovanje bo trajalo 14 dni in stane za osebo 4000 Din. Prijave sprejema omenjeno društvo v Zagrebu. — Ljubljančani! Lep izlet imate v nedeljo 29. t. m. v Zadvor pri Dobrunjah, kjer priredi tamkajšnje kolesarsko društvo »Ljubljanica« kolesarske cestne dirke. Start in cilj je v Zadvoru pri gostilni Jeriha. Začetek ob 14. Spored dirk: 1. Društvena dirka za prvenstvo društva 8 km. 2. Damska dirka 2 km. 3. Zvezna dirka 8 km. 4 Dirka za kolesarska društva, ki so včlanjena v Koturaškem savezu SHS. S km. 5. Tolažilna dirka S km. Po končani dirki se vrši vrtna veselica z izbranim sporedom. — Glasbena Matica v Ptuju priredi v sredo dne 1. juniia ob 18. uri v prostorih Glasbene Matice javno produkcijo gojenk in gojencev. Vstop je prost, sprejemali pa s« bodo s hvaležnostjo dobrovoljni prispevki. Spored je zelo pester. Nastopi okrog 50 gojencev. Razen produciranja bo občinstvo imela priliko slišati tudi stvari, ki stojijo že na precejšnji umetniški višini. Računamo, da občinstvo ne zamudi te prilike in pride poslušat naše mlade umetnike. — Jugoslovenska gasilska zveza »Ljubljana« vabi vse prijatelje gasilstva na svoj I. pokrajinski zlet v Žalec, ki se vrši na binkoštno nedeljo 5. junija t. 1. povodom odkritja spominske plošče blagopokojnemu tov. dr. R. Bergmannu, poklonjeno po žalski gasilski župi, in združeno s 451etnico gasilnega društva v Žalcu. Popoldne ob 2. uri ljudska veselica gasilnega društva v 2alcu. Polovična vožnja na vseh progah Slovenije je dovoljena proti izkaznici društva, potrjeni od zletnega odbora. Slav-nost se vrši ob vsakem vremenu. 461n — Smrtna kosa. V Trbovljah ie umrla v petek ga. Angela š a r 1 a h. Bila je skrbna mati in dobra žena. Zapušča pet nedo-rastlih otrok. Pogreb se vrši jutri v nedeljo dopoldne na pokopališče v Trbovljah. Blag ii spomin! —Abstinenti, ki se žele udeležiti II. ju-goslovenskega abstinenčnega kongresa, naj se iavijo kongresni pisarni oblastnega središča trezvene mladeži v Ljubljani, Stan in dom. Tridnevno skupno prenočišče, hrana, kongresna značka, veleseimska vstopnica in pristop k vsem prireditvam kongresa ter pravica za polovično vožnjo stane za izvenljubljanske udeležnike skupaj Din 100. Kdor bi želel kakšnih posebnosti, naj to izrecno javi. — Nov pretep med Orli in hrvatskimi Sokoli. Nasprotja, ki so jih v Hercegovini zasejali nekateri frančiškani med Orli in hrvatskimi Sokolaši, še vedno vodijo do medsebojnih obračunavanj. V četrtek se je v bližini čepljine znova steplo okrog 20 ljudi. Težko sta bila ranjena dva brata Jovanovića in še neki seljak. Prepeljali so ju v mostarsko bolnico. — Kakor drugi, tako tudi on! V Bileči se je ustrelil trgovec Gjorgie Belica, župan občine rudinske. Zadnje čase ie dobival napade nezavesti in je v takem stanju govoril razne besede. To ga je toliko deprimiralo, da je sklenil končati življenje. Bil je ugleden mož. Njegov samomor je vzbudil tem večjo senzacijo, ker je znano, da so samomor izvršili že njenov ded ter oče in mati. — Težka železniška nesreča se je zgodila včeraj dopoldne pri Perkoviču v Dalmaciji. Treščila sta brzovlak in tovorni vlak 4 km pred postajo. Obe lokomotivi sta bili močno poškodovani in nesposobni za nadaljno vožnjo. Vlakovodia brzovlaka, Jakšič, je obležal na mestu mrtev, 4 železničarji tovornega vlaka pa so bili lažje ranjeni, a tudi izmed potnikov k sreči aih-če ni dobil težkih poškodb. Škoda >e še ne da oceniti. Proga je poškodovana v dežini 20 metrov in je promet do nadaljne-ga prekinjen. I; Ljubljane —Ij MEŠČANI! UdeležBte se v velikem številu poslovilnega večera francoskega konzula g. Flachea, ki se vrši danes 28. t. m, ob 21. v dvorani Kazine, da tako pokažete svoje simpatije njemu in francoskemu narodu. Poleg godbe dravske divizije sodeluje kvartet Glasbene Matice, ga. Ca-deževa in ga. Medvedova. —lj Osebne spremembe na magistratu. Na ljubljanskem magistratu se v kratkem izvrše večje osebne spremembe. Višji ma-gistratni svetnik Janko BI e t w e i s -Trsteniški je vpokoien. Posle magi-stratnega tajnika in personalne zadeve prevzame dr. Riko F u z. Ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Josip Vole bo tudi v pokojen. —-lj Nekatere trgovine so lepo okrasile svoje izložbe z deklaracijsko diplomo. Prosimo vse g. trgovce, gostilničarje in kavar-narje, da posnemajo ta zgled in danes v soboto in naslednje dni javno izlože okrašeno deklaracijsko diplomo. —lj Občinstvu pri slavnostnem sprevodu. Narodno občinstvo prosimo, da zavzame svoje prostore samo na hodnikih In troto-arjih in naj ne sili na ulico, da pride sprevod do tem lepše veljave. Pred sprevodom se bodo po ulicah prodajali spominski znaki po 1 Din, 2 Din ln 5 Din. Želeti je, da ima vsak človek na ta dan spominski znak. Lični znaki z brSlianovim listom so pravi spomin na naš simbol pred 10. leti. —H Narodne družine, posebno one, ki imajo stanovanja na ulico, kjer poide slavnostna povorka naše mladine, prosimo, da okrase svoja okna z zastavicami. Diplome so naprodaj v vseh trgovinah in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica štev. 7, II. nadstr. —lj Izobesite zastave! Mestni magistrat vabi naTOdno someščanstvo. da okrasi v proslavi. lOletnice majske deklaracije dne 29. maja 1927 svoje hiše in okna z narodnimi zastavami, kakor bo storila tudi mestna občina na tvojih poslopjih. —lj Potovanje v Groenland. Na povabilo m s podporo danske akademije znanosti ie prirodopisec dr. O. S tein b Ček potoval leta 1926. več mesecev ob južni in zahodni groenlandski obali ter prinesel v Evropo mnogo novih znanstvenih rezultatov. O svojih raziskavanjih In doživljajih je predaval v Kopenhagenu in potem po# Nemčiji in Avstriji z velikim uspehom. Iz nekega nemškega lista povzamemo o njegovih predavanjih sledeče: »To, kar je nudil dr. Steinbock, pravzaprav ni bilo predavanje, temveč so bile le priproste besede, s katerimi je spremljal veliko število krasno uspelih skioptičnih slik. Večkrat imamo prilike slišati vprav do pičice izgrajena predavanja, ki pa poslušalcu svojega predmeta iz daleka ne umejo približati tako, kakor ti na videz skromno in brezskrbno povedani doživljaji. Pokrajina ie kar oživela po živalih, rastlinah in ljudeh, zgodovina, kultura in šege Groenland-cev so stopile na dan kakor risba spretno izdelane tkanine. Nai je predavatelj ome-n;al vprav vzgledno ljubezen Groenlandcev do otrok, naj je govoril o ročnosti vesla-Čev, o reji psov in kftolovu ali o raznovrstnih bivališčih domačinov, nai je pokazal majhno zelenica sredi kamenitih puščav v gorovju ali odprl pogled z grebena v globoko vrezane fjorde in ven na ocean, kjer plavajo Čudno oblikovane lediniške gore proti toplemu jugu — vedno ie nudil značilne posameznosti, ki so se končno združevale v harmonično celoto«. — Geografsko društvo na univerzi ie pridobilo dr. Steinbocka za en večer v Ljubljani in sicer bo predaval v četrtek 2. junija ob 8-uri zvečer v Unionu (v nemškem jeziku). Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. —Ij Zopetna predstava klasične Soto-klejeve tragedije »Kralj Ojdipus«. Na splošno željo občinstva prirede višješolcJ I. državne gimnazije danes zvečer »Kralja Ojdipa«. ki so ga že dvakrat z velikim uspehom igrali v dramskem gledališču. Kdor še ni videl te velezauimive in krasne tra-godije. naj ne zamudi zadnie prilike. Začetek ob 20. zvečer. Vstopnice se dobe pri operni blagajni v predprodaii in zvečer v drami pred predstavo. Cene so znižane — dijaške. —lj Ambulantno zdravljenje v splošni bolnic] v Ljubljani. Z dnem 1. junija uvede se v tukajšnji splošni bolnici brezplačno pregledovanje in zdravljenje ambulantnih bolnikov na vseh bolriičnih oddelkih po nastopnem redu: Na kirurg i čnem oddelku za kirurgijo: vsak delavmik od 10. do 11. ure. Na internem oddelku za notranje bolezni: v ponedeljek sredo in petek od pol 8. do pol 9. ure. Na očesmem oddelku: vsak delavnik od 7. do 8. ure. Na neurokrško-psihi-atričnem oddelku: vsaik delavnik od 11. do 12. ure. Na otorinolairyngo!oškem oddelku za bolezni v ušesih, nosu in grlu v torek, četrtek in petek od 8. do 9. ure. V otroški bolnici posluje arnbulatorii od 15. do 16. ure. Arnbulatorii za spojne bolezni posluje kakor dosedaj Anvbuiaiborij posluje samo za siromašne ki se izkažejo s potrdilom ubož-nosti. člani in svojci članov OUDZ, žel. in trgovske bol blagajne in bratovskih sklad-nic nimajo pravice do brezplačnega ambulantnega zdravljenja. Brezplačno se bodo oddajala tudi zdravila iz boJmčne lekarne, toda le na recepte ambulatorijev. Posecniki atnbuLatorija se morajo strogo pokoravati določbam hišnega reda. odredbam zdravnikov in drugih uslužbencev bolnice. —lj Občni zbor »Vzgojevalnega in izobraževalnega društva Domovina v Ljubljani« (Dijaška kuhfnja) se je vršil v torek 24. t. m. v Akademskem kolegiju Podpredsednik z Adolf Ribnikar se s toplimi besedami spominja pokoinega dr. K Trillerja. ki je bil od ustanovitve zashižen in požrtvovalen predsednik Domovine. — Zahvali se vsem darovalcem in prijateljem, ki so z daril' pripomogli do uspešnega delovanja tega društva Tajnik poroča da ie Domovina podpirala tekom lanskega šol. leta 111 učencev ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Izdala le vsega skupaj 37.018 porcii, kar Je stalo 185 769 Din Na občnem zboru je bil izvoljen za dobo treh let sledeči odbor: Predsednik primarij dr. Jernej Demšar, podprendsed. načelnik Adoli Ribnikar. tajnik prof. Fr. Jeran. blagajnik prof. Josip Breznik ter odborniki .gospe: dvorna dama Franja dr Tavčarjeva Milena dr. Žerja-vova Olga dr. Puceva, prof Mašerova in gg. prof. dr Janko Gregorin in prof. Fran Kobal. Kot pregledniki gg prof Fran. Dolžan, nadrevidem Miroslav Gregorka ter višji činovnik Mirko Punču h. Vsi dobrotniki Domovine so naproSem. da j[ i nadalje o-hranijo svojo naklonjenost. —lj Koncert v hotelu »Tivoli«, s pomnoženim orkestrom, se vrši v nedeljo 29. maja od 15. do 20. ure. Priporoča se Veko-slav D o 1 n I č a r. —lj Vse absolventke lecij&kega trgovskega tečaja, letnika 1921/22, se vliudno vabijo na petletni sestanek dne 2. Junija t. 1. ob pol 9. uri v restavraciji Zvezda. —lj Početnike prireditev v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani se vsled policijske odredbe opozarja, da za časa adaptacij levih stranskih prostorov dvorane ni na levi strani dvorane nobenega izhoda za silo. 462n —U Občni zbor Jadranske Straže se vrši v ponedeljek 90. mala ob 20. uri v restavraciji Zvezda. Član), storite svojo dolžnost In udeležite se! —lj Skavti! Dne 29. t. m. se udeležimo mladinskega sprevoda Jugoslovenske Matice. Zatorej vsi ob pol 10. na realko v paradnih krojih. Neopravičenemu izostanku sledi izključitev. Civilisti z znaki! Kdor se udeleži telovadne skušnje, naj se iste udeleži v kroju, na kar naj pride na realko. Brez palic, z vodnimi zastavami! Bodite pripravljeni! —lj Veliki koncert se vrši v nedeljo dne 29. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. —lj Za birmo kupite najceneje: ure, ve rižice pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. 