1 letnik XVIII - št. 5, maj 2011	■ Glasilo občine Trzin
	Ic /
tí
Trzinski praznik ^	Florjanov sejem
Dunja Špendal: Iz Trzina ne bi šla nikamor
m
Lipa ob dnevu Zemlje
Novo v lOC Trzin!!
pooblaščeni posrednik za
podjetje Mobitel d.d.
*

*
★ * *
Telma trade d.o.o
Motnica 13 1236 Trzin tel: 015621586 fax: 015621470 email:
rtrade.si
Praznični trzinski maj
Spet je praznični maj! Že ko so se jutranje meglice prvega dne v mesecu začele topiti v soncu, so strumne koračnice lukoviške godbe začele vabiti k praznovanju. Narava, že odeta v pomladne barve, in sveže zelenilo trav je klicala na plan in ponujala svoj prispevek k prazničnemu razpoloženju. Kdor je želel, je lahko našel veselo družbo, pa naj je bilo to v Trzinu, Dolgi dolini, na Dobenu, Rašici ali kje drugje. Slavnostno je bilo tudi nekaj dni kasneje, ko so pred gasilskim domov spet »zrasle« stojnice in so prizadevni organizatorji Turističnega društva pripravili res prijeten in lepo zamišljen Florjanov sejem. Dobra stotnija slavnostno uniformiranih gasilcev v spremstvu narodnih noš in Mengeške godbe pa je poskrbela za slavnostni, nedeljski ton prazniku trzinskega zavetnika. Še zlasti razveseljivo je, da so gasilci in trzinska župnija pozabili na pretekla nesoglasja in je bilo skupno praznovanje Florjanove nedelje prijetno, kot že dolgo ne. Sejmarjenje se je veselo nadaljevalo še, ko so se gasilci že razgubili po svojih domovih in tudi nepričakovan prikaz moči naravnih sil v nedeljo popoldne ni pokvaril laskavih ocen letošnjega sejma.
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
^ grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejic, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
Že teden dni kasneje smo Trzinci spet praznovali, tokrat občinski praznik ob obletnici prve omembe kraja. Čeprav letos ni bilo prav dosti občinskih nagrajencev, je bilo slavnostno; Trzinci smo lahko ponosni nad dolgoletno tradicijo našega kraja. Verjetno bi bili tudi naši predniki zadovoljni, da je naša občina med najbolje urejenimi, če že ne »najbogatejšimi« v državi. Saj slišimo kritike pa tudi razprtije, a ocena brez pretiranega čustvenega »naboja«, iz »trezne oddaljenosti«, je za naš kraj in občino zelo ugodna. Kar premalo smo ponosni na to!
Praznovanja pa se nadaljujejo. V osnovni šoli se začenja veliko osebnih in tudi skupinskih praznovanj, saj spet ena generacija mladih zapušča tamkajšnje klopi in odločneje stopa proti svetu odraslih. Še malo, pa se bodo za vse šolarje in dijake začeli resnično praznični dnevi - počitnice. Praznično so se spominjali naše preteklosti borci in drugi veterani, kulturniki pa slavijo s premierami in dobrimi predstavami tako v Trzinu kot tudi na gostovanjih.
Ob praznikih in jubilejih se običajno ozremo na prehojeno pot. Nekaj bo o tem govora v drugih prispevkih, mi pa ocenjujemo, da je eden najspodbudnej-ših dosežkov zadnjega obdobja to, da so na Občini zaupali pripravo letošnjega trzinskega festivala Trzinska pomlad Društvu za razvoj Trzina in KUD-u skupaj. Medtem ko s sej občinskega sveta poročamo o dveh polih, ki nikakor ne najdeta skupne besede, in tudi na straneh Odse-
Slika na naslovnici
Tradicija in mladi upi Foto: Andrej Nemec
va lahko beremo, da se na političnem pe-skovniku še kar naprej ne morejo uskladiti, je kultura in praznovanje očitno le tisto področje, kjer lahko sodelujejo. Nekaj časa smo bili priče tekmovanjem tudi na področju kulturnih in podobnih prireditev. Imeli smo po dve proslavi ob Prešernovem dnevu, ob prazniku reformacije ter ob še nekaterih drugih prilikah, zdaj pa upamo, da te dvojnosti ne bo več. Prav je, da si podajo roke in s skupnimi močmi pripravijo kar najboljšo Trzinsko pomlad. Vsekakor je to velik izziv, saj smo imeli v preteklih letih zelo kakovostne festivale, novi pa naj bi, če bo po sreči, pretekla prizadevanja še nadgradil. Priprava festivala je vsekakor zahtevno delo in tudi preizkus za Društvo za razvoj Trzina, katerega predsednik je v politični opoziciji sedanjemu vodstvu Občine. Občina je pokazala pripravljenost na sodelovanje, na to, kako dobro bo, pa bomo morali še počakati. Vsekakor bo Društvu za razvoj Trzina v oporo že utečeno in izkušeno vodstvo Kulturnega društva Franca Kotarja Trzin. Upamo lahko, da bo sodelovanje uspešno in da bomo na koncu spet lahko rekli, da Trzinci še vedno znamo stopiti skupaj!
Če bo festival uspel, kot so v prejšnjih letih, bomo šli zadovoljni na dopuste, uspeh pa bo tudi znak, da bi lahko sodelovali tudi na drugih področjih. V nekaterih sosednjih občinah so uspeli tako, da se dogovarjajo o t.i. projektih, prednostnih nalogah občine, kjer gre za to, da najdejo najboljšo možno rešitev in pri tem sploh ni važno, kateri od političnih barv pripadajo tisti, ki se lotevajo reševanja teh nalog. Važno je, da skupaj čim bolj uspešno izpolnijo naloge, ki jih skupno določijo in ocenijo za prednostne.
Kjer je volja, je pot! Ta slogan alpinistov bi moral veljati tudi za Trzince, in če bo volja, bodo tudi naša praznovanja lepša, takšna, kot se spodobijo za eno najuspešnejših občin. Ena od prvih lastovk, ki je nakazovala, da je to v naši občini mogoče doseči, je bilo tudi sodelovanje na skupni čistilni akciji. Tudi tam skoraj ni bilo pomembno, za katero politično skupino kdo navija. Vsi smo želeli očistiti naš kraj in po svoje prispevati k njegovi lepši podobi. Zdaj bi bilo lepo, da bi skupaj sproščeno praznovali, uživali v kulturnih predstavah in se zabavali v družbi soljudi, Trzincev, takšnih kot smo in ne kot zahteva politično mešetarjenje.
Vsem občanom Trzina čestitamo ob prazniku in želimo, da bi bil trzinski praznični mesec za vse res prazničen in da bi se lepi dnevi raztegnili še daleč v dolgo vroče poletje!
Urednik
■V
Županov kotiček
Da je maj mesec mladosti in ljubezni, je bilo že tisočkrat povedano in tisočero je pomenskih izpeljav, ki so bile iz te trditve izpeljane. Vendar zlizanost teh izjav maju ne more ničesar vzeti in tudi ne razvrednotiti lepote, ki se v tem mesecu tako velikodušno ponuja našim očem na vsakem koraku. Občina Trzin ima srečo, da po zaslugi zgodovinskega naključja praznuje svoj občinski praznik ravno sredi maja. In tak praznik je priložnost, da se ozremo v leto, ki je minilo od praznovanja v preteklem letu in se vprašamo, kaj smo naredili, da bi bilo naše življenje v občini lepše, bolj kakovostno in po možnosti bolj složno.
Kriza
Občina se seveda ne more izogniti okoliščinam, ki vladajo v državi, in ki so od nje neodvisne, ker se dogajajo na širši ravni; na ravni države ali celo
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. -
Elektronski naslov: ¡nfo@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
vsega sveta. Tudi Občina Trzin občuti posledice krize, čeprav za zdaj na srečo v nekoliko manjši meri kot številna druga okolja v Sloveniji. Dejstvo pa je, da v zadnjih letih še težje računa na kakršnokoli sofinanciranje občinskih investicij z državne ravni, in tudi sredstva, ki prihajajo iz EU, država s spremembami tako imenovanih operativnih programov v vedno večji meri pridržuje zase. In če se bo kriza nadaljevala, in če se bo javnofinančni položaj države še nadalje tako slabšal kot v zadnjih letih, bodo te vrste sredstva za občine najbrž tako rekoč v celoti presahnila. Naša občina je v to obdobje vstopila z nekaj malega presežka, kar je danes zelo važno, saj nam tudi to omogoča izvajanje nekaterih investicij, in to celo v večjem obsegu, kot bi bilo to mogoče v normalnih razmerah, ker so zahteve izvajalcev v tem času vseeno nekoliko nižje, kot so bile prej.
Uresničeni načrti
Naj ob vrsti manjših naložb, ki zadevajo zlasti posege na področju komunalne infrastrukture, kot so zamenjave sijalk na drogovih javne razsvetljave z okolj-sko bolj sprejemljivimi in manj potratnimi, poseg v prečrpavališče pri plinarni, posegi za izboljšanje kanalizacije, vodovoda ipd., izpostavim predvsem obnovo in posodobitev večjega dela Mengeške ceste, ki je seveda državna cesta, vendar smo kot občina ob tem končno pridobili pločnike ob večjem delu ceste na obeh straneh in dvoje pomembnih normalnih križišč s semaforji in posodobili čisto vso komunalno infrastrukturo ter dogradili meteorno kanalizacijo ob Mengeški. Zelo pomembna pridobitev je tudi most in, četudi kratka, a važna cesta proti ŠRP v Mlakah, vključno z začasnim parkiriščem, ki omogoča razbremenitev in izboljšanje razmer ob ulicah (Prešernova, Reboljeva), ki so že tako ali tako zelo obremenjene.
Kakovost življenja
Enako pomembno, čeprav ne gre za naložbe, je zame kot župana tudi to, da smo naredili še nekaj pomembnih korakov za izboljšanje pogojev za življenje starejših v naši občini. Ustanovitev in začetek delovanja Centra aktivnosti v okviru Doma starejših Trzin pomeni veliko pridobitev za ljudi v tretjem življenjskem obdobju v naši občini. Enako pomembno je, da smo tudi letos zagotovili prostor v vrtcu za vse otroke iz občine, razen res redkih izjem, ki jih ni bilo dovolj, da bi lahko šli v ustanovitev novih oddelkov, čeprav moramo
zato ustanavljati dodatne oddelke in uporabiti prostore, ki so v osnovi namenjeni za šolo, vendar smo pred leti na srečo zgradili dovolj velike prizidke, ki to omogočajo. Zato je tako pomembna investicija, ki se je že začela, čeprav fizično dela še ne potekajo; smo pa prav zdaj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Mislim na novi nizkoe-nergetski vrtec.
Nizkoenergetska občina
Naj za konec omenim še to, da smo začeli z aktivnostmi, ki naj bi omogočile, da naša občina tudi v širšem pomenu besede postane nizkoenergetska občina, vse bolj orientirana na izkoriščanje obnovljivih virov energije. Gre za gibanje, ki ga želimo sprožiti in spodbujati predvsem z mislijo na prihodnost in pogoje življenja za naše otroke in vnuke. V imenu te prihodnosti vam, spoštovane občanke in občani, še enkrat čestitam za občinski praznik in vam želim čim več užitkov ob pomladi v naravi in tudi ob pomladi, ki vam jo ponuja naša občina, torej tudi ob prireditvah v okviru festivala Trzinska pomlad.
Tone Peršak
VABILO
Bliža se 20. obletnica osamosvojitve Slovenije in
bitke v Trzinu, zato vas vljudno vabimo v sredo, 25. 5. 2011, ob 19.
uri v Center aktivnosti Trzin
(večnamenski prostor Doma starejših občanov Trzin)
na predavanje z naslovom »Ura novejše zgodovine«
s prikazom video posnetka Bitka v Trzinu 1991. Predaval bo g. Jože Kosmač, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale.
Pridite, morda vam bo zanimivo obuditi spomin na tista leta osamosvajanja in priborjeno samostojno Slovenijo.
Center aktivnosti Trzin
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Vrednost občinskih priznanj raste
Trzinski praznični mesec se preveša v drugo polovico, v Trzinu pa se, vsaj na družabnem področju, dogaja res veliko. Ob tokratni občinski proslavi in podelitvi občinskih priznanj je med občani zaznati začudenje, zakaj je letos tako malo občinskih nagrajencev. Ali ni tudi Komisija za občinska priznanja in nagrade poklicana, da tudi sama razmisli, ali si ne bi vendarle še kdo drug zaslužil priznanje?
Tokrat se je na razpis odzvalo zelo malo možnih predlagateljev; pravzaprav samo dva. Dodatni predlog za posebno zahvalo, ker oseba, ki ji je ta zahvala namenjena, ne more dobiti občinskega priznanja, saj ni občan Trzina, pa se je oblikoval na seji pristojne komisije v skladu s pooblastili, ki jih ta ima. Menim, da to ni nič posebnega. Mi imamo relativno veliko število možnih občinskih priznanj in nagrad, in prav nič narobe ni, če ne podelimo vseh, saj se s tem cena priznanju samo povečuje.
Prvomajsko praznovanje je tudi letos v Trzinu zaznamovala budnica z lukoviško godbo, ki jo je pripravila Občina Trzin. Del občanov je v starem delu naselja pripravil tudi prvomajsko kresovanje na predvečer praznika, številni občani pa nas sprašujejo, ali res ni nikogar več, ki bi spet pripravil predpraznično kresovanje v trzinskem kamnolomu, kakršna smo poznali včasih. Ali bo kresovanje tam mogoče ob kresu?
Poglejte, kresovanje je (bilo) ljudski običaj in ljudje so se za kresovanje nekoč odločali spontano, v skladu z vrednostnim sistemom, v katerega so verjeli. Kresovanje ni veselica, ampak je vedno imelo neko globljo vsebino, saj se je nenazadnje ta običaj razvil iz nekoč zelo pomembnih ritualov, povezanih s spominom na mitološka bitja, ki so se po prevladi krščanstva pri nas umaknila v svet pravljic. Potem so bili kresovi nekaj časa nekaj napol zapovedanega in so se v veliki meri organizirali zato, ker je bilo to po volji oblasti. Seveda pa je ponekod še vedno šlo tudi za spontanost in vero v idejo, ki jo simbolizira prvi maj kot praznik dela. Danes smo v nekoliko čudnem položaju. Vsi ali vsaj nekateri si pri-
zadevamo za socialno pravičnost in razumevanje dela kot vrednote, ki pravzaprav konstituira človeka kot človeka (zato se po eni od opredelitev človeka človek tudi imenuje »homo faber«), po drugi strani pa je zelo vidno, da je delo v bistvu izgubilo sleherno vrednost, in je človek kot delavec prej v breme družbi kot njen ključni člen. Sam podpiram idejo o kresovanju, vendar bi si želel, da to idejo tisti, ki verjamejo vanjo, tudi sprožijo in udejanijo in povabijo h kresovanju vse ljudi dobre volje. Če je, kot pišete, skupina občanov pripravila kresovanje, me zanima, zakaj ni o tem obvestila tudi drugih občanov Trzina in jih povabila na kres. Če bi to storila, bi to pomenilo, da gre res za idejo združevanja ob vrednoti dela.
Pred kratkim je bila javna predstavitev projektov za novi otroški vrtec v Trzinu. Ali lahko tudi tistim bralcem, ki se predstavitve niso udeležili, pojasnite osnovne zamisli in načela, ki so vas pri tem vodila?
Izhodišča in načela so jasna. Obstoječi vrtec v Mlakah je premajhen, star in dotrajan in zgrajen na način, ki pravzaprav ne omogoča obnove, navsezadnje tudi zato, ker ne ustreza danes veljavnim standardom in normativom. Zato ga je potrebno nadomestiti.
V	skladu z načeli trajnostnega razvoja, ki jih jaz sam in občina kot celota že nekaj časa zagovarjamo, smo se odločili za koncept nizkoenergetskega vrtca in hkrati za koncept oskrbe z energijo iz obnovljivih virov.
V	tem pogledu ravnamo skrajno načelno.
Bralka nas sprašuje, ali se je občina res dogovorila s sosednjo, domžalsko občino, da boste ob železniški progi od Depale vasi do železniškega prehoda na Kmetičevi ulici v Trzinu zgradili dostopno pot, ki naj bi bila nekakšno nadomestilo za zaprtje enega od prehodov preko železniške proge na začetku Depale vasi? Če tak dogovor obstaja, nas zanima tudi, ali ste se o teh načrtih pogovarjali tudi z okoliškimi prebivalci in lastniki parcel, ki bi jih potrebovali za izvedbo takega projekta?
Mi se nismo nič dogovorili z domžalsko občino, še zlasti ne, da naj bi Občina Trzin tam gradila cesto, kot zmotno mislijo nekateri. Mi nismo obljubili takšne usluge domžalski občini, pač pa je pred leti, ko smo se zelo zavzeto borili za to, da bi Ministrstvo za promet dovolilo namestitev avtomatskih zapornic na železniškem prehodu na Kmetičevi ulici, s čimer smo želeli ustreči zlasti prebivalcem te ulice, ministrstvo postavilo določene zahteve. Ministrstvo v začetku ni želelo niti slišati o tem, da bi na
tem prehodu namestili zapornice, kajti to tudi ni skladno s predpisi, ki prepovedujejo železniške prehode, opremljene z zapornicami na razdalji, manjši od 800 metrov. Ker smo vztrajali, da pa mi zapornice na Kmetičevi želimo, je minister izdal odločbo, s katero je dovolil namestitev zapornic ob prehodu železnice čez Kmetičevo ulico in odredil, da se prehod ob meji s k.o. Depala vas ukine in da se ukinejo tudi zapornice na prehodu zahodno od Kmetičeve, kjer pelje cesta na polja in travnike; hkrati je zahteval, da Občina Trzin z občinskim prostorskim načrtom omogoči možnosti povezav južno od železniške proge tako do Depale vasi kot tudi do poljske ceste zahodno od Kmetičeve. To je vsa zgodba. Mi smo s sprejemom Občinskega prostorskega načrta to zavezo izpolnili. Treba pa je povedati, da so občani, ki živijo ob Kmetičevi ulici, sodelovali v razgovorih o železniškem prehodu, ko je bilo jasno povedano tudi to, da bo potem, ko bomo rekli A in zgradili prehod na Kmetičevi, treba reči tudi B in ukiniti prehod ob Depali vasi ter omogočiti povezavo, poleg tega smo, ko je znano, javno predstavili tudi predlog Občinskega prostorskega načrta, imeli javno razpravo in javno obravnavo in v zvezi s tem vprašanjem, kolikor vem, ni bilo nobenih vprašanj ali pripomb. Seveda pa sam občinski prostorski načrt še ne pomeni, da se to mora narediti tako. Ta dokument to samo omogoča. Od tod dalje pa je stvar pogovorov, najbrž tudi cene zemljišč in vrste drugih dejavnikov. Če se bodo lastniki zemljišč in Občina Domžale, ki to cesto potrebuje, sporazumeli, se bo cesta zgradila, če ne, se bo morda iskala druga rešitev. Tisto, kar lahko jaz povem in zagovarjam, je to, da je Občina Trzin nalogo, ki ji jo je naložilo ministrstvo, izpolnila, in to na javen in transparenten način.
Ali bodo arheologi tudi letos nadaljevali z raziskavami ostankov preteklosti na Ongru?
Za letos ne predvidevamo nadaljevanja izkopavanj, kajti to zdaj ne bi bilo več sondiranje terena, temveč pravo izkopavanje, kar je povezano z veliko višjimi stroški, hkrati pa bi bilo potrebno potem tudi poskrbeti za zavarovanje in varovanje najdišča, za ustrezno konserviranje najdb itd.
Katera večja športna tekmovanja bo Občina v tem letu finančno ali organizacijsko podprla?
V skladu z že zaključenim razpisom vsa razpisana in torej ista tekmovanja kot lani, pri čemer upam, da bodo letos izvedena vsa tekmovanja, ki štejejo za občinsko športno značko, ki lani, iz meni neznanih razlogov, niso bila izvedena, čeprav pri tem ne gre za večja tekmovanja.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Poročilo s 6. redne seje Občinskega sveta Trzin
Statuta občine še ne bo kmalu
Zaradi številnih pripomb na zapisnik prejšnje seje Občinski svet Občine Trzin na aprilski seji, ki je bila 20. aprila, na začetku zasedanja ni potrdil zapisnika, ampak ga bo na naslednji, ko bodo vanj vnesli vse popravke. Občinski svetniki in svetnice pa so se strinjali s predlaganim dnevnim redom, ki je obsegal 10 točk. Najprej so potrdili novo ceno ugotavljanja upravičenosti do občinskih socialnih pomoči, ki jo je predlagal Center za socialno delo Domžale. Po novem bodo mesečni stroški strokovnega delavca znašali 3.595,37 € oziroma 29,96 € za efektivno uro oziroma za en primer, Center pa izvaja postopek za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči ob rojstvu otroka brezplačno. Cene storitev Centra za socialno delo so se tako glede na leto 2010 povišale za 0,88%, glavni razlog za to pa so višji stroški materiala in drugih storitev. Brez posebnih pripomb je Občinski svet nato sprejel tudi poslovno poročilo Centra za leto 2010.
Po predlogu župana je občinski svet nato brez posebnih pripomb po hitrem postopku sprejel odlok o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine. Sprememba odloka je bila potrebna zaradi preprečevanja večjih motenj pri izvajanju gospodarskih javnih služb, brez večjih pripomb pa je svet tudi sprejel pobudo za začetek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje CT 5/1, v obrtni coni Trzin. Brez razprave so nato članice in člani občinskega sveta potrdili zaključni račun občine za preteklo leto. Lani je imela naša občina za 3.809,732 € prihodkov in 3.353.005 € odhodkov.
Sledila je redna točka vseh sej Občinskega sveta Občine Trzin in spet so imeli občinski svetniki in svetnice, še zlasti predstavniki opozicije, kar precej vprašanj in pobud, ki pa so se večinoma nanašale na urejenost komunalne infrastrukture ter delovanje gospodarskih javnih služb v občini. Brez posebnih pripomb je svet nato po skrajšanem postopku sprejel Odlok o prenehanju veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov po sprejetju strategije prostorskega razvoja občine. Takšen ukrep je bil potreben, da ne bi prihajalo do kolizije s sprejetim in veljavnim izvedbenim delom Odloka o občinskem prostorskem načrtu.
