Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1927
Letnik IX
109.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vse bina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
438.	Uredba o organizaciji higienske službe.
439.	Uredba o zatiranju nalezljivih bolezni.
440.	Pravilnik za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani.
441. Izprememba v pravilniku o odkupovanju tobaka. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 237 z dne 19. oktobra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1927.: Upokojen je po členu 133., točki 1.), uradniškega zakona Janko Pogačnik, blagajnik v
2.	skupini II. kategorije.pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
Odlok ministra za narodno zdravje z dne 20. septembra 1927.: Pomaknjen je iz 8. skupine T. kategorije v 7. skupino I. kategorije dr. Alojzij Zalokar, upravnik državne bolnice za ženske bolezni in upravnik državne babiške šole v Ljubljani.
Številka 238 z dne 20. oktobra 1927.:
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 13. oktobra 1927.: Z valutami smejo poslovati biletarnice «,Putnika1, društva za saobraćaj putnika i turista, A. D., Beograd» v Vrnjački banji, Subotici in Šibeniku.
Člen 2.
Številka 239 z dne 21. oktobra 1927.:
jem okolišu. V mejah zakonskih in drugih predpisov izdajajo podrejenim napravam in organom navodila za opravljanje higienske službe po pooblastitvah, odobrenih s pravilnikom o' njih ustroju in delovanju.
V pristojnost in področje higienskega oddelka ministrstva za narodno zdravje spadajo: vsi posli higienske uprave in službe, zlasti pa proučevanje stanja higiene med prebivalstvom; zbiranje statističnih podatkov o zdravstvenem stanju prebival- j
stva; poučevanje prebivalstva v higieni; zatiranje j Higiensko službo opravljajo higienski zavodi po akutnih in kroničnih nalezljivih bolezni; prouče-1 higienskih napravah in sreskih higienikih kakor tudi vanje in zatiranje golšavosti; odrejanje preventiv-1 j)0 ostalih zdravnikih v javni službi, nih ukrepov zoper vse, kar zadržuje napredek
Člen 9.
narodnega zdravja; skrb za asanacijo nehigienskih razmer in odnošajev med prebivalstvom; skrb za zdravstvene razmere v tvornicah, rudnikih, delavnicah in vseh obratih, ki so za zdravje škodljivi; skrb za zdravstveno napredovanje mater, dojencev, malih otrok in šolske mladine; pobijanje alkoholizma; podpiranje privatne iniciative za pospeševanje higiene.
Člen 3.
Člen 10.
Higienske naprave so: domovi narodnega zdravja, potem higienske naprave s specialnimi nalogami, kakršne so: zatiranje kroničnih nalezljivih bolezni, zdravstvena zaščita materinstva, dojencev, šolske mladine i. dr. in zdravstvene postaje.
Člen 11.
Domovi narodnega zdravja se ustanavljajo v večjih krajih z oddelki za higiensko 'propagando, epidemiologijo in za oni del socialne medicine, ki se nanaša na pospeševanje narodnega zdravja. Njih
Ministrstvo za narodno zdravje rešuje vse posle in vsa vprašanja celokupnega osebja, k j se postavlja v vseh granah državne higienske službe.
Ministrstvo za narodno zdravje skrbi v področju,
ki ga navaja člen 2. te uredbe, za ustanavljanje, področje se lahko razširi tudi na več srezov, postavljanje in vzdrževanje naprav, potrebnih za Odlok ministra za trgovino in industrijo z dno , j z vrše vanje higienske službe.
12. avgusta 1927.: Postavljeni sta pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani: za.	Člen 4.
uradnico v 3. skupini II. kategorije Franja Si r is t e, Higienski oddelek izvršuje svojo nalogo s po-Uradnica v isti skupini iste kategorije pri državni solarni v Kreki; za blagajniško uradnico v 3. skupini HI. kategorije Franja Kramar, uradnica v isti skupini iste kategorije pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne
2.	septembra 1927.: Postavljen je pri uradu za pospeševanje obrta v Mariboru za komisarja v 3. skupini II. kategorije Ignacij Založnik, adjunkt v
4.	skupini II. kategorije pri istem uradu.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 12. avgusta 1927.: Postavljena je za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini III. kategorije na gospodinjski šoli v Trbovljah Vera Humek, začasna strokovna učiteljica v 4. skupini IH. kategorije na isti šoli.