453-n —lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. GorŠe, Ljubljana. Stari trg. 15. — Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in posod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 24L —lj Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Iga. Zargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64L Iz Celja —c Porotni slučaji. Za porotno zasedanje sta razpisana še sledeča slučaja: 2. junija Josip Kokolj, umor. S. junija Alojzij Travner, uboj. Razpisan pa bo še slučaj Gabrič, ki je pri pošti v Rogaški Slatini poneveril kot poštar večjo svoto denarja. —c Demokratski družabni večer se vrši v sredo 1. junija ob 20. uri v mah' dvorani Celjskega doma. Predava prof. K o v a č i č iz Maribora o sarajevskem atentatu. Po predavanju bo prosta zabava, pri kateri sodeluje godba Celjskega godalnega društva. —c Sociialistična stranka Jugoslavije, organizacija Celje, sklicuje za danes zvečer ob 20. uri v malo dvorano Celjskega doma zborovanje za občinske volitve. Na tem zborovanju bo poročal med drugimi tudi Petejan iz Maribora. —c Potrjena lista. Srezki poglavar v Celju je razveljavil kandidatno listo Jugoslovenske socijalno-demokratske stranke za občinske volitve v Celju. Veliki župan pa je vsled pritožbe listo potrdil. Obstojajo sedaj torei štiri kandidatne liste. —c Anketa kmetijsko - nadaljevalnega šolstva se je vršila 26. t. m. v mestni osnovni šoli v Celju. Razpravljalo se je na isti o kmetijskem nadaljevalnem šolstvu, gospodinjskih šolah In drugem. Kmetijske nadaljevalne šole naj bi se otvorile v vseh srezih. Prihodnji tak sestanek se bo vršil sredi septembra ali oktobra. —c Nezgoda z avtomobilom. Med Pet-rovčami m Žalcem bi se bila v nedeljo popoldne skoro zgodila težka avtomobilska nesreča. Šofer celjskega trgovca Brinovca se je hotel izogniti nekemu vinienemu pa-santu. Pri tem mu je ušel avto s ceste in se močno poškodoval. Vozniku in dvema gospema, ki sta se vozili, se ni nič zgodilo. Iz Maribora —m Proslava obletnice majske deklaracije bo v Mariboru zelo slovesna. Poleg internih šolskih proslav se vrši v nedeljo ob 10. dopoldne na Glavnem trgu manife-stacijsko zborovanje, od koder se razvije povorka skozi mesto v mestni park, kjer bo odkrita spominska plošča. Mestni magistrat je izdal na prebivalsto poziv, naj v proslavo tega dne razobesi zastave. Jugoslovenska Matica je stavila občinskemu odboru predlog, naj bi se oni del parka, kjer bo otvorjena spominska plošča, odslej imenoval »Majski park«. —m »Igra v gradu« na mariborskem odru. Dramatik Molnar jc danes že svetovna znamka, to je zlasti dokazalo njegovo najnove.iše delo »Igra v gradu«, ki ie takoj po krstni predstavi v Rimu romala v dvorno gledališče na Dunaj, nato v Ne\vyork in v zadnjem času so to zanimivo »anekdoto« z velikim uspehom vprizorili v Berlinu. To pot ie Molnar izbral za svoio igro — teater sam. Glavne osebe so: dva operetna libretista, komponist operetna diva in dvorni igralec. Takoj, ko se dvigne zastor, se začenjajo teaterski problemi, ravno tako na koncu drugega dejanja, v tretjem dejanju se celo »poskuša« za večerno predstavo, ki se ima po soupeju igrati v gradu. Vse te originalne komponente tvorijo nekak obroč, v katerem se razpleta čudovita, zabavna, velezanimiva anekdota. — Pri nas nastopijo v glavnih vlogah gdč. Starčeva in gg. J. Kovic, Rasberger, Zeleznik, Grom. Režija je v rokah g. J. Kovica. —m Klerikalne laži. V klerikalnih vrstah vlada nedvomno velik strah, da bi se ne vrni! zopet ua velikožupansko mesto dr. Pirkmajer. Ker sami v Beogradu nič ne zaležejo, so skovali uekako spomenico, koje vsebine si niti objaviti ne upajo. S to spomenico, v kateri prosijo vlado, naj za božjo voljo ne imenuje več dr. Pirkmajer-ia nazaj v Maribor, so krošniarili okoli mariborskih »strank«, ki jih za časa volitev sicer nočejo poznati. Dobili so na njo podpise maribor. radikalov in davidovičevcev, o katerih je javnosti sicer kaj malo znano. Sedaj pa se na vse pretege hvalijo, da so to spomenico podpisale vse stranke v mariborski oblasti. Socijalisti so klerikalce že javno postavili na laž ter odločno izjavili, da niso nikdar podpisali kake take spomenice, najmanj pa še one, ki bi iim jo predložili klerikalci. Menda stoji klerikalna stvar v mariborski oblasti presneto slabo, ker se boje enega samega korektnega uradnika... Tudi ta sJučai dokazuje, da je laž najbolj priljubljeno orožje v političnem boju. —m Gospodarska kriza postaja tudi v Mariboru od dne do dne občutnejŠa Do-čim so doslej padala kot žrtve slovenska podjetja, ki so bila ustanovljena še le po prevratu in so se z vsemi sredstvi morala boriti za svoj obstoj, so prišla sedaj na vrsto stara in dobro fundirana nemška podjetja. V zadnjem času ie prijavljenih kar cela vrsta konkurzov in poravnav s strani velikih nemških špecerijskih trgovin in podjetij. Med drugimi je najavila kon-kurz tudi neka znana zvonarna. ki je po prevratu svoje podjetje zelo razširila. Boi za gospodarski obstanek postaja od dne do dne težiL Gospodarstvo Naš letošnji velesejem Se dober mesec dni in otvoril se bo \ II. ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta Je uvide!, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti s; svoj predvojni trs nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi Ijubljauskega vc-lesejma so se naš; gospodarski krogi po-prijeli in bo letos udeležba skoro še mno-gobrojnejša in bogatejša kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smot-reno propagando, ki jo vrši uprava Iju-Ijanskega velesejina že vsa leta, da pr.-vabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo Ljublianski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal s naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali iz županskega poslopja ličen plakat letošnjega veleseima ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 2. do 11. julija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu naše! vse, kar potrebuješ in mnogo, za kar v dosedaj mislil, da moraš naročati iz tujine, češ da se ne izdeluje doma, ali pa da so domači izdelki mani vredni, oziroma dražji. Ogled, velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhaja, domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah. ki so ia-lcžile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si si od blizu sam ogledal iu izbral. Pa tudi v inozemstvu ;e naš letošnil velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki ie to akcijo podprlo, in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naSi trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi nanovo utrdile. * —g Ljubljanska borza za blago in vrednote. Včeraj se je vršila seja za konstituiranje boznega sveta, kojega člani so bili deloma izvoljeni na občnem zboru dne 10. Im. Predsednikom je bil izvoljen: g. Ivan JelaČin ml., podpredsednikom gg. dr. Ivan Slokar in Andrej Šarabou. V upravni odbor so bili izvoljeni poleg imenovanega predsedstva še borzni svetniki gg. dr. 1'rau VViudischer, dr. Josip Basaj, Kiliard Sch^in-ger in Janko Jovan. Na to je sledilo imenovanje novih borznih senzalov: a) za vrednote (devize, valute in efekte): gg. dr. Janko Berce, Gabrijel Erzin in Vaso Suyer, b) za lesno stroko: g. Ciril Picek in r.) za deželne prideike: g. Gabrijel Erzin. Borzni svet je končno sklenil, razpisati še dve mesti senzalov za vrednote (devize, valute in efekte). Prošnje, ki so bile vložene za že i/.-ponjena tri senzalska mesta za vrednote se bodo vpoštevale tudi pri novem natečaju —g Tarifni odbor. 10. junija se sestane v Beogradu izvršni tarifni odbor. Razpravljal bo elaboratu prometnega ministrstva, ti-čoČem se revizije blagovnih potniških tarif. —g Vprašanje zrišanja in irprememhe tarif. Komunike prometnega ministrstva glede povišanja in izpremembe potniške blagovne železniške tarife je izzval v gospodarskih krogih veliko nezadovoljstvo. Zato so vse zbornice in gospodarske erganizacije pckrcaile akcijo, da potom svojiii elaboratov pravočasno obveste prometno ministrstvo na težke posledice tega koraka. —g Pospeševanje poljedeLtra. Poljedelsko ministrstvo jc i-oslaJo VSSJS oblačnim odborom okrožnico, v kateri jiii naproša, naj pojasnijo svoje mišljenje o potrebah poljedelstva v dotičnih pokrajinah. Na podlagi lob poročil hoče poljedelsko ministr?! ro ukreniti vse potrebno za zboljšanje poljedelstva. —g Za ločene zbornice. Beogradski obrtna zbornica je na svoji zadnji seji sklenila zavzeti stališče ločenih zbornic, k*r s* ji zdi to važno za razvoj obrtništva. V tem ?mislu pošlje trgovinskemu ministrstvu spomenico. —g Češkoslovaška zunanja trgovina t preteklem letu. češkoslovaška zunanja trgovina je bila lani aktivna za 2.586,000.000 Kč. češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo ie znašal lani 903,150.000 Kč ali 5.4%, uvoz iz Jugoslavijo pa 584,007.000 KČ ali 3.85%. Izpred sodišča LJUBEZNIVA N A T AKARI CA. Sodnik: — No branjevka Spela, kako ie bilo? Spela: — I kako, prav tako! Začetkom maja pridem v Vodma: terjat Jogo Iti pre-maJo skrbi za najine nezakonske otroke, saj plača za dva saimo 100 Din mesečno, a drugo pa menda \?e požiampa. Pridem v ošta- rido k »Zele*y papigi* iti bocem vstopiu, dedca sem že zagledala skozi priprta vrata. Širako razkoračeai je sedel za mizo. Tedaj pa naeuikrait pridni nadme natakarica Ju-sta me prične zmerjati in me busne parkrai v steno. Vsakokrat mi je z ras tla ena buška, koliko jih je bilo ne vem. Ne vem. zakaj se ta bobniča vtika vmes, to se mi zdi kar sumljivo. Natakarica Ju&ta: — E skna ie. sitna, zmerom išče okoli tega dedca! Sodnik: — Ona ima skrbi, sicer pa vi ni;niate nobene pravice zmerjati jo; plačali boste 150 Din globe če ne boste pa čičkali ?4 ur. Tusta: — Sedeti nimam časa, ker me že čakajo žejni ljudie. kar plačala bom. SLAB VOZNIK. Kmet Jerina iz ljubljanske okolice se ca je nažebtal letos eokran in se na svojem lojtenriku vlekel domov Kravica je mirno vlekla nekaj časa voz. a k dr je voznik mirno smrčal ln postil povodec da se i e vlekel po tleh. je kravica kpo zavila na travnik ta se leta past! v travi. PriScorajkal je mimo orožnik stresel Jeri-no za ratne ln mu dal povodec v roke. — Tako zdaj vam pa pre^rbim par ur ča&a. da se boste lahko naspali ie deiaJ orožnik in fpa zapisail v svoje črne bukvice. Zdad bo Jerina res lahko poči vaj pol dne. če me bo plačal zlobe. ---Moda--- Brez plašča nikamor PridiguN anja o lieobhodnosti plašča postajajo že dolgočasna. Bolj ko gremo v poletje, bolj nam moda priporoča plašč. In kakor \ddimo: iipravičeno. Plašč se nosi na promenadi, pri dirkah, pri sportu, na sprehodih In izletih. Izmed lahkih materijalov je predvsem omeniti taft in rips. med težjimi pa ko-verkot in kasha. Posebno ljubki so karirani plašči za mlada dekleta. Razume pa se, da si enak materijal lahko privoščijo tudi odrasle dame, posoditi morajo samo športni značaj, kateremu je tak materijal namenjen. Pletene obleke Pletene volnene obleke so prišle k nam iz Anglije in Amerike in so vedno boli priljubljene. Američanke in Angležinje jih nosijo pri domačem delu. Pri nas se nosijo pletene obleke večinoma v kopališčih in pri sportu. Pletene obleke žemprovega kroja se lahko nosijo tudi kot popoldanska obleka pod dolgim plaščem ali kot komplet s plaščem enakega vzorca in materijala. Volnena obleka služi najbolje za tako zvano prehodno sezijo, ko so zimske obleke pretežke, pomladanske pa prelahke. Pozimi jih skoraj ne moremo pogrešati na daljših izprehodih, dočim so V zakurjenih sobah nekoliko pretople. Ročno pletene obleke se delajo večinoma iz angleške volne. Ročno se pleto tudi kratki pulovri in sicer iz enobarvne ali progaste fine volne. Ročno pletene obleke so vedno debelejše kakor na stroj pletene. Zadnje čase se pojavljajo tudi pleteni plašči skoraj enake dolžine kakor krilo, okrašeni okrog vratu in v zapestjih z volneno imitacijo koštrunčka v barvi plašča. Plašč ima cesto isto obliko kakor krilo. Tudi razne pletene drobnarije oživljajo poletno garderobo. To so pleteni telovniki, pulovri, šali, kravate itd. Pletenih oblek moda ne priporoča debelu-škam, ker pridejo preveč do veljave telesne hibe in vrline. Najlepša žena svefa Tekmovanje 38 lepotic v Galvestonu. Tekmovanje lepotic v Galvestonu je končano. Udeležilo se ga je 38 lepotic vsega sveta in Američanka Dorothv Britton, dosedanja »miss Newyork« si je priborila naslov najlepše ženske na svetu. 