Sledilo je poročilo glavnega in odgovornega urednika občinskega glasila Odsev in finančno poročilo Odseva za leto 2010. Naše glasilo je v preteklem letu izpolnilo večino svojih nalog, pri tem ni prihajalo do zamud pa tudi stroški so bili nižji, kot
je predvideval občinski proračun. Urednik je povedal, da prav zdaj poteka nadzor občinskega Nadzornega sveta nad poslovanjem Odseva, ob tem pa je pohvalil bolj pregledno finančno poslovanje glasila in povedal, da so prav zdaj spet zamenjali tiskarno. Izrazil je tudi željo številnih bralcev, da bi naše glasilo končno začeli tiskati tudi v barvah. Poročilo je Občinski svet sprejel brez posebnih zapletov.
Bolj živahna pa je bila obravnava sprememb Statuta Občine Trzin, saj je občinski svetnik Frane Mazovec (lista Trzinci) predlagal odlog razprave o tako pomembnem aktu, saj ocenjuje, da bi se morali o posodobitvi Statuta temeljiteje pogovoriti. Predlagatelj je poudaril, da je novi predlog v celoti usklajen z Ustavo in je tako rekoč enak vzorčnemu statutu, ki ga je pripravila Vladna služba za lokalno samoupravo, ob glasovanju pa predlagani predlog statuta vseeno ni dobil potrebne dvotretjinske večine, tako da bčina še nekaj časa ne bo imela novega statuta, saj se je na tem področju zapletalo že v preteklosti.
Občinski svet je nato brez posebnih zapletov potrdil predlog Komisije za občinska priznanja, proslave in promocijo občine, ki je predlagala, da bi v tem letu podelili le po eno srebrno in eno bronasto plaketo ter denarno nagrado, ob tem pa še eno posebno zahvalo in priznanje Občine. Srebrno plaketo je tako letos prejela Dunja Špendal, bronasto Emil Milan Kuferšin, ob desetletnici delovanja je občinsko nagrado prejel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki, posebno zahvalo in priznanje pa si je za svoje delo na področju promocije Trzina prislužil mentor rezbarjev pri Turističnem društvu Kanja Trzin, Marijan Vodnik. Določili so tudi, da vrednost letošnje občinske nagrade znaša 500 €.
Pri naslednji, zadnji točki aprilske seje, ko so potrjevali imenovanje predsednice, namestnika in članov Občinske volilne komisije, pa je spet prišlo do zapleta, saj so predstavniki opozicije Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja očitali, da ni delovala povsem korektno, vseeno pa so za predsednico komisije potrdili Biserko Čičerov, za njenega namestnika dr. Toneta Jerovška, za člane pa: Matejo Erčulj, Majdo Buda in Jožeta Kosmača, za njihove namestnike pa bo Komisija za mandatna vprašanja ponovila poziv za zbiranje predlogov.
Miro Štebe
Koalicija nepotizma in rdeči karton za Milico Erčulj
potrdila svojo najbližjo sorodnico. Še več, KMVVI in Občinski svet Občine Trzin so hkrati samovoljno prekvalificirali 2 kandidata in spregledali kandidaturo tretje članice, kateri so vsi s svojimi lastnoročnimi podpisi izrazili voljo za delo v OVK kot člani (in ne kot namestniki članov). Tudi s takšnimi neetičnimi ravnanji si predsednica KMVVI zasluži rdeči karton ter takojšnjo izključitev z mesta predsednice KMVVI, saj ne uživa zaupanja glede svojih strokovnih in osebnostnih lastnosti. Podpisniki smo svetnike »koalicije nepotizma« (Liste za trajnostni razvoj Trzina, SDS, LDS,) pred glasovanjem seveda opozorili na očiten spregled predsednice in dveh članov KMVVI, toda tako kot smo tega že vajeni od vsega začetka novega mandatnega obdobja, je glasovalni stroj z županom Antonom Peršakom na čelu, z argumentom moči, še enkrat pokazal svojo politično podobo in smisel za manipulacije.
Opozicija bere, dela in budno opazuje nezakonito prakso vseh članov vladajoče koalicije. Podpisniki ne moremo več dopuščati, da najvišji predstavniki lokalne oblasti tako odprto in grobo kršijo temeljne pravne in dejanske standarde delovanja naše lokalne samouprave in nam preko mere dobrega okusa poskušajo vsiljevati elemente korupcije in klientelizma.
Občinski svet Občine Trzin je na svoji 6. redni seji dne 20.4.2011, pod točko 10, Sklep o imenovanju predsedni-ka/ ce, namestni-ka/ce predsedni-ka/ce ter članov in namestnikov članov Občinske volilne komisije, sprejel Sklep o imenovanju predsedni-ka/ce, namestni-ka/ce predsedni-ka/ce ter članov Občinske volilne komisije (v nadaljevanju: OVK) in hkrati odločil, da se ponovi postopek imenovanja za tri namestnike članov OVK.
Tudi v tem primeru smo podpisniki konstruktivne opozicije in predstavniki dveh trzinskih društev zaskrbljeni nad evidentnim nepotizmom in netransparentno prakso predsednice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: KMVVI) Milice Erčulj iz stranke SDS ter občinskih svetnikov koalicije. Župana Peršaka smo predstavniki opozicije že v preteklosti dobronamerno opozarjali na nezadostno strokovno in moralno držo predsednice KMVVI Milice Erčulj, toda s svojim zadnjim fiaskom je le-ta prekosila samo sebe in skupaj s koalicijskimi partnerji nepotizma (Lista za trajnostni razvoj Trzina, SDS, LDS) grobo povozila pravni red in osnovne človeške zakonitosti, ki veljajo tudi v Trzinu.
K bistvu: predstavniki list v občinskem svetu in zainteresirana javnost smo v skladu z obravnavanim javnim pozivom predlagali kandidate za predsednika, namestnika predsednika in člane KMVVI za mandatno obdobje 2011-2015. Ob gradivu, ki smo ga prejeli šele ob začetku 6. redne seje, pa smo ugotovili, da predlog sklepa KMVVI ni v skladu s konkretnimi predlogi liste Za zeleni Trzin in dveh trzinskih društev. Zaradi varstva osebnih podatkov in integritete spoštovanih kandidatov, izvoljenih in neizvoljenih, na tem mestu njihovih imen nočemo in ne bomo javno izpostavljali. Moramo pa na tem mestu že po svoji dolžnosti javno grajati postopek in prakso prirejanja uradnih predlogov list in društev, še posebej zato, ker je med izvoljenimi člani OVK za obdobje 2011-2015 tudi hčerka Milice Erčulj. Milica Erčulj, ki je vodila postopek na KMVVI pred samim imenovanjem, je torej v isti sapi predlagala in za članico kot primerno
TRZIN JE NAŠ DOM Barbara Sršen Peter Pelan Valentin Kolenc
TRZINCI	ZA ZELENI TRZIN
Frane Mazovec Romeo Podlogar
Pismo bralca
Spoštovani!
Prebral sem članek v Odsevu o predlaganih izhodiščih dolgoročnega razvoja centra Trzina.
Avtorja sta izdelala zelo kvaliteten in dobro premišljen načrt ureditve kraja. Mislim, da je bil dosedanji razvoj skupek parcialnih dejanj, zato je stanje takšno, kot je. Npr. velika večina prebivalcev živi v naselju Mlake oz. stanovanjskih blokih ali starem Trzinu. Pošta pa je v IOC namenjena tistim, ki so tukaj samo zaposleni. Pošta bi morala biti v centru kraja, saj je prvenstveno namenjena prebivalcem kraja. Prav tako bi morala biti v centru tudi občina. Na istih straneh kot je vaš članek, je tipičen primer, kako se ne sme načrtovati (članek o novi lokaciji pokopališča).
Lokacija je izbrana po principu »čim dalj od mojega doma«, in to na lokacijo, kamor niti slučajno ne sodi. Ni prave cestne povezave, ni parkirišča, ni nobene ostale infrastrukture. Ali bo ta samotna lokacija osvetljena vso noč? Ta del naj bi bil namenjen rekreaciji -trim stezi in sprehodom v naravi, ne pa pokopališču.
Upam, da bodo odgovorni za razvoj Trzina v bodoče bolj prisluhnili strokovnjakom s področja urbanizma.
Predloge avtorjev iz članka Trzin center v celoti podpiram kot pravilna izhodišča za nadaljnji razvoj kraja.
Lep pozdrav Vojko Vah
Sprejemanje novega Statuta Občine Trzin s figo v žepu
Župan Anton Peršak je na dnevni red zadnje seje Občinskega sveta Občine Trzin umestil nujno potrebne spremembe zastarelega in zakonsko neusklajenega Statuta. Svetniki opozicije pozdravljamo namero po posodobitvi Statuta in o tem govorimo že od vsega začetka novega mandata 2010-2014. V ta namen smo županu večkrat pisno in ustno predlagali, da se o tako pomembnih rečeh, kot je najvišji pravni akt Trzina, pogovorimo na kolegiju. Žal so vse naše pobude po sklicu naletele na županov nerazumen odpor. V svoji zategnjenosti po pogovoru s člani opozicije se župan sklicuje na slabo prakso kolegijev prejšnjih mandatov občinskega sveta. Pa smo spet tam, na zgodovinskih ranah, ki z letom 2011 nimajo nikakršne povezave. Podpisani svetniki si želimo dialoga ter strokovnih debat in ne političnih manipulacij. Toda tudi v primeru sprejemanja statuta se je izkazalo, da je namera župana po modernizaciji pravnega akta le pesek v oči in vnaprej zrežirana igra. Ko bi bila igra z županove strani vsaj gledališke ali filmske narave, bi še razumeli, toda pravo vsebino županove volje je bilo moč zaznati že ob uvodni predstavitvi dolgega, strokovno neutemeljenega in dolgočasnega razpravljanja. Župan se je namreč ob sami predstavitvi »nujno potrebnih sprememb« hvalil tudi s tem, da je nov predlog statuta kopija »vzorca statuta« Službe Vlada za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Vse prav, toda njegov dvoličen odnos do »vladne službe« se kaže v luči že izvedene nezakonitosti v primeru imenovanj delovnih odborov in komisij. Župan si je
namreč v tem primeru, s strani Službe Vlade za lokalno samoupravo, z dvema »neobveznima pismoma« že zaslužil zaušnico, vendar so trzinski odbori še vedno nepravilno sestavljeni in nimajo mandata za odločanje. Ni potrebno biti pravnik ali matematik za preprosto ugotovitev, da trenutni odbor za finance, ki šteje 3 člane (od tega 1 občinski svetnik in 2 občana), ne ustreza zakonsko postavljeni normi, da mora biti najmanj polovica članov odbora iz vrst občinskih svetnikov.
Statut se že zaradi svoje hierarhične pravne kvalitete ne spreminja kar tako, za dopolnitve je namreč potrebna dvotretjinska večina vseh občinskih svetnikov, in torej visoko soglasje vseh predstavnikov (tudi glasov manjšine). Zaletavost župana kot predlagatelja ni dobra in le škodi ugledu naše občine. Trenutno veljavni Statut je potrebno spremeniti, toda pot do nje mora biti po našem mnenju preudarnejša. Za končno in predvsem kvalitetno vsebino si je torej potrebno vzeti primeren čas za tehtanje med dobrimi in manj dobrimi rešitvami, odkrit strokoven diskurz in predvsem nujno potreben dialog in odprtost za sprejemanje višjega soglasja.
TRZIN JE NAS DOM Barbara Sršen Peter Pelan Valentin Kolenc
TRZINCI	ZA ZELENI TRZIN
Frane Mazovec Romeo Podlogar
Predlog nove trzinske kolesarske steze
Županovemu žaljivemu odgovoru ob bok
Župan se je v prejšnji številki Odseva hudo žaljivo lotil povsem resnega predloga opozicije za novo trzinsko kolesarsko stezo. Resnično bi cenjenemu kulturniku pripisali malo več kulturnega obnašanja in spoštovanja odraslih in resnih krajanov, ki so jih Trzinci volili za svoje predstavnike v občinskem svetu. Ampak, na žalost, smo se že morali privaditi na nespoštljive diskreditacije in žalitve nas in naših predlogov in opozoril.
Naš predlog nove kolesarske steze je bil mišljen z vso resnostjo, temu smo posvetili kar nekaj časa in tudi načrt zanjo je bil temeljito izdelan. Župan pa si privošči samo zamah z roko in izjavo, da to sploh ni resen predlog in da smo malone tepci, ker smo predlog predstavili. Hvala, gospod župan - s takim tonom onemogočate vsak konstruktivni dialog za napredek Trzina med različnimi listami ali strankami.
Pa naj ponovimo naše argumente za naš predlog kolesarske steze ob štiripasovnici:
Naša, v Sloveniji najbolj razvita občina, potrebuje sodobno - varno in hitro - kolesarsko stezo (kar za sedanjo povezavo med Mlakami in OIC res ne bi mogli trditi). Občina je dolžna zagotoviti dostop do kmetijskih zemljišč, ki so južneje od lOC - sedaj dostopa ni.
Dvopasovno kolesarsko stezo bi lahko s pridom uporabljali ob zastojih na štiripasovnici ob morebitnih prometnih nesrečah ali drugih ovirah v prometu.
Kolesarsko stezo bi lahko umestili v državne plane z istočasnim postopkom za drugi železniški tir, ki je v pripravi. »Smešnost« našega predloga pa župan izkazuje z dejstvom, da predlagana trasa kolesarske steze/servisne ceste poteka po kmetijskih zemljiščih. Ja, res je, ampak saj bo trasa drugega tira
kamniške proge tudi potekala po kmetijskih zemljiščih, kajne?
Kjer je volja, tam je pot, so rekli modri starci. V Trzinu je volja in pot le za predloge, ki zrastejo na zelniku večinske koalicije, za naše, opozicijske predloge, ne glede, koliko so resni, utemeljeni in potrebni v Trzinu, pa ni več ne volje ne poti in niti kančka iznajdljivosti. So le žalitve in diskreditacije.
Toliko o županovih predvolilnih obljubah o viziji Trzina.
Predlog je pripravila in utemeljila opozicijska manjšina:
lista Trzin je naš dom: Valentin Kolenc, Barbara Sršen, Peter Pelan
lista Trzinci: Frane Mazovec
lista Za zeleni Trzin: Romeo Podlogar
1
2
3
4
5
Romeo Podlogar - Lista zeleni Trzin
Ko smo dobili nov občinski svet, smo želeli bralcem predstaviti nove člane občinskega vodstva, zato smo v lanskem novembru vsem zastavili enaka vprašanja in jih prosili, da nanje čim prej odgovorijo. Žal najvišji predstavniki občinske oblasti nad našim predlogom niso bili najbolj navdušeni in le nekaj nam jih je odgovorilo na zastavljena vprašanja. Ko smo že mislili, da ne bo nihče več odgovarjal na zastavljena vprašanja, nam je svoje odgovore za majsko številko Odseva poslal Romeo Podlogar. Objavljamo njegove odgovore, hkrati pa bralcem in tudi svetnikom sporočamo, da od zdaj naprej ne bomo več objavljali odgovorov, saj zdaj občinski svet ni več tako nov. To, kako so se bili pripravljeni predstaviti bralcem, govori, kako se posamezni svetniki čutijo povezane z volivci. Nekateri menijo, da je že to, da so se prebili v občinski svet, dovolj. Volivcev se bodo spet spomnili, ko bodo pred vrati nove volitve. K sreči je v novem občinskem svetu tudi nekaj izjem, ki skušajo biti tudi drugače dejavni v trzinskem življenju. Nekateri celo pridejo na katero od prireditev, ki jih pripravljajo trzinska društva ali celo Občina. Zahvaljujemo se vsem svetnikom, ki so si vzeli dragoceni čas in odgovorili na tri zastavljena vprašanja!
Prosim, če se lahko predstavite našim bralcem. Napišite nekaj o sebi - npr.: koliko ste stari, kakšna je vaša izobrazba, kakšen poklic opravljate in kakšne so vaše izkušnje v političnem življenju Trzina in mogoče tudi z delom na drugih področjih.
Po izobrazbi sem diplomiran ekonomist, podjetnik, aktiven v trzinski samoupravi od zbora krajanov v letu 1998, ko so me krajani izvolili za pogajalca z investitorji blokov v T3. Član občinskega sveta sem bil od leta 1999 do 2006, obakrat kot neodvisni kandidat.
Kako ocenjujete sedanjo sestavo občinskega sveta? Kakšne se vam zdijo možnosti, da bo novi občinski svet dobro deloval v korist Trzina?
Sedanja sestava občinskega sveta je na prvih sejah pokazala, da v občinskem svetu na eni strani sedijo izvoljeni občani, ki so pripravljeni slepo slediti županu, in na drugi strani izvoljeni občani, ki razmišljamo s svojo glavo, se zavzemamo za zakonito delovanje občine, razumemo, kaj pomeni lokalna samouprava, in želimo, da se s sredstvi občine dela gospodarno, zakonito, odgovorno in premišljeno. Trenutno na sejah zgleda tako, kot da smo si razdelili delo na način, da prvi dvigujejo roke v potrditev sklepov, predlaganih s strani župana, drugi pa razpravljamo, dajemo predloge in opozarjamo.
Upanje, da bo ta občinski svet dobro deloval v dobro Trzina še vedno obstaja. Kot sem že povedal, je koalicijska večina do se-
daj slepo sledila županu, katerega pa, zaradi njegovega vodenja občine v prejšnjih mandatih in na začetku tega, ne cenim. Že v prejšnjih mandatih je župan sprejel dosti slabih odločitev, nekaj evidentno tudi v škodo občinskega premoženja, za kar bo, upam, nekega dne odgovarjal tudi pred sodiščem. Z nedemokratičnim vodenjem pa nadaljuje tudi v tem mandatu. Čedalje bolj se strinjam s tistimi občani Trzina, ki njegov način vladanju primerjajo z vladanjem beloruskega predsednika Lukašenka.
Katerim nalogam in usmeritvam boste pri svojem delu v tem mandatu vi osebno posvečali posebno pozornost? Kaj naj bi bile prednostne naloge tokratnega občinskega sveta?
Trudil se bom, da bi v Trzinu pričeli gledati na razvoj kraja bolj celovito, za več let oz. desetletij naprej. Torej, potrebno je narediti strategijo razvoja Trzina za daljše obdobje, pri tem dati glavni poudarek kvaliteti življenja sedanjih prebivalcev, in k sodelovanju povabiti prave strokovnjake.
Če pogledamo, kako se je Trzin razvijal od ustanovitve samostojne občine, lahko ugotovimo, da so se rešitve v glavnem sprejemale parcialno . Poglejte primer reševanja stiske s prostorom v vrtcu. Že na začetku svojega prvega mandata v občinskem svetu sem na primer predlagal, da se problem pomanjkanja prostih mest reši z gradnjo na območju vrtca Žabica v Mlakah. Takrat je župan trdil, da tega ne dovolijo občani, ki so sosedje vrtca. Zdaj, ko smo za začasne rešitve zapravili veliko denarja in časa, se bo pa gradnja večjega vrtca tam lahko pričela. Poglejmo cestno infrastrukturo. Drago in nepotrebno krožišče na Mlakarjevi ulici, kolesarske steze - nekateri deli bi lahko kandidirali za vpis v Guinessovo knjigo rekordov kot najkrajše kolesarske steze, kolesarska steza ob Ljubljanski c. je nevarna zaradi neprimerne postavitve drogov ulične razsvetljave in drogov prometnih znakov, na Kidričevi cesti imamo neke vrste dvosmerno kolesarsko cesto na mestu, kjer bi moral biti pločnik za pešce. Športnorekreacijski park v Mlakah ima zgrajeni balinišči, ki sta prekratki, na kar sem opozarjal takoj po gradnji in zahteval, da se ju na stroške odgovornega za napako popravi. Napake se ni popravilo in igrišči samevata. Opozarjal sem na neprimerno razsvetljavo v ŠRP - nizke luči ob poti, ki so bile kmalu vse polomljene in jih sedaj ni več. In še bi lahko našteval. Prednostne naloge sedanjega občinskega sveta bi morale biti, kot sem že omenil, dolgoročna prostorska strategija, in sicer s poudarkom, da se ne širi površina, namenjena gradnji, in da bi Občina delovala v skladu z veljavno zakonodajo ter v duhu lokalne samouprave. Sedaj temu žal ni tako.
Za konec bi rad povedal naslednje. V lokalni samoupravi Trzina delujem zato, ker imam ta kraj rad, do njega čutim odgovornost, in ker nimam zaupanja v politične stranke, ki delujejo v Trzinu oz. v Sloveniji, da bodo delovale pošteno in v dobro večine nas, občanov. Poglejte samo trzinsko družinsko podružnico stranke SDS, ko mati poskrbi za imenovanje svoje hčere v OVK. Moje delovanje zame ni kariera, in ne iščem osebnih koristi, kvečjemu sebi in svoji družini zaradi jasnih stališč lahko škodujem, saj poskušam na prste stopiti tistim, ki ne delujejo pošteno ali pa v duhu demokracije in bi mi, nam, lahko ti na tak ali drugačen način škodovali.
Borim se za boljšo družbo, za prave vrednote v družbi, ki so žal grobo poteptane, za transparentnost, kvaliteto in zdravo konkurenco. Kakšen občan mi bi zagotovo rekel, da se borim z mlini na veter, vendar ne bi imel prav, saj v boju nisem sam. Čedalje več ljudi v Trzinu in v družbi nasploh se zaveda, da morajo tudi sami dati svoj prispevek k našemu skupnemu lepšemu jutri. Več nas bo s svojo glavo razmišljujočih in delujočih, glasnejši bomo, bolj bomo uspešni.
Občinski svetnik Romeo Podlogar (lista Za zeleni Trzin)
Ob občinskem prazniku
Čeprav gospodarska kriza še hromi naše gospodarstvo in se politične težave v državi nadaljujejo, se v Trzinu ob občinskem prazniku lahko veselimo. Kljub majhnosti naša občina sodi med komunalno najbolje urejene, med razvojno najmanj ogrožene in tudi med najbogatejše občine v državi. Marsikaj bi se dalo bolje narediti, vseeno pa so življenjske razmere v Trzinu, če jih primerjamo z drugimi, podobnimi občinami, na zavidljivi ravni. V dvanajstih letih je Trzin krepko napredoval, in lahko smo ponosni na prehojeno pot. Dosežen pa je tudi izziv za naprej. Čakajo nas še številne naloge in le s premišljenim in prizadevnim delom jim bomo kos. Pri tem so nam lahko za vzgled tisti, ki so si letos prislužili občinska priznanja.