Člen 12.
Higienske naprave s specialnimi nalogami se ustanavljajo v mejah proračunske možnosti povsod, kjer se pokaže potreba.
sredovanjem centralnega higienskega zavoda v Beogradu in higienskih zavodov v Zagrebu, Skoplje,
Nišu, Novem Sadu, Ljubljani, Sarajevu, na Cetinju in v Splitu (Trogiru).
Organizacijo in področje teh zavodov predpiše. L luuugo, pospeševan mgrouv ш um um ouummc ministrstvo za narodno zdravje s pravilnikom. Po | medicine, ki se nanaša na pospeševanje narodnega
Člen 13.
Zdravstvene postaje se ustanavljajo na kmetih z nalogo, pospeševati higieno in oni del socialne
potrebi se smejo ustanavljati higienski zavodi tudi v drugih krajih.
Člen 5.
Pod predsedstvom načelnika higienskega oddelka se sestajajo najmanj dvakrat na leto direktorji vseh higienskih zavodov, da razpravljajo o znanstvenih in praktičnih vprašanjih higiene in o njenem uporabljanju v naših krajinah.
Na predlog načelnika higienskega oddelka se smejo pozivati na te sestanke tudi drugi strokovnjaki iz poedinih gran higiene.
zdravja.
Člen 14.
У vsakem srezu se postavi sreski zdravnik-higienik, ki opravlja vse posle higienske službe in socialne medicine v srezu po pravilniku, ki ga predpiše minister za narodno zdravje.
Dokler ni zadosti zdravnikov-higienikov, morajo postopno prevzemati službo sreskega higienika sreski sanitetni referenti po opravljenem praktič- • nem stažu, določenem v členu 4. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike.
Uredbe osrednje vlade,
438
Na podstavi člena 180. finančnega zakona za 'eto 1927./1928. predpisujem po zaslišanju sanitetnega sveta to-le __
Uredbo
o organizaciji higienske službe.*
Člen 1.
Ministrstvo za narodno zdravje vrši po higien-skem oddelku vrhovno upravo in vrhovno nadzorno nad celokupno higiensko službo v državi.
Člen 6.
Higiensko službo v državi vrše higienske napravo in organi ministrstva za narodno zdravje. Področje in ustroj teh naprav predpiše ministrstvo za narodno zdravje s pravilniki.
Člen 7.
Ministrstvo za narodno zdravje odreja okoliše, v katerih opravljajo higienski zavodi celokupno higiensko službo za eno ali za več oblasti. Ta služba obseza v prvi vrsti preventivne, epidemiološke, bakteriološke, higienske in podobne posle kakor tudi posle za asanacijo terena, in sicer skupno z zdravniki v javni službi.
Člen 8.
Higienski zavodi so v administrativnem pogledu središča za vse higienske naprave in organe v svo-
Člen 15.
Pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu obstoji oddelek za medicinsko statistiko, ki ima nalogo, zbirati, obdelovati in objavljati podatke o medicinski statistiki. Kako naj zbira te podatke, predpiše minister za narodno zdravje s pravilnikom.
Člen 16.
Pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in pri higienskih zavodih v Zagrebu in Skoplju obstoje odseki za sanitetno inženjerstvo, ki se bavi j o z vprašanji sanitetnega inženjerstva.
Člen 17.
Pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in higienskem zavodu v Zagrebu obstojita oddelka za plemensko (generativno) higieno.
Člen 18.
Bolnici za nalezljive bolezni v Beogradu in Zagrebu sta sestavni del centralnega higienskega zavoda v Beogradu in higienskega zavoda v Zagrebu ter postaneta oddelka tega zavoda.
Člen 19.
Zdravstveno zaščito mater in otrok v higienski službi izvaja ministrstvo za narodno zdravje s posredovanjem :
a)	centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu;
b)	zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok
v krajih, kjer obstoje higienski zavodi;
c)	šol za babice;
č) posvetovalnic za matere;
d)	poliklinik za otroke;
e)	dispanzerjev za otroke;
f)	tečajev in razstav o otroški higieni;
g)	posvetovalnic za noseče žene;
h)	šolskih poliklinik;
i)	kolonij za dojence in male otroke;
j)	ferialnih kolonij za šolske otroke;
k)	domov in dnevnih zavetišč za dojence in male otroke.