19-letna Dorothv Britton je vitke postave, temno plavih las. Po dolgem premišljevanju in debatiranju ji je žiri pripoznal prvo nagrado 2000 dolarjev, srebrnu spominsko ploščo in naslov »kraljice lepote«. Drugo nagrado 1000 dolarjev je prejela miss Florida, Ada \Villiam; miss Luksemburg, Roza Blang je tretja in je prejela 500 dolarjev. Žiri je nadalje razdelil sedem nagrad po 100 dolarjev miss Italiji (Marija Gallo). miss Franciji (Roberta Cussev), miss Španiji (Marija Casaiuana), miss Canadi (Ma-deline Woodman) in dvema Američankama Fisk Storeyjevi in Moselle Ran-someovi. Vse zbrane lepotice so defilirale po ulicah in obrežju cele tri dni in sicer oblečene po zadnji modi in v kopalnem kostumu. Zbrano ljudstvo je sodilo in zaključilo tekmovanje z navdušenim aplavzom. Vse lepotice, ki so prejele nagrado, ostanejo v Galvestonu do julija kot gostje posebnega komiteja. V tem času odpotujejo tudi na turnejo po Ameriki z vsemi sorodniki in svojimi roditelji, ki spremljajo sreone hčerke. Ženska razstava na Dunaju V okvirju velike razstave »Dunaj in Dunajčani« je tudi samostojna ženska razstava, v kateri pa zaman iščemo dokazov, da so Dunajčanke res take, kakor jih slikajo mnogi inozemci. Razstava Dunajčank ni panoptikum zloglasnih dunajskih žensk kakor Marija Terezija ali baronesa Marija Vecser, na nji ni slavnih dunajskih umetnic a la Jeritza. Namesto pestre galerije lepote se je zadovoljila razstava z izčrpnimi statističnimi tabelami in diagrami. Samo timatam je kotiček, v katerem se vidi poleg bolniške strežnice iz voska ali delavke iz lepenk kaka slika. Glavna ^zornost je posvečena javnemu življenju in socijal-nemu delu žene. Na tem polju nudi razstava mnogo poučnega in zanimivega. Ženski pokret v političnem pomenu je v Avstriji še zelo mlad. Do najnovejšega časa je imela Avstrija samo dobrodelna ženska društva na katoliški podlagi. Ta društva so delila stare obleke, skrbela za bolnike in kuhala siromakom čorbo. Za politične pravice so se začele Dunajčanke boriti še le leta 1902 pod vodstvom matere prezidenta republike ge. Marianne Hainischeve. Ta stara dama še vedno načeluje ženskemu pokretu, dasi je izpolnila že 82. leto. Boj za politično enakopravnost žensk je bil leta 1918 končan. 30. oktobra 1918. so dobile namreč avstrijske žene volilno pravico, 12 dni pozneje pa jhn je republikanska ustava priznala popolno državljansko enakopravnost. Nobena državna služba jim ni nedostopna, ako imajo potrebno izobrazbo. Politično enakopravne Dunajčanke si skušajo zdaj priboriti enakopravnost tudi na socijal-nem, gospodarskem in športnem polju. Razstavljene tabele kažejo, kako se ženske mezde v gotovih strokah približujejo moškim mezdam in kako se je po prevratu razširil med ženami sport, ki so ga gojili poprej samo moški. V Avstriji igrajo ženske v javnem življenju odlično vlogo. Na 1000 moških odpade 1089 žensk v javnih poklicih. Najzanimivejši del razstave je posvečen ženski kot ženi in materi. Gospodinjstvo in materinstvo je pač usoda pretežne veČine žena. Razstava skuša nazorno prikazati moderne ženske delovne metode. V ta namen so razstavljene moderne opreme stanovanja, najrazličnejše pohištvo in druge domače potrebščine. Drugi del razstave kaže pomen elektrike v gospodinjstvu. Razstavljeno je celo stanovanje, v katerem se uporablja za vse samo elektrika. Na Dunaju delajo zadnje čase sploh veliko reklamo za vporabo elektrike v gospodinjstvu po ameriškem vzorcu. Zato gradi Avstrija velike elektrarne na vodni pogon in daje električni tok razmeroma zelo poceni. Vse, kar se je na tem poli u storilo, je pa samo senca pridobitev, ki jih ima na razpolago ameriška žena. Poleg reprezentančne razstave ženskega dela je pa razstavljena tudi lepa DunajČanka v kratki krinolini s širokim slorentinskim slamnikom. Na razstavi je tudi starodunajska kavarna, v kateri strežejo natakarice v biedermaierskih krojih, — v kratkih krilih z golim vratom iu kratkimi rokavi. Moškim je ta oddelek najljubša, ker dobe v njem dobro kavo in potico. Kaj hočemo, moški so pač tako ustvarjeni, da se jih da privabiti samo skozi želodec. Najljubkejša kombinacija. ostane: plisirano volneno krilo in žem-per, odnosno bluza, krojena v stilu žem-perja. Njegova zadnja želja V newyorski kaznilnici Sing-Sing so peljali na električni stol delikventa, ki je bil obsojen na smrt. Pričvrstili so ga na stol in rabelj je že držal roko na stikalu, ko sodnik obsojenca še enkrat vpraša da-li ima še kako željo. » O pač,« je odvrnil obsojenec. »Kadar spustite tok, naj mi državni pravd-uik seže v roko.« Konferenca mednarodne ženske alijanse Kakor smo kratko že poročali, je bila dne 26. t. m. otvor jena v Pragi konferenca mednarodne alijanse za žensko volilno pravico. Kongres bo trajai do 1. junija. Konferenci predseduje mrs. Mar-garette Corbett, zastopane pa so ženske organizacije iz Francije, Anglije, Nemčije. Čehoslovaške, Jugoslavije, Rumu-nije, Grčije. Italije. Avstrije, Molandije, Švedske, Norveške, španske iu Zedi-njenih držav. Ker se vrši istočasno tudi konferenca ženske Male antante. se je zbralo v Pragi okoli .^50 prvoboriteljic za ženske pravice. Mednarodna ženska alijansa je bila osnovana že leta 1904 o priliki prvega svetovnega kongresa ženskih organizacij v Berlinu. Idejo za to institucijo je sprožila znana ameriška organizatorica ženskega pokreta ga. Catt iz Ne\vyorka. Ga. Catt je neumorno delovala na uresničenju svojih ciljev ter je v to svrho žrtvovala tudi svoje precejšno premoženje, razun tega pa zbirala denar po vsem svetu, da podpre in razširi žensko gibanje. Glavni cilj ženske alijanse je bila dosega ženske volilne pravice. Za časa ustanovitve 1. 1904 so imele ženske jedva v štirih ameriških državah volilno pravico, dočim jo imajo danes v Ameriki izmed 42 držav že v 39 in sicer v vsej Avstraliji, Zedinjenih državah. Kanadi, Novi Zemlji, Jamaiki. Argentini. Mehiki, Indiji, Kitajski in Palestini. Tudi v Evropi imajo ženske že skoraj v vseh državah volilno pravico. Izjemo tvorijo doslej samo še Francija, Jugoslavija in Bolgarija, dočim so v Rtrmuniji žene žc priborile volilno pravico v občinske za-stope. Tudi v Španiji se ženske aktivno in pasivno udeležujejo občinskih volitev. Principi mednarodne ženske alijanse so v glavnem sledeči: 1. Mož in žena sta enakopravna, popolnoma svobodna in neodvisna drug od drugega ter imata zato tudi popolnoma enake pravice. 2. Oba spola morata složno nastopati proti vsaki omejitvi svobode in pravic. 3. Zakoni in običaji v posameznih državah ne smejo delati razlike med ženo in možem ter spravljati ženo v kakršnokoli odvisnost od moža in ji prepreča-vati svoboden razvoj. 4. Z omejitvijo ženskih pravic se dela ženam socijalna krivica, proti kateri se je treba vselej in povsod odločno boriti. 5. Vse države, ki obremenjujejo ženske in njihov zaslužek z davkom, so dolžne, priznati jim tudi volilno pravico. 6. Edino pravilno in zakonito sredstvo za zaščito ženskih pravic je ženska molilna pravica. Program mednarodne ženske alijanse obstoja torej v glavnem v boju za žensko volilno pravico. Ženska alijansa stoji na stališču, da gre ženskam enaka volilna pravica ka- kor moškim, t. j. da smejo biti zastopane v vsem javnem življenju. Drugo glavno točko programa tvori boj proti trgovini z belim blagom. Omožena ženska imej pravico obdržati ali spremeniti po lastni volji svojo narodnost in svoje državljanstvo ne glede na moževo državljanstvo. V zakonu imej žena pravico svobodno razpolagati s svojim imetjem in svojim lastnim zaslužkom. Do otrok imata oče in mati enako pravico in je treba vse privilegije v zakonodaji, ki se priznavajo enemu ali drugemu spolu, odpraviti. Država je dolžna, skrbeti za nepreskrbljene vdove in otroke. Nezakonsko deco je treba zaščititi zakonskim potom na način, da bo popolnoma enakopravna z zakonsko. Ženska tmej pravico do vsakega poklica in vsake javne službe, da pride tako enakopravnost med moškim in žensko do popolne veljave in izraza. Za enako delo enako plačilo. Sedanji sistem nižjih plač za žensko delo je treba z vsemi sredstvi pobijati. V moralnem pogledu veljaj enako merilo za moškega in žensko. V teh smernicah se giblje delovanje mednarodne ženske alijanse, ki je doslej dosegla že prav lepe uspehe. Moderna zakonodaja se vedno bolj ozira na zahteve ženskih organizacij in ni več daleč čas, ko bodo ženske res popolnoma enakopravne z moškimi. Pri nas bo morda ta proces trajal še nekaj desetletij, toda razvoj gre svojo pot in tudi mi se mu ne bomo mogli protiviti. Prišla je sezona svetlih nogavic! Tudi najelegantnejsa toaleia je napopolna brez svilenih nogavic Svilene nogavice ne smatramo dane-; več kot tuksus ali razkošnost kakor popreje, ko so bih stroški radi neracionelnega čiščenja razmeroma mnogo višji kakor trpežnost nogavic LUX nam je pokazal čisto novo pot v čiščenju tako delikatnih tkanin V mlačni Luxovi kopeli moremo vedno prati tudi najfinejše svilene nogavice ne da bi poškodovali njih nežna vlakna. LUX odstranjuje nečistoto, ne da bi bilo kakršnokoli ribanje potrebno ter s tem prepreči, da bi se svilene nogavice prezgodaj pokvarile. Majski hrošči in ljubljanski kebrčbi Razglas in vojna zoper hroščev rod. — Dovtipi in anekdote ljubljanske jezičnosti. — Izgledi bodočih pokončavanj hrošča. -Fatalne zamenjave. — Kebrov epitaf. — V maju je pomlad pri kraju. Tistega dne, ko je veliko županstvo objavilo razglas, da je letos hroščevo leto iu da je pod pretnjo globe in zapora treba uui • čevati vesoljni hroščev rod, so se v Ljubljani zaplodili razni dovtipi. Seveda, dobri iu slabi, kakor se tudi ljubljanski dovtipneži delijo v hudomušne opazkarje in zlobne opravljivce (opravljivke); dovtipi pač, ki o njih lahko rečeš, da niso od muh, marveč od kebrov. Kakor kebri po tivolskih kostanjih so začele