SREBRNO PLAKETO ZA DOLGOLETNI IN POMEMBNI PRISPEVEK K UREJENOSTI KRAJA Z VODENJEM PRISTOJNE KOMISIJE, TAKO DA JE TRZIN V VSAKOLETNEM PROJEKTU SLOVENIJA LEPA IN GOSTOLJUBNA V KATEGORIJI MANJŠIH MEST
DOSEGEL VIDNA MESTA, ENKRAT CELO TRETJE
p r e j m e GOSPA DUNJA ŠPENDAL.
Gospa Dunja Špendal je pred desetimi leti prevzela vodenje Komisije za urejen kraj, v kateri so predstavniki Občine Trzin, Osnovne šole Trzin in Turističnega društva Kanja Trzin. Komisijo vodi zelo skrbno, kar pomeni, da z javnimi pozivi in osebnimi stiki spodbuja k urejenosti kraja in s tem tudi Slovenije. Trzin kot manjše mesto vsako leto sodeluje na regijskem in državnem tekmovanju v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna. In prav na slednjem nivoju smo že dosegli vidna mesta.
Komisija sicer prvenstveno spodbuja k lepemu in urejenemu kraju, nezanemarljivo pa je njeno delovnje tudi v smeri gostoljubnosti in prijaznosti samih prebivalcev in ponudnikov gostinskih in turističnih storitev. Tudi na tem področju se krog vključenih gostinskih in drugih lokalov v tekmovanje in urejenost ter gostoljubnost širi. Vodi pripravo in podelitev priznanj za tri kategorije dobitnikov: za urejen dom in okolico, za ohranitev arhitekturne dediščine in za urejen in prijazen lokal, ki je vsako leto v novembru.
Dunja aktivno deluje še v komisiji za kadre, priznanja in pravne zadeve Turistične zveze Slovenije in v komisiji občinskega sveta Občine Trzin za občinska priznanja, promocijo in proslave. Je podpredsednica TD Kanja Trzin.
Njena odlika sta pošten odnos do sodelavcev, doslednost in odgovornost za izvršitev nalog, ki jih prevzame.
BRONASTO PLAKETO ZA DOLGOLETNO IN USPEŠNO DELOVANJE V PEVSKEM ZBORU DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI, NJIHOVI RECITATORSKI SKUPINI, ZA PISANJE TRZINSKIH ZGODB, NATIS LE-TEH V TREH KNJIŽICAH IN
njihov0 predstavitev trzinski publiki in za redno sodelovanje na občinskih proslavah
p r e j m e EMIL MILAN KUFERŠIN.
Gospod Emil Milan Kuferšin, po domače Vahtarjev Milan, živi z družino v tistem predelu Trzina - pod Ongrom in v bližini gradu Jable, ki ga motivira pri zapisovanju zgodb in pravljic o Trzinu. Doslej je v samozaložbi izdal trzinsko pravljico Jabelček, dve zbirki svojih pesmi in predstavil pesnitev Grajske zgodbe, ki prav tako čakajo na natis. Za različne priložnosti pod njegovim peresom nastajajo pesmi, ki jih recitira na občinskih proslavah, na obiskih v domovih starejših občanov in šolah z recitatorsko skupino Društva upokojencev Žerjavčki, katere vodja je. Organiziral je tri samostojne recitale: Moč materine besede, Grajske zgodbe in recital, posvečen pesnici Mili Kačič.
Milan sodeluje v pevskem zboru Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, nekaj let je bil tudi član upavnega odbora tega društva.
Emil Milan Kuferšin je v Trzinu viden tudi kot rezbar. Skulpture iz lesa sicer ustvarja za svojo dušo, s skupino rezbarjev pa sodeluje pri promociji te dejavnosti na različnih prireditvah in dogodkih.
Odlikujeta ga prijazen in konstruktiven odnos v skupinah, kjer deluje, in iskrena pripadnost domačemu Trzinu.
POSEBNO ZAHVALO IN PRIZNANJE ZA PROMOCIJO REZBARSTVA V SLOVENIJI IN PROMOCIJO OBČINE TRZIN NA TEM PODROČJU
p r e j m e MARIJAN VODNIK.
Marijan Vodnik je ljubezen do narave, posebej dreves, prinesel na svet, jo poglobil v mladih letih, ko je ob stricu podobarju najprej izdelal leseno piščalko, kasneje za svojo dušo klesal iz lesa in na svojem domu sestavljal zasebno zbirko, na ogled le za prijatelje in znance.
Ob družbeni klimi, ki je tovrstne ročne spretnosti nekako odrivala, se je pred dobrim desetletjem odločil, da se izpostavi kot rezbar, da ustvarja pred gledalci in odpre svojo galerijo. Takrat se je začela tudi zgodba o trzinskih rezbarjih. Ob Marijanu Vodniku, mentorju, so se začeli zbirati ljubitelji te dejavnosti; danes rezbarska skupina šteje okrog 40 rezbark in rezbarjev različnih poklicev in starosti. Prenaša jim svoje znanje klesanja v lesu in odnos do lesa. Pravi, da je lesu v skulpturi podaljšano življenje.
Z nastopom v javnosti mu je osebno in z rezbarji, ki sodelujejo na vseh pomembnejših občinskih prireditvah in predstavitvah občine, uspelo promovirati Občino Trzin in rezbarstvo v Sloveniji in tudi izven meja naše domovine, zlasti v Italiji in Avstriji, kamor so redno vabljeni. Svoj dom odpre za učence, tudi šolarje iz Trzina, ki se urijo v klesanju na tehničnih dnevih.
Njegova zasluga je, da si rezbarji lahko pod določenimi pogoji, na izpitih, ki jih pod okriljem Turističnega društva Kanja Trzin opravljajo v prostorih Osnovne šole Trzin, pridobijo državni poklicni rezbarski certifikat.
Marijan Vodnik svojim skulpturam iz lesa v treh knjižnih izdajah, ki jih je izdal v samozaložbi, dodaja svoje izpovedi, s katerimi želi ponazoriti, da je les del živih organizmov dreves, dokler ni kemično ali toplotno uničen. Pravi: "Pustimo uporabiti energijo teh življenj za lastna dopolnjevanja in pijmo iz čaše njihove izročilnosti, pa ne bomo nikdar pozabili na lastne korenine. Pustimo živeti drevesa, da bomo lahko preži4veli tudi mi."
NAGRADO ZA DESETLETNO USPEŠNO DELOVANJE NA DRUŠTVENIH IN OBČINSKIH PRIREDITVAH TER VIDEN NAPREDEK PRI IZBIRI REPERTOARJA KOT PRI IZVEDBAH
p r e j m e
PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI TRZIN.
Pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki je bil ustanovljen v začektu leta 2001 z enajstimi pevkami in pevci, ki so se družili ob petju po končanih sestankih, ali pa kar tako.
Z ustanovitvijo zbora je bil uresničen cilj takratnega vodstva društva in pevci so na spomladanskem občnem zboru društva že zapeli. Zboru se je pridružila zborovodkinja gospa Alenka Markus, ki mu je ostala zvesta osem let, za njo pa zbor uspešno vodi zborovodkinja gospa Ksenija Kozjek.
Ključno vlogo za razvoj in obstanek zbora sta imela Občina Trzin in župan gospod Tone Peršak, ki je v dejavnosti zbora videl kulturni prispevek kraju in ohranjanje lepih narodnih pesmi.
Pevci sodelujejo na vseh občinskih proslavah, pomembnejših dogodkih in srečanjih ostalih društev v občini, ki jih povabijo k sodelovanju, zapojejo v domovih za starejše v Mengšu, Domžalah, Ljubljani, Gornjem Gradu, nenazadnje tudi v domačem Domu starejših občanov.
Kar zajeten kup pesmi se je nabralo v desetih letih, nekaj pevcev se je poslovilo, nekateri od njih so odšli za vedno. A pesem, lepa slovenska pesem, ta ostaja in druži pevce ter ostale ljudi v lepih trenutkih, ki jih nudijo te pesmi.
Pogovor z dobitnico srebrne plakete Občine Trzin, go. Dunjo Špendal
»Iz Trzina ne bi šla nikamor!«
Ko se je pred več kot tridesetimi leti Dunja Špendal preselila iz Ljubljane v Trzin, si nikakor ni mogla predstavljati, da bo nekoč gojila tako močno pripadnost do svojega »novega« kraja. Že kar nekaj časa marljivo skrbi za urejeno podobo mesta, poleg tega pa je z vsemi svojimi aktivnostmi na družbenem področju gotovo tudi dobrodošla pridobitev za občino in njeno delovanje. Sama pravi, da je lepo biti prostovoljka v Trzinu, sicer pa je za svoj trud pred kratkim prejela tudi hvalevredno priznanje^
Dunja, mi lahko za začetek poveste, kaj ste po izobrazbi in s čim ste se poklicno ukvarjali do upokojitve?
Dolga leta sem bila tajnica, delala sem v prodaji komercialnih in osebnih vozil in bila vodja maloprodaje ter Duty free shopa. Tako sem veliko delala z ljudmi in seveda s papirji. Z računalnikom sem pravzaprav začela delati šele zdaj, ko sem v pokoju. Stvari sem se začela učiti čisto od začetka. Najprej se je začel učiti mož, ki je moral pričeti s tem zaradi službe. Potem pa sem ga jaz morala prositi praktično za vsako stvar, nič kolikokrat sem ga potrebovala. V mojih letih je to velik problem (smeh)! Zdaj uporabljam računalnik brez težav, vsaj tiste enostavne stvari, ki jih sama potrebujem: pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, itd.
Verjetno si danes delo brez računalnika že teže predstavljate^
Sploh si ga ne! Na morju imamo prikolico, tako da precej časa preživim tam, in ko pridem, se mi zdi, da sem kar bosa, ker nisem nič na tekočem, kaj se dogaja. Prav smešno je to! Moj starejši vnuk me pogosto vpraša: »Kako ste vi funkcionirali brez mobi-telov?« Ampak življenje je teklo, mi smo ravno tako povsod šli, samo da smo se zmenili za štirinajst dni v naprej in se tistega potem tudi držali. Mislim, da so mobiteli po eni strani potuha. Zakaj bi si stvari zapomnil, če jih lahko zgolj nekam vtipkaš?!
Dandanes ste predsednica komisije za urejenost trzinskih domov. Mi lahko poveste kaj več o vašem delu?
V tem času se nekako sestanemo, poleti pa se s člani dogovorimo, da do določenega datuma, navadno je to tik pred dopusti, vsak pogleda kraj. Priporočeno je, da pogledaš drug konec in ne območje, kjer stanuješ, da ne ocenjuješ ravno soseda, že zaradi morebitne naklonjenostih Ko je to narejeno, je naš spisek kar dolg, ker ne gledamo samo privatnih domov, ampak tudi podjetja, ustanove, lokale. Nato gremo na teren, jaz in Kosmačeva Zinka, ki je naša fotografinja. Ustaviva se pri vsaki hiši in prosiva, če lahko slikava. Pogosto namreč iz glavne ceste ne moreš videti vsega, pa tudi prek ograje je težko. Pred leti smo pisno prosili, če nam dajo soglasje, da sploh lahko slikamo. S ceste konec koncev
niti ne smeš, saj je osebna lastnina danes tako nedotakljiva, da je to kar problem^ Midve prideva, se predstaviva in naju povabijo naprej. Moram reči, da ni zadržkov pri ljudeh. Ona nato slika in slika ter s teh fotografij naredi kolaže. Včasih smo imeli na prireditvi, ki poteka zadnji petek v novembru, samo nekaj slik, odkar pa imamo Zinko, pa naredi kolaže. Komisija se sestane jeseni po dopustih in si slike ogleda. Sistem je sedaj takšen, da vsak član dobi seznam brez imena in priimka. Gremo po številkah, tako kot si ogledujemo, potem tudi ocenjujemo. Lahko je tudi napisano »hiša ob potoku«, ali pa »rumena hiša«, saj je bilo pred leti precej zoprno, ko je šlo v smislu: »Ti, a ta je pa s tistim v žlahti?!«^ Danes se temu lahko izognemo, saj ima vsakdo na spisku številke, po katerih ocenjuje tako domače hiše kot podjetja. Moje delo je potem, da naredim zbirko tega in določim rezultate po prvem, drugem, tretjem, petem mestu^
Z lastniki torej nimate nobenih težav?
Ne, mislim, da jih res še nikoli nismo imeli. Spominjam se primera, ko nam je neki gospod rekel: »Ne, jaz to delam za svojo dušo, ampak^vprašajte našo^« (smeh). Ona pa nam je rekla: »Seveda, kar naprej!«. Zinko je nato takoj spoznala, saj je domačinka, pa tudi jaz sem se ji takoj zazdela znana. Tako da se konec koncev vedno vse zmenimo.
Po kakšnih kriterijih pa se ocenjuje urejenost trzinskih domov?
Odvisno je od kategorije, ampak na splošno ocenjujemo predvsem, kolikšna je zasajenost s cvetjem. S tem ne mislimo, da bi moral priti vrtnar in narediti kakšen park ali kaj podobnega^ Več nam pomeni, da je iz urejenosti razvidna duša posameznika. Letos na primer pravijo, da rdeče rože niso modne, jaz pa mislim, da je treba delati tisto, kar ti je všeč, ni treba, da smo zato letos brez rdeče barve. Vsak ima svoj okus in o tem se med ocenjevanjem sploh ne govori. Pomembne se nam zdijo predvsem tiste točke, ki na koncu pokažejo tudi mesto. Poudarek je torej na cvetju, pokošenosti in seveda tudi splošni urejenosti; tudi dovozna pot mora biti urejena. Gleda se celoto, včasih tudi cvetje na okenskih policah ali balkonu. Vmes smo imeli tudi že balkone na blokih in pojavila se je želja, da bi bili vsi balkoni enega bloka enotni, ampak to seveda ne gre, ker določenim ljudem rože nič ne pomenijo. Tako da bi v takem primeru morali poskrbeti vsaj za brezplačne sadike, tudi pobuda, da bi jih dali ob Mengeški cesti, je propadla, saj župan pravi, da ni denarja (smeh).
Slišala sem, da odziv Trzincev, ki so bili v lanskem letu predlagani za nagrade, ni bil ravno navdušujoč, saj se slovesnosti, na kateri podeljujete priznanja, ni udeležilo dovolj ljudi^
Res je, in to te na koncu kar zaboli. Po eni strani imamo smolo, saj je takrat vedno slabo vreme. Ali je hud dež ali je sneg^to je nekaj neverjetnega! Vsak dobi lepo povabilo, ampak ljudje se izgovarjajo, da je to »kr neki«, potem pa od soseda slišijo, kako lepo je to izgledalo na televiziji in želijo videti posnetek. Cel kup izgovorov je! Mislim, da je danes splošen problem - zvabiti ljudi na določene prireditve. Tudi pri ostalih prireditvah je tako. Po mojem mnenju ne gre za to, da se ne bi želeli izpostavljati. Ko pridejo in jih pokličemo na oder ter jim čestitamo, je vsak zadovoljen. Očitno jih je le težko spraviti od doma. Premišljevala sem, da bi morda (poleg teh lepih in prijaznih vabil) res morali poklicati še vsakega posebej. Je pa tako, da imajo nekateri takrat seveda tudi kakšne družinske obveznosti in se zato opravičijo. Doživiš v bistvu čisto vse.
Potrebujemo ljudi, ki bi se prijavili tudi sami in nas povabili na oglede. Lahko tudi sosed prijavi soseda, to se nam je že zgodilo. Tukaj se pa ljudje res težje odločijo, da bi se sami pohvalili,
čeprav ne vem zakaj. Morda je to slovenska značilnost, da smo premalo ponosni ali kaj^ Seveda bi rada videla, da bi bilo takih prijav še več, slišala pa sem pripombe, da potem to ne bi bilo objektivno. Bilo bi, saj na delo komisije to čisto nič ne vpliva, ker slednja niti ne ve, od kod je prijava! Čeprav nekaterih nagrajencev ni bilo, je bila dvorana polna ljubiteljev cvetja. Prvotno smo imeli prireditev v dvorani Marjance Ručigaj, potem pa smo se morali preseliti v Kulturni dom, ki ima večjo dvorano, da so lahko vsi obiskovalci sedeli.
Aktivni pa ste tudi na številnih drugih družbenih področjih: v društvu upokojencev, Odsevu, sodelujete pri županovi listih
Ja, od zadnjih volitev pa sem tudi podpredsednica turističnega društva. Sodelujem pri projektu Turistične zveze Slovenija - Moja dežela je lepa in gostoljubna, kjer ocenjujemo občine. Takrat se z Občino tudi precej pogovarjamo o tem, kaj je še treba narediti; ocenjuje se namreč javne površine. Sem tudi članica komisije občinskega sveta za priznanja, proslave in promocijo. Aktivna sem tudi pri vezenju; letos smo imeli zelo prijetno razstavo. Pojavila se je želja, da naj bi postala tradicionalna, ker smo jo umestili v čas, v katerem smo se dotaknili še osmega marca in materinskega dneva, kar je povezano z delom vezilj. Sodelujem z Odsevov in sem članica sveta za kadre, priznanja in pravna vprašanja pri Turistični zvezi Slovenija.
Če sem prav obveščena, so vam ponudili celo mesto predsednice društva upokojencev.
Ja, res je. To je bilo pred občinskimi volitvami. Ampak tega nekako nisem vzela resno, saj bo junija dvanajst let, odkar delam pri turističnem društvu. Morda res nisem dovolj odločno rekla »ne«, potem pa sem na to pozabila. Ko so se volitve bližale, se je ta pritisk stopnjeval, za to pa je izvedel tudi zdajšnji predsednik, gospod Pavlič, ki me je nekoč povprašal o tem. Rekel je, da je sicer res, da se po pravilniku lahko predlaga predsednika na občnem zboru, ampak bi bilo lepo, če bi se o tem prej dogovorili. Vedela sem, da on to rad počne, jaz pa imam drugih zadolžitev ogromno. Zato sem odstopila od tega, postala pa sem članica v upravnem odboru. Sicer pa - nikoli ne reči nikoli.
Sicer ste se v Trzin preselili. Kje pa ste stanovali pred tem?
Oba z možem sva iz Rožne doline, potem pa smo devet let stanovali nasproti Gospodarskega razstavišča, v stolpnici RTV-ja. Od tam smo prišli v Trzin, ampak od tega je že okrog petintrideset let. Prišli smo v tako neurejeno okolje! Samo gradbišče! Nekaj je bilo pozidano, asfalta ni bilo, tukaj so bile jame_ Ko smo mi zidali, ni bilo vode, ni bilo elektrike. Tam, kjer je zdaj vrtec, je bila betonarna, in mi smo kable polagali od tam vsak dan, da smo imeli elektriko. Tudi avtobusov ni bilo in niti vlak takrat še ni vozil. Res grozljivo; ko me je kdo vprašal, kam se selim, mi je
bilo kar nerodno (smeh). Ni bilo vrtca in ni bilo šole. No, šola je bila, štiriletna, naprej pa so otroci hodili v Mengeš. Midva sva sina vozila v vrtec za Bežigradom, hčerko pa tja v šolo, ker sva to opravila mimogrede na poti v službo. Mengeš je bil za nas predaleč, tudi zaradi časa nesprejemljiv. Na začetku res nimaš nobene pripadnosti kraju. Ta se sčasoma pridobi, n.pr. ko otroke spraviš skozi vrtec in šolo. Takrat so tudi otroci najbolj delovni, s srednjo šolo se to že porazgubi, veliko pa se jih sedaj vrača nazaj s svojimi mladimi družinami.
Predvidevam, da se je vaš odnos do Trzina po tolikih letih vsaj malo spremenil.
Velikokrat pravim, da sem takšen lokalpatriot, da tudi kupujem vse na tem področju. Sploh mi ne pride na misel, da bi šla na primer v Namo, v Maximarket! Kje pa naj tam parkiram?! Če pa že kupim kaj kje drugje, pa pogledam deklaracijo, kdo je uvoznik, in itak je vse iz naše cone (smeh). Gre za več stvari, kot se jih mi zavedamo! Spomladi je bil v Hali komunalnega centra v Domžalah koncert, in sicer je dalmatinski slavček Vinko Coce pel s svojo klapo. Ko je med koncertom zapel venček različnih pesmi in vmes tudi Trzinko, sem kar zrasla! Res mi je bilo prijetno! Le katera občina ima tako prepoznavno pesem? Iz Trzina ne bi šla nikamor!
Kakšen pa se vam zdi Trzin s stališča urejenosti?
Izboljšuje se, moram reči. Javne površine so bile že v času sejma zelo lepo pokošene, vse je nasajeno, tako da ima občina očitno posluh. Zadnjič sem imela intervju za televizijo Veseljak in vprašali so me, zakaj smo »Kanja«. Kanja je ptica roparica, ki kroži v višini in njeno budno oko nadzoruje dogajanje v okolju (smeh). Mislim, da je Trzin kot mesto res urejeno in zato me je lansko leto, ko si je Turistična zveza ogledovala kraje, prizadelo, saj so nam dali minus točko^ Namreč oni nas ocenjujejo kot TIC, to pa mi nimamo. Za TIC moraš imeti na razpolago in ponudbo vse turistične informacije tudi za vse sosednje občine, prodajo spominkov, časopisov, zaposlene profesionalce itn_ Mi imamo pa IC, to je občinski center. Rekli so nam, da je gradbišče! Seveda, saj so takrat obnavljali Mengeško cesto, in hvala bogu, da so jo, da je ta zdaj urejena. Ocenjevanje tega se mi je res zdelo povsem neprimerno, zato sem to zadnjič tudi povedala, ko je bil tukaj na obisku predsednik Turistične zveze Slovenije. Mislim, da je razumel naše probleme in povedal, kako je pri njih v Podčetrtku, kjer je tudi župan. Pogovor je bil zelo prijeten.