Minister za narodno zdravje predpiše pravilnik za te naprave.
Člen 20.
V higienskih zavodih se ustanavljajo tečaji za izpopolnjevanje zdravnikov v higieni in za opravljanje praktičnega staža iz higiene.
Poleg tega se smejo ustanavljati šole in tečaji s specialnimi nalogami za izobražanje osebja, potrebnega v higienski službi.
Člen 21.
Šola za narodno zdravje v Zagrebu se bavi poleg področja, odrejenega z uredbo o šoli, zlasti z vsemi vprašanji o pouku iz higiene, s proučevanjem in poučevanjem prebivalstva, izdeluje programe za izvajanje teh nalog v vsej državi ter jih predlaga v odobritev ministrstvu za narodno zdravje.
Člen 22.
I.	Akutne nalezljive bolezni.
I. poglavje.
Izsledovanje in preiskovanje akutnih nalezljivih bolezni.
Člen 1.
Akutne nalezljive bolezni so podložne obvezni prijavi; katere izmed njih je treba prijavljati in kako in kdo jih mora prijavljati, predpiše minister za narodno zdravje s posebnim pravilnikom.
Člen 2.
Pri boleznih, katerih diagnoza se določa razen s kliničnimi tudi z laboratorijskimi metodami, pregledujejo potrebni material higienske napravo po pravilnikih, ki jih predpiše za te naprave minister za narodno zdravje.
Člen 3.
Material za pregled in postavitev diagnoze pri j primerih, ki so klinično določeni ali sumni nalezljive
škrlatinko, tifuz, nadalje zoper razne druge bolezni, o katerih je znanstveno in izkustveno dokazano, da koristi v krajinah in krajih, kjer nastopajo te bolezni.
člen 12.
Kogar je ugriznila stekla ali stekline sumna žival, tega je treba poslati v najbližji higienski zavod, v katerem se vrši cepljenje zoper steklino, da se tam cepi. Kdo mora te osebe pošiljati v zdravljenje, kdo in koliko stroške naj trpi za njih potovanje, predpiše minister za narodno zdravje s pravilnikom. Prav tako predpiše s pravilnikom način cepljenja in kraje, kjer naj se vfši cepljenje.
Člen 13.
Cepivo zoper koze kakor tudi vsa ostala cepiva in vse ostale serume, ki služijo za preventivno vbriz-govanje ali zdravljenje nalezljivih bolezni, morajo plačevati občine pristojnemu higienskemu zavodu,
bolezni, morajo pošiljati vsi državni ali samoupravni zdravniki neposredno napravam; privatni zdravniki pa morajo ob prvem sumu obvestiti pristojnega zdravnika, da je pregled potreben.
Člen 4.
Kadar se pojavi vsak prvi ugotovljeni primer akutnih nalezljivih bolezni, morajo pristojni zdravniki preiskati izvor in vse pogoje, ki bi utegnili podpirati razširjanje bolezni, kakor tudi okolico, ali nima kdo v njej te nalezljive bolezni; o vsem tem morajo podati izvestje nadrejenim oblastvom in pristojnemu higienskemu zavodu. Vsebino in obliko tega izvestja predpiše minister za narodno zdravje s pravilnikom.
Člen 5.
Če v kraju ali krajini obstoji ali se odkrije akutna nalezljiva bolezen endemičnega značaja, mora izvesti pristojni higienski zavod posebne preiskave, da odredi potrebne ukrepe za zatiranje endemič-nosti.
П. poglavje.
Preventivni ukrepi zoper akutne nalezljive bolezni.
Člen 6.
V	Beogradu, Zagrebu in Ljubljani obstoje šole
za sestre (strežnice). Pravilnik o ustroju teh šol predpiše minister za narodno zdravje.	_ j Preventivni ukrepi za zatiranje akutnih nalezlji-
V	državni ali samoupravni službi se smejo po-. vij1 bolezni so: stavljati za stalne uradnice in uslužbenke samo
sestre (strežnice), ki so uspešno dovršile te šole.
Po izkazani potrebi sme ustanavljati ministrstvo za narodno zdravje take šole tudi v drugih krajih.