po ljubljanskih oštarijah vršati anekdote. Ta iu ta višji uradnik s precejšnjo familijo si dobavlja postransid zaslužek s rx>rjoldanskim pokončavanjem hroščev. Oni profesor vodi dijake večkrat na izlet, da mu lovijo kebre. Nekateri hišni posestniki z vrtići porabljajo nalovljene kebre za znaten pridobitni vir svoje male ekonomije. To ta ono uredništvo še dalje prejema v škatljah po poŠti posebue eksemplarje hroščev za dnevne novice. Snuje se delniška družba z večjim kapitalom za rafinerijo kebrovegl jnoja in kokošje piče. Pod Vodnikovim ko stanjem je baje na dan razglasa završalo, ker se je razširila vest o mobilizaciji »tretjega korac, ki naj bi z rjuhami, palicami in žaklji pokrenil pravcato ofenzivo zoper hroščev rod. Pa je stvar seveda padla v vodo, ker za mobilizacije vobče nema kredita. Ampak so ljubljanske kebrovske anekdote tudi nesramne. Saj se človek ne bo več smel ganiti iz Ljubljane! Če greš na nedeljski izlet z nahrbtnikom in cepinom, boš v zobeh, da greš na kebrovsko patruljo. Niti čestitim ljubljanskim Nimrodom ni prizane-šeno in jih obkroža zlobni slove?, da hodijo svoje revirje hroščem nastavljat limanice, ker je strelivo vendarle predrago. Kajpre-vidnejši pa neki propagirajo, da je letos j treba pustiti hroscevo zalego v miru: naj se I zaplodi, da bo lov čez tri leta, ko se hrošče-va sezona obnovi, neprimerno enostavneje i in plen stokrat izdatnejši. Pa še nekaj: res je sedanja vlada lovska vlada iu bo morda dala kake posebne nagrade za rekordno Število polovljenih hroščev. Ali čez tri leta bomo morda imeli pravo seljaško vlado, ki bo za pokončevanje hrošča razpisala ne samo razglas, marveč zakon in pravilnik in mastne dnevnice in morda tudi ordene! JČaj bo kakorkoli, eno je pa gotovo točno: da je letošnje slabo vreme v veliki meri omejilo delovanje hroščev. Slana jih je tako premrazila, da so kapali z dreves in da ?o njihovi zasledovalci, ki najraje zjutraj in zvečer postopajo po Tivoliju, odtam pa h Čadu, škodoželjno prepevali: — Men' je le za kebre moje, če jih slan'ca pomori . . . In še eno moramo ugotoviti, kar daje največ snovi za kebrovske dovtipe, pa je samo na sebi žalostno in pohujšljivo. Ljubljančani ljubijo deminutive in pravijo hroščem keberčki. Zamislite si, kako lahko pride do fatalnih zamenjav, ako v ljubljansko javnost trešči razglas: — Pokončajte hrošče! . . . kar se v ljubeznivi ljubljanščmi, ki pravi pi-akru lonec glasi tako nekako: I — Ferdirbujte keberčke! . . . Slišite, to je skoro barbarizem t Ljubljanski keberčki imajo sezono vse leto, ne pa samo v maju. Pozimi brenčijo na plesih, spomladi in preko leta pa na promenadah. Da, tudi v Tivoliju jih najdete, Še prav »elo. Pri sportu, pri veselicah, pri šmarnicah, v kinu. In za te keberčke razglas kratko in malo ni na mestu, je deplasiran. V časi se je reklo: Kdor s pohujšanjem okoli hodi, bo s pohujšanjem okoli doprinešen. Kdor ljubljanskih keberčkov ne pusti v miru, bo od njih obdeJan, da bo kihal. Razglas torej glede ljubljanskih keberčkov ni na mestu, a nekateri dovtipi so posrečeni, samo mi jih ne bomo reproducirali. Dovolj, da beležimo ljubljansko idilično s 1: medtem ko drugod govorijo o Lindberghih. o velikem sportu iu težki politiki, se Ljubljančani prav prisrčno razgovarjajo o kebrili iu kebrčkili. Prav je tako. Posebno zadnje dni, ko imamo zopet krasno vreme, je pri nas tako lepo na svetu, da bi se Človek rai pisal za Kebra, še enkrat preživel mladost, nato pa legel v jamo in bi dal napisati na ploščo kakor dolenjski muzikant: — Tukaj počivajo kosti in rebra ranjke-ga godca Janeza Kebra. V maju je pomlad pri kraju. Mineva tudi sezona kebrov iu bomo o njihovi letošnji pogibelji brali uradne statistike. Gremo v poletje, ko bodo v medi metuljčki in komarji. ____...... _ ,, i * Toaleta gospodične Ide Naša včerajšnja beležka o odhodu gdč. ide Kravanja v Berlin je v Ljubljani vzbudila senzacijo. Posnemajo jo tudi zagrebški listi, ki dostavljajo, da bo gdč. Štefica Vidačićeva sedaj imela v Berlinu tovarišieo iz domovine, a obenem tudi konkurentni jo. Naša želja jc, da bi konkurenca obeh mladih in lepili filmskih kandidatinj vodilo k uspehu in karijeri. Da ustrežemo povpraševanju glede lepotne nagrade, ki je bila gdčni Idi . poklonjena po lepotnem tekmovanju našega lista, naj navedemo, da je bila od modnega ateljeja Marije ŠarČevc obljubljena toaleta izročena gdč. Idi nekaj dni pred odhodom. Toaleta jc prvovrstna kreacija, da jo je vredno omeniti. Model je iz čipk, v bistvu preprost, a obenem nad vse eleganten in efekten. Na koralno rdečem krepu de chinu srebrno siva Ieskeča čipka. Fazona je ravna, bluzasta: rokavi dolgi, zvortčasti, izrez okrogel. Okrog pasu koralno rdeč ozek svilen trak iz ripsa, zavezam ob strani v pentljo. Toaleta dela čast renomiranemu ateljeju gdč. Marije Šarčeve. Pozna jo. 2ena (svojemu bolnemu možu): Tu imaš svoja zdravila! V eni uri jih moraš zopet vzeti. Jaz grem sedaj za pet rnimit k sosedi. On: Hm, kdo pa mi bo dal čez eno uro zdravila? » To in ono Tako je, če človeli kar čez noč zasloni Lindy pred poletom v Ameriki. — Prevelika slava ni dobra. — Siromak zdaj niti pri jedi nima miru. - Vse mu ponujajo zastonj. Kapitan Lindbergh je še vedno junak dneva. Inozemski listi mu posvečajo obširne članke, v katerih beležijo vsako najmanjšo podrobnost iz njegovega življenja? zlasti pa vse, kar je v zvezi z njegovim epohalnim poletom Čez Atlantski ocean. Saj pa tudi ni čuda, kajti Lindbergh je nastopil naporno aračno pot iz Newyorka v Pariz v trenutku, ko je stala moderna avijatika pred žalostnim dejstvom, da sta dva njena odlična predstavnika v boju z elementarnimi silami iagubila življenje. Pred startom se je odpeljal Lindbergh še na Coney Island, kjer je poselil kino. O svojem namenu je obvestil samo predsednika družbe, ki izdeluje letala tipa »Ryan&. Toda po Newyorku se je kmalu raznesla vest, da nastopi drugo jutro odločilni trenutek. Lindbergh, znan v Ameriki pod imenom sLin-dy<, je prispel na letališče zgodaj zjutraj, Pred poletom je pojedel samo košček kruha a šunko. Kmalu po njegovem prihodu na letališče je začelo deževati. Policija, je imela obilo posla, da je potisnila množico radovednežev s travnika, kjer je bil določen atart. Mehaniki so delali s polno paro in samo Lindbergh je bil v hangarju popolnoma miren. Ne da bi trenil z očesom, je gledal, kako so vlekli letalo iz hangarja čez kraj. kjer je doživel kapetan Fonch na letalu Si-korskega krah. Okrog Lindbergha se je zbrala imenu Luckv (Srečni). Tik pred startom je Lindbergh vzel mačko iz letala in jo pustil doma, boječ se, da bi med poletom ne zmrznila. Ob 7.30 je zlezel Lindbergh skozi odprtino v letalo. Gledalcev se je polastilo silno razburjenje. Ženska srca so se že pred startom vnela za smelega letalca. Američanke naziva jo Lindbergha >zračni Rudolf Val en t i nor in sicer po pravici, kajti letalec je lep fant, visoke, vitke ]K>stave, rdečkastih las in plavih oči. Na njegovem obrazu igra vedno smehljaj. V letalo so mu položili hrano za tri dni — tople čokolade v termo-steklenicah, vake in primerno zalogo sveže vode. Poleg hrane je vzel s aeboj samo kavčugast rešilni pas in masko s kisikom za polet v najvišjih zračnih plasteh. Čim je stopil v letalo, se je obrnil k svojim prijateljem iz St. Luisa, ki so financirali njegov polet, in dejal: Bodite brez skrbi! Jutri bom v Parizu živ in zdrav! Ko so mehaniki zavrteli propeler, je nastala met gledalci grobna tišina, šef newyorske policije je stisnil letalcu roko. rekoč: — Well, dragi mladenič, ako se srečno vrneš, ti pri redimo navdušen sprejem! — Nu, dragi šef, je odgovoril Lindbergh, — ko ležem v lole mašino, se mi zdi. kakor bi lezel v grobnico! Ako v Parizu srečno prilezem iz nje, bom kakor jetnik, ki so Lr;'. pomil ostili. Tisti hip so zabrneli motorji. Iz letala se je pokazala Lindberghova roka, mehaniki so odstranili kline in letalo se je dvignilo. Lindbergh je star 23 let. Njegov oče, rodom Šved, je umrl leta 1924. Mati je učiteljica kemije na višji dekliški soli v Detroitu. Mladi pilot je opozoril javnost na;^e lansko je^en, ko je kot poštni pilot skoči J s padalom iz letala in rešil dragocene pošiljke, da niso zgorele. Včasih slavnemu človeku njegova .»lava povzroči tudi dosti neprilik in skrbi. Tako se godi sedaj tudi Lindberghu. Saj ne more v miru niti pojužinati. Komaj je načel v torek na pojedini v American Clubu jajce a la russe, ko se pojavi sluga z vestjo, da je nevarnost velika, da bi množica vdrla v hotel, ker se še ni letalca nagledala. Slavni pilot je moral jajca pustiti in se prikazati ljudstvu. Tudi pečenke ni mogel pojesti. Neprestano se je moral podpisovati. Ko je pokusil ledeno kavo, je vstopil nenadoma general Gonraud; 800 gostov se je dvignilo in vzkliknilo v pozdrav junaškemu generalu. Gonraud je objel Lindbergha. klici »slava< so doneli in medtem *e je ledena kava stopila. Potem pošta. Ameriško poslaništvo prejme vsak dan dve do tri vreče pisem in do 3000 telegramov za Lindbergha. Meti temi je 200 podpisanih z imenom Lindbergh. Vsi Lindberghi celega sveta čestitajo Lindberghu. Izdajajo se za njecove bratrance, nečake itd. itd. — Nisem vedel, da imam tako mnogoštevilno sorodstvo ie smeje izjavil junak dneva. Posebni tajniki odpirajo pisma in jK>roča-jo o vsebini Lindberghu. Nešteto ponudb vseh vrst je dospelo. Dva pariška hotela nudita letalcu prehrano za vse življenje. Neki krojač bi ga rad do smrti zastonj oblačil. Angleži, ki so bolj praktični, mu ponujajo horendne vsole za turneje * predavanji, v avijonu ali v Mu?ic-hallih — Je še čas. pravi Lindbergti in iwlb:j:i vse ponudbe. Deset ameriških mest mu je ponudilo krasno vilo z vrtom in vso opremo po povratku r Ameriko. Neko mestece v Long-Islandu je dodalo: — Ne bo vam treba ostati vedno v našem kraju, zahtevamo samo. da pridete k nam le od časa do časa. Junak tudi ni mogel mirno govoriti s svojo materjo. Slišal je njen glas po radiju, vendar besed ni razločil. Samo materine besede: — Tukaj je krasno . . .. je dobro razume! in srečni sin, ki se vedno smehlja, se je ob-teh besedah še slajše nasmejal in solze so mu stopile v oči. Ko je pristal na letališču v Parizu, 90 bile pr\e besede, ki jih je spregovoril: — Prišel sem. dovršeno je. Drugi pa trde. da je vprašal: — Je-li to Pari//? Prva beseda, ki jo »pregovori zmagovalec oceana po dovršenem letu, je zgodovinske važnosti in neka priča trdi, da so bile prve lelalčeve besede: — Jaz sem Charles Lindbergh. Urednik »Malina< je o leni vprašal letalca, ki mu je pritrdil, da je res spregovoril te besede po izstopu iz monoplana. Pa zakaj? je nadaljeval urednik. — Bal sem se da bi mislili, da je kdo drugi, je odgovoril smeje Lindbergh. Kes je, da v soboto ni bilo mnogo ljudi, ki so preleteli Atlantik. Toda Lindbergh je skromen junak. Danes namerava poleteti Lindbergh v Brusel, v pondeljek pa dalje v London. Kako dolgo ostane v Angliji, še ni znano. Doslej ni sprejel nobenih obveznosti, ker se hoče čim prej vrnili v Ameriko. Vse ponudbe, združene i ogromnimi honorarji, je odklonil