Kako preživljate prosti čas? Če vam ga kaj ostane^
Ja, vedno se najde. Poleti smo veliko na morju. Drugače pa imam sina in dva vnuka. Veliko se družimo, veliko smo za mizo. Kuha se, peče_ Ko gredo iz Kamnika, iz Domžal, se vsi ustavljajo pri meni (smeh). Ko smo se preselili sem, je bilo to bogu za hrbtom, zdaj pa je stvar drugačna. Sicer sem kar nekaj časa obiskovala tudi tečaj joge, vendar sem potem prenehala, ker so me po desetih letih preveč prepričevali v vegetarijanstvo, mantro^, jaz pa sem želela hoditi tja bolj za sebe. Z možem tudi kolesariva, tako da prosti čas v glavnem preživljam z družino in prijatelji. Ravno te dni sem premišljevala, kaj naj povem v zahvalnem govoru na podelitvi občinskih priznanj in sem se spomnila na to, kako so me povabili, naj se priključim turističnemu društvu in kako grozno mi je bilo takrat na sejah. Sedela sem tam in poslušala, nisem poznala ne delovanja društva ne ljudi, ker sem priseljenka, pa tudi otroci niso hodili sem v šolo, ko pa so začeli govoriti o domačih imenih, pa sploh nisem vedela, za koga gre. Ampak v vseh teh letih sem dobila velik krog znancev in prijateljev. Lani so mi zelo zelo pomagali, in takrat sem spoznala, kako so to res prijazni in topli ljudje. Ko se znajdeš v nesreči, ti pomagajo. Zato sem rekla, da je v Trzinu lepo biti prostovoljec. Enkrat sem za to že dobila priznanje. Res je lepo!
Tjaša Banko Foto: Andrej Nemec
Pogovor z dobitnikom letošnje bronaste plakete Občine Trzin g. Emilom Milanom Kuferšinom
Želja po domači vasi me je vrnila v Trzin
Emil, Milan Kuferšin, letošnji občinski nagrajenec, pevec, reci-tator, pisec zgodb in pesmi, rezbar, vrtičkar in seveda » značilen upokojenec«, ki si pridobiva prva znanja iz računalništva ter obnavlja tuj jezika.
Gospod Milan, pod tem imenom ga večina pozna, dovoliš, da te najprej povprašamo o tvoji poklicni karieri. Dolga leta si bil na pomembnem mestu - vodja kuhinje v Državnem zboru Republike Slovenije. Ali imaš kaj nostalgije po tedanjih časih?
34 let sem bil vodja kuhinje v DZ, pri tem sem si seveda nabral kar precej izkušenj, saj smo pripravljali različne obroke: slavnostna kosila, večerje (bankete), koktail partije, hladne bifeje in podobno za pomembne ljudi z vsega sveta. Veliko jih je bilo med njimi tudi predsednikov držav, ki so bili na obisku v tedanji skupščini. Kar dobre štiri leta sem hodil kuhat ob takih priložnostih tudi na Brdo pri Kranju. Med številnimi drugimi sem kuhal tudi za takratnega predsednika Rusije Mihaila Gorbačova, nemškega kanclerja Kohla, francoskega predsednika Mitterranda in seveda tudi za takratnega predsednika naše države tov. Tita.
S kulinariko se več ne ukvarjam, sem ter tja še komu kaj svetujem, največ pa svoji ženi, ki je bila poklicna slaščičarka, danes pa že kar dobro kuha. Zapisano imam res veliko receptov; tako rekoč od prvega dne, ko sem se pričel učiti v hotelu Union, nato delal v hotelu Lev, sem jih zapisoval. To pa sem počel še vse do upokojitve. Nekoč sem imel namen izdati kuharsko knjigo svojih receptov, pa sem žal brez pomoči DZ opustil namero in tudi spodbude ni bilo od nikogar. Vse je zapisano v debelem zvezku in tudi marsikaj skicirano, le to pa bo prišlo po meni kar v družinsko last. No, ne zanikam pa, da še sedaj rad ženi priskočim na pomoč pri kuhi, če ima ona pač drugo, morda bolj važno opravilo, ali pa kar tako, da se sem ter tja malo spočije od vsakdanjih opravil.
Domačini te povsem samoumevno štejemo med pristne Trzince, pa vendar si kar precej let živel drugje.
Rodil sem se v družini kot zadnji otrok očetu Jožetu Kuferšinu in materi Ivani, rojeni Kmetič. Oče je bil Primorec, s Krasa, mati pa je bila Trzinka, poznana pod domačim imenom »Vah-tarjeva Juhanca«. Imam še brata Jožeta, ki živi v Prekmurju, ter sestro Marijo, ki je ravno tako v tujini, brat Janez pa je žal že pokojni. Stanujem za hribom v Trzinu, in to od leta 1980, ko smo se vselili v svojo novo hišo; pred tem sem živel 20 let v Ljubljani. Želja po domači vasi je bila prevelika, pa sem se pač vrnil v Trzin.
Še pred upokojitvijo si se vključil v društveno in družabno življenje Trzina.
V pevskem zboru Društva upokojencev Žerjavčki sem začel peti še v moji aktivni dobi, mislim, da leta 2002, v društveni recita-torski skupini pa sem tudi od vsega začetka, ko je le ta nastala. Sedaj sem nekako prevzel vodstvo skupine, in sicer le kot tehnični vodja in ne kot mentor. Pripravljam gradivo za recitale, se pravi izberem pesmi in vse, kar je potrebno ob takih prireditvah. Rezbar sem postal tako rekoč na spodbudo tistih, ki so se ob mentorju Marijanu leta 2000 zbirali in začeli rezbariti. Žal so mnogi od teh že pokojni. Lani sem opravil še strokovni izpit za rezbarja z evropskim certifikatom. Zadnji čas rezbarim manj, ker pevske vaje skoraj sovpadajo v dnevu in uri. Rezbarjenje in petje mi pomenita veliko veselje in najbrž tudi vsem ostalim, ki se s tem ukvarjajo.
Na večini prireditev, kamor sodijo tudi recitacije, nastopaš s svojimi lastnimi pesmimi. Imaš dar, da jih pomenu in vrsti praznika prilagodiš. Kaj te navdihne?
Na recitalih nastopam seveda tudi s svojimi lastnimi pesmimi, prilagodim pa jih glede na vsebino in namen prireditve. Navdihne me včasih že samo to, da s pesmijo določene stvari lahko veliko bolj zgoščeno in na kratko izrazim, namesto dolgih govoranc povem, kar me včasih, in mislim tudi druge ljudi, najbolj boli - se pravi krivica. No ja, pa se najde med pesmimi tudi kakšna z veselo vsebino.
Izdal si kar nekaj knjig pesmi in proze v samozaložbi.
Bil sem še zaposlen, ko sem izdal prvo drobno knjižico, bolj podobno kaki brošuri, svojih pesmi z naslovom »Le sto misli in besed«, nato pa sem le- to leta 2007 nadgradil in ji dodal še fotografije svojih rezbarskih eksponatov. Seveda, izdal sem jo v samozaložbi s pomočjo sponzorjev, drugače to pač ne gre. Lani pa je izšla tako rekoč prva trzinska pravljica z naslovom »Jabelček«. Načrtujem še izid debelejše knjige, se pravi bolj obširne izdaje svojih pesmi, 60 jih bo, in pa dve zgodbi v prozi. Vsebine ne bi razkril, le v toliko, da se ena z naslovom »Oj, Trzin, ti dolga vas« dogaja v Trzinu in bližnji okolici, in sicer za časa Napoleona. Zgodba ima dramatično vsebino, druga, »Pet poljubov«, pa je bolj vesele narave, je tako rekoč kratka novela, vendar z zanimivo tematiko.
Kaj te spodbuja, kje dobiš navdih?
Temu ne bi rekel ravno navdih, prej bi rekel notranja nuja. Včasih sem seveda kar malo slabe volje oziroma razočaran in se sprašujem, če v Trzinu res do sedaj ni bilo nikogar, ki bi bil sposoben karkoli napisati o zgodovini trzinskega življenja in življa. Namreč zapisati zgodbe, ki so jih pripovedovali stari ljudje, pa čeprav izmišljene, da bi ostale zanamcem. No ja, tudi Ivan Hribar je pisal pesmi in zgodbe, vendar ne o Trzinu. Od njegovih časov tudi kakega malo bolj znanega pesnika, pa čeprav samouka, ni bilo v Trzinu. Danes pa nas kar nekaj suče pero, starejših in tudi nekaj mladih, kar se mi zdi lepo. Tudi gospod župan to ceni, ima razumevanje do teh stvari, je velik poznavalec literature, se pravi kulturna duša.
Imel si upešen recital v gradu Jable s predstavitvijo »Grajskih zgodb«.
Recital v Jablah je bil res nekaj posebnega, tudi za Trzin, nekaj lepega, dvorana je bila do konca zasedena. No, veliko je k temu pripomogla gospa Dolenčeva, dolgoletna radijska napovedovalka s prelepo zvenečim glasom, in naš igralec Silvester Božič. Seveda so pri organizaciji recitala pomagali tudi člani TD Kanja Trzin in
prav ti, Jožica, ki me tudi spodbujaš za pisanje zgodb in pravljic iz Trzina in okolice. Pomembno vlogo je imel tudi grajski pisar, flavtistka in pevke ljudskih pesmi Cintare.
Grad Jable mi pomeni nekakšen izziv, saj vem, da se je tam skozi stoletja marsikaj dogajalo, čeprav nam o tem ni nič ostalo oziroma o tem ni nič povedanega. V gradu sta baje sem ter tja delala še moja stara mama in oče, kot mi je pravila mati, najbolj pa ga je poznala gospa Burger, s katero sva bila v dobrih sosedskih odnosih.. In prav to, da o gradu Jable ni nič povedanega, nobenih doživljajev, prav to v človeku buri duha, seveda pa pri tem lahko še bolj svobodno pišeš oziroma se razdajaš. Morda pa je bilo res tako, si lahko človek danes misli. Konec koncev pa sem v njegovi bližini preživel svojo mladost in sem tam poznal kar nekaj znancev, če že ne prijateljev, stanujočih v samem gradu, in tega ne pozabiš kar tako. Grad Jable je zame nekaj tako lepega in neprecenljivega, da sem o njem napisal že kar nekaj pesmi ali pa sem ga sem ter tja le omenil. Na to temo sem napisal letos »Jabelčka«, pravljico za otroke, že malo večje, se pravi malo starejše, in menim, da je kar prijetno branje. Ravnateljica šole mi je mimogrede povedala, da bi bila pravljica primerna za šolsko branje. Žal jo ljudje še ne poznajo, menim pa, da bi bilo dobro, če bi jo imela vsaka hiša v Trzinu, kajti le tako se bo zgodba ohranila in ne bo šla v pozabo, pripoved bo ostala med ljudmi. Vsebina pa je po eni strani precej poučna, saj otroke vzgaja v določenem smislu, kar je seveda v vsaki pravljici nujno potrebno.
Vemo, da na svoj vrtiček ne spustiš nikogar, lepo ti uspeva tudi sadje in rožice^
Res sem rad v vrtu, kjer se malo sprostim in mi tudi potem raste kar v redu, saj je vse narejeno in posejano z ljubeznijo do domače zemlje. Imam tudi kar nekaj dreves v vrtu: jablane, hruško, trto, kivi, tudi japonski cepljeni kostanj sem spomladi vsadil. Seveda pa ta ne zraste tako velik kot tisti v gozdu, in tudi kaki je še tu, ki še ne rodi sadežev, je pač še premlad za to, drugo leto pa bodo na njem, če bo sreča imela mlade, že lahko prvi sadeži. Vsako leto napravim tudi svoje vino, »Vinček trzinček », sem ga poimenoval pred leti, in tudi liker po primorskem receptu je zelo prijetnega okusa in zdrav, saj vino ne vsebuje nikakršne kemije. Rad imam tudi rože, in sicer v vrtu in tudi v stanovanju, tako da so sedaj že dobrih dvajset let v moji oskrbi. Od tašče sem podedoval pelargonije, ki so sedaj v družinski oskrbi že celih petdeset let in kar lepo uspevajo.
Rad imam Trzin in njegove ljudi, seveda pa ne kar vse, saj se med njimi najde tudi kaka zloba, kot je vedno v resničnem življenju in še v pravljicah se to kar pogosto dogaja.
Jožica Valenčak
Milan, poznam te kot družinskega človeka. Kako uskladiš družinsko in družabno življenje.
Kaj naj rečem o svoji družini, vse lepo in dobro. Imam sina Bojana in dve hčeri Tino in Simono in seveda mojo cenjeno ženo, brez katere tudi družine ne bi bilo. Z ženo sva že oba v pokoju, vesela sva, da so otroci vsi izobraženi in zaposleni, in upam, da bo tako tudi ostalo. Seveda pa življenje ne bi bilo tako lepo, če ne bi imela že štiri vnuke. Zadnja je Aša in je stara pičlih pet mesecev. Sedaj je biserček v naši družini in že sem ji napisal kratko pesem:
Kako zvedavo zreš v svet, princeska lepa vseh deklet, oči nam tvoje govore, oči, mami, babi, dedi, sedaj sem tu, svet je moj, in jaz na sredi.
To je kot pesem, ki jo poje čas, in nas opominja, da se svet spreminja in kot pri peščeni uri čas beži; kot pesek drobni bomo mi odšli, in kot vmesni čas ostala bodeš ti.
Svetovni dan knjige v Trzinu
UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je pred 25 leti 23. april razglasila za svetovni dan knjige. Tudi v Društvu za napredek in razvoj Trzina smo se letos odločili, da za starše in njihove otroke pripravimo druženje z branjem pravljic. Ljudske pravljice se dotikajo temeljnih vprašanj, ki nas otroke in starše spremljajo že od nekdaj. Vsi se sprašujemo o ljubezni in sovraštvu, osamljenosti in sprejetosti, o pogumu in straho-petnosti. Pravljice nam na najrazličnejše načine sporočajo, da se v življenju ni mogoče izogniti soočanju z resnimi težavami, da se lahko vsak, tudi naši najmlajši, spoprimejo z ovirami, se jim postavijo po robu in na koncu zmagajo in tako pridejo do sreče.
Društvo za napredek in razvoj Trzina se zahvaljuje Občini Trzin za podporo projekta in nastopajoči pravljičarki, gospe Mili Radmelič, ki nam je v Trzinu še enkrat pričarala pravljični dan.
Frane Mazovec
Kresovanje v Zavaki
Prvomajska budnica
V Zavaki, na meji z občino Mengeš, na predvečer mednarodnega praznika dela, 1. maja, vse od zadnjega skupnega kresova-nja Trzincev v kamnolomu, že tradicionalno zagori kres. Ob njem se zberejo Trzinci, sosedi z Jemčeve ceste in tudi prebivalci Loke. S seboj vsak prinese kak priboljšek, pijačo, harmoniko in dobro voljo. Zadnji dve leti prihajajo tudi povabljeni prijatelji. Pogovori in pesem združujeta sosede pozno v noč , saj kres počasi pojenjuje, kot da bi želel zadržati vesele ljudi vse do jutra.
ZR
V razmislek ob prvomajskih budnicah
Kot že vrsto let doslej so pripadniki godbe iz Lukovice ob zori prvega dne v tem mesecu s strumnimi melodijami Trzincem sporočali, da delavskega praznika ne smejo prespati. Čeprav so bili godbeniki uvidevni in je bobnar za prve takte uvodne koračnice udaril po bobnu »šele« ob 7.30, so koračnice za-zvenele v zaspano jutro in Trzin se je šele takrat začel počasi prebujati. Če ne bi šli ljudje ob tisti uri ravno k maši, bi bilo pred cerkvijo kaj malo poslušalcev, a ko so godbeniki prišli do svoje zadnje postaje, pred Center Ivana Hribarja, se je tam vseeno nabralo nekaj več publike. Med poslušalci je bilo kar precej tistih, ki so potem krenili na že tradicionalen izlet Trzincev na Rašico. Med tistimi, ki smo poslušali budničarje, je bilo slišati obžalovanje, da ni več predprazničnega kresovanj v kamnolomu. Nekateri so kar z zavistjo poslušali poročila,
Že več let v Trzinu potekajo budnice z godbo na pihala. Dobrodošlo, saj ropotanje motorjev in prirejenih vozil res ni kdo ve kako izvirno in priljubljeno. Škoda je samo, da se budnic udeležuje malo Trzincev in Trzink. Prav zaradi tega bi kazalo nadgraditi te budnice, najprej z izbiro lokacije, kjer bi godba na pihala prišla bolj do izraza.
Obiskovalci budnic se pogovarjamo in predlogi so: Prva budnica naj bi bila pri Občini, druga pri vrtcu v Mlakah in tretja pri Centru Ivana Hribarja. Prva lokacija je izbrana zaradi tega, ker naj bi občina združevala vse Trzince, druga lokacija je primernejša zaradi tega, ker je teren nekoliko višji in bi se godba slišala širše po Trzinu, tretja pa naj ostane, vendar naj se nadgradi s pestro gostinsko ponudbo. Tako bi se obiskovalci budnic lahko zadržali dalj časa v prijetnem pogovoru. Tudi to se da še nadgraditi, seveda če bo volja obiskovalcev in ponudnikov storitev. Tradicionalni golaž se dobi Pr' Jakov Met, od letos dalje pa pohodniki na Rašico lahko dobijo golaž tudi pri brunarici v Dolgi dolini.
Zoran
kako so vseeno prijetno kresovali v »Trzinskem kotu«, drugi pa so poročali, da se tudi pri Jakovi Meti niso odrekli tradiciji in da so tudi tam že na vse zgodaj ponujali svoj prvomajski golaž. Med pogovori pa je marsikdo z odobravanjem pozdravil to, da letos praznika niso začeli motoristi s svojim nadležnim hrupom. Ko so godbeniki pospravili inštrumente, je Trzin spet postal praznično lenoben, in tisti, ki so želeli praznik po svoje obeležiti, so morali na katero od tradicionalnih prvomajskih zbirališč. Čeprav so govorniki na uradnih proslavah omenjali naraščanje brezposelnosti in padanje vrednosti dela, se je večina ljudi odločala predvsem za izlete v naravo in prijetna druženja s prijatelji. Praznovanje delavskega praznika se je tako tudi tokrat več ali manj spremenilo v zgolj nekakšen prijeten praznik pomladi.
MŠ
Na 12. Florjanovem sejmu nam je zagodlo vreme
Topel veter odnaša z dreves zadnje cvetne lističe, že se pojavljajo zametki plodov in tudi prve spomladanske rože so naredile prostor poletnemu cvetju; maj in praznik gasilcev sta tu. Župan naše občine, g. Tone Peršak, pa je v uvodnem govoru na otvoritvi Florjano-vega sejma v soboto, 7. maja, opozoril na simbolni pomen števila 12. Leto ima 12 mesecev, bilo je 12 apostolov in tudi tradicionalni Florijanov sejem se ponaša s številko 12. Poudaril je, da naj bi se nesoglasja med različnimi političnimi usmeritvami pri tako tradicionalni prireditvi, kot je Florijanov sejem, umaknila, stopili naj bi skupaj in uživali v druženju in spoznavanju. Pri tem naj bo poudarek samo na sodelovanju in pripadnosti med trzinskimi društvi in entuziasti, ker naj bi prireditev pripravljali le in samo za dobrobit občanov. Zahvalil se je vsem prizadevnim prostovoljcem, ki že leta garajo za to, da je sejem tradicionalen, pa čeprav letijo sekirice iz ene in druge strani, pa to niso prave trzinske.
Že v zgodnjih jutranjih urah se je na prizorišču začela zbirati skupina prizadevnih delavcev, ki so med samo prireditvijo anonimni, na začetku in zaključku pa odigrajo pomembno vlogo. Vsi, ki so se odločili, da bodo sodelovali in pomagali pri tem težaškem delu, so bili nasmejani, krožilo je nekaj šal za popestritev, ob napovedani uri pa je bilo vse opravljeno. Vmes so bili, po tradiciji, postreženi s kavico in sendviči, pa tudi kakšna kapljica je padla, pa takrat še ne z neba. Okrog osme ure so pričeli prihajati stojničarji. Bilo je veliko dela z razmeščanjem, pregovarjanjem okrog prostorov, nenazadnje tudi s prispevki, ker pa neutrudni organizatorji iz TD Kanja posel obvladajo, so bile do desete ure, ko so sejem slavnostno odprli, vse težave rešene. TD Kanja je tudi letos postavila dve stojnici, na eni je bil material za promocijo občine, na drugi pa tradicionalna poku-šina trzinskih klobas in peciva, ki so ga spekle prijazne gospodinje iz Trzina. Za razliko od prejšnjih let so imeli gostitelji ob tem še tri stojnice. Na eni so svoje delo prikazale vezilje, članice TD Kanja Trzin, četrta in peta stojnica pa sta bili namenjeni izdelkom in prikazu delovanja trzinskih rezbarjev.
Že tako toplo in sončno dopoldne so nam srca dodatno ogrele mlade plesalke folklorne skupine iz osnovne šole Trzin in gojenci glasbene šole L'Artko, pa tudi na nastop naših vedno dobrovoljnih članov Društva upokojencev Žerjavčki Trzin ne smemo pozabiti. Gledalcev je bilo veliko in tudi nakupov na lepo okrašenih stojnicah ni manjkalo. Obiskali so nas tudi starodobniki, oživele so šahovnice, predstavili so se stojničarji in orgličarji iz Mengša. Popoldne nas je zabavala mlada pevka Nives , večer pa so popestrili s povabilom na ples in k druženju pod šotorom ob bogati in prijazni ponudbi gostilne Narobe člani ansambla Krila. Ni čudno, da se je zabava zavlekla pozno v noč.
Tudi v nedeljo nas je pričakalo toplo sončno vreme, ponovno je bilo potrebno vse postaviti na novo, organizatorji sejma pa smo še
zlasti z veseljem pozdravili prijazne predstavnike pobratene občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so nas po tradiciji pogostili s svojimi kuharskimi dobrotami in dobrimi vini.
Naš župan g. Peršak in župan pobratene občine g. Anton Slana sta na odru izmenjala pozdravna govora in simbolična darila, mlada pesnica iz prijateljske občine pa nam je v domačem jeziku prebrala verze iz svoje knjige.
Že po tradiciji je bilo najbolj živahno in tudi slavnostno, ko so v nedeljo na prizorišče prišli gasilci. Zbrali so se pred gasilskim domom, nato pa slavnostno, v strumno urejeni povorki krenili k sveti maši. Tokrat je bila udeležba res rekordna, saj so našteli kar 120 uniformiranih gasilcev, spremljalo pa jih je tudi kakih 70 narodnih noš in zvesta udeleženka na vseh trzinskih Florjanovih nedeljah doslej - Mengeška godba. Zanimivo je, da je bila to že 21. Florjanova nedelja, ki so jo pripravili trzinski gasilci!