Člen 23.
a)	poučevanje in obveščanje prebivalstva o vseh primernih sredstvih:
b)	preventivne cepitve;	z
c)	preiskovanje objektov, šumnih infekcijo, zlasti pa vode in življenskih potrebščin;
j č) asanacijo: popravljanje in gradnja naprav za Vse naprave in vsi organi higienske službe mo- oskrbovanje z zdravo pitno vodo, odpravljanje iz-rajo posebno paziti na obveščanje, vzgajanje in po- j mctkov na najprimernejši način, čiščenje in asani
učevanje prebivalstva v vprašanjih higiene; pri tem naj se poskrbi za sodelovanje tudi privatne iniciative.
Člen 24.
Samoupravne oblasti smejo izdajati uredbe o ustanavljanju samoupravnih higienskih naprav;
ran j e onesnaženih zemljišč, hiš, naselj, skrb za zdravo nastanjanje.
Člen 7.
Vsi zdravniki brez razlike morajo obvestiti ob vsakem pregledu onih, ki so oboleli za akutnimi nalezljivimi boleznimi, bolnika in osebe iz njegove
nati z uredbo nabavljanje in plačevanje teh izdelkov za svoj okoliš.
Člen 14.
Prodajanje, uvažanje in kontroliranje serumov in vseh preparatov za zdravljenje in preventivno uporabljanje se uredi s posebnim pravilnikom.
Člen 15.
Vsi organi, ki imajo dolžnost, skrbeti za higiensko službo, morajo obračati posebno pozornost na oskrbovanje s pitno vodo in na prodajanje življenskih potrebščin.
Člen 16.
V krajinah, kjer nastopajo endemično ali epidemično nalezljive bolezni, ki se utegnejo prenašati s pitno vodo, morajo higienski zavodi sistematično pregledovati vse te vode in javne vodnjake ter jih postaviti pod svojo stalno kontrolo. Obenem morajo odrediti vse potrebne ukrepe za asanacijo teh vodi in za njih higiensko ureditev. Javne vodovode morajo bakteriološki pregledati bakteriološki občinski in državni laboratoriji vsak dan. V krajih, kjer ni teh laboratorijev, morajo poskrbeti občine za potrebne sterilne posode, ter poslati vsaj enkrat na mesec vodo v pregled naj bližjemu laboratoriju tako, kakor se predpiše s pravilnikom. Občino morajo Fkr" beti za to, da so javni vodnjaki v redu, ter jih spraviti v tako stanje, da se iz njih prebivalstvo ne more okužiti; o tem vodijo kontrolo pristojne naprave in pristojni zdravniki.
Člen 17.
Kjer nastopajo akutne nalezljive bolezni stalno v večji meri, se mora izvesti asanacija teh krajev in krajin. Obseg in način a sanacij e predpiše minister za narodno zdravje na predlog pristojnega higienskega zavoda. Asanacijo izvršuje odbor, ki ga sestavljajo: predstavnik občine, v kateri naj se asanacija izvrši, predstavnik pristojnega higienskega zavoda, predstavnik velikega župana in predstavnik samoupravno oblasti in samoupravnega sreza kakor tudi predstavnik društva, ki se bavi s čuvanjem narodnega zdravja, če je tako društvo ustanovljeno.
njih naj jemljejo v poštev sodelovanje z državnimi, okolice o značaju akutnih nalezljivih bolezni in o. Odboru je dolžnost, pretehtati vse vprašanje asana-
higienskimi napravami.
Člen 25.
Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, se izpre-mene in dopolnijo določila uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje, zakona o ustanavljanju posebnih sanitetnih naprav za preiskovanje in zatiranje nalezljivih bolezni in dajanju brezplačne zdravniške pomoči.
Člen 26.
j ukrepih za njih odvračanje ter jim dati natisnjena navodila, kako naj se ponašajo proti bolnikom.
Člen 8.
Učitelji morajo obračati v vseh šolah, kjer uče, posebno pozornost na poučevanje o akutnih nalezljivih boleznih.
Člen 9.
Kjer se pojavi večje število obolenj za porodni-_ ško vročico, moraj d pristojni zdravniki preiskati Ta uredba ima na podstavi drugega odstavka | vzrok tega pojava in preprečiti njegove vzroke. Če
člena 94. ustave moč zakona in stopi v veljavo dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 14. septembra 1927.;
И. br. 40.982.