češ, da ni poletel radi denarja, marveč samo kot športnik. Z večjimi poleti bo Lindbergh nekaj časa odlašal. Neki novinar je v pogovoru z njim pripomnil, da se je javnost čudila, da je bil za polet tako slabo opremljen- Nato je Lindbergh odgovoril, da so mu instrumenti popolnoma zadostovali. Imel je dva kompasa in vsakih 100 milj je korigiral smer svojega poleta. Ko je prvič zagledal pod ^eboj kopno, je bil oddaljen 3 milje od kraja, ki ga je na zemljevidu označi kot točko prileta nad suho zemljo. * Po Ne\vyorku se je raznesla te dni vest o novem poletu čez Atlantski ocean, in si* cer na progi Xewyork*BerIin. Lewin, ki fi* nancira Chamberleinov in Betraudov polet, je izjavil zastopnikom tiska, da bi po Lind* berghovem uspehu ne imelo smisla poleteti znova iz Newyorka v Pariz, pač pa se pri* pravlja polet NevvvorksBerlin ali Newyork« Rim. Letalec Bvrd pa hoče kljub Lind* berghovemu uspehu poleteti v/. Newyorka v Pa ti7.. N0GAV1 CE Milit ALS 4 najbolj Je, naj tr-pežnejše. Zato najcenejše Grozna nesreča na pašniku Stara mina raztrgala pet dečkov. V vasi Nemcička pri Znojmu. blizu avstrijske meje se je pripetila te dni strahovita nesreča. Mladi pastirčki, šoloobvezni otroci, ki so čuvali živino na občinskem pašniku, so našli tam neko pločevinasto škatljo. Skušali so jo odpreti, pa niso mogli. O najdbi so pripovedovali tudi doma in nekdo se je spomnil, da bi mogla to biti vojaška mirta, ki so jo bržkone po naključju pozabili vojaki o priliki velikih vežb. ki so sc vršile nedavno v tamošnji okolici. Zadeva je bila prijavljena občini, a neki občinski očak, ki je bil odposlan na pašnik, da stvar preišče, je brezskrbno sunil z nogo zarjavelo škatljo in podal poročilo, da gre morda za kako staro mino izza svetovne vojne, ki pa ni več nevarna. Stvar je potem zaspala in nihče se ni več brigal za to zadevo. Otroci, ki jih nihče ni opozoril, kako nevarna lahko postane taka škatlja, so se brezskrbno igrali z njo, razbijali po nji in jo premetavali. Končno pa se je eden spomnil, da bi bilo dobro, če bi jo odprli in preiskali njeno vsebino. Res je neki pastirček prinesel z doma dleto in kladivo in vseh pet je tiščalo glave skupaj, ko se je najmočnejši med njimi spravil k delu in začel »strokovnjaško« odpirati in razbijati po Škatlji. Nenadoma pa je nastala strahovita eksplozija, tako. da so se stresle vse hiše v okolici in na najbližniih hišah popokale vse šipe. Ko se je dim razkadil in so prihiteli prestrašeni ljudje s polja na pašnik, so še le spoznali kako lahkomiselno so ravnali, ko »škatlje« niso pravočasno odstranili. Mina je namreč eksplodirala in dobesedno raztrgala vseh pet dečkov. Pri eksploziji sta bili ubiti tudi dve kravi, ostala živina, ki je bila na paši. pa je bila težko ranjena, da so jo morali na mestu zaklati. Oblasti so uvedle preiskavo Župan občine, ki je postopal tako malomarno in ni prijavil zadeve vojaški oblasti, da bi mino odstranila, pa se bo moral zagovarjati še pred sodiščem. Za poletne obleke n.ijkrasnejša. moderna. lahka sukna boste kupili najbolje pri tvrd ki DRAGO SCHVVAB - LJUBLJANA. Sin proti očetu General Čankajšek je vodja kitajskih upornikov. Do nedavnega je bil ponos in nada ruskih komunistov, ki so ga poveličevali kot bodočega kitajskega Lenina. Toda njihove nade se niso uresničile. Naenkrat je obrnil Oankaj-šek plašč po vetru in pokazal boljše-viškim agentom hrbet. Pridružil se je voditeljem kitajskega nacionalističnega pokreta in začel neusmiljeno preganjati boljševike. Buržuazni Pavel ima pa sina, ki je slušatelj boljševiške univerze v Moskvi. Ta sin je že opetovano vodil po moskovskih ulicah bol iševizi rane so rojake in klical ž njimi 'Doli Cankajšek! Smrt izdajalcu kitajskega proletarijata«! Na boljševiške množice je napravil ta nastop sina proti očetu najgloblji vtis. Da izve ves svet, da so velike ideje več kakor sinova ljubezen do očeta, so mladega kitajskega študenta v Moskvi pregovorili, naj napiše svojemu očetu odprto pismo, v katerem se odreka očetove ljubezni. In res je mladi ČankajŠek napisal očetu pismo, v katerem pravi: — Nedavno sem ti pisal pismo. Ne vem. da-li st ga dobil. Od tistega časa se je zgodilo marsikaj, kar potrjuje moje nazore Rad bi ti poklical v spomin besede, ki si jih spregovoril nekoč in ki se jih menda več ne spominjaš. Dejal si. da si pripravljen umreti za revolucijo. Zdaj mi je jasno, da so ti interesi revolucije deveta briga. Tvoje besede ponavljam zdaj sam. Pripravljen sem umreti za revolucijo in ker nočem postati izdajalec proletarijata, izjavljam, da je med nama kot očetom in sinom vse končano Ne priznam te več za svojega očeta Ti si obrnil revolucionarnemu pokretu hrbet, jaz pa hočem ostati dosleden revoluciionar Morda mojega pisma ne boš hotel čitati, toda primoran sem napisati sa. ker bo to moje zadnje pismo. Tovariši v Moskvi me često vprašujejo, kakšno je moje raz- merje do četa. Odgovarjam jim: Ako bi bil moj oče revolucijonar, bi bil moj tovariš. Ker se je pa pridružil protire-volucijonarj^m, je postal moj najhujši sovražnik. Najini interesi se križajo, najina pota gredo narazen. Med nama kot očetom in sinom ie vse končano. Tudi če bi te še kdaj v življenju srečal, bd se spogledala samo kot največja sovražnika Turški Hamlet Stambul je doživel v aprilu veliko senzacijo — prvo turško vprizoritev Shakespearjevega »Hamleta*. Najboljši turški igralec Ortogrul Muhasin beg. ki je bil več let zaposlen v Nemčiji kot filmski igralec, je po povratku v domovino sklenil prevesti Hamleta in ga "vprizoriti v lastni režiji. Svoi načrt fe kmaiu izvršil. Turški listi so dolgo pripravljali občinstvo na premijero kot na velik umetniški dogodek. Prinašali so obširne članke o Sheakespearjevem življenju in pisali o popularnosti njegovega dela po vsem svetu. Na vseh vozalih so bili nabiti veliki plakati, ki so naznanjali, da se Hamlet kmalu pojavi na odru. Premijera je dosegla sijajen uspeh, kljub temu, da večina gledalcev globljega jedra igre ni razumelo. Na občinstvo je najbolj vplival duh Hamletovega očeta, ki je bil označen na sceni samo svetlobno. Z vesel i eni je občinstvo sprejelo na odru prave Turkinje kot igralke, ker je videlo v tem dokaz, da je nova Turčija temeljito obračunala s starimi predsodki. V prejšnjih časili so bile namreč ženske vloge na turških odrih v rokah armenskih igralk. Občinstvo je sledilo vprizoritvi Hamleta z veliko napetostjo. Prizor, ko zada Hamlet morilcu svojega očeta smrtno rano, ie sprejela publika z nepopisnim navdušenjem. Tatvina kot sport Madžarska prestolica je te dni zopet doživela zanimivo senzacijo. Na eni najprometnejših cest sta dva stražnika na konjih preganjala begunca, ki je tekel, kar so ga nesle pete tako, da bi delal čast tudi najboljšim tekačem. Po dolgem preganjanju so moža s pomočjo pa-santov ujeli in ga prignali na kriminalni urad. Vzrok nenavadnega dogodka, ki je vzbudil precejšnjo radovednost številnih pasantov, je bil nastopni: V neko elegantno trgovino sredi mesta sta bila zaporedoma izvršena dva vloma. Vlomilec je razbil šipo izložbenega okna in pobral, kar mu je ugajalo. Po drugem vlomu se lastniku ni zdelo več vredno, da bi nadomestil razbito šipo z novo. pač pa je k odprtini pristavil večjo kaseto. Pred tremi dnevi se je pred izložbo ustavil majhen in Čokat mož, ki je nekaj Časa ogledoval pisane svilene žepne rutice, nato pa bliskoma odrinil kaseto, segel v izložbo po rdeče modri rutici in sc v naslednjem hipu pognal na mimovozeči tramvaj. Tatvina pa je bila opažena, neka prodajalka je skočila na ulico, pričela kričati na pomoč in v naslednjih trenutkih se je začela omenjena dirka po budimpeštanskih ulicah. Zasačeni uzmovič je na policiji izjavil, da je žokej Ludvik Altmann. Policijski uradnik mu sprva ni hotel verjeti, kajti Altmann je najpopularnejši športnik v Budimpešti in je že neštetokrat triumfiral tako v domačih, kakor tudi v mednarodnih konjskih dirkah. Se Ie, ko so nekatere priče potrdile, da je mož res Altmann. ga je pričel uradnik zasliševati. Žokej je nekaj časa odgovarjal na stavljena mu vprašanja, ko pa je opazil odprto okno. se je kakor maček pognal skozi odprtino in skočil iz L nadstropja na ulico. Naglo se je pobral in tekel, kar se je dalo. Pričela se ie nova gonja, pri kateri so sodelovali policisti, vojaštvo in publika. Vse je bilo prepričano, da preganja policija težkega zločinca. Spretnega ter navihanega lopova so kmalu zopet ujeli. — Čemu ste skočili skozi okno? ga je vprašal komisar. — Oprostite, jaz sem športnik in okno ie bilo kot nalašč nastavljeno za skok. Skušnjava je bila taka. da se ji nisem mogel upreti. Moje življenje je sport in sport bo tudi moja smrt. Verujte mi. da sem tudi tatvino izvršil zgolj iz športne strasti. Uradnik tega ni hotel verjeti, toda žokej je privlekel iz žepa rdečemodro svileno rutico, ki jo ie ukradel. Rekel je: — Rutica je imela barve, s katerimi sem že tolikokrat triumfiral in nisem mogel odoleti želji, da je ne ukradem. Policijski uradnik, ki je bil mnenja, da žokej laze in ni imel smisla za športne trofeje, je Altmanna vtaknil v zapor. Ce bo pa s tem budimpeštanska jav» nost zadovoljna, je drugo vprašanje. Italijanska madame de Thebes Plemiška, politična, zlasti pa veriž-niška Italija žaluje nad izgubo svoje moderne Pythye. svoje madame Thebes. Pravo ime te najzanimivejše in najčudovitejše ženske v rimski povojni družbi v širši iavnosti še danes ni znano. Nastopala je pod imenom oontesa Aurelia. Stara je bila 70 let in trdila je. da je vdova po Iivornskem grofu Ga« brielliju. Aurelia so jo nazivali zato. ker je imela navado nositi na sebi vse dragulje v vrednosti več milijonov lir tako. da je tudi na zunaj kazala svoje proro-ške sposobnosti. Zagonetna dama je bila učenka slovite rimske vedeževalke Ane d'Amico. Pred vojno je živela v Parizu, kjer pa ni mogla uspešno tekmovati z znamenito madame de Thebes, dasi je tudi ona imela bogato klijentelo. K nji so zahajali ugledni politiki, ženini in neveste, ve-rižniki in drugi lahkoverneži. ki so pričakovali, da jim pove bodočnost. V Rim je odpotovala med vojno, da posveti kot dobra patrijotka svoje vedeževalske sposobnosti domovini. Kmalu je postala najznamenitejša, pa tudi najbogatejša žena v Rimu. Ordinacijske prostore si je uredila po vzorcu največjih zdravniških avtoritet v ulici Via Pontefici. Imela je elegantne sobane za običajne klijente in druge za posetnike. ki so hoteli ostati neopaženi. Elegantna, razkošno oblečena italijanska vedeževalka je bila zaposlena od jutra do večera. Poznala je dobro psihologijo svojih klijentov. na katere je vplivala takoj pri vstopu v sobo. Vhod v njeno stanovanje so zakrivale črne zavese, tla so bila pogrnjena s temnimi preprogami. Recepcije ali ordinacije so bile nekaj posebnega. V elegantni obleki, vsa v draguljih je sedela vedeževalka na ogromnem Črnem prestolu in sprejemala posetnike kakor kraljica. Klijenta ali. kakor je sama imenovala žrtve italijanske lahkovernosti, pacijenta, je posadila za dolgo mizo, pokrito z zelenim suknom. Na mizi je ležala kovinska lobanja, ki se je