Medtem ko so bili gasilci v cerkvi pri maši, pa se je na sejmišču nadaljeval program. Voditelj Franci je predstavil stojničarje in organizatorje prireditve, na harmoniko pa je zaigrala mala Hana. Nedeljo so izkoristili tudi orientacisti, ki so pripravili odprto tekmovanje v orientaciji.
Po vrnitvi gasilske povorke iz cerkve so imeli člani mengeške godbe svoj tradicionalni koncert, sledil pa je nastop folklorne skupine Tr-zinka. Ob tej priliki je predsednica TD Kanja, Jožica Valenčak, fol-klornikom izročila prelepo pečo za meščansko narodno nošo, ki so jo izdelale trzinske vezilje. Za dragoceno darilo ima največ zaslug zagotovo gospa Milena, ki ji je treba izreči priznanje za to potezo.
Na oder je bila povabljena tudi skupina "Sončki", ki pa kljub svojemu imenu ni mogla zaustaviti grozečih oblakov, ki so se vse bolj kopičili nad sejmiščem. Organizatorjem je uspelo še oceniti kakovost potic, ki so jih spekle mojstrice peke iz Trzina, že med podelitvijo priznanj, in še preden smo razstavljene potice lahko pojedli, pa je prihrumel še močan veter, ki je odnesel pol strehe šotora s palicami vred. Vreme, ki smo ga prej tako hvalili, nam je pokazalo zobe. Prizorišče smo začeli na hitro pospravljati še pred napovedanim ocenjevanjem stojnic in izborom najlepše, odpovedati pa smo morali tudi nastope harmonikarjev, ki bi igrali za ples, med katerim bi se v vzdržljivosti merili plesni pari.
Dobra volja in velika udeležba, tako domačih kot tujih obiskovalcev, stojničarjev ter nastopajočih, prijazne besede in pohvale pa so za organizatorje v TD Kanja zaveza, da se prihodnje leto, torej na XIII. tradicionalnem Florijanovem sejmu, ponovno vidimo.
Dunja Špendal
Lipa za dan Zemlje
22. april je že več kot 30 let svetovni dan Zemlje, in tudi v Trzinu mu v zadnjih letih na pobudo Občine namenjamo vsaj nekaj pozornosti. Doslej so že na več mestih v naselju v počastitev tega dne posadili več dreves, predvsem lip. Letos so lipo posadili ob vhodu v športni park, v bližini novega mostu v Mlakah. V priložnostnem programu so sodelovali otroci iz osnovne šole, trzinski
župan g. Anton Peršak pa je v svojem govoru opozoril na pomen varovanja okolja in na simbolni pomen mlade lipe. Ob tej priložnosti so postavili tudi še eno tablo, kakršne so namestili že med nedavno čistilno akcijo, ki poziva, da naj odpadkov ne odlagamo v naravo. Lipa je vse bolj sprejeta kot simbol slovenstva, je pa tudi okrasna in medovita rastlina, tako da je njen pomen večplasten. Tudi čebelarji v zadnjem času pozivajo vse, da naj sadijo medovi-te rastline in tako po svoje prispevajo k ohranjanju čebel.
MŠ
Tradicionalno srečanje borcev in občanov Trzina
V počastitev občinskega praznika in 70. obletnice osvobodilne fronte je Združenje borcev za vrednote NOB Trzin ob podpori Občine Trzin v soboto, 14. maja, pripravilo že XIII. tradicionalno srečanje borcev NOB in občanov Trzina. Kot že vrsto let prej je prireditev vodil in povezoval pevec in televizijski voditelj Boris Kopitar, slavnostni govornik pa je bil član Sveta ZZB NOB Slovenije Tone Poljšak, udeležence, ki so se zbrali na ploščadi za kulturnim domom v Trzinu, pa sta pozdravila tudi župan občine Trzin g. Anton Peršak in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Trzin g. Jože Kosmač. V kulturnem programu pa so sodelovali: godba iz Lukovice, mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, učenci osnovne šole Trzin in glasbene šole L'artko Trzin ter harmonikar Domen Gradišar. Prireditve so se poleg Trzincev udeležili številni gostje in praporščaki iz širšega domžalsko - kamniškega območja. Po prireditvi se je nadaljevalo veselo druženje ob tradicionalnem partizanskem golažu.
MŠ
Foto: Andrej Nemec
Na marsikaj smo lahko ponosni
V nedeljo, 15.t.m., zvečer je bila v dvorani KUD-a letošnja proslava ob trzinskem občinskem prazniku, na kateri so podelili tudi občinska priznanje. Slav-nosti so se udeležili tudi župan prijateljske občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana ter podžupana občin Kamnik in Mengeš Robert Kokotec in Jože Vahtar. Med slavnostnimi gosti je bil tudi častni občan Občine Trzin Tone Ipavec. Čeprav je prireditev imela tudi naslov Slavnostna seja občinskega sveta, pa je bila na njej žal prisotna le polovica članov najvišjega občinskega telesa. Akademijo sta igrivo, s šaljivim dialogom, vodila povezovalca Brigita Crljenic in Rok Tkavc, že po običaju pa so jo z Zdravljico začeli pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki. Slavnostni govornik župan Občine Trzin g. Anton Peršak je nanizal naloge občin in pri tem orisal dosežke Trzina v času, odkar je samostojna občina.
Naštel je nekatere od podatkov, ki govorijo o uspešnosti in pravilni usmerjenosti občinske politike ter posebej poudaril, da je naša občina kljub gospodarski krizi po najnovejših pokazateljih med najmanj razvojno ogroženimi občinami v državi. Napovedal je, da bo z naložbami, ki se jih zdaj loteva, po svoje pomagala tudi pri premagovanju krize v gradbeništvu. Pred koncem svojega govora pa je udeležence opozoril tudi na razstavo fotografij Trzina iz zraka mladega trzinskega fotografa Nej-ca Slatnerja, s katerimi so okrasili stene dvorane KUD-a.
V kulturnem programu, so poleg pevcev žerjavčkov nastopili tudi mladi glasbeniki iz glasbene šole L'Artko. Najprej se je predstavil orkester šole, ki pod vodstvom mentorice Monike Debelič deluje šele 5 mesecev, nato pa so nastopili še: že uveljavljeni mladi trzinski
harmonikar Simon Vrbec s samostojnim nastopom, sestri flavtistki Liza in Iris Ul-čakar ter za konec še kvintet harmonik, v katerem igrajo učenci glasbene šole L'Artko Simon Vrbec, Ana Kračman, Hana Cizej, Vid Retelj in Dejan Maleš. Za popestritev programa je nastopila tudi recitatorka Mirjam Štih, ki je najprej recitirala pesmi Drevo in Pesem o kamnitem pragu, nato pa je prebrala še odlomek iz prve trzinske pravljice Jabel-ček, ki jo je napisal eden od letošnjih občinskih nagrajencev, Milan Kuferšin.
Bera letošnjih občinskih priznanj je bila nekoliko bolj skromna, mogoče pa so bila zato še toliko bolj vredna. Najprej naj bi podelili športne značke Občine Trzin. Letos si je značko, ki jo prejmejo tisti, ki se udeležijo največ različnih športnih prireditev, ki jih pripravljajo trzinske športne organizacije, prislužila le Marjeta Rink, vendar ni prišla ponjo. Denarno nagrado občine Trzin pa so letos podelili mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Trzin Žerjavčki, ki letos praznuje tudi desetletnico delovanja. Nagrado je v imenu zbora prevzel njegov član Milan Šinigoj. Posebno priznanje in zahvalo Občine Trzin si je prislužil mentor rezbarjev, ki delujejo v sklopu Turističnega društva Kanja Trzin, Marijan Vodnik, bronasto plaketo občine Trzin pa Emil Milan Kuferšin. Letošnje najvidnejše priznanje, srebno plaketo Občine Trzin, si je s svojim delovanjem zaslužila Dunja Špendal, ki se je še zlasti izkazala s prizadevanji za lepši in bolj urejen videz naše občine. Po podelitvi priznanj se je slavje nadaljevalo s prijetnim druženjem.
MŠ
Foto: Andrej Nemec
;! % , ^ 0 '' f t ' ;« :
Predstavitev Trzina v Volčjem Potoku
Tudi letos so se v sklopu spomladanskega cvetličnega sejma v Volčjem Potoku predstavile občine iz t.i. Podjetne regije. Trzin je predstavljalo Turistično društvo Kanja Trzin, dan predstavitve pa je bil tokrat 2. maja. V informacijskem šotoru, ki so ga postavili ob vhodni poti v park, so poleg najrazličnejšega pisnega propagandnega gradiva Trzin predstavljali rezbarji, ki so v les klesali svoje skulpture, nekaj že dokončanih izdelkov pa je krasilo tudi šotor in vhod vanj. Rezbarjem so družbo delale vezilje, ki so prizadevno prikazovale svoje umetelno ustvarjanje, vrhunec trzinske predstavitve pa je bil nastop članov folklorne skupine
Trzinka, ki so zaplesali na trati med tulipani in drugimi cveticami. Marsikateri obiskovalec razstave se je ustavil ob plesočih fol-klornikih, vsi pa so radi okušali tudi dobrote, ki so jih pripravile trzinske gospodinje. Po nastopu folklornikov so ti pred šotorom ob zvokih poskočne harmonike zaplesali tudi s plesa željnimi obiskovalci, svoje plesne sposobnosti pa je pokazal tudi trzinski župan g. Anton Peršak. Čeprav je bilo obiskovalcev nekoliko manj, kot so pričakovali, je predstavitev Trzina v Volčjem Potoku, po oceni večine udeležencev, lepo uspela.
MŠ
S fotoaparatom po Florjanovem sejmu in Florjanovi nedelji
Dogajanja na Florjanovem sejmu in Florjanovi nedelji so prava obeh prireditev pridno pritiskalo na sprožilce fotoaparatov. Obja-paša za fotografe, zato ni čudno, da je kar veliko obiskovalcev vljamo nekaj utrinkov s sejma in nedeljske gasilske maše.
Pogledi na Trzin iz zraka
Udeleženci občinske proslave ob trzinskem prazniku so si na stenah dvorane KUD-a lahko ogledali tudi zanimivo razstavo fotografij Trzina iz zraka. Avtor posnetkov je mladi fotograf Nejc Slatner, ki je, lahko bi zapisali, tudi inovator, saj si je izdelal nekakšno letečo ploščad, ki ji pravi kar helikopter. Nanjo je namestil fotoaparat in z vodenjem s tal fotografira Trzin iz druge perspektive. Ker uporablja fotoaparat s širokim objektivom, so fotografije nekoliko skrivljene, kar daje še dodatno zanimivost pogledom na naš kraj iz višin. Objavljamo nekaj od razstavljenih fotografij.
Z A H V A L A
UPRAVNI ODBOR Turističnega društva Kanja Trzin se zahvaljuje vsem sodelujočim in seveda obiskovalcem XII. Florijanovega sejma v Trzinu.
Vsa pohvala in zahvala okoliškim prebivalcem za razumevanje, stojničarjem za predstavitev dejavnosti in ponudbo; okoliškim turističnim in domačim, trzinskim društvom, glasbenim, plesnim, zabavnim in športnim skupinam za predstavljen program, organi-zacijsko-tehnični ekipi za nemoten potek prireditve in ureditev prizorišča sejma, vsem sodelujočim v nedeljski povorki, spoštovanim gostom in seveda donatorjem te etnološko-turistične prireditve. Posebna zahvala velja tudi pokroviteljici sejma Občini Trzin.
Sejem je kljub nedeljskemu popoldanskemu neurju, ko je žal odpadel že pripravljen program, minil brez nezgod, česar pa smo organizatorji najbolj veseli. Vidimo se prihodnje leto!
UO TD Kanja Trzin: za J. Valenčak
S STOJNICE TD KANJA JE ZADIŠALO TUDI PO PECIVU
Na sončno soboto zjutraj, ko smo pričeli s pripravami na XII. Florijanov sejem, so prijazne gospodinje pričele prinašati tudi svoje sladke izdelke. Po tradiciji na stojnici turističnega društva diši po trzinski klobasi in sveže pečenem trzinskem kruhu, kar obiskovalci dobro vedo. Na prijazno pisno vabilo in potem še telefonski klic pa se je odzvalo presenetljivo veliko gospodinj, ki so prinesle domače sladke dobrote: različne biskvite, pecivo še neznanih okusov, piškotke in piškote, pogače in potice različnih oblik in okusov. Obiskovalci so z veseljem pokušali vse omenjene dobrote in pohvalili gostoljubnost in prijaznost članic TD Kanja.
Zato še enkrat PRISRČNA HVALA vsem gospodinjam, našim podpornicam, da je sejem tudi po njihovi zaslugi letos tako lepo uspel, in to je zaveza, da se prihodnje leto ponovno vidimo. Že sedaj se priporočamo za uspešno sodelovanje tudi na XIII. Florijanovem sejmu, s katerim pokažemo pripadnost Trzinu in TD Kanja.
HVALA!!
Že tradicionalni prvomajski pohod Trzincev na Rašico
Že veliko let potekajo »trzinski« prvomajski pohodi do vasi Rašica in nato do vrha rašiškega pogorja. S pohodi so pričeli člani treh sosednjih - stari Trzinci bi rekli »Bramarjevih« družin : Ručman, Dane, Pozman, vedno pa se jim je priključil še kdo. V zadnjih
letih so ti prvomajski izleti prerasli v že tradicionalne pohode Trzincev na Rašico. Na pobudo dolgoletnega predsednika Smučarskega društva Antona Zupana je letos organizacijo pohoda prevzelo kar Smučarsko društvo Trzin, saj želi občanom Trzina po svoje polepšati praznovanje. Letos je tako lahko vsak, ki se je prijavil na pohod, pri brunarici smučarskega društva v Dolgi dolini pojedel golaž in popil pijačo po želji. Pohod je bil sproščen in poln dobre volje. V vasi Rašica je bil postanek za vse udeležence, vsak pa se je lahko odločil, ali bo nadaljeval pot do vrha Rašice ali pa se vrnil nazaj do brunarice.
Organizatorji so se res izkazali, saj je pohodnike po vrnitvi v dolino pri brunarici že čakalo pečenje vseh vrst mesa in tudi zelenjave, dobre gospodinje pa so spekle tudi pecivo. Treba pa je zapisati, da se je pri organizaciji vsega še zlasti izkazal novi predsednik smučarskega društva Roman Habjan, ki mu je krepko pomagala tudi njegova družica. Udeleženci pohoda so se ob pesmi, veselem pogovoru in družabnih igrah zadržali v Dolgi dolini do pozne noči.
Zoran
Kakšen bo novi vrtec
V torek, 10. t.m., je Občina Trzin v dvorani kulturnega doma pripravila javno predstavitev projektov za novi vrtec. Predstavitev, na katero je prišlo kar nekaj staršev otrok in tudi sosedov bodočega vrtca, je vodil podžupan g. Milan Karče, ki je uvodoma predstavil nekaj splošnih podatkov, nato pa so o načrtih podrobneje spregovorili projektanta in predstavnik izvajalacev. Pojasnili so, da so razmere v otroškem varstvu v Trzinu že takšne, da potrebujemo nov vrtec. V neposredni soseščini sedanjega vrtca Žabica v Mlakah naj bi še v tem letu zgradili nov 8 oddelčni vrtec, ob tem pa so že predvideli tudi dozidavo še dveh novih oddelkov. Svetovalka župana za družbene dejavnosti Mojca Tavčar je povedala, da končne odločitve o tem, ali bodo že zdaj gradili deset oddelčni vrtec še ni, čeprav se bolj zavzemajo, da bi najprej zgradili vrtec z 8 oddelki. Temu v prid govorijo sedanje razmere in tudi demografske napovedi za našo občino.
Povedali so, da pričakujejo, da bodo že v kratkem - mogoče že v času, ko bo naš tokratni Odsev še v tisku, že dobili gradbeno dovoljenje, nato pa bo gradnja stekla zelo hitro, tako da bi novi vrtec
lahko prve malčke sprejel že nekje v začetku novega šolskega leta, vsekakor pa že letos. Poudarili so, da bo vrtec nadstandarden in nizko energetski. Imel bo dve nadstropji, pritličje in še eno nadstropje. Z jugovzhodne strani bodo velika zastekljena okna, tako da bodo prostori zelo svetli, vendar bodo hkrati poskrbeli tudi za ustrezno senčenje v poletnih mesecih. Večinoma bo vrtec uporabljal energijo iz obnovljivih virov, še zlasti zemeljsko energijo, za kar so že naredili ustrezne raziskave. Ker bo zgrajen na nekoliko nagnjenem terenu, bo zgornji del vrtca delno vkopan v zemljo. Uredili bodo ustrezne dovoze in parkirišča, tako da ne bo pomenil večje dodatne prometne obremenitve za okolje, seveda pa bodo na razpolago tudi dosedanja parkirišča pred vrtcem. Ko bo novi vrtec zgrajen, bodo podrli dosedanjega in tako pridobili velike zelene igralne površine, kjer bodo namestili igrala, uredili pa bodo celo umeten grič za sankališče, saj bodo sedanji grič morali odstraniti.
Starše je zanimalo predvsem, ali bodo v vrtcu zagotovili prostor za vse trzinske malčke. Kot je poudarila Mojca Tavčar, bodo z novim objektom in oddelki vrtca Palčica, ki je urejen v prostorih trzinske osnovne šole, imeli zadosti zmogljivosti za sprejem vseh trzinskih malčkov, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v vrtec. Povedala je, da bodo v vrtcu dobili prostor tudi tisti malčki, za katere so starši za zdaj dobili sporočila, da jih še ne morejo sprejeti v vrtec. Preučili so tudi več možnosti za ureditev dodatnih oddelkov vrtca, če bi se za to pokazale potrebe, tako da ni bojazni, da kdo od trzinskih malčkov ne bi bil sprejet v predšolsko varstvo in vzgojo. Bližnji sosedje vrtca pa so poudarili, da jih moti, da so bili šele tako pozno seznanjeni z načrti občine za novi vrtec, hkrati pa jih je zanimalo, kako bosta gradnja in kasneje tudi sam vrtec vplivala na kakovost bivanja v njihovem okolju. Predstavniki občine in projektantov so povedali, da prej niti ni bilo mogoče predstaviti načrtov, da bo gradnja potekala predvsem v času poletnih dopustov, da bo hitra in da bodo skušali biti v kar najmanjši meri moteči za okolico. Za nekatere okoliške prebivalce se bodo razmere s postavitvijo novega vrtca sicer spremenile, ko bodo starega podrli, pa bo za večino tamkajšnji prostor celo bolj zelen in bolj odprt.
MS
Recenzija
V četrtek, 5. maja, je v Trzinu potekal mednarodni literarni večer. Vsako pomlad namreč, sedaj že tradicionalno, v maju poteka mednarodni literarni večer, ki sovpada z vsakoletnim srečanjem pisateljev in pesnikov na Bledu, ki ga organizira PEN.
Tone Peršak je povabil v goste tri avtorje, ki so se vabilu radi odzvali. Omenjeni avtorji so: Tiziana Colusso, Jean-Luc Despax ter Laslo Blaškovič.
Tiziana Colusso je dokaj angažirana in aktivistična pesnica, ki se precej ukvarja z okoljskimi vprašanji in tudi piše poezijo o teh temah (tudi v Trzinu je brala te vrste pesem), hkrati pa se veliko ukvarja tudi z vprašanji multikulturnosti, dialoga med kulturami itd. Je tudi članica Evropskega sveta pisateljev, ki si prizadeva za ustrezni status pisateljev, za varstvo avtorskih pravic in podobno. Njene pesmi ponujajo bralcu drugačen pogled na svet ter spodbujajo kritičnost do družbe in samega sebe.
Bolj ironičen do sebe in okolja je srbski pesnik Laslo Blaškovič, tudi znan kot avtor zelo uspešnih romanov (eden njegovih romanov je tudi uvrščen v zbirko 100 slovanskih romanov in bo v kratkem izšel v slovenščini). V svojih pesmih rad na način ironične distance obravnava tudi različne poklice oziroma istovetenje ljudi s poklici, in to zna ironizirati z značilnim zelo sočnim besednjakom, ki v srbskem jeziku še posebej dobro zveni. Zaradi
svoje spretnosti pri rabi jezika kot sredstvu za vzbujanje čustev in poznavanja, da jezik in besede lahko postanejo »orodje«, mu pravijo mojster jezika.
Francoski pesnik Jean-Luc Despax je očitno bolj levo politično orientiran, o čemer je tudi govoril na literarnem večeru. Povedal je tudi, da ga kot profesorja primerjalne književnosti in pesnika zanimajo zlasti zgledi pesnikov, ki so vzeli svoje delo in dostojanstvo besede krvavo zares in so zastavili tudi svoje življenje, denimo Osip Mandelštam. Mirno je priznal, da si dovoli vpliv takšnih pesnikov in s svojo poezijo zahteva od sebe in od ljudi skrajno načelnost.
Sama sem bila najbolj navdušena nad branjem pesnice Tiziane Colusso. Zelo pomembno se mi zdi, da pesnik ali pisatelj od bralca zahteva določeno mero kritičnosti do sebe in ravno tako do okolja, kjer se giblje. Poseben izziv pa je bilo poslušanje branj drugih dveh gostov, saj v njunih jezikih pisanja nisem vešča in sem tako bila veliko bolje osredotočena na samo melodijo, zven besed in čustva, ki jih je bilo moč zaznati skozi poslušanje. Vsak tak večer lahko ponudi poslušalcu neko novo globino, saj prav vsak pesnik ali pisatelj v svojem delu pokaže svoj jaz in svoje izkušnje in tako lahko ponudi poslušalcu drugačen vidik; na ta način se lahko tudi poslušalec nauči česa novega o sebi. Udeležba je tako koristna in prijetna, tako za avtorja kot za poslušalca.
Neža Peršak
Festival Trzinska pomlad 2011
Trzinska pomlad 2011 je pred nami. Občina Trzin se je letos prvič odločila, da organizacijo festivala zaupa dvema trzinskima društvoma, Društvu za napredek in razvoj Trzina ter KUD-u Franca Kotarja Trzin. Prehodi so lahko mnogoteri, brez strogo definiranega pomena in vnaprej znane vsebine. Pa vendar imajo nekaj skupnega: povezani so s tveganji, da se ne bo spremenilo nič ali pa vendar kaj, da ne bomo prišli nikamor ali pa vseeno kam, da se bo naša drugačnost še bolj poglobila in bomo še težje našli stik z lokalnim okoljem, v katerem sobivamo in od katerega smo vedno do neke mere odvisni.