Minister za narodno zdravje:
dr. Al. Savič s. r.
439.
Na podstavi člena 180. finančnega zakona za leto 1927./1928. predpisujem po zaslišanju sanitetnega sveta to-le
Uredbo
o zatiranju nalezljivih bolezni.*
se ugotovi, da je imela izprašana babica v svoji praksi večje število obolenj za porodniško vročico, se ji prepove praksa, dokler ne ponovi tečaja za babice.
Člen 10.
Redno cepljenje zoper koze je obvezno za vse otroke brez razlike v prvem letu življenja in vnovično ob vstopu v osnovno šolo kakor tudi ob izstopu iz osnovne šole pri onih šolskih obveznikih, pri katerih vnovična cepitev ni bila uspešna, izredno pa, če se pojavi bolezen, ne glede na starost. Način in izvajanje tega cepljenja predpiše minister za narodno zdravje s pravilnikom.
Člen 11.
Cepljenje se sme izvesti, če se zdi pristojnemu zdravniku potrebno, tudi zoper kugo, kolero, grižo,
cije, se sporazumeti o njenem obsegu, o času, ko naj se izvrši, in o stroških, ki naj bi jih trpele država, občina in samouprava. Predstavnik pristojnega higienskega zavoda smo angažirati državo za izvršitev asanacij samo toliko, kolikor so mu sredstva na uporabo. Če je treba, da bi dala država večjo podporo, odloči o tem na podstavi odborskega sklepa minister za narodno zdravje.
Mestne občine izvajajo vsa ta dela same ob svojih stroških; izvesti pa jih morajo, če jih predlaga po izkazani potrebi higienski zavod in jih usvoji minister za narodno zdravje. Pri tem določi minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za finance tudi rok, v katerem se morajo dela izvesti; če je treba, določi obenem državno podporo.
Samoupravne oblasti smejo predpisati z oblastnimi uredbami določila o izvršitvi a sanacije tudi v krajšem času in z večjimi sredstvi. Način in obseg asanacij, ki naj se izvedejo po uredbi samoupravnih oblasti, določi minister za narodno zdravje na predlog pristojnega higienskega zavoda.
Člen 18.
Preventivni ukrepi zoper nevarnost, da bi se zanesle akutne nalezljive bolezni iz sosednjih držav, se izvajajo po odredbah mednarodne konvencije. 0 obmejni službi zoper nevarnost, da bi se zanesle akutne nalezljive bolezni iz sosednjih držav, predpiše minister za narodno zdravje pravilnik.
III. poglavje.
Ukrepi ob pojavu akutnih nalezljivih bolezni.
Člen 19.
če se po členih 1., 2. in 3. ugotovi akutna nalezljiva bolezen se postavijo vsi domačini pod zdravniško nadzorstvo, bolnik pa se sme prisilno poslati v oddelek za nalezljivo bolezni najbližje bolnice ali postaje za izoliranje bolnikov. Koliko časa naj ostanejo domačini pod nadzorstvom, predpiše minister za narodno zdravje s posebnim pravilnikom. Kjer se bolnik ne more spraviti iz hiše, se vrši zdravniško nadzorstvo nad njimi v hiši sami.
Člen 20.
Če izostajajo učenci v večjem številu iz šole, morajo zahtevati šolski upravitelji od zdravnikov, naj ugotove vzrok izostajanja. Če se ugotovi kot vzrok akutna nalezljiva bolezen, se morajo izvesti posebni ukrepi zoper nadaljnje širjenje nalezljive bolezni v šolah po posebnem pravilniku za zatiranje nalezljivih bolezni po šolah, ki ga predpiše minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za prosveto.
Člen 21. .
S pravilnikom se predpišejo ukrepi ob pojavu akutnih nalezljivih bolezni v internatih, otroških vrtcih in vseh krajih, kjer' se redno zbira večje število ljudi, v zavetiščih in zatočiščih.
Člen 22.