baje ob.prihodu vsakega klijenta srdito zarežala. Potem se je pričela produkcija. Grofica je najprej premerili posetnika od nog do glave, potem sc jc ozrla, kakor da išče kak aparat, s katerim bi iztrgala bodočnosti njeno tajno. Razmišljala je, da-li ji bo pomagal pri tem črni maček ali razne slike na stenah ali pa poteze na posetnikovih rokah, ki jih je študirala skozi ogromno povečevalno steklo. Nato ie zatisnila oči ter vedeževala. kar je mogla in hotela. Redko se je pripetilo, da bi jo kd<"> vprašal, koliko znaša honorar. Bogataši, plemiči, vojni dobičkarji, verižniki. gospodje in dame iz odlične italiianskc družbe so jo obsipali z vsem, kar so imeli. Cesto pa tudi s tem. česar niso imeli. Ko je Aurelia napovedala smrt cesarja Franca Jožefa in tragično usodo ruskega carja, je njeno ime še bolj zaslovelo. Ni bilo skoraj tuje posetnice Rima, ki bi se ne zglasila pri znameniti vedeževalki. Ohn je zazvonilo Ave Marija, je Aurelia končala ordinacijo. V razkošnem avtomobilu se je vozila po zgodovinskem Corso Umberto in kazala mimoidočim bogastvo svojih draguljev. Razume sc, da je bila navdušena fašistka. V pogovoru z urednikom »Po-polo di Roma« je primerjala Mussoliniji z Napoleonom. O nji se ve. da je po umoru posl. Matteottija širila med rimskim ljudstvom propagando za fašizem. Zapustila je ogromno premoŽenje. Njene ordinacijske prostore je rimska policija zaprla in zapečatila. Zdaj iščejo lahkoverneži novo vedeževalko. kajti Italijani življenja brez takih srednjeveških pojavov ne morejo misliti. „UMAG0" pri Trstu (Istra) Hotel-pension „ROMA" Le/i na morju. Najugodnejše okrevališče. — Peščena obal. — Prvovrstna dunajska kuhinja, zmerne cene. — Prospekti. Jean Albert: Igla Baš ko so se oblačili in hoteli zaou-stiti po končani predstavi ložo. je Tere-zinka nenadoma vzkliknila: — Oh! Moja igla! Kje je moja igla? Z drobnimi prstki je tipala po vozlu svilenega šala. kamor jo je malo prej zataknila in kjer sta sc šc dobro otipali vdolbini. — Izgubila sem iglo! Gospod Karič je hotel biti kljub svoji rejenosti uslužen. S težavo se je sk1o-nil k tlom in iskal izgubljeno iglo. — Ni je nikjer! je izjavil končno in se zopet zravnal. Terezinka je počila v jok. — Sigurno mi je padla na tla. Saj mora biti nekje tukaj! je pripovedovala med krčevitim ihtenjem. _V tem slučaju se bo sigurno našla. Vratarka jo bo shranila in nam jo jutri vrnila. Bodi brez skrbi, — jo je skušal miriti. _ Prave smaragde? Misliš? To bi bilo zares čudno! Gospod Karič je komaj zadržal smeh, ki mu je silil na ustne. Malo ic manjkalo. da se ni izdal in svoji ženi dopovedal, da ni nič lažjega na svetu, kakor napraviti »dragocen« nakit iz ponarejenih, pobarvanih kamnov. In tudi ta izgubljena smaragdna igla, ki jo je pred pol leta poklonil svoji ženi za rojstni dan, je bila čisto navadna, dasi vsekakor dobro uspela imitacija. A tega ji vendar ni mogel priznati. — Moja lepa igla je izgubljena! Nikdar več je ne bom videla! — je tarnala neprestano in si brisala solze, ki so se kar po vrsti prikradle iz lepili oči. — Nikar ne žaluj — jo je tolažil gospod Karič. — Jutri, predno grem v banko, stopim sem v gledališče in povprašam, ali so jo našli. Ko je naslednjega dne opoldne stopi! v obednico, je moral na ženino vprašanje priznati, da je bilo vse povpraševanje v gledališču zaman. Nihče ni našel izgubljene igle. — Saj sem vedela, da je vse zaman! — je nekoliko prezirljivo pripomnila ga. Terezinka na moževo izjavo . — Zato sem pa za vsak slučaj telefonično naročila neki agenciji, da izgubo igle javno objavi in obljubila najditelju veliko nagrado. — No, koliko pa si mu obljubila ? — Pet tisoč dinarjev. — Pet tisoč dinarjev??! Da. smaragdi so bili divni... Jaz te nisem niti vprašala, koliko si dal zanje ... Toda sigurno so vredni svojih štirideset bankovcev ... — Po deset dinarjev — je v dnini pristavil sam zase g. Karič, ki ga je ob misli na pet tisoč dinarjev za navadno imitacijo oblival znoj. In bilo je res pričakovati, da bo njegova žena prvemu, ki ji prinese ničvredno iglo, brez co-misleka izplačala pet tisočakov. Pe: tisoč dinarjev za nakit, ki ni vredni riti dvajseti del te vsote. Bil je skraini čas. da to za vsako ceno prepreči — Človek vedno greši. kada. hoče pri ženskah štediti — je premišljeval na tihem. — Človek nikoli ne ve. kako ženske računajo, a fakt je, da te v vsakem slučaju oskubejo... Vsekakor ne preostaja drugega kot da nemudoma sam nadomestim izgubljeno iglo. Toda ."k/at bom pametnejši in bom kupil res prave smaragde. — Rečeno — storjeno. G. Karič je takoj po obedu stopi! k draguljarju, staremu znancu in prijatelju, ki mu je z garancijo in po avtentični fakturi ocenjeno prodal lepo zbirko pravih smaragdov, vdelanih v krasno igio. Na-to je stopil v banko in poklical svojega slugo: — Ali vidiš to iglo? — Da gospod! — potrdi sluga, ki ,e zvedavo zrl na prekrasno ^e blesteči nakit. — No. dobro. Storiš ve *ko uslugo, ako takoj slečeš livrejo. Na ta odneses to iglo na naslov, ki ti ga označim. Tam poiščeš gospo Karič... — Gospo Karič? — Da!... Ni ti treba tako neumno buliti oči! Pošiljam te na svoj dom. Ne zahtevam, da razumeš, pač na meras ravnati natančno do mojih navodilih — Da, gospod, potrudim se ... — Ko prideš tja. porečeš ospe: Milostiva, evo vam vaše igle, ki ste ;o izgubili. Jaz sem jo našel in var:» jo vračam. — Gospa ti da pettisoč dinarjev. Ta denar prineseš potem 'iieni. Razumeš? — Da. gospod. — Petsto dinarjev bo vojih. ako stvar dobro urediš. — 0 gospod name se lahko zanesetc. — je hitel zatrjevati sluga :n sc nemudoma odpravil. Ko ie odšel, da Izvrši nalog, se 3e gospod Karič pomiril. Sedel 'e k svoji mizi in začel proučevati borzna poročila. Med številkami in beležkami pa fi neprestano mislil na svojo ženo \a na svojo premetenost. Nenaden povratek sluge ga je predramil iz zamišljenosti. — No. kako je? Ali si se ravnal po mojih navodilih? — Zalibog. gospod, bil sem prepozen. Nesreča, toda ne po moji krivdi! — Kaj? Kako? Kaj ie rekla gospa Karič? — Rekla mi je, da ji je že takoj po obedu nekdo vrnil izgubljeno iglo ter da mu je izplačala pettisoč dinarjev, ki jih je obljubila. Gospod Karič se ni mogel zdržati. Krepka kletvica mu je ušla skoraj nevede. — Toda kaj ti je rekla, ko si ji pokazal iglo, ki sem ti jo izročil? . — O, nič kaj prijetnega! Vzela je iglo v roke, jo pogledala, nato pa primerjala z ono. ki jo je imela zataknjeno pod vratom ter me nahrulila: Kar pojdite vi in vaša igla! Kaj pa pravzaprav mislite o meni?... Kdo pa si je dovolil z mano tako šalo! Ali mislite, da bi jaz sploh nosila tako čisto navadno imitacijo... Kako je postala Ljubljana bela 30 kranjski deželni odbor nasprotnik samoslovenskih javnih napisov v Ljubljani. Dr. I vas Tavčar je na seji obč. sveta dne 18. septembra 1894 v imenu pravnega odseka predlagal priziv na upravno sodišče proti sramotnemu odloku deželnega odbora, ki je prepovedal sam osi o venske ulične napise. «rNašli so se slovenski možje, ki so se zagrizli v meso slovenskega naroda ter so v dogovoru z vlado storili vse. da se ljub* Iransko mesto tudi v bodoče ohrani v spo« nah nenaravnega in sramotnega nemskui taxjenja!» je poročal dr. Tavčar. »Občinski svet prepušča sodbo prihodu j osti. ki bo o deželnem odboru še ostreje sodila, kakor sodi sedanjost...* Kdo so bili 1. 1894. kranjski deželni od« boraiki? — Glavar je bil Oton Detela, čJa* si p* Ivan Murnik. dr. Fran Papež, dr. Adolf Schaffer in dr. Josip Vosnjak. Samo Mur* nik in dr. Vošnjak sta bila odločno za sa* moslovenske napise, ostali trije so glasovali sa raz veljavi j en je sklepa občinskega sveta. Ti trije: Detela, Papež in Schaffer so si do* mišljevali, kakor je rekel dr. Tavčar, da so modre j Si od vsega občinskega sveta, da so pravi in edini gospodarji Ljubljane in da je celo dunajsko c. kT. upravno sodišče podrejeno narodnemu (1) deželnemu odbo* ru v Ljubljani!» — Ti trije deželni odbor* niki so pogazili občinsko avtonomijo in prepovedali samoslovenske ulične napise z ozirom na tujce, ki prihajajo v Ljubljano, a ne znajo slovenščine, dalje z ozirom na pravičnost napram nemški manjšini ter končno z ozirom na zemljiško knjigo in kataster, ki sta nemška! V istini pa je bila stranka Detel« in Papeža zvezana z nem&o ter je s političnega in strankarskega stali« šča pohodila narodna načela in mestne av» tonom ne pravice. Upravno sodišče je 8. maja 1805 priziv občine Ljubljane zavrnilo ter pritrdilo de* žel nem u odboru kot kompetentnemu višjemu organu, ki ima svobodno pravico, sklepe občinskega sveta uničevati! Ker so se med tem po ljubljanskih ulicah in hišah na levem bregu Ljubljanice že od* stranjevali nemškoslovenski napisi ter nabi* jali samoslovenski, je zdaj deželni odbor (Detela, Papež in Schaffer!) zahteval, naj mestni magistrat napise z izključno slovenskim jezikom tekom osmih texinov odstra* nt in nabije prejšnje javne napise! M agi* strat se je 14. junija 1896 zatekel k prora« Čupu, češ za nove napise ni denarja, ukazu deželnega odbora do konca leta torej ni mogoče ugoditi. In deželni odbor je dovolil, da se do 1. januarja 1897 odstranijo izključno slo« venski, a nabije jo novi dvojezični, slovcn* sko*nemški napisi. Občinski svet je na predlog dr. Tavčarja 3 julija 1894. še sklenil pritožbo na notra* nje ministrstvo zoper odlok deželnega pred« sexjstva z dne 27. junija, a pritožba je ostala nerešena, ker je — občinski svet ka* pituliral in naroČil dvojezične tablice. Ljubljano je J. 1895. presenetil usodni potres, župan Peter Graselli je 30. aprila 1. 1$°6 odstopil in novi župan Ivan Hribar je bil 7. maja 1896 izvoljen ter je 16. junija že posloval. 2e 25. oktobra 1S96 je župan Hribar naroČil v tovarni Iv. Stegmanna v Budje* jovieah hišne tablice s slovensko^nemskimi ngpisi ter je na seji občinskega sveta dno 2. novembra povedal: »Pri nas vladajo ab* normalne razmere, in ker so dvojezične na* pise zahtevali celo narodnjaki, se je župan moral ukloniti glede na znano razsodbo cežalnega odbora ter naročil table v obeh deželnih jezikih.* Dne 5. januarja 1897 >c občinski svet sprejel sledeči župan Hribarjev predlog: «£a ceste in ulice jc naročiti table in tablice. Ker vprašanje o javnih mestnih na* pisih. dasi je hodilo že vso insranČno pot, doslej vendar še ni rešeno, je želeti, da se mu da končna rešitev, ki odstrani vsako razburjenje, o katerem pa nečem preisko* vati. če je opravičeno ali nc. Taka rešitev bi bila, ko bi se določila oblika uličnim tablam in hišnim tablicam takšna, kakor j« prvotpa; glede napisov pa naj bi se ukrenilo, naj bodo na prvem mestu slovenski in na drugem nemški, in sicer slovenski v oni velikosti, v kateri so bili pTej nemški, nem« ški pa v oni, v kateri so bili prej slovenski. Vse nemškoslovenske in in samoslovenske ulične table in hišne tablice pa je nadome* stiti s slovenskončrnskimi Troske 3318 £ld. je bilo pokriti iz mestne blagajne.