Tradicija je pomembna stvar in oblikovalci programa smo se trudili, da nadaljujemo z dobro prakso in zgledi prejšnjih ustvarjalcev. Brez njih tudi letošnjega festivala ne bi bilo. Toda ker smo tukaj, in ker se piše festivalsko leto 2011, težimo k tveganju. Zavestno smo se torej odločili, da bomo tvegali, da iz letošnjega festivala pridemo še bolj živi in kulture polni ter, seveda, da bomo imeli celo nekaj več, kot smo imeli prej. Trdno upamo, da bomo z logiko vzpodbujanja stanovskega partnerstva, podporo Občine Trzin ter vseh sponzorjev posameznih prireditev, skupaj z vami, dragi obiskovalci, še bolj svobodni, da bomo lažje dihali, se pri-stneje družili in bili na koncu še bolj povezani. Namen festivala je namreč druženje z dodano vrednostjo.
Ob oblikovanju programa letošnjega festivala smo se organizatorji še posebej potrudili, da bodo majske in junijske sobote v znamenju vrhunske glasbe, teatra, kreativnosti in, seveda, prepo-trebne otroške igrivosti. Verjamemo, da bo potem, ko bodo dogodki letošnjega festivala uradno končani, Trzin ostal kraj dobrega počutja in kakovostne kulturne ter zabavne vsebine, Društvo za napredek in razvoj Trzina ter KUD Franca Kotarja Trzin pa naslova, od koder bodo s tem namenom prihajale prave vzpodbude. Drage občanke in občani občine Trzin, dragi obiskovalci, pridite in doživite festival v novi preobleki, poglejte, poslušajte in se prepustite. Upamo, da boste uživali in se imeli dobro.
Frane Mazovec, vodja projekta
Kontakt:
Društvo za napredek in razvoj Trzina (info@trzinci.si / 051 604 575)
KUD Franca Kotarja (kud.franc.kotar@gmail.com / 031 628 682)
21. maj Otvoritvena slovesnost
ob 17. uri Promenadni koncert Godbe Domžale ploščad T3 ob 18. uri Stand up komik Klemen Bučan ploščad T3 ob 19. uri Zabava in koncert skupine Ticicaca Gostilna Narobe
28. maj Francetov živžav
ob 17. uri Ulična predstava, žongliranje, kocke, ustvarjalnice, pravljice, palačinkijada in Blatni dol ploščad KUD-a
4. junij Predstava in koncert
ob 20. uri Predstava Fiziki v dvorani KUD ob 22. uri koncert Bilbi v dvorani KUD
11. junij Literarni večer in glasbeni nastop
ob 18. uri Gostovanje pesnikov in pisateljev ter glasbeni nastop dua Spopad harmonik v dvorani Marjance Ručigaj
18. junij Gledališka predstava
ob 20. uri Gostovanje Mestnega gledališča Ptuj s predstavo Gajaš, arestant v dvorani KUD ■
VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE , BREZPLAČEN!
mm graPika». KREJAN-LEVEC Občina Trzin itAinifawa
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO TRZINSKE POMLADI 2011
Društvo za napredek in razvoj Trzina razpisuje fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo Trzinske pomladi 2011. Tema natečaja je druženje in zabava v okviru letošnjega tradicionalnega trzinskega festivala.
Pravila sodelovanja:
Posamezniki lahko na natečaju sodelujejo z eno fotografijo ali sklopom največ treh fotografij. Fotografije morajo biti poslane do zaključka letošnjega festivala oz. najkasneje do konca junija 2011 kot priponka e-sporočila na elektronski naslov društva: info@trzinci.si
V elektronskem sporočilu z naslovom "Foto natečaj Trzinska pomlad 2011" je potrebno navesti kontaktne podatke in naslov avtorja fotografij(e).
Zmagovalno fotografijo bo izbrala komisija v sestavi: Andreja Breznik, Špela Peskar in Stane Mesar.
Zmagovalne in druge fotografije bodo objavljene na spletni strani Društva za napredek in razvoj Trzina www.tr-
Najboljša fotografija bo nagrajena z brezplačnim kuponom za igranje bowlinga.
13. tek Petra Levca in 1. dogging Petra Levca
Že trinajsto leto zapovrstjo bo v Trzinu na začetku meseca junija tradicionalni tek Petra Levca. Moški se bodo podali na 10 in pol kilometrov dolg gorski tek, ženske pa na 6 kilometrsko razdaljo.
Prvič se v tek vključuje tudi nova kategorija, in sicer tek s kužki, imenovan dogging. Za ta tek se ne potrebuje posebne opreme, zadostuje že ovratnica in povodec ter želja vašega kužka, da teče z vami. Udeleženci dogginga bodo tekli na isti razdalji kot ženske. Psi morajo biti na dan tekme stari najmanj eno leto, mikročipirani ter cepljeni proti steklini. V času prireditve morajo biti vsi psi na povodcih, lastniki morajo poskrbeti tudi za pasje iztrebke.
Prijave za dogging se zbirajo na naslovu barbi.rink@gmail.com, kamor je potrebno poleg podatkov tekača (ime, priimek, leto rojstva in velikost majice) dodati tudi ime psa, pasmo in številko mikročipa.
Torej vljudno vabljeni vsi ljubitelji teka in štirinožci, da se nam pridružijo 4.6.2011 ob 16.00 uri pred centrom Ivana Hribarja v Trzinu. Po teku bodo v osnovni šoli na voljo topli tuši, na prireditvenem prostoru pred centrom Ivana Hribarja pa topel obrok. Podelitev nagrad najboljšim bo ob 19.00 uri.
Barbara Rink
Odličen nastop na skupinskem šahovskem državnem prvenstvu za mlade
Naši fantje so se v nedeljo, 17.4.2011, v Laškem udeležili državnega prvenstva v šahu za fante, stare do 12 let. Osvojili so peto mesto. Tekmovanja se je udeležilo 48 najboljših ekip iz Slovenije. Fantje so se borili in na koncu je našim le malo zmanjkalo za tretje mesto.
Šahirali so:
1.	Filip Bojko
2.	Staš Ahtik
3.	Val Kmetič
4.	Anej Kmetič
5.	Gašper Bojko
Fantje bodo svojo srečo poskusili čez dva meseca, ko bo klubsko ekipno državno prvenstvo, in močno upam, da bodo igrali tudi naslednje šolsko leto.
Naš državni prvak Val je od sedmih iger izgubil le eno. S tem je še enkrat dokazal, da je vrhunski igralec, ker ima le osem let in se lahko pomeri tudi s starejšimi in bolj izkušenimi igralci.
s.p.
TEK PETRA LEVCA
Vse občane in občanke ter njihove prijatelje vabimo na 13. Tek Petra Levca, ki bo letos v soboto, 4. junija (točna ura še ni znana), s štartom izpred centra Ivana Hribarja. Na tekaško preizkušnjo ste vabljeni tekači vseh generacij in zmogljivosti.
Zelene jeklenke preko pooblaščenih prodajalcev in dostave na dom
Utekočinjen naftni plin kot nizkoogljično fosilno gorivo z majhnim onesnaževanjem prispeva k izboljšanju kakovosti zraka in k zmanjšanju toplogrednih plinov. Mnogo gospodinjstev tako v Sloveniji kot Evropi uporablja jeklenke za gospodinjstvo in prosti čas kot praktično, enostavno in cenovno ugodno rešitev za kuhanje, žare, svetilke, ogrevanje vode in prostorov ter številne druge namene.
Družba Butan plin je edini ponudnik plina v jeklenkah na slovenskem trgu, ki jamči za brezhibnost jeklenk z varnostno folijo Butan plin na ventilu jeklenk. Z
zeleno jeklenko tako svojim strankam ponuja vselej čisto, prikladno in brezhibno jeklenko, ki ustreza strogim varnostnim standardom večine evropskih držav. Poleg tega pa zagotavlja zanesljivo in nemoteno dobavo plina preko razvejane mreže pooblaščenih prodajalcev, kot tudi s storitvijo dostave na dom, ki je na voljo na področju Osrednje Slovenije, na Savinjsko-Celjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju, v družbi pa si prizadevajo za širitev tudi drugod po Sloveniji. Zanesljiva in udobna dostava uporabnikom zagotavlja strokovni priklop jeklenke in brezplačen pregled plinske inštalacije s strani usposobljenih dostavljavcev.
Generalni direktor družbe Butan plin Tomaž Grm poudarja pomen razvoja in širitve distribucijskih poti za še večje udobje kupcev jeklenk: »Dostava zelene jeklenke odpira nov kanal, ki nas bo povezal neposredno z našimi potrošniki. Z njim odjemalcem zagotavljamo, da pridejo do jeklenke na udoben in enostaven način in to v najkrajšem možnem času. Ob dostavi uporabnikom jeklenk olajšamo tudi priklop in zagotovimo brezplačen pregled plinske inštalacije ter s tem zagotavljamo visoko stopnjo varnosti za vse naše kupce.«
Dostavo zelene jeklenke lahko v širši okolici Ljubljane naročimo na brezplačni telefonski številki 080 2005. Redni naročniki dostave na dom so deležni ugodnosti v obliki brezplačnih zelenih jeklenk (vsaka 11. brezplačno), vsi uporabniki jeklenk pa sodelujejo v nagradni igri z glavno nagrado »10 let brezplačnega plina«.
Naravoslovni tabor Fara 2011
Tudi letos, od 30.3. do 1.4., so se četrtošolci OŠ Trzin udeležili naravoslovnega tabora. Tabor je potekal v kraju Fara, občina Kostel.
Bivali smo v domu CŠOD (center šolskih in obšolskih dejavnosti). Vreme je bilo lepo, toplo, program tabora pa pester, zanimiv, ni dopuščal dolgočasja ali morda celo domotožja. Učenci so se na taboru udeležili naslednjih dejavnosti:
POTOK PRIFARSKI JARAK, ŽIVLJENJSKA PESTROST KOSTEL-SKEGA GOZDA, ŽIVLJENJSKA PESTROST TRAVNIKOV OB KOLPI, KVIZ »POKAŽI, KAJ ZNAŠ!«, LONČARSTVO V KOSTE-LU - delavnica, KOLESARJENJE, ORIENTACIJSKI TEK, ORIENTACIJA V NARAVI, LOKOSTRELSTVO, USTVARJAMO Z GIBOM IN RITMOM.
Trije dnevi tabora so kar prehitro minili, kljub temu pa so se vtisnili v spomin zadovoljnim učencem. Kaj jim je bilo najbolj zanimivo, česa so bili najbolj veseli, pa si preberite v prispevkih nekaterih učencev.
Ped. vodja tabora: učiteljica Petra M.
Kulturni večer
V	četrtek smo imeli kulturni večer. Šli smo v telovadnico OŠ Fara. Naša naloga je bila predstavitev sobe.
V	sobi smo bili Uroš, Žiga, Jurij in jaz. Predstavili smo se s pantomimo in pogovorom v vladi. S pantomimo smo skušali prikazati 2 prepirljiva prijatelja zdravnika in prijatelja, ki je prepire miril. Vlado smo predstavljali Uroš, ki je bil Borut Pahor, Žiga je bil Janez Janša, Jurij Karel Erjavec, jaz pa sem bil predsednik države Danilo Turk. Pri tem smo se zelo zabavali.
Ko smo končali s predstavitvijo sobe, smo se naučili še afriškega plesa, ki nam ga je predstavila učiteljica Julija. Pri plesu smo uporabljali roke, noge in glavo, spremljala pa nas je pesem Waka Waka.
Kulturni večer je bil zabaven, veliko smo se smejali in bili dobre volje. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. Utrujeni smo se odšli umit in spat.
Marko Vrhovnik, 4.b
Dogodek s tabora
Zadnjo sredo v marcu smo se četrti razredi zjutraj odpeljali na tabor v Faro pri Kostelu. Vsi smo bili zelo vznemirjeni, saj smo vedeli, da se bomo imeli lepo.
Naše dneve so zapolnjevale različne aktivnosti: lovljenje potočnih živalic, ki se skrivajo pod kamenjem, orientacijski tek, streljanje z lokom, izdelovanje različnih predmetov in figuric iz gline, učenje varne vožnje s kolesom, spoznavanje dreves in gozdnih živali. Zanimivo se mi je zdelo izdelovanje figuric in orientacijski tek, najbolj všeč pa mi je bilo lokostrelstvo. Lok ima obliko črke D. Glavna dela loka sta sam lok, ki je lahko izdelan iz različnih materialov, in tetiva, ki povezuje oba konca loka. Z lokom streljamo puščice v tarčo. Puščica je dolga palica, ki ima na enem koncu ost, na drugem pa peresa ali drug material, ki puščici daje smer. Najprej nas je učiteljica naučila pravilne drže, napenjanja tetive in izstrelitve puščice. Po vadbi smo bili pripravljeni za streljanje. Tarča je sestavljena iz krogov, ki se ožijo proti središču. Vsak krog je vreden določeno število točk. Zadetek v sredino kroga je vreden največ, zadetek v zunanji krog pa najmanj. Vsak tekmovalec je imel na razpolago tri strele. Zmagovalec je bil tisti, ki je dosegel največ točk. S tremi streli sem zadela dvesto točk. Ko je učiteljica zbrala rezultate vseh udeležencev, je bil moj rezultat najboljši med vsemi. Nad rezultatom sem bila zelo presenečena. Razveselila sem se priznanja za prvo mesto.
Na taboru mi je bilo zelo všeč, najbolj zato, ker sem zmagala pri lokostrelstvu. Odločila sem se, da bom še kdaj streljala z lokom.
Izabela Močnik Hofferle, 4.b
Kolesarstvo
Všeč mi je bilo kolesarstvo. Meni dodeljeno kolo je ustrezalo moji velikosti. Všeč mi je bila tudi barva. Kolesarjenje je tudi zdravo, ker smo na svežem zraku. Dobila sem priznanje, ker sem bila druga, ko smo merili čas čez ovire. Zelo je bilo zabavno. Učitelj je bil prijazen. Na Fari bi še kdaj kolesarila. Še nekaj dni bi ostala tam.
Inja Orel, 4.b
Gostili smo srečanje mladih raziskovalcev
Učenci OŠ Trzin s svojimi raziskovalnimi nalogami že šesto leto zapored sodelujejo na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Letos je bila Osnovna šola Trzin gostiteljica že 10. srečanja, kjer so svojo raziskovalno dejavnost predstavili osnovnošolci kamniško-dom-žalske regije ter OŠ Brinje Grosuplje.
Namen raziskovalne dejavnosti je med drugim zgodnje uvajanje mladih v znanost, populariziranje znanosti in tehnike, odkrivanje nadarjenih učencev na posameznih področjih ter spodbujanje k poglabljanju znanja, ustvarjalnosti in kreativnosti. Raziskovalno delo je prav gotovo ena izmed dejavnosti, ki učence vodi k doseganju ciljev sodobne šole - pripraviti se na nadaljnje učenje in življenje.
Mladi, svoji starosti primerno, raziskujejo aktualno problematiko, ki jo zaznavajo v neposrednem okolju. Pri tem se seznanijo z metodologijo raziskovanja, spoznavajo načine zbiranja, beleženja, prikazovanja in interpretacije podatkov, navajajo se na delo z literaturo ter rabo sodobne tehnologije, učijo se kritično razmišljati in jasno izražati svoja mnenja. Prav gotovo je za učence dragocena izkušnja tudi javno nastopanje, ko svoje ugotovitve predstavijo vrstnikom, staršem in tekmovalni komisiji, bodisi na šolski, regionalni ali državni ravni.
Na letošnjem srečanju mladih raziskovalcev, ki je bilo je bilo 13. aprila, kot smo že omenili, na Osnovni šoli Trzin, je sodelovalo 93 mladih raziskovalcev, učencev od 1. do 9. razreda, ki so pod vodstvom 22 mentorjev pripravili 57 raziskovalnih nalog. V svojih nalogah so zajeli 13 raziskovalnih področij: biologijo, ekologijo, etnologijo, fiziko, geografijo, kemijo, psihologijo, računalništvo, slovenski jezik, sociologijo, tehniko in tehnologijo, zgodovino ter interdisciplinarno področje. Po uvodnem pozdravu ravnateljice OŠ Trzin, mag. Helene Mazi Golob, so učenci v osmih skupinah predstavili svoja raziskovanja. Člani ocenjevalnih komisij so pregledali naloge in pozorno spremljali predstavitve. Med dobrimi raziskovalnimi nalogami učencev od 6.-9. razreda so iz vsakega področja izbrali najboljše naloge, ki so se uvrstile v prvi krog državnega srečanja mladih raziskovalcev 2011. Naloge, ki se bodo uvrstile v drugi krog, bodo mladi raziskovalci predstavili 23. maja 2011 v Murski Soboti.
Na srečanju so svoje delo predstavili tudi trzinski učenci od 4. do 8. razreda, ki so v letošnjem šolskem letu pripravili kar 20 nalog. Na predstavitvah so se zelo dobro izkazali in tako potrdili, da se na naši šoli raziskovalnemu delu posveča dovolj pozornosti. V prvi krog državnega srečanja so se s svojimi nalogami uvrstili:
•	iz področja fizike: Mitja Hofer, 7. razred, z nalogo AVTO PROTI KOLESU, pod mentorstvom Aleša Šporna,
•	iz področja računalništva: Domen Vinko, 6. razred, z nalogo MARTIN KRPAN, pod mentorstvom Vesne Rakef,
•	iz področja tehnike in tehnologije: Juš Mirtič, 5. razred, in Nejc Mirtič, 8. razred, z nalogo PRENOSI, pod mentorstvom Slavke Kozel ter Tim Mušič, 7. razred, z nalogo PREIZKUS DELOVANJA KATAPULTA NA PROTIUTEŽ, pod mentorstvom Aleša Šporna.
Zanimivo je bilo prisluhniti različnim temam, ki so se jih učenci lotili. Povzetke vseh raziskovalnih nalog, ki so jih mladi raziskovalci predstavili, si lahko ogledate na spletni strani šole v zborniku, ki smo ga pripravili ob tej priložnosti.
Vsem mladim raziskovalcem čestitamo in želimo še veliko uspehov pri raziskovalnem delu!
Koordinatorici srečanja: Jana Klopčič in Slavka Kozel
Špitau, paradajz, šnicl ^
Kje pa vendar tako govorijo? Pri vas doma? No, tudi na avstrijskem Štajerskem, kot nam je razložila prijazna vodička. Lahko pa smo se prepričali sami. 6. aprila 2011 smo se odpeljali v Gradec vsi tisti, ki se učimo nemščino, pa še nekaj francozov zraven, da je bila mera polna (oziroma avtobus). Najprej smo si šli ogledat
700 let star dvorec Herberstein, ki stoji prav blizu Gradca. Gradili so ga v gotiki, renesansi in baroku. Znana je rodbina Herberstei-nov, ki je med 15. in 20. stoletjem bivala tudi pri nas in je imela v lasti kar nekaj gradov: Hrastovec, Podsreda, Dornava _ Okrog dvorca se razprostira velik živalski vrt, kjer so živali razporejene po področjih: Amerika, Afrika, Evropa, Avstralija. Tu najdete več kot 130 živalskih vrst, tudi nekaj najatraktivnejših: leve, geparde, bizone, opice^ . Vse živali imajo ogromno prostora, zdi se, kot da živijo na prostem.
Potem smo se odpeljali v Gradec. Staro mestno jedro je lepo ohranjeno in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Za nas je bil najbolj zanimiv stolp z uro, kjer se vsake pol ure prikažeta dve plešoči figurici.
Leta 2003 je bil Gradec evropska prestolnica kulture in od takrat imajo dve znameniti zgradbi: Kunsthaus v nenavadni obliki nekakšne morske spužve s priseski, in pa Murinsel, umetni otok na reki Muri v obliki školjke.
Za bolj natančen ogled mesta ni bilo časa in tudi volje ne več, saj je bilo treba še malce po svoje pohajkovati po mestu in si privoščiti kakšno znamenito Wurst (klobaso), ali pa vsaj poiskati McDonalds in se prepričati, ali je ponudba boljša ali slabša kot pri nas. Zanimiva ekskurzija. Drugo leto pa kam drugam.
Tekst in fotografije: Nuša Slatner
Kratke novice iz Planinskega društva Onger Trzin
28. redni volilni občni zbor PD Onger Trzin
PD Onger Trzin je imelo v ponedeljek, 18. aprila 2011, 28. redni občni zbor. Predsedujoča občnemu zboru, Urša Košir, je suvereno krmarila med posameznimi točkami dnevnega reda - prisotni so soglasno sprejeli poročila o delu odsekov in upravnega odbora, finančno poročilo za leto 2010 ter poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Sledila je razrešnica društvenih organov preteklega dvoletnega mandata in volitve novega vodstva.
Novo (pravzaprav staro, a prenovljeno) vodstvo društva (2011 -2013) je naslednje: Emil Pevec (predsednik), Boštjan Kralj (podpredsednik), Nataša Braunsberger (tajnica), Martina Kralj (blagaj-ničarka), Peter Pavlič (voljeni član OZ), Miha Pavšek (načelnik vodniškega odseka), Polona Podbevšek (načelnica mladinskega odseka), Miro Štebe (načelnik propagandnega odseka), Tina Kralj (načelnica odseka za varstvo narave in Gorsko stražo). Brez vodstva sicer zaradi objektivnih razlogov ostajajo markacisti in športni plezalci, za katere pa »skrbi« UO društva. Občni zbor se je končal s predstavitvijo programa odsekov, upravnega odbora in finančnega načrta za leto 2011.
DP v športnem plezanju za OŠ
V	soboto, 16. aprila 2011, se je v Kranju v dvorani Zlato polje odvijalo državno prvenstvo v športnem plezanju za OŠ. Trzinski predstavniki so se trudili, a žal »obstali« v kvalifikacijah.