Na oddaljene prostore se ne smejo prevažati oni, ki so oboleli za kugo, kolero in kozami, za pegavico pa samo, če se prej depetlikulirajo. Ob prevozu vseh ostalih oseb, ki imajo nalezljivo bolezen, v bolnico zaradi zdravljenja ali izolacije mora poskrbeti pristojni zdravnik za to, da se izvrši prevoz brez nevarnosti, da bi se bolezen zatrosila in razširila spotoma. Vsa vozila in vse osebje se morajo po izvršenem poslu razkužiti. Prevažanje bolnikov po železnici in ladjah se uredi s posebnim pravilnikom v sporazumu z ministrom za promet.
Člen 23.
Zakužene hišo in zakuženi kraji se morajo obele-/A}1' s posebnim znakom. Ob kugi, koleri, kozah, pcga-
v ‘c* bi drugih akutnih nalezljivih boleznih zločestega značaja se mora zakužena hiša zastražiti.
Člen 24.
Ko se bolnik odpravi iz hiše, se izvrši desinfek-cija (desinsekcija) vseh domačinov, stvari in prostorov. če se bolnik ne more odpraviti iz hiše, se mora vršiti desinfekcija stalno med boleznijo; po minuli bolezni pa se izvrši dokončna. Pravilnik o uporabljanju desinfekcije predpiše minister za narodno zdravje.
Člen 25.
če kdo umrje za nalezljivo akutno boleznijo, ga je treba v dveh urah, ko se je ugotovila smrt, prenesti v mrtvaščnico. V krajih, kjer to ni mogoče, se mora položiti mrlič v poseben hišni oddelek do pogreba. V umrlečevi hiši jo prepovedano kakršnokoli zbiranje. Pogreba se ne smejo udeležiti v vsakem primeru druge osebe nego najbližji sorodniki. Secirati se smejo mrliči na zahtevo pristojnih sanitetnih, sodnih in policijskih (političnih) oblastev tudi pred 24 urami po smrti, če se je prej s strokovnim zdravniškim pregledom nedvomno ugotovila smrt. Natančnejše odredbe, kako je treba opraviti mrliča pred pokopom, nadalje o pokopavanju, prenašanju in izkopavanju mrličev, umrlih za akutnimi nalezljivimi boleznimi, predpiše minister za narodno zdravje s posebnim pravilnikom.
Člen 26.
Rekonvalescenti po akutni nalezljivi bolezni se Morajo, če so nosilci kali, pregledovati, dokler se ne Ugotovi, da niso več nosilci kužnih kali. V vsem lem času so neprestano pod zdravniškim nadzorstvom.
Člen 27.
predpisati poseben način prodajanja in prepovedati uvoz v zakužene kraje ali izvoz iz njih. Prav tako se sme prepovedati nosilcem kužnih kali, da bi pripravljali in prodajali izvestne življenske potrebščine. Vse te prepovedi veljajo, dokler ne zadostijo zakuženi kraji in njih prebivalci vsem preventivnim ukrepom, ki se predpišejo; o tem odloči oni, ki je ukrepe predpisal.
Člen 29.
Če nastopijo pri domačih živalih akutne nalezljive bolezni, ki se utegnejo prenesti tudi na človeka, morajo poskrbeti pristojni zdravniki in pristojne naprave za sodelovanje s pristojnimi veterinarji, da se prepreči okužitev.
Člen 30.
V vseh mestnih občinah in samostalnih zdravstvenih občinah brez razlike, v selskih občinah pa s preko 10.000 prebivalci izvajajo odredbe, določene s to uredbo, mestni ali občinski zdravniki ob stroških teh občin. Minister za narodno zdravje vrši po svojih organih in napravah nadzorstvo nad tem delovanjem; če se ugotovi, da se ukrepi ne izvajajo po teh odredbah, odloči, ali se morajo izvesti ob stroških mesta ali občine.
Člen 31.
Če nastopi akutna nalezljiva bolezen v krajini ali v kraju z znaki nenavadne jakosti, tako da se je bati zaradi njenega širjenja jako škodljivih posledic, odredi minister za narodno zdravje enega ali več epidemijskih zdravnikov s posebnim pooblastilom, ki jim daje pravico do vse izvrševalne oblasti za zatiranje nalezljive bolezni.
Člen 32.