* Ljubljanski Nemci in nemskutsrji pa vendarle Še niso bij zadovoljni in so pisa* rili županu anonimna pisma, polna posme* hovanja in fanatizma. Ta pisma slovejo v prevodu n. pr.: »Kakšno korist bomo imeli, ako bodo napisi le slovenski? Kakšno škodo prma* šajo nemška imena? Ali bo kupčija boljša* prebivanje Nemcev v Ljubljani ugodnejše? Ali so stare, neanškoslovenske table izzvale epidemijo? Ali bodo redarji Nemcem pre* lagali slovenske napise? Koliko prihrani cbčina, ako odstrani stare in nabavi nove i.apise? Ali dobi magistrat nove slovenske napise od ČJehov kot i-arodni daT? Ali pride zato več tujcev k nam? Ali nas poslej manj pomre? Ali se s tem izpolnijo želje anarhistov in socijalistov? Mar bomo po* slej laže plačevali svoje dolgove, dobivali laže posojila in morda se poslej poženi več samcev? Ali bodo zdaj maše zastonj in se bo manj zvonilo? Morda zdaj ne bo nič več nezakoncev?? Ali bo večja družabnost v Ljubljani? Morda se zdaj odpravi javna razsvetljava in se zadovoljimo z mesečino? Ali se neha beračenje? Ako pa stare table ostanejo: ali se je nam bati, da izbruhne vojna in revolucija ali druga nesreča?« Tako se glasi duhovita nemška anonira« nost. »Eden za mnoge* pa je pisal: »Gospod župan! Vi ne ljubite svojega bližnjega Ica* kor samega sebe, ker ne priznavate enako* pravnosti jezikov ter dajete slovenščini prednost pred nemščino. To dokazujete s tem, da ste napravili ulične table z zelo vem lik trni slovenskimi, nemške pa s prav majh* nimi črkami. Ti napisi so Slovencem na ve* liko sramoto, ker ž njimi le dokazano, da smatrate Slovence za kratkovidne, Nemce pa za dalekovidne.* Velikost črk napisov ie izražala razmerje Ijublj. prebivalstva tako, da je bil slovenski napis proti nemškemu kakor 6:1. Toda proti tem napisom se niso bunili le Nemci ifi nemškutarji, nego tudi nekateri slaven-iki meščani, iz napačne le Slovencem lastne občutljivosti in sentimentalne pravicoljub-nosti, ki zaradi ljubega miru najrajši popu- ŠSa, pa se je dvignil odpor celo iz krogov občin, sveta! Bili so to predvsem — c. kr. Cinovniki... Toda odločno narodna večina ni odnehala. Hribar je ž njo določal na javnih sejah za predkraje, za Vodmat, Prule in druge nove ulice zopet le — samo slovenska imena. In čudno, nihče se ni pritožil. Tako je Imela Ljubljana kar troje vrst javnih napisov. L. 1899 bi se moral v Ljubljani vršiti shod Zveze avstrij. gasilnih društev. Ker pa je ljubljansko prostovoljno gasilno društvo uvedlo slovensko poveljevanje, je vodstvo Zveze shod odpoedalo. Ljubljansko gasilsko društvo je odgovorilo na to nemško nestrpnost s tem, da je povabilo k otvoritvi Mesln. doma hrvatska in češka gasilska društva. Župan pa je po dogovoru z obč. svetovalci dal tudi na levem bregu Ljubljanice nabiti s aru ©slovenske table. Ljubljanski pravi In lažni Nemci &o zdij vložili pritožbo na detel, vlado in dežel, odbor. A obč. svet je na seji 3. oktobra 1899 odobril nabitje samoslovenskih tabel ter sklenil naj tudi na desnem bregu Ljubljanice ostanejo samoslovenske table. Deželno predsedstvo je pritožnike llila, Dzimskega i. dr. zavrnilo na deželni odbor in pozvalo občino, naj si za sklep obč. sveta izposluje pritrdilo dežel, odbora. Magistrat je torej prosil dežel, odbor pritrdila in le glede na sestavo dežel, odbora pričakoval, da reši to vprašanje, kakor zahtevata korist in čast slovenskega naroda. Dežel, odbor pa se je proti sklepu obč. sveta in postopanju mestn. magistrata sam pritožil proti odločbi dežel, predsedstva na notranje ministrstvo in tako priskočil Nemcem in nemškufarjem na pomoč. Ministrstvo je seveda pritožbama ugodilo, a občina se je pritožila na upravno sodišče, ki pa je občino 8. marca 1901 zavrnila. Tako je bil deželni odbor večni zgagar. ki je bra- nil nemško stališče proti sloven. obč. svetu ljubljanskemu. Občinski svet se je moral iznova pokoriti ter je na seji 9. julija 1901 sklenil, da ss odstranijo ponovno sam oslov enski ulični na-pisi ter se nadomeste s alovenskonemškimi. Izrecno pa je naglaial teman, da bodi to stanje le za prehodno, kajti ne more si misliti, da bi se v slovenski Kranjski ne našel kdaj deželni odbor, ki izprevidi, kaj zahteva Čast sloven. naroda. Obč. svet torej ne bo miroval, dokler ne doseže odobritve sa samoslovenske ulične napise. Tako je moral mest. polic komisar Iv. Robida do 1. novembra 1901. pobrati vse samoslovenske napise. Poročal pa je, da je več posestnikov na Opekarski cesti, v Mahb in Velikih čolnarskih ul. in drugod ugovarjalo, da se tablice s samo slovenskim besedilom snemajo ter da ne bodo dovolili nabijati dvojezične tablice! Preprosti hišni posestniki v Trnovem so torej imeli več narodnega ponosa, nego nekateri slovenski deželni odborniki in obč. svetovalci. Fran Gorekar. Pisane zgodbe iz naših krajev Zanimiva razsodba radi pomlajevalne operacije. — Nepojasnjena smrt vojaka z bombo* — 400 letnica Subotice. — Glavni dobitki razredne loterije. — Umrljivost otrok v Sarajevu. — Parkrat smo že poročali o kurijozni aferi srezkega poglavarja Mihajlovića iz Požarevca, ki ga je obtožil veliki župan timoške oblasti, ker da je na lastno pest dovolil pomlajevalno operacijo z odvzemanjem žleze na smrt obsojenemu razbojniku Krajanu. Krajan ie bil po uspelem eksperimentu pomiloščen na 20 let ječe, MihajloviČ pa je bil — odpuščen iz državne službe. Domala celo leto se je vršila preiskava in afero je moralo rešiti upravno sodišče. Tožba, ki jo je veliki župan vložil proti srezkemu poglavarju MihajloviČu, je navajala šest disciplinarnih prestopkov. Predvčerajšnjim se je v Beogradu vršila razprava. V obrambo Mihajlovi-ča je nastopil tudi dr. Kolesnikov. ki je med drugim navedel, da je ohrabren z nepričakovano uspelo prvo operacijo izvršil še tri take operacije, ki so enako uspele. Imen pacijentov pa ni hotel izdati, ker smatra, da ga veže profesijo-nalna tajnost. Mihajlović sam se je zagovarjal, da justifikacije nad Krajanom ni mogel odrediti, ker ni imel na razpolago dovolj orožnikov. Ako pa je med tem Krajan sam privolil na eksperiment, ni bila njegova krivda. Razun tega smatra, da je kralj sam odobril Kra-janovo žrtvovanje za znanstveni eksperiment s tem. da je zločinca pomilostil. Že pred razpravo se je pojavilo interesantno vprašanje, ali se bo upravno sodišče smatralo kompetentno, da sodi Mihajloviča, ki je bil odpuščen iz službe ter je s tem prenehal biti državni uradnik. MihajloviS je sam insistiral na tem, da se izreče sodba, ter je predložil akt, s katerim je bil od strani ministrstva za narodno zdravje postavljen za upravnika državnega kopališča Soko- banjc. Upravno sodišče ie po vsestranskem pretresu izreklo naslednjo interesantno presodbo: — Upravno sodišče opušča disciplinarno preiskavo in sodbo, ker je bil g. Mihajlovič po naredbi notranjega ministrstva odpuščen iz državne službe. A upravno sodišče sodi po uradniškem zakonu samo aktivne uradnike, kazen pa. ki bi zadela Mihajloviča. bi bila manjša, kakor odpust iz državne službe. ★ V skladišču neboračkega bataljona pri Topovskih šupah blizu Beograda se je zgodila pretresljiva in doslej še nepojasnjena nesreča. Vojak Franjo \Vagner, doma iz Rume, ki je bil nameščen v skladišču, je neznano kje iztaknil bombo, ki mu je eksplodirala v rokah in ga vsega raznesla. V skladišču so bile razne vojaške stvari razun orožja. Od kod se je nenadno in tako usodno pojavila bomba je zagonetka cele tragedije. Vojak Wagner je bil vesel dečko, priljubljen pri častnikih in tovariših. Vsi smatrajo za gotovo, da je samomor izključen, a istotako tudi zločin. Komisija, ki izvršuje preiskavo, domneva, da je bomba še izza Časa svetovne vojne. Bila je nemškem vzorca. Gotovo jo ie našel v bližini kak vojak ter jo skril v skladišče, da bi jo ob času izročil svojemu poveljniku, a je na to pozabil. Našel jo je torej skladiščnik \Vagner in jo hotel iznesti na prosto, pa se je izpodtak-nil in ie bomba z udarcem ob betonirana tla eksplodirala in ga raznesla. Eksplozija je bila tako močna, da je popokalo zidovje, a ako bi se bila zgodila izven skladišča, bi bilo gotovo več žrtev. Mesto Subotica bo v letošnji jeseni proslavilo 4001etnico svojega obstoja in obletnico vladavine cara Jovana Nena-da. V to svrho je bil osnovan poseben odbor, ki je izdelal obširen program. Poleg svečanega odkritja spomenika, ki ga bo izdelal suboriški kipar Pera Pala-vicini. je na dnevnem redu cela vrsta svečanosti in slovesnosti. Posebna deputacija odpotuje te dni v Beograd, da povabi na proslavo kralja, zastopnike vlade in druge odličnjake. Razun tega bo občina povabila vsa jugoslovanska mesta, da pošljejo na proslavo svoje zastopnike. Subotica je kakor znano ena najbogatejših jugoslov. mestnih občin. Proslava bo rmela vsekakor velike dimenzije. Računa se, da bo na banketu, ki ga priredi mestna občina, nad 2000 udeležencev. ★ Zadnji dnevi žrebanja državne razredne loterije vzbujajo marsikateremu posestniku srečk upanje, da bo vendarle imel srečo in dobil če ne že glavni, pa vsaj drugi pomembnejši dobitek. Včeraj je bil izžreban prvi večji dobitek v tem kolu in sicer 800.000 Din. Ker pa je srečka razprodana v osminkah. bo vsak izmed njih dobil prav čedno vsoto 100.000 Din. Kdo so srečni dobitniki, še ni znano. Ugotovljeno je doslej le toliko, da jc bila ena osminka srečke prodana v ?u-botici, ena v Prištini, ena v Trogeniku. ena v Vrnjcih in ena v Zagrebu. Doslej se je oglasil edino le Josip Frankovič. železniški delavec iz Sarajeva. Frankovič je oče petih otrok in kakor vsi državni nameščenci, ne živi baš v najboljših razmerah. Človek lahko razume njegovo veselje, ko so mu potrdili vest. da je na njegovo četrtinko polovične srečke odpadlo 100.000 Din. Takoj si je izposodil denar in se odpeljal v Beograd, da na glavni kolekturi dvigne denar, ki mu bo baš sedaj, ko si namerava zgraditi lastni dom, prav dobrodošel. Sarajevske oblasti so ugotovile, da v zadnjem času umrljivost otrok, zlasti pa novorojenčkov v Sarajevu strahovito narašča ter da presega že 50 odstotkov. Naraščanje umrljivosti otrok je bilo v prvih povojnih letih splošen pojav kot posledica slabe prehrane in pomanjkanja. Toda zadnja leta je skoraj povsod opažati znatno zboljšanje. Zato je sarajevski pojav tem bolj zanimiv. Uradne ugotovitve pa tudi dokazujejo, da je mortaliteta posebno velika pri otrocih siromašnih staršev, kar je tudi povsem razumljivo. Nad 90 odstotkov siromašnih žen mora pomagati možu pri delu, da zaslužita oba skupa} vsaj toliko, da lahko sebe in otroke skromno preživita. Jasno je, da .so taki otroci večkrat lačni kot pa siti. Pred odhodom na delo podoji dete, nato pa ga izroči v varstvo kaki sosedi in še le zvečer, ko se mati vrne z dela. dobi dete zopet nekoliko mleka iz materinih prsi. Zdravniška veda pa dokazuje, da so otroci, ki trpe prve dni pomanjkanje na hrani, vedno slabotni in se torej ni čuditi, ako mortaliteta tako silno narašča. Drugi vzrok je iskati pri nezakonskih materah. Nezakonska mati v večini slučajev ni v stanju, da bi primerno skrbela za svoje dete in tako trpita mnogokrat mati »in dete pomanjkanje in bedo, ki ne ostane brez posledic za otroka. V veliki meri pa je vzrok tudi nepoučenost mater, zlasti onih iz siromašnejših slojev, ki jih tarejo izključno le skrbi za vsakdanji kruh in ki nimajo niti časa niti smisla za prosveto. Slične prilike vladajo skoraj po vseli večjih mestih in ni dvoma, da so tudi pri nas v veČini slučajev isti vzroki umrljivosti otrok, dasi ta morda procentualno ni tako visoka kakor v Sarajevu. Bilo pa bi vsekakor zanimivo in poučno, ako bi tudi pri nas kak strokovnjak posvetil temu vprašanju svojo pozornost. Velika javna telovadba srednješolskega dijaštva Spored telovadne prireditve dijaštva ljubljanskih srednjih sol je sledeči: V nedeljo dopoldne ob 9. skušnja dijakov nižjega in višjega oddelka na letnem teiovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Takoj po skušnji odidejo dijaki na določene prostore, da se po šolah formirajo v povorko, kj jo organizira jugoslovenska Matica. — Popoldne ob pol 3. se zbero dijaki nižjega oddelka, ki nastopijo pri telovadbi v svojih šolah in sicer v telovadni obleki, se formirajo v kolone pete ros tope o, nakar odikoraakajo takoj na KongTesiij irfc odikodar krene ob 3. povorka dijakov z \ orjaško codbo rta čelu oo ŠeJonbursovi ulici, Aleksandrovi cesti in Tomaoovi ulici pred I. drž. gimnazijo. Tu se formirajo kolone de sete ros topov. Dijakinje se zbero točn-> ob 3. na Velesejmu, dijaki višjega oddeika pa v istem času na dvorišču Narodnega doma. Začetek telovadnega nastopa bo točno ob pol 4. popoldme. Vršil se bo po sledečem sporedu: 1. Proste vade dijakov nižjega oddeika. 