— 91 —
OselDni ali hipotekami dolg?
(Nadsodnijska odločba od 24. novembra 1880, št. 12244, s katero se je razsodba c. k. mestne delegirane okrajne sodnije celjske od 30. septembra 1880, št. 11192 potrdila.)
Jožef Wudia je pod hipoteko zemljišča urb. št. 562. ad magistrat Laufen Rajmund-a Wolf-a posojilo 300 gold. in 60/0 obresti iz dolžnega pisma od 4. januvarja 1866 dolžen postal. To posojilo je prišlo z odstopnim pismom od 3. novembra 1872 v last Anton-a Suhovršnik-a. Jožef Wudia je nadalje pod hipoteko ravno tega zemljišča Anton-u Suhovršnik-u iz dolžnega pisma od 3. novembra 1872 posojilo 100 gold. s 6<'/o obresti dolžen postal. Po Anton
— 92 —
Suhovršnik-ovej smrti sta ti posojili po prisodbi od 27. marca 1873, št. 618 prišli v last Jožefi Suhovršnikovej. Dolžnik Jožef Wudia je sklenil z Ivan-om Jelenc-em kupčijsko pogodbo od 6. junija 1873; s to kupno pogodbo je Jožef Wudia zemljišče urb. št. 562. ad magistrat Laufen Ivan-u Jelenc-u za 2000 gold. v last prodal in izročil. V 2. oddelku kupne pogodbe se je Ivan Jelenec po nakazu prodajalca na račun kupnine zgoraj imenovani posojili in dolžnega pisma od 4. januvarja 1866. in odstopnega pisma od 3. novembra 1872. v znesku.........   300 gold. — kr.
inizdolžnegapismaod3.novembra 1872. v znesku 100 „ — „ s poračunjenimi obrestmi v znesku   .   .   .   .    14    „   20 „
tedaj skupaj s . . 414 gold. 20 kr. plačati zavezal. S cesijo od 16. oktobra 1877 sta ti dve posojili, kateri se je Ivan Jelenec v kupnej pogodbi od 6. junija 1873 plačati zavezal, prišli v last tožnice Rozalije Špom, katera je zarad po-plačanja teh 414 gold. 20 kr. tožila Ivan-a Jelenc-a. C. k. mestna delegirana okrajna sodnija je z razsodbo od 30. septembra 1880, št. 11192 tožnico z njeno tožbo zavrgla iz naslednjih razlogov:
Iztoženi posojih sta zavarovani pri zemljišč urb. št. 562. ad magistrat Laufen. Skupno pogodbo od 6. junija 1873 je prišlo to zemljišče od Jožefa Wudia na toženca Ivan-a Jelenc-a, in je toženec ti dve posojili le kakor na kupljenem zemljišči vknjiženi hipotekami bremeni v smislu §§. 443 in 928 o. d. z. prevzel; poroštvo tabulamim upnikom je tedaj le za ti posojih zastavljeno zemljišče, katero je toženec s kupno pogodbo kupil, kateri imajo le pravico, si plačila iz tega hipotekamega zemljišča tako iskati, da ga puste po sodnijskem potu prodati. Toženec je s kupno pogodbo samo dolžnost prevzel, da dovoli, da si sme tožnica iz zastavljenega zemljišča plačila iskati, katera dolžnost pa ne sega tako daleč, da bi zavezala toženca osebno do poplačanja teh posojil.
Zoper to pogodbo je dolžnica po dr. Pirnat-u apelirala do nadsodnije graške, katera pa je apelacijo odbila z odločbo od 24. novembra 1880, št. 12244 iz naslednjih razlogov:
Tožnica opera tožbo zoper Ivan-a Jelenc-a na 2. oddelek kupne pogodbe, kjer se je Jelenec po nakazu prodajalca Jožefa Wudia na račun kupnine posojila iz dolžnih pisem od 4. januvarja 1866. in 3. novembra 1S72, skupaj v znesku 414 gold. 20 kr. plačati zavezal. Ne da se tajiti, da se iz besed kupne pogodbe:   „Ivan
— 93 —
Jelenec prevzeme ponakazu prodajalca Jožefa Wudia v plaSilo naslednje pri prodanem zemljišči vknjižene dolgove itd." zamore popravici sklepati nepopolna asignacija v smislu §. 1402. o. d. z., ali potem nastanejo po navedenej postavi le za tiste pravni nasledki, ki so bili med seboj porazumljeni, tedaj tukaj med kupcem in prodajalcem, ker pristop asignatorja ni razvidljiv in se to tudi ni trdilo. Tožnica sicer skuša dotrditi, da je tukaj odstopnina v smislu §. 1408. o. d. z., ali to ni istina; kajti navedeni paragraf zahteva, da asignant svojemu dolžniku plačilo naloži in asignatorja na njega za sprejem nakaže, česar pa tukaj ni, kajti v navedenem kupnem pismu ni plačilnega naloga, in se tudi ni dokazalo in še celo ne trdilo, da bi bila asignatorju došla nakaznica. V jednem tako, v drugem oziru manjka tedaj pravnega uzroka do tožbe in se je tedaj morala razsodba prvega sodnika potrditi.
I. L—z.