V	kategoriji »mlajše učenke brez licence«, kjer je sodelovalo 51 učenk, je Nina Rems osvojila 42. mesto, Pia Pavlič pa 44. V kategoriji »mlajši učenci brez licenc« je nastopalo 48 tekmovalcev. Naše »barve« je zastopal Tim Krašovec, ki je zasedel 37. mesto. Zapisati je potrebno, da sta bili to kategoriji z daleč največjo konkurenco. Po tekmovanju so se plezalci odpravili še v naravno plezališče v Preddvoru, kjer so lahko začutili pod prsti pravo skalo.
25. mladinski planinski tabor
25. mladinski planinski tabor bo potekal od 16. do 24. 7. 2011 v Logarski dolini. Prijavnice so že na voljo v tajništvu OŠ Trzin, lahko pa jo prenesete tudi s spletne strani www.onger.org. Sreča-
nje za starše s tabornim vodstvom bo v ponedeljek, 30. 5. 2011, ob 18. uri (po krožku) v OŠ Trzin (v geografski učilnici). Za starše otrok, ki bodo letos prvič na planinskem taboru, je udeležba na sestanku obvezna.
Taborni časopisi na spletu
Spletni časopis letošnjega zimovanja (Pokljuka 2011) oz. Ozimnica je na društveni spletni strani na voljo že od začetka februarja, konec aprila pa je »pokukal na plan« tudi novi BN 2010 (Brezmejna navkreberlazenja 2010), ki predstavlja lanski poletni tabor v Trenti ter ostalo dejavnost mladinskega odseka.
Sodelovanje na posvetu za vodje taborov
Mladinska komisija PZS je 2. aprila 2011 na OŠ XIV. divizije Senovo že tretje leto zapored organizirala Posvet za vodje taborov. Posvet je namenjen nadgrajevanju znanja ter izmenjavi izkušenj med vodstvi mladinskih planinskih taborov. Letos sta bila izvedeni tudi dve predavanji (vključevanje oseb s posebnimi potrebami na taborih in ekološki vidiki na taborih s poudarkom na ločevanju odpadkov). Pri predstavitvi dobrih praks pa je sodeloval tudi Boštjan Kralj (PD Onger Trzin), ki je predstavil lansko »potepanje« naših mladincev po Švici.
Članarina 2011
Pred prihajajočo poletno planinsko sezono marsikoga zanima, kje plačati društveno članarino, ki omogoča popuste in določena zavarovanja. O ugodnostih in zavarovanju lahko več preberete na spletni strani http://www.onger.org/depo/clanarina/2011_clanari-na_pdongertrzin.pdf. Članarino pa še vedno lahko plačate preko društvene spletne trgovine (http://www.onger.org/trgovina.php/ polica/8) ali direktno pri tajnici društva Nataši (041 956 884).
Aktivnosti v naslednjem mesecu
•	21. 5. 2011: Kjer ni markacij ... (Mokrica, Dedec pod Košutno)
•	28. 5. 201 1: Stol - Vajnež
•	5. 6. 2011: Ljubelj - Begunjščica
Slavnik-Črni Kal-Socerb
Tretjo soboto v aprilu so planinci odšli na Primorsko. Za cilj so si izbrali izjemen razglednik Slavnik. Dvajseterica (od tega pol otrok) je skupaj z vodnikom Mihom našla pomlad, sonce, burjo (večkrat!) in vetrovne krošnje oz. veje, narcise, bukve, gabre, morje, brin (in njegove jagode), lastovičarje, škraplje, kali, korce, vrtiljak, smeh, šoje, (same male zaklade, ki zares bogatijo človeško dušo!), proste plezalce in na koncu na gradu Socerb še grajsko kavo! Po obisku Slavnika so obiskali še črnokalski grad z zadnje, to je od zgornje strani in si ogledali plezalce (-ke) ter morje še od bližje.
Emil Pevec
Osnovna šola in DPM
Zveza prijateljev mladine Domžale
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2011 organizirala
letovanje otrok na otoku Krku.
Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, od 1. razreda do vključno 9. razreda. Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan&Leštan d.o.o.
Izmene:
1.	izmena: 9. julij - 19. julij 2011
2.	izmena: 19. julij - 29. julij 2011 3. izmena: 29. julij - 8. avgust 2011
Cena letovanja je 310 €. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena tako znaša 150 €. Omogočamo vam plačilo v treh obrokih po 50 €. Obveznost mora biti poravnana do odhoda na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi.
Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 051/624-176, vsako sredo med 16. in 18. uro ali nam pišite po e-pošti: zpm.domzale@siol.net.
Veselimo se počitnic z vami.

DPM
Trzin
Osnovna šola Trzin in Društvo prijateljev mladine Trzin
organizirata
veselo preživljanje poletnega počitniškega časa učencev Dragi starši!
Bližajo se POLETNE POČITNICE in prostega časa bo na pretek. Da bi ga učenci čim lepše preživeli, bomo v našem društvu zopet organizirali zanimiva tedenska varstva.
Termini bodo naslednji:
1./ od 27. 6. do 1. 7. 2011; 2./ od 4. 7. do 8. 7. 2011 in 3./ od 22. 8. do 26. 8. 2011 4./ od 29. do 31. 8. 2011 (cena znaša 50 eur)
Varstvo bo organizirano v vseh terminih od ponedeljka do petka, od 7.45 do 16.15 ure, v OŠ Trzin, v učilnici 1.b razreda.
Vsak dan bo drugače obarvan: DAN POLETNIH RADOSTI -. • . kopanje, DAN ZA LIKOVNO USTVARJANJE, DAN TUJIH _ ^	JEZIKOV, DAN ZA PRESENEČENJE, OBISK ARBORETUMA
VOLČJI POTOK: Program bo vodila Daša Ložar. Cena (» W	tedenskega programa znaša 80 EUR (dopoldanska malica,
kosilo, strokovni kader, prevoz, vstopnine). ZNESEK se nakaže ob prijavi na TR DPM Trzin: 02305 - 0092086041 zaradi nadaljnje organizacije programa.

Otroci naj imajo s seboj copate, en velik zvezek, pisalni pribor, plastenko z vodo, kremo in zaščitno kapo proti soncu.
PRIJAVNICA:	Prijava do 15. 6. 2011 !!!
Prijave zbiramo na email: mateja.chvatal@gmail.com ali 031/522-822
Vsi prijavljeni boste prejeli vse pomembne informacije na vaš email naslov. V prijavi navedite naslednje podatke:
•	Ime in priimek otroka ter razred:
•	Termin tedenskega varstva:
•	Telefon /GSM staršev/e-mail:
(obveščanje o spremembah )
posamezni tedenski program bo ie v primeru, da bo pri,iavi,ienih vsa,i 8 učencev! O tem boste vsi prijavljeni pravočasno obveščeni.
Dejavnosti DPM Trzin v pomladnih mesecih
Društvo prijateljev mladine (DPM) Trzin je tudi v letošnji pomladi zelo aktivno. Ob njenem začetku smo v sredo, 23. marca, v tehnični učilnici OŠ Trzin, med 17. in 18.30 uro, pripravili ustvarjalno delavnico za trzinske šolarje na temo 8. in 25. marca, dneva žena in naših mam. Otroci so s pomočjo snovalke delavnice izdelovali rdeče rože za mamin šopek. Našemu vabilu na ustvarjanje se je odzvalo 8 otrok in en očka. Tega smo bili še prav posebej veseli. Vzdušje ob ustvarjanju je prijetno minevalo, otroci pa so bili ob koncu zelo zadovoljni. Tudi zato smo se odločili zanje in za druge njihove zainteresirane vrstnike pripraviti še eno ustvarjalno srečanje v aprilu, ob veliki noči. Točneje v sredo, 20. aprila. Tokrat smo se srečali v avli šole, čas našega skupnega ustvarjanja pa je ostal enak prejšnjemu. Zbrali smo se v malo večjem številu, otrok in staršev je bilo okoli 15, s številnimi ustvarjalnimi predlogi pa smo hitro zapolnili popoldanske urice. Izdelovali smo piščančke in kokoši s košarico za velikonočna jajčka, pletene papirnate košarice za velikonočne dobrote in priponke z motivom kokoške in zajčka. Vsi ustvarjalci so bili tokrat še bolj navdušeni, popolnoma smo se vsi skupaj prepustili ustvarjalnemu navdihu in naši skupni trenutki so minili kot bi trenil. Vsem nam je bilo zelo lepo, in obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje ob podobno pomembnih dnevih priredili ustvarjalnice za vse male in velike ustvarjalce! Vi pa se nam, brez oklevanja, pridružite! O pestrem ustvarjalnem vzdušju in lepoti naših izdelkov pa se prepričajte na priloženih fotografijah!
Daša Ložar, DPM Trzin
Ne-odvisen.si
V četrtek, 12.5.2011, je bil v telovadnici OŠ Trzin dogodek z naslovom: Nariši nov dan, kar pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ljubiti samega sebe. Da bi pomagal drugim ljudem, je potrebno, da najprej pomagaš sebi in prevzameš 100% odgovornost za vse, kar se ti dogaja.
To je sporočilo, ki so ga pod okriljem kampanje Ne-odvisen.si, predstavili tudi nam, gledalcem. Častni pokrovitelj kampanje pa je gospod Danilo Türk, predsednik republike Slovenije. Gospa ravnateljica Helena Golob Mazi je z velikim navdušenjem povedala, da je zelo ponosna, da tako kampanjo gostimo tudi na OŠ Trzin, za to pa sta zaslužni tudi Občina Trzin ter Zavod 7.
Pred samim začetkom smo si na velikem zaslonu lahko ogledali dva videospota, ki sta bila posneta, da bi širila sporočilo kampanje širši javnosti. V njih nastopa veliko znanih oseb, kot so na primer: Vili Resnik, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Nina Pušlar, Elda Viler, Gal Gjurin in še številni drugi. Častni gostje dogodka, s katerimi se je pogovarjal Bojan Kodelja, pa so bili: Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije, Fani Čeh, pedagoška svetovalka za zdravstveno vzgojo, ter Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Predstavitev pa je s komični vložki na velikem zaslonu popestril tudi znani igralec Jurij Zrnec.
Najprej nam je gospod Miha Kramli na primeru pojasnil bistveno razliko med odvisnostjo in zasvojenostjo. Če vsak dan pijemo vodo, jo pijemo zato, ker so naša življenja odvisna od nje. Da poskrbimo za naše zdravje, telo in kožo, da ne dehidriramo^ Prav tako smo odvisni od hrane, ki jo potrebujemo za moč in energijo ter za preživetje. Če pa hrana postane sredstvo za tolažbo in uteho, potem pa smo naleteli na zasvojenost, ki predstavlja nekaj, kar nas uničuje. Vendar poleg odvisnosti s hrano obstajajo še druge vrste odvisnosti, kot so: odvisnost od alkohola, kajenja, računalnika, drog^ Tako lahko zasvojenost postane zelo resen problem v družinah. Daljša ko je in dalj časa ko si zatiskamo oči pred resnico o zasvojenosti, manj časa za iskanje rešitev imamo na razpolago. Gospod Miha navaja, da je na leto kar osem smrtnih primerov zasvojenosti od droge.
Zato gospa Vlasta meni, da je treba začeti pri družini, ki je temelj vzgoje. Pravi, da se premalo govori o sreči v družini, za negativno dogajanje v kakšni drugi družini izvemo šele takrat, ko je zanjo že skoraj »prepozno«. Pravi, da so otroci ogledalo naše duše, in moramo v primeru, če si želimo imeti zdrave in pridne otroke, najprej poskrbeti, da smo to tudi sami, in jim nato postaviti ustrezen zgled. Kot je rekel Anton Martin Slomšek: boljših ljudi ne bo, dokler ne bo bolje vzgojenih otrok.« Tej misli se pridružuje tudi gospa Fani, ki pravi, da je največja težava ravno postavljanje meja.
Gospod Miha pravi, da morajo biti meje strogo začrtane. Starši imajo pravico do miru ter tudi pravico, da so kdaj postreženi. Vendar teh pravic otroci ne bodo jemali resno, če jih starši ne bodo resno predstavili svojim otrokom. Meni, da morajo tudi mladostniki prispevati za svoj položaj v družini. Vendar je meje treba postaviti dovolj zgodaj, drugače vlada filiarhat, v katerem ima glavno besedo ravno otrok, pravi gospa Vlasta. Otrok ne sme postati »car« v družini, saj mu morajo starši to onemogočiti. Otrok potrebuje tudi stabilne in urejene starše. Seveda so kdaj pa kdaj trenutki, ko med staršema enostavno pride do prepira in nestrinjanja, vendar Miha predlaga, naj po prepirih vedno pride do čustvene pomiritve. Pomembna pa je predvsem enotnost obeh staršev o pomembnih stvareh, kot na primer: o času, ki ga otrok preživi za računalnikom, o spolni dejavnosti otroka, o postavljeni uri prihoda domov^
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, Miša Molk, pravi, da je velika napaka v vzgoji ta, da si starši otrokovo ljubezen velikokrat kupujejo s popuščanjem. Pravi, da mora biti pedagoški starševski prst včasih, pa čeprav je še tako zoprn, na pravem mestu ob pravem času. To je samo nekaj napotkov in koristnih nasvetov, ki so nam jih podali številni strokovnjaki in izobraženci. Vsi udeleženci pa smo dobili tudi brošuro z naslovom Tukaj sem in predstavlja mali priročnik za odrasle. V njej je veliko koristnih nasvetov o kakovostnem starševstvu, uspešnem razvoju otroka, postavljanju meja v vzgojil O tem in o problemu z odvisnostjo pa si lahko preberete tudi na njihovi uradni spletni strani: http://www.ne-od-visen.si/
Za konec nam je gospa Vlasta Nussdorfer povedala še kratko, vendar zelo poučno zgodbico: »Sin je bil vedno nesrečen. Šel je do očeta in ga vprašal, kaj naj stori, da ga bodo imeli ljudje radi, da se bo lažje vklopil v družbo in sklepal nova prijateljstva. Modri oče mu je odvrnil, da gresta zjutraj skupaj z oslom na tržnico. Oče je zajahal osla, sin pa je hodil poleg njega, in tako sta odšla na trg. Vsi so s prstom kazali na njiju in se zmrdovali, češ, sin ima zagotovo zelo strogega očeta, ki ne pusti otroka na osla. Naslednji dan sta ponovno odšla na tržnico, le v zamenjani vlogi. Ljudje so ju zopet gledali postrani, češ da je sin navaden razvajenček in brez-obzirnež, saj ubogemu očetu ne pusti na osla. Tretji dan sta odšla oba peš poleg osla in vsi so ju imela za neumneža in čudaka, saj se po navadi okoli vodi natovorjenega osla. Naslednji dan sta oba zajahala osla in ljudje so se zgražali, češ da mučita ubogo žival. Nauk te zgodbe pa je, da karkoli naredimo, vedno se bo našel kdo, ki mu to ne bo všeč. Predvsem ravnajmo tako, da poslušamo svoje srce, držimo glavo pokonci in se ne oziramo na vse slabonamerne opazke, s katerimi se bomo srečevali skozi življenje.« Pa srečno!
Patricija Mušič
■ I*	I	•	v	¡»»VV^i
In kaj se dogaja v našem mravljišču?
Tako je, zime je konec! Seveda, ko pa smo jo mravljice pregnale s pustnimi šemami: v vrtcu smo imeli rajanje, maškare pa smo se šle pokazat po trzinskih ulicah ter imele še mini pevski nastop v bližnjem novem domu starejših občanov. Ob tem se zahvaljujemo Vitini mamici, gospe Alenki Završnik, ki je otroke zares imenitno in domiselno poslikala po obrazu ter tako še dodatno popestrila naše pustovanje. V mesecu marcu smo imeli kar pestro dogajanje, saj smo zaključevali projekt »Pravljični palček« (bralna značka), spoznavali kamnine in kristale, se pogovarjali o sreči in nesreči, ustvarjalno likovno ustvarjali (fotografije), obiskali festival otroških predstav v ljubljanskem Pionirskem domu, imeli pravi pravcati mini violinski koncert Gregorjevega dedka, gospoda Jankoviča, praznovali tri rojstne dneve in mamice (pa tudi očete) ob njihovem dnevu presenetili z nastopom, na katerem smo se predstavili s številnimi znanimi pesmicami in deklamacijami.
Te dni spoznavamo žabo (okolje, značilnosti, življenjski cikel, sovražnikih), vedno toplejši dnevi pa nam omogočajo tudi daljše bivanje in več aktivnosti na prostem, tako da nas lahko srečate tudi na sprehodu in raziskovanju domačega okoliša.
Gašper Ogorelec
v
Novičke iz OŠ Trzin
3.5 . 2011 - 6.5.2011 - GORNIŠKA ŠOLA V NARAVI
Učenci osmih razredov so se udeležili gorniške šole v naravi na Peci, pod vodstvom profesorice Zdenke Oblak in Marjane Galjot. Tam so se lahko podučili in si pridobili znanje s področja gor-ništva in alpinizma, prav tako pa so obiskali tudi znan krajinski park Peca.
27. 5. 2011 - REZULTATI NPZ-jev
Meseca maja so na šoli za devete razrede potekala nacionalna preverjanja znanja iz matematike, slovenskega jezika ter tretjega izbranega predmeta, ki je bil tokrat angleščina. Rezultati bodo znani 27.5, takrat pa se bo lahko uveljavljala tudi pravica do vpogleda v učenčeve pisne naloge.
V juniju - KOLESARSKI IZPIT
Za učence petih razredov bo potekal že znani kolesarski izpit. To je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, in dobil bo prvi pravi dokument, ki mu daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto, hkrati pa odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Zato je za otroka na njegovi poti razvoja izredno pomemben. Otrok do svojega štirinajstega leta ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za vožnjo kolesa.
15.6.2011 - VALETA
Datum valete je končno znan. Priprave se počasi bližajo koncu, konec šolskega leta za devetošolce pa se neutrudno približuje. Vsi si želijo, da bi bil ples kar najbolj slavnosten in vesel, zato so pridno hodili na plesne vaje in si nabirali novo plesno znanje, ki ga bodo sedaj lahko dodobra unovčili. Valeta je poseben dogodek, ki se mladostniku zgodi samo enkrat v življenju, zato si v
svoje beležke zapišite, da je 15.6 dan, ki ga zagotovo ne smete zamuditi.
24.6.2011 - ZAKLJUČEK POUKA ZA UČENCE OSTALIH RAZREDOV
To bo zagotovo dan, ki ga nestrpno pričakujejo prav vsi učenci, saj bodo takrat lahko za nekaj časa svoje šolske torbe potisnili v kot in začeli uživati pravo počitniško življenje, ki bo trajalo vse do 1.9., ko bo zopet potrebno sesti v šolske klopi.
27.6 - 8.7.2011
V tem času bodo potekali predmetni, razredni in popravni izpiti za učence OŠ Trzin. Močno upam, da je bilo letošnje šolsko leto nadvse uspešno in da bo popravcev zelo malo, oziroma še bolje, da jih sploh ne bo.
Patricija Mušič
KNJIŽNICA DOMŽALE
VABI V OKVIRU SREČANJ Z USTVARJALCI
na pogovor z DARIOM CORTESEJEM
ob izidu njegove nove knjige NEKAJ DIVJEGA, ki bo v PONEDELJEK, 23. MAJA 2011, ob 19h v Knjižnici Domžale.
DARIO CORTESE
je znani publicist in avtor številnih člankov in knjig o enostavni in naravni prehrani, iz katerih zna pripraviti
okusne obroke. Poleg tega piše tudi o zanimivih in preprostih izletih po Sloveniji, o evropski pešpoti... Pravkar je izšla nova knjiga Nekaj divjega. Veliko zdrave, poceni in hranilno bogate hrane raste po travnikih, gozdovih in naši okolici, naučimo se jo najti in pripraviti.
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Oražem
Fiziki gredo naprej!
KUD-ovcem uspel veliki met z uvrstitvijo na Festival gorenjskih komedijantov.
Odrasla gledališka skupina KUD-a Franceta Kotarja je s predstavo Fiziki, ki je v preteklih mesecih nastajala pod režisersko taktirko Tatjane Peršuh, dosegla uvrstitev med najboljših pet gledaliških skupin gorenjskega območja. Selektor Linhartovega srečanja Branko Kraljevič je določil, da bodo na 14. festivalu gorenjskih komedijantov nastopili v soboto, 18. junija, ob 19.00 uri v dvorani na Dobu pri Domžalah. Če vam je čakanje na 18. junij predolgo, si lahko Fizike ogledate še v okviru festivala Trzinska pomlad 2011, in sicer v soboto, 4. junija, ob 20.00 uri.
Poleg trzinskega kulturnega društva bodo na Festivalu gorenjskih komedijantov nastopili Kulturno društvo K iz Žirovnice s »Plešasto pevko«, KD Loški oder iz Škofje Loke s predstavo »Harvey« in Gledališka skupina Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske s predstavo »Tašča se vrača!«. Na zaključni večer po podelitvi nagrad si bo občinstvo lahko
ogledalo še jeseniško odrsko stvaritev »Ogenj iz Andaluzije« v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja. Pridite spodbudit domače gledališčnike na Dob in držite pesti za nadaljnje uspehe Fizikov!
Brigita Crljenic
Ustvarjalnost mlade dramske skupine KUD-a
Premiera Rdeče kapice
Dramska skupina Miki Miška je z rekordno hitrostjo postavila novo predstavo, Rdečo kapico, prav tisto iz istoimenske pravljice. Režiser Nejc Lisjak je dokazal, da se da predstavo narediti v dobrem mesecu, navkljub zlobnim jezikom, ki so jezikali za njegovim hrbtom zaradi ponovno začetega in nedokončanega mjuzikla Wicked. Kdo od petih igralcev je
boljši, je težko določiti, saj so s svojimi vlogami kar vsi prepričali tokrat manj številčno, pa zato toliko bolj navdušeno občinstvo. Na koncu so obiskovalce in sami sebe nagradili z okusno torto in sokovi. Prijetno je bilo!
Rdečo kapico si boste lahko ogledali tudi 29. maja ob 10.00 uri dopoldan na dvorišču za dvorano KUD-a, v primeru slabega vremena v dvorani.
Brigita Crljenic
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN OBVEŠČA IN VABI NA:
FOLKLORA ZA OBČANE:
27.maj ob 19.30 v Kulturnem domu Trzin, Mengeška c. 9.
XIII. POHOD PO MEJAH OBČINE TRZIN: 4. junij 2011.
Zbirališče pohodnikov ob 8.00 pred Osnovno šolo Trzin, zaključek z malico in druženjem ob 12.00 pri brunarici SMD v Dolgi dolini. Vabljeni!