2. Proste vaje dajalkini nižjega oddelka. o. Igre dijakov. 4. štafetni teh (predtek). 5. Proste vale dijakinj višjega oddelki. 6. Proste vaje dijakinj I.. II. in lil. dr?, gtrm. (Posebna točka). 7. Staietni tek (finale). 8. Igre dijakinj. o. Proste vaje dijakov višjega oddelka Z.a zimagovalce v &;aietjnem teku 60 posebna darila, ki se jih bo razdelilo takoj po telemri. Vsi f>a dobe diplomo majske deklaracije. Telovadni nastop bo ob 5. Že končan in bo vsem dijakom in dijakinjam, ki se vozijo z vlakom, omogočena pravočasna vrnitev domov. Cejtjeno občinstvo opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. sedeži po 10 L>in, stojišča i>o 5 Din. Dijaški telovadni nastop je največja telovadna prireditev zadnjih let v Ljubljani in bo ebemeni najlepša proslava mladinskega dne, ki ga priredi letos Jugoslovenska Matica cb priliki 10-letnice Majske deklaracije^__ cenike: m vsakovrstne druge tiskovine izdeluje v eni ali več barvah ceno Narodna tiskarna v Ljubljani ,5Posest" Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4 proda: HIŠO.viii slično, enonadstrop* no, tri stanovanja po 3 sobe, pritikline, vodovod, parketi, 1000 m- vrta, 10 minut od pošte, Din 210.000. VILO, visokopritlično, novo* zidano, 4 sobe, kabinet, pri* tikline, 1100 m' vrta, 12 mi* nut od centra, Din 165000. HISO, visokopritlično, novozi* dano, 4 sobe, pritikjine, vrt, Spodnja Šiška, Din 100.000. VILO. enonadstropno, trisob* no stanovanje prosto, 1100 kva dr. vrta, Rožna dolina, Din 145.000. VILO, visokopritlično, 4 sobe, parketi, elektrika, velik vrt, pri klavnici, Din 160.000. HlSO, enodružinsko, 3 sobe, 1200 m' vrta, Trnovo, SO tisoč dinarjev. HIŠO, novozidano. visokopri* theno, 4 sobe, 1100 m' vrta. Stožice. Din 68.000. HISO. enonadstropno, v©č sta* novanj, petsobno, razpolož« Ijivo, vrt. Tržaška cesta, Din 210.000. HIŠO, trgovsko, novozidano, prometna točka, blizu Ljuto* nera, Din 75.000. STAVBISČA po 600» ob Du. najski cesti po Din 18 do 22. DVE PARCELI po 670 m», najugodnejša lega. Spodnja ŠiŠca, po Din 55. Poleg tega večje število vil, stilniskih h!5, stavbi« v Ljubljani, po ugodnih cenah, kmetska in druga posestva v veliki izbiri. I. Stjepušin ZAGREB. Jflijtnkl 37 4 priporoča najboljše tambure, žice, škole, partiture i ostale potrebščine za sva glazbala. Odlikovan na pariškoj izložbi ~ cjeaid trtoko. Mamice! 30 otroških vončkov raznih vzorcev se prav poceni raz« proda v tovarni «Tribuna», Ljubljana, Karlovska cesta 4. 79/L Kolesarji! Dvokoies« v ccoi icio padla. Pneumatika Michclin Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke. — F. BatjeL Ljubljana. Karlovska cesta 4. 78/L Najcenejše kurivo KOLOBARJE (mehka drva v povezih) velike, popolnoma suhe. dobavlja ob odjemu čez 20 komadov po 9 Din komad, franko hisa. — D. čebin. Ljub* Ijanm, Woift*>m lili _ Utotam prvovrstna, pohorska bukova drva po rcnižani ceni. 1332 Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna pošlo* valnica Bezjak, Maribor, Go» sposka ulica 25. 77/L Kupujemo zlato, srebro, platin, srebrne krone, tovinaste odpatke. — Tovarna za ločen je krapih kovin. Spo % nja Šiška. 1266 5000 Din posojila iščem; odplačljivo v štirih me* sečnih obrokih. — Cenj. po» nudbe pod «Obresti/1345» na upravo «SIov. Naroda». 10.000 Din posojila iščem za dobo treh mesecev. — Cenj dopisi pod Posojilo/1324 na upravo «Slov. Naroda*. Za birmo ure, zlatnino in srebr-nino nudi v veliki izbiri in najceneje Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20. 1344 etikete SITAR & SVETEK LJubljana Trgovska pomočnica izučena v galanterijski trgovi* ni išče službo v Ljubljani. <— Ponudbe pod «Juni/1308» na upravo «Slov. Naroda*. 8J L RADIO aparati ia vsi sestavni deli — znamenitih svetovnih izdelkov, s katerimi morete ob vsakem fasu poslušati koncerte, opere in predavanja iz vsega sveta — Cena aparatom znaša od Din 800 do 2500 za l—8 svetil j k. Ako jih sami sestavite, fe cena polovična. Za uspeh se izda pismena garancija. Z zadostno garancijo tudi na obroke. Zahtevajte ilustrovani brezplačni cenovnik R. 5 (novo izdanje). „RADIOBLAŽEK" BEOGRAD. Topličin Venac 4 (preko puta Palace-Hotela). — Tel. 41-85. Kuharica stara 37 let, išče službe k orožnikom; je vačna in pridna. Nastopoti takoj ali s 1. juni» jem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. 1304 Večji gramofon dobro ohraujen ter 20 plošč za ceno Din 1100 takoj naprodaj. — Ponudbe pod "Gramofon 129N na upravo »Slov Nar.». Najboljša v materijalu in konstrukciji so: petelin ca kolesa in šivalni stroji namkt GRITZNER, Adler n Phftfiljc« - Najlepše opreme, posamezni deli, pneumatika. igle «a vse sisteme — samo v LJubljani S7L blizu Prešernovega spomenika ob - vosll. - Naltttifa cena. — Tudi na mesečna odplaftila Trgovski pomočnik vešč mešane stroke — išče službo v večji trgovini kot skladiščnik. — Fonudbe pod eJuli/1343» na upravo «Sloven* skega Naroda». Moška obleka skoraj nova, za srednjo posta* vo takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Obleka/l298x> na upravo «Slov, Naroda». G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica. — Strokovna posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa — išče nujno hotelske in restavracijske ku» harice vsake vrste za Gorenj* sko, Maribor, Rogaško Slatino, Hrvatsko Primorje: dobra pla* Ca, potni denar dobe na roko; več servirk, samostojno gospo* dinjo, točilca na račun, dooer zaslužek itd. — Priporočamo inteligentno izveibano osobje vsake vrste. 1333 Opremljeno sobo v Trnovem, s posebnim \ln»* dom in električno razsvetljavo — oddam takoj boljšemu go* s podu. — Ponudbe pod »Zračna soba/1342» na upravo «SIov. Naroda*. Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo v novi sli stari hiši Išče boljši zakonski par. Vselitev lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Mir« nost/1296» na upravo »Ploven* skega Naroda*. Delavnico za ključavničarsko obit s sta* novanjem — iščem za takoj v najem. Lahko tudi n« dvorišču — Ponudbe pod »Delavnica 1312» na upravo «SIov. Nar.». Strojni ključavničar mlad, dober delavec, izučen v večji tovarni, zmožen sloves v skega in nemškega jezika — iiče službo; nastopi lahko ta« koj. — Ponudbe pod »Dober delavec/1301» na upravo »Slov. Naroda*. Absolventinja trgovske lole, dobra strojepi« ska — išče službo začetnice; vešča tudi nemškega jezika. — Ponudbe pod »Pridna/1288* oa upravo »Slov. Naroda*. 'DODGIGlIIiriOGl Skladišče večje, svetlo in suho v Ljubljani ali okolici se išče za avgust za daljšo dobo v najem. Ponudbe z navedbo velikosti in cene pod značko .Solidno zidano-1346tt na upravo Slov. Naroda. 3. Najstarejša slovenska pleskar* tka in iičarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go« tposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne •Evropa*). Se priporoča. — izvršitev toč* na, cene zmerne. 73/T Katera dama šeli znanja z boljšim gospo* dom, ki je v stalni službi in ima nekaj premoženja; star 30 let. Na premoženje in poklic se ne ozira, lahko tudi vdova ali ločena žena, starost od 2U do 28 let. — Ponudbe na upra* ▼o «Slov. Naroda* s polnim naslovom pod «Tajnost strogo za j am čen a /1303 » Posestvo vrt, veranda, paviljon, gostil* na ob cesti tik toplic v Rixn» skih Toplicah ob Savinji ugod* no naprodaj. Pet minut od po* staje, elekrična luč, njiva in travnik. — Vprašati: Pinter & Lenard, Maribor. 1306 ČTR/APILJE E T I K E 1 E L Mikuš Ljubljana, lestn« trg 15 'nportiia svo o vt olncnikov ter sprehajalnih ualii Popravna se izvršujejo točno in solidno. jlzdelovalnica » tomburlc 13^9 Sisak 53 (Hrv.) priporoča krt stara izdelovalnim svoje najboljše tamburice vseh vrst. = Ceniki na razpolago Na|nove|sl apahalail izum oairolaiaka plinska svetUfka, ,fllDAk i log žarnico 200-500 -več moči. trasoa bala trt. Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika' „AI DA4* «c rat>i za iazsveUjavu piodajalruc, uradov, gostil nic. šo!, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „aida" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! klavno skladišče za SHS ima >i«»t.-rrotehničnfl 'irm- . i SVAKU i drug AGREB »reradevičevč ulic« 1 - Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevaite takoi prospekte*— SSrSrSHHHHHB Po znižani ceni Jvokolesa, motom, vsakovfSiii jttoški vozički, namestni del rmeurnatika. Poseben oddelek popolno popravo emajliianje »: poniKlanic uvoKO'ei, otročkih vozičkov, šivalnih stroje Prodaja na obroke — Ceniki tranko. , iribuna f. B-t, tovarna dvokolcs in otroškiii vozičkov LJUBLJANA. Karlovska cesta št. -i .>4L Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke 1. dr. veze najfinejše in najcenejši mehanično umetno vezenje Matek & Mikeš Ljubljana, Da Imatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, p red tiskanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. JOBLER slovita svetovna tvornica čokolade, bonbonov in kakao obvešča svoje konsumente, da bo noleg dosedanjih po klontl-premii izdala še veliko število vsakovrstnih f nih praktičnih in korstnih daril za odrasle in tu ce. Zahtevajte spiske pri vseli prodajalcih. laiki pri Mu! Čast mi je najvljudneje naznaniti, da otvorim na Bin* kostni ponedeljek, dne 6. junija 1927, v prostorih bivše Pivnice § 11 v Laškem popolnoma novo urejen, dve minuti od postaje oddaljen, tik ob Savinji ležeč Hotel Savinja Hotel nudi cenjenim gostom, zlasti le toviš čar jem in iz* letnikom gorka in mrzla jedila ob vsakem času, pijače naj* boljše vrste, razpolaga z več sveže opremljenimi tujskimi sobami, s krasno urejenim in obsežnim vrtom, lastno avto* garažo v hiši, z veliko, parketirano dvora.M in z godbo ob sobotah zvečer in nedeljah popoldne. — Letoviščarji dobe v hotelu