Čez tri mesece, ko stopi ta uredba v veljavo, se morajo ustanoviti v vseh občinah zdravstveni odbori za čim lažje in uspešnejše zatiranje nalezljivih bolezni in izvajanje potrebnih ukrepov. V zdravstveni odbor spadajo po položaju mestni in občinski zdravnik, predstavniki ver in društev, ki se bavijo z narodnim zdravjem, predstavnik učiteljev in predstavnik mestnega poglavarstva (občinskega predstojništva [opštinskega suda]), ki ga izvoli mestni ali občinski odbor (zastop), in na vsakih pet odbornikov (zastopnikov) še po en član, če je mogoče, iz raznih sel ali mestnih okrajev.
Člen 33.
Zdravstveni odbor mora delovati sporazumno s pristojnimi zdravniki. Podpirati mora izsledovanje akutnih nalezljivih bolezni, prijavljanje obolenj, preiskovanje virov in potov infekcij, nadzorstvo nad izvajanjem profilaktičnih ukrepov in vse, kar se nanaša na izobražanje in obveščanje prebivalstva o potrebi borbe zoper akutne nalezljive bolezni.
IV. poglavje.
Naprave za oddeljevanje in zdravljenje onih, ki imajo akutne nalezljive bolezni.
Člen 34.
Vsaka občina s preko 3000 prebivalci mora v enem letu od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, urediti in potem vzdrževati v svojem okolišu oddelek za izolacijo onih, ki imajo akutne nalezljive bolezni, če ga še nima. Ta oddelek se ne sme uporabljati v druge namene; vanj se sprejemajo bolniki samo z zdravniško sprovodnico.
Člen 35.
Vse občine s preko 10.000 prebivalci morajo urediti v petih letih, po ureditvi pa skrbeti za vzdrževanje bolniških oddelkov za akutne nalezljive bolezni, in sicer z najmanj' 10 posteljami na vsakih 10.000 prebivalcev, če taki oddelki že niso ustanovljeni. Samoupravne oblasti smejo predpisati z uredbami, da se napravijo in vzdržujejo tudi večje bolnice za nalezljive bolezni za več srezov; v tem primeru prejemajo podpore od države v mejah kreditov, odobrenih s proračunom.
plačuje stroške država, in sicer za najnižji oskrbni razred. Prav tako plačuje država stroške za osebe, ki plačujejo manj nego 30 dinarjev neposrednjega davka in ki pripadajo občinam z manj nego 10.000 prebivalci. Za take osebe iz občin z več nego 10.000 prebivalci plačujejo stroške občine same. Mestne občine in samostalne zdravstvene občine, organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bratovske skladnice in humanitarni železničarski fondi trpe stroške za vzdrževanje in zdravljenje onih, ki imajo akutne nalezljive bolezni, za svoje člane in njih rodbine.
V.	p o g 1 a v j e.
Služba zdravnikov in nižjega sanitetnega osebja.
Člen 37.
Za izvrševanje teh odredb skrbe občinski (mestni) zdravniki, kjer pa teh ni. sreski sanitetni referenti (higieniki).
Minister za narodno zdravje nadzira njih delovanje po pristojnih higienskih zavodih, ki dajo potrebna navodila, vrše preiskave in povzemajo iniciativo tam, kjer se pokaže potreba.
Zdravniki morajo tudi brez starejšinove naredbe vršiti preiskave in odrediti prve ukrepe, občinska predstojništva (opštinski sudovi), mestna in sreska poglavarstva pa jih morajo v vsem podpirati in zapovedati, da se njih naredbe izvršujejo.
Zdravnikom, ki so pozvani, preprečevati in zatirati akutno nalezljive bolezni, ne sme nihče braniti pristopa na zemljišče, v hiše ali druge zgradbe in prostore in do predmetov, ki so sumni, da so okuženi.
Člen 38.
Za preprečevanje in zatiranje akutnih nalezljivih bolezni sme postavljati minister za narodno zdravje specialne epidemijske zdravnike. Njih prejemke, pravice in dolžnosti določa zakon o epidemij skih zdravnikih.
Člen 39.
če nastopijo akutne nalezljive bolezni v toliki meri, da državni in samoupravni zdravniki več ne zadoščajo za njih zatiranje, sme odrediti minister za narodno zdravje vsakega zdravnika, brez razlike, za zatiranje akutnih nalezljivih bolezni. V tem primeru imajo ti zdravniki iste pravice kakor vsi epi-demijski zdravniki.
Člen