IX. REZBARSKO SLIKARSKA DELAVNICA v gradu JABLE
Slikarji in rezbarji se bodo letos spet zbrali na tradicionalni delavnici v gradu Jable v nedeljo, 12. junija, in ustvarjali od 9.00 do 19.00. Vabljeni!
X. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
Vabljeni na tradicionalni Mednarodni folklorni festival v p e t e k, 1. julija, s pričetkom ob 19.30. na šolskem igrišču. Nastopile bodo tuje in domače folklorne skupine. Program festivala bo natisnjen v posebni zloženki.
Pa še to: Razstava "Noše na Slovenskem" je prestavljena na poznejši čas, od 25.maja dalje bodo razstavljali učenci Osnovne šole Trzin.
Veliki traven je tu
Maj, za mnoge najlepši mesec v letu, imenovan tudi mesec ljubezni, je tu. Narava okrog nas je ozelenela in zacvetela, cvetovi in plodovi so pokukali na plan, a pozor - ledeni možje in Zofka nam jo lahko še kako zagodejo. Karkoli že bodo zakuhali, pa bo v drugi polovici meseca vse zagotovo nadoknadeno in v naši podalp-ski deželici bo nepreklicno zavladala pomlad. Višje temperature, konec zmrzali in prijetno sonce pa pomenijo, da je čas za delo na vrtu. Na začetku je potrebno razmisliti, ali naj vrt ostane takšen, kot do sedaj ali pa si želite sprememb. Pri spomladanskem navdušenju za delo na vrtu ne smete pozabiti, da je za lep in negovan vrt zelo pomembno imeti čas in voljo za delo do pozne jeseni. Nekatere rastline tudi potem, ko so že enkrat posajene, zahtevajo veliko pozornosti. Če ne bo časa za obrezovanje, presajanje in negovanje rastlin, izberite takšne, ki so nezahtevne. Včasih so rekli, da dobre gospodinje, kar Trzinke nesporno so, izdaja to, da pri njih ob praznikih in svečanih dogodkih iz hiš diši po pečenem kruhu in potici, nesporen dokaz, da je pri hiši dobra gospodinja, pa je tudi lepo urejen in z rožami okrašen vrt, ki je hkrati ponos vsake gospodinje pa seveda tudi gospodarja. Včasih so marsikje
imeli od dvorišča, cvetličnega vrta ali sadovnjaka ločen ograjen vrtiček, prostor, ki so mu po domače rekli tudi gartelc. Zdaj ti neredko bujno zaraščeni kotički, ki so bili pravi laboratorij izkušenj naših babic, spet prihajajo v modo, saj si vse več ljudi želi, da bi kar sami pridelali zdravo in naravno hrano za svoje družine.
Sedaj je že čas, da na okna in balkone postavimo na novo zasajena cvetlična korita in da tudi gredice zasijejo v pisanih barvah enoletnic. Čeprav smo zadnjič na predavanju slišali, da letos rdeča barva ni modna, vseeno priporočamo, da posadite tisto, kar vam je všeč in kar bo razveseljevalo vaše oči in dušo. In kdo naj bi imel pripombo, ko na sončni strani zažari korito z rdečo dipla-denijo v kombinaciji z mlečkom, travami itd?
Ob koncu naj pohvalim vzorno urejene javne površine v občini v začetku meseca, ko so gasilci praznovali svoj praznik in smo Trzinci gostili že 12. Florjanov sejem. Opazili smo, da so bile zelenice sveže pokošene, praznično urejeni pa so bili tudi nasadi in cvetlična korita. To pa naj ne bi trajalo le v času sejma! Saj ni tako težko poskrbeti, da bi bile te površine še naprej lepo urejene.
Dunja Špendal

RRA LUR
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
RRA I UR, Tehnološki park 15, 1000 Ljubljana telefon: +j861 jo6 igoi,faks: +3S61 jo6 igo^ e-poSta: lur^ljuhljana.si, internet: vuuw.rrolitr.si
Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Regijska štipendijska shema, 30.3.201 1 objavila na spletni strani www.rralur. si JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2011/2012.
Osnovni cilj štipendijske sheme, ki se izvaja poenoteno po vsej Sloveniji z nosilci REGIONALNIMI RAZVOJNIMI AGENCIJAMI, je spodbujanje kadrovskega štipendiranja ter povezovanje gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta - in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji.
V KOLIKOR BOSTE V PRIHODNJE IMELI POTREBE PO NOVIH KADRIH, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE VKLJUČITE V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA LETO 2011/2012. PRIJAVITE SE TAKO, DA ODDATE VLOGO NA JAVNI POZIV. ROK ZA ODDAJO VLOG NA RRA LUR PO POŠTI ALI OSEBNO JE 30.6.2011.
Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50% SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA DELODAJALCEM IZ LJUBLJANSKE REGIJE, ki so
-	pravne osebe zasebnega prava,
-	fizične osebe ali
-	pravne osebe javnega prava
s sedežem, poslovno enoto ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regije.
Glede na način financiranja je štipendija sestavljena iz dveh delov: 1. del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja RRA LUR v znesku 50% dodeljene štipendije (vendar največ v višini 30% minimalne plače).
2. del: preostalo polovico štipendije zagotavljajo delodajalci,
pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendije. Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, v kolikor dodatno sofinanciranje štipendiranja zagotovijo tudi posamezne občine.
Osnovna višina štipendije znaša 15% minimalne plače za dijake ter 28% minimalne plače za študente. Štipendisti so upravičeni do dodatkov za šolski uspeh ter kritje stroškov prevoza oziroma bivanja izven kraja prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2010/11 znaša 280 EUR, višina najvišje štipendije za dijake je 250 EUR, za študente pa 420 EUR.
Vsi zainteresirani delodajalci s sedežem ali poslovno enoto v Ljubljanski urbani regiji se prijavijo na Javni poziv z dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani RRA LUR www. rralur.si.
Na osnovi potreb po kadrih, ki jih bodo podali delodajalci v prijavi na javni poziv, bo RRA LUR v začetku septembra objavila RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE.
Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek liljana.drevensek@ljubljana.si Tel: 01 306 19 04
Matija Ukmar matija.ukmar@ljubljana.si Tel: 01 306 19 05
Žerjavčki na Gori
12. maja zjutraj se je na neznano pot odpeljalo 48 žerjavčk-ov. Časa je bilo dovolj in vreme je kazalo prijazno plat. Zato smo se zapeljali kar po stari regionalki mimo Brezovice in Vrhnike proti Primorski. Vendar ne proti Primorski kar tako, temveč na planoto Goro. Na tisto Goro, ki se začne na Colu in jo ob cesti zaznamujejo naselja Žagulič, Gozd, Kovk, Otli-ca in Predmeja.
Beseda je stekla takoj, ko smo se izvili iz tomačevskega kroži-šča. Tokrat naj bi bilo nekoliko drugače kot doslej. Takole bolj na hitro je bilo nekaj povedanega okrog vloge Vrhnike v prvih stoletjih našega štetja. Takrat je bila na samem robu mogočnega obrambnega zidu, ki naj bi ščitil Rimljane pred barbari. Ko smo se nato peljali mimo Logatca, Hotedršice in Godoviča proti Črnemu vrhu, je beseda tekla o teh krajih v času prve svetovne vojne. Takrat je od Logatca mimo Idrije do Dolenje Trebuše tekla železniška proga, po kateri so prevažali material za potrebe Soške fronte.
Na Črnem vrhu, kjer je bil prvi postanek za jutranjo kavico, pa smo obudili spomin na bitko IX. korpusa NOV prvega septembra 1944 leta, ko je bila tu uničena močna posadka belih.
S Črnega vrha smo se zapeljali čez Col proti Predmeji. Obudili smo spomin na čas pred štirimi stoletji, ko so se na Goro naselili prvi prebivalci. V besedi smo se sprehodili skozi težke čase, ki so jih Gorjani preživljali vsa štiri stoletja. Kraji brez pitne izvirske vode, kjer je bil edini vir zaslužka delo v gozdu, so bili obsojeni na revščino. Možje so morali iskati delo na tujem, doma so ostajale ženske z otroki in živino. S težavo so se pretolkli preko poletja. Ženske s škafom na glavi, ko so nosile vodo iz dve uri oddaljenega izvira. Otroci pa so večino časa prebili z živino na paši in čakali in čakali, kdaj se bodo vrnili očetje in se bodo spet do sitega najedli polente.
To so bili težki časi, ki so jih zaostrili italijanski fašizem in obe svetovni vojni. Mnogo življenj Gorjanov je ugasnilo in dimniki porušenih in požganih hiš so še dolgo opozarjali na gorje, ki je preplavljalo te kraje.
Na Predmeji smo si najprej ogledali pomnike zadnje svetovne vojne. Nato pa so nam žene, zbrane v društvu, pripravile nepozabno predstavo. Domiselno odigrana modna revija oblačil, ki so jih nosile nekoč Gorjanke, je doživela vrhunec ob predstavitvi oblačil recesije. Za posladek pa so nam zapele nekaj
lepih in izvirnih pesmi pod vodstvom njihovega pevovodje. Besedila nekaterih so prispevale same, uglasbil pa jih je njihov pevovodja Filip.
Posladkali smo se s sladicami, ki so nam ji pripravile žene same, in se odžejali. Nato pa smo po prijetnem sprehodu na Rupo občudovali delo pridnih rok Gorjank in Gorjanov, ki so z lastnim delom zgradili športni center, s katerim bi se ponašal marsikateri velik kraj.
Postali smo nato še pri spomeniku mami Gorjanki in podoživeli težko življenje teh trdoživih in upornih žena. Preostalo nam je le še, da smo vrgli oko na obeležja ruskim ujetnikom, Resslu in vodi, ki je pritekla na Goro v zadnjem desetletju.
Nato smo se spustili po znameniti in ovinkasti cesti skozi predore proti Ajdovščini. Marsikateremu med nami je močneje razbijalo srce ob pogledu skozi okno avtobusa na globeli pod cesto »Mali Semering« in na pečine Orlovice na nasprotni strani.
V avtobusu se je začutilo olajšanje, ko smo nad Koritom zapeljali na novi odsek ceste, ki je Gorjanom po jesenskem odlomu stare ceste spet odprla pot v svet.
Naš, za večino lepo doživet izlet med dobrimi ljudmi in čudovitem svetu tam gori na skoraj tisoč metrov nadmorske višine smo zaključili z ogledom izvira Hublja nad Ajdovščino. Vendar se nam izvir ni hotel pokazati v vsej svoji veličini. Njegove bistre vode so zaspale v rovih in jezerih v globinah mogočne gore. Tam čakajo na naš naslednji obisk.
Marjan Likar
Vsesplošno na suhem
akale je bila trzinska razglednica v smeri Grintovcev neposredno po prehodu hladne fronte po letošnjih prvomajskih praznikih.
(Foto: Miha Pavšek)
Razpad sistema, se Kranjcem res obetajo kaotična vremena? Si predstavljate, da bi Sonce izstopilo iz vremenske koalicije, za začetek do poletnega Sončevega obrata ? In če bi potem ob kresi, ko se dan obesi, dobilo še vreme eno nezaupnico - jasno, s pomočjo rezultatov vremenskega referenduma - potem, bi se mu (morda) pridružil še dež in tako dalje ter naprej vse do bridkega vremenskega konca. Pa ne, da vas tale kozerija spominja na našo, kakor so rekli včasih aktualno družbenopolitično situacijo? Le brez skrbi, vreme je precej bolj preračunljivo kot se zdi, pa čeprav nam jo pogoste zagode! Podobno kot to pomlad, ko sta april in maj spet zamenjala svoji vremenski vlogi. Sicer pa smo Trzinci že spravili pod streho letošnji Florjanov sejem, ki ga je - že povsem na koncu - skoraj odpihnilo. Slabše se je godilo »Tednu za zdravje« (zapomnite si že enkrat, da se Zofka skoraj vedno polula še več vprašanj pa se poraja v zvezi s »Trzinsko pomladjo«. Že skoraj na sredini tega meseca smo si lahko na spletnih straneh (http://www.trzinska-pomlad. com/) ogledovali le lanskoletni program. Menda pa bo prišla poleg meteorološke tudi kulturološka pomlad, vsaj tako pravijo na sončni upravi oziroma trzinski občini.
Da je Trzin s skoraj 3800 prebivalci (natančneje 3776 na dan 1.1.2010; vir - SURS) velik kraj po dogajanju (ni tega, česar pri nas nimamo in majhen po dogovarjanju, se pozna vsakokrat, ko se moramo vrli Trzinci - od malčkov do žerjavčkov - uskladiti. Ko eni že mislijo, da je termin njihove »veselice« 100% usklajen se izkaže, da sta na isti dan ali celo ob isti uri
še vsaj en ali dva tovrstna dogodka. Najbolj zanimivo pa je, da prirejajo upokojenci pohodniške izlete, planinci (turno)kolesar-ske, orientacisti gozdne, smučarji piknik in še bi se kaj takega našlo. Sicer pa je vse pohvale vredno to, da so vsi oziroma vsa ta društva zelo dejavna in zato tudi med nosilci najpomembnejši dogodkov v občini. Človek bi pomislil, da bo župan v svojem četrtem mandatu glede tega (končno) kaj ukrenil, vendar pa se vse bolj zdi, da spi na starih lovorikah za katere je »kriv« nekdanji, bistveno večji proračun, ko se je »še dalo kaj narediti«. Konec koncev je v redu, da smo tako aktivni, pa vendarle bi kazalo vse skupaj v prihodnje malo bolj in z malo več razumevanja usklajevati in ne nazadnje tudi dokončno uskladiti. Pa saj sta tokrat vsaj Florjanov sprevod in maša potekala brez večjih posebnosti, ki bi »jih krojilo vreme« ali - bog ne daj - kakšne stare gasilske zamere.
Ni bilo pa zato vreme minulega aprila nič kaj »žensko«, no, saj veste, spremenljivo oziroma muhasto, ženske pač, tako, kot vsak drug mesec v letu. Tako pri nas, kot tudi drugod po Sloveniji, smo zabeležili temperature zraka, ki so bile precej nad dolgoletnim povprečjem. Še več, v večjem delu države se je minuli mesec uvrstil med pet temperaturno najtoplejših od začetka meritev. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Koroškem in v večjem delu Dolenjske so odkloni presegli 3, drugod pa 2 stopinji Celzija. Tople dneve je v sredini meseca prekinilo le eno kratkotrajno hladnejše obdobje, ponekod pa še kakšen posamezen dan, ko živo srebro ni doseglo običajnih vrednosti.
V prvi tretjini meseca je ponekod odklon presegel tudi do 9 stopinj Celzija! Potemtakem ne čudi, da je v primerjavi s povprečjem padavin povsod v glavnem primanjkovalo, povprečje so dosegli le v Prekmurju. V širokem pasu Štajerske in Dolenjske ter v delu visokogorja so presegli polovico povprečja, drugod le četrtino. Na Obali, Krasu in delu Kamniško-Bistriškega polja pa nismo dosegli niti četrtine dolgoletnega povprečja. Tokrat smo z okrog 30 litri na kvadratni meter ostali precej na suhem.
Zato pa smo bili v Ljubljanski kotlini deležni več kot polovičnega sončnega presežka. Še dobro, da je sredi meseca vzela stvari v svoje roke ministrica za deževne zadeve Zofija. Ne, ne, to ni tista, ki je bila prej na ministrstvu za zdravje, ampak ona, ki goduje sredi maja, neposredno za tremi ledenjaki - Pan-kracijem, Servacijem in Bonifacijem. Na Koroškem je nekdaj celo veljalo, da gredo po godu (15. 5.) svete Zofije (ki »zemljo žegna«) lahko otroci prvič bosi iz hiše. Zdaj pa povejte doma, dragi moji Trzinci, svojim otrokom, da nekoč pri vsaki hiši pač ni bilo denarja za copate! Kdor se seveda upa in ni »domača« copata zaradi že omenjenih »aprilskih« žena. No, pa na koncu še nekaj podrobnosti za naše konce. Največ enodnevnih padavin, kar okrog 10 litrov, smo prejeli 13. 4. Zato pa nismo imeli nobenega dneva z meglo in slano, čeprav je slednje kar trikrat prav alo manjkalo. Razen ob koncu meseca (grr, ravno za praznike smo imeli torej v glavnem sončen in suh april z veliko
»puščavskimi« dnevi in najvišjo temeprarturo 27 stopinj Celzija. Zato je bila vodna bilanca, do »ministrice Zofije«, krepko v minusu. Pa lepo se vremenajte in to prav vsakokrat, ko se bo proti večeru postopoma stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA	Padavine - april 2011 (mm)
Letališče Brnik	21
Stražišče pri Kranju	27
Domžale	29
Topol pri Medvodah	31
Trzin	37
Ljubljana Bežigrad in Krvavec	38
Radomlje	47
Grosuplje	49
Preglednica: Mesečna količina padavin aprila 2011 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
V spomin velikemu rojaku
Letos je Hribarjevo leto, saj se je znameniti trzinski rojak in zaslužni ljubljanski župan Ivan Hribar rodil pred 160 in umrl pred 70 leti. Ob obletnici njegove smrti je Turistično društvo Kanja Trzin v avli Centra Ivana Hribarja v Trzinu pripravilo spominsko slovesnost, na kateri so počastili spomin na tega znamenitega domoljuba, politika, pisatelja in gospodarstvenika, ki se je rodil v Trzinu. Na prireditvi je predsednica Turističnega društva Jožica Valenčak med drugim povedala, kako se iz otroštva spominja pogovorov Trzincev o tem, kako pomembnega rojaka Trzinci imamo, župan občine Trzin g. Anton Peršak pa je orisal Ivana Hribarja kot župana, ki je obnovil in posodobil popotresno Ljubljano, ter kot domoljuba in pisatelja. O času, v katerem je deloval Ivan Hribar, je spregovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, trzinski pesnik Emil Milan Kuferšin pa je prebral svojo pesnitev, posvečeno Hribarju. Program so popestrili učenci glasbene šole L'artko Trzin, župan g. Peršak pa je položil venec k skulpturi Ivana Hribarja v avli centra, ki nosi ime po njem.
MŠ
OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010 in 101/2010), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe oziroma letnik 2000.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2000 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 4.5.2011 do 15.6.2011.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 270 ali 265. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja.
Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni.
mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav.
načelnik
Na podlagi 3. odstavka 28. člena Zakona o volitvah v državni zbor, (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), in 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdajam naslednji
S K L E P
za izvedbo glasovanja na referendumih o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ter o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta razpisana za 5. junij 2011, se določijo ista volišča, kot so določena s sklepom Okrajne volilne komisije 11. volilnega okraja 4. volilne enote, št. 042-9/2011 z dne 18. 4. 2011, za izvedbo glasovanja na referendumu o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Predsednica: Anita JANJOŠ, univ. dipl. prav.
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 5. junija 2011
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št. : 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. : 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št. : 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št. : 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. : 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
Predsednica okrajne volilne komisije Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
Avto center Knavs v Trzinu
Pravi naslov za poliranje fn pranje vozila
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na poletje. Ali so na poletje in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički?
Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje.
Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno.
Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 -18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 -17, sobota 8-13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.


%
poUranje
I	»V	V« V v	•
kemično ciscenje
Ob predložitvi tega kupona vam za kemično čiščenje in poliranje v Avto centru Knavs priznamo popust (velja do	).
IZDELOV^JE
BETONSKIH BLOKOV
IN STREŠNIKOV
AVBELJMILAN,s.p. Sp. Loke 8,1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041624 215
Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 E: jonLkrajnc@siol.net
(Bi^lPšjIf^j^mne naprave Sistemi za up9ra^ deževnice
NOVO !!!! biološka čistilna naprava,ki deiuje brez elektrike

m^J^^- ' AmEX ARMATURE d.o,o,_ ^
Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A
TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: ¡nfo@armex-armature.si
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
OSKRBOVñNñ STRN#VRNJfl V KAMNIKU
tip	površine	kupnina v
stanovanja	stanovanja	EUR zDDV
Garsonjera	29,87 m^	od 60.205,00
		naprej
Enosobno	od 47,97 m^	od 90.084,22
	naprej	naprej
Dvosobno	od 56,52 m^	od 103.398,61
	naprej	naprej
Investitor in prodajalec:
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si Internet: www dolenjgrad si
•	Stanovanja so skrbno načrtovana In prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
Podjetje Dolenjgrad je v petek, 6. maja, in v soboto, 7. maja, ob zaključku del na objektih oskrbovanih stanovanj v Kamniku ponovno pripravilo dneve odprtih vrat.
Investitor je že uspešno opravil tehnični pregled objektov. Sredi maja pričakujejo
še uporabno dovoljenje. Po tem bodo kupci svoja stanovanja lahko prevzeli in jih tudi že vpisali v zemljiško knjigo.
Vsako oskrbovano stanovanje ima svoje parkirno mesto v podzemni garažni hiši, kjer je na voljo še dodatnih 58 parkirnih mest
za obiskovalce. Kot je povedal direktor podjetja Dolenjgrad Ivan Samotorčan, bodo z gradnjo druge faze nadaljevali še letos in jo zaključili avgusta 2012, vendar bodo najprej povsem dokončali prvo fazo, vključno z urejanjem okolice.
ODLICNA JEKLENKA VEDNO PRI ROKI
Zelena jeklenka je varna, pravilno polnjena in vselej čista. Dobite jo na številnih prodajnih mestih, lahko pa jo na vaš dom dostavimo tudi mi.
Kadarkoli boste naročili dostavo Zelene jeklenke, jo boste dobili v najkrajšem možnem času. Nošenje in nameščanje jeklenke namesto vas v tem primeru brezplačno opravi usposobljen dostavljavec, ki vam zamenja tudi tesnilo.
Redni naročniki Zelene jeklenke prejmejo tudi vsako enajsto jeklenko popolnoma brezplačno.
Če bi jeklenko raje zamenjali sami, lahko to storite pri mnogih pooblaščenih prodajalcih, ki bodo poskrbeli, da bodo vaše poti kratke.
10 LET BREZPLAČNEGA PLINA
Z malo sreče ste vi lahko tisti, ki bo 10 let brezplačno prejemal Zeleno jeklenko. Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas čaka na www.butanplin.si, pri pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom ter na brezplačni številki 080 2005.
VELIKA NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
INFORMACIJE
IN naroČilo (|080 2005)
Af
BUTAN

PUN
hiša prijazne energije