Jesensko-zimsko vreme in pešci
Previdnosti  nikoli preveč
V prometu sodelujemo vsi, pa je vendar vsak udeleženec v prometu tudi pešec. Pešec je najmanj zaščiten in zato pogosto žrtev prometne nezgode. Pešci so tudi po-gosti povzročitelji prometne nezgode, naj-večkrat s hudimi ali celo tragičnimi posledi-cami.
Treljina vseh Slovencev je voznikov mo-tornih vozil, ki poznajo težave in nevamosti, ki nastajajo ob srečanju vozila in pešca, a zelo malo voznikov to upošteva, kadar so pešci.
Za pešce je v večini naselij dobro poskrb-Ijeno, saj so zgrajeni hodniki za pešce, na-dhodipodhodi, označeni prehodi za pešce, semaforizirana križtšča, posebni prometni znaki in osvetlitev. Tudi prometni predpisi v največji meri ščitijo pešce v prometu, vendar so kljub temu žrtve med pešci redne, sko-rajde vsakodnevne.
Vzroki za nezgode so tako pri voznikih kot pri pešcih. Pešci se po eni strani zavedajo svojih pravic, ki so glede na gostoto prometa včasih neuporabne, saj voznik ne more ustaviti vozila na mestu, da bo pešcu omo-gočil vamo pot, po drugi strani pa ne ipoš-tevajo svojih dolžnosti, ki naj vozniku omo-gočijo vamo udeležbo v prometu in obenem zagotovijo varnost pešcu, četudi z nekoliko daljšo potjo ali izgubo nekaj minut.
Pa si poglejmo nekaj primerov posebej ob zimskih poslabšanih vremenskih pogojih:
Vsak pešec se mora zavedati, da ga bo voznik v mraku, megli, dežju ali ob sneženju zagledal pozno, večkrat celo prepozno, da bi lahko vamo ukrepal. Zato naj bo pešec skrajno previden pri prečkanju ceste in naj jo prečka, če je mogoče le na prehodih, ki so posebej označeni in osvetljeni ali v semafo-riziranih križečih, seveda pri zeleni luči.
Na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti imajo vozila dosti večjo zavomo pot kot na suhi cesti, zato naj pešec prečka cesto le, ko se je prepričal, da se bo vozilo varno ustavi-lo, sicer pa je bolje, da nekoliko počaka, da vozila odpeljejo.
Pešec naj omogoči vozniku, da ga bo pra-vočasno zagledal s tein, da se bo podnevi oblekel v oblačila živih ali celo fluorescent-nih barv, ponoči ali ob drugih pogojih zmanj-šane vidljivosti pa naj v desni žep zapne svetlobno odsevno telo — kresničko, ki bo visela ob njem. Taka telesa morajo vsi nostti na cesti ob pogojih zmanjšane vidljivosti, na cestah izven naselja, vendar pa jo bo previ-den pešec uporabljal že prej tudi v naselju. Na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti bo vsak pešec nepotrebno tvegal ŽK/Ijenje, če bo prečkal cesto izven prehoda za pešce, nanadoma stopil ali pritekel na cesto, preč-kal cesto pri rdeči luči, hodil ponoči izven naselja brez kresničke ali celo po desni strani ceste, da o vinjenosti, poležavanju ali sedenju na cesti sploh ne govonmo, ker voznik ob takih pogojih nezgode največkrat ne bo mogel preprečiti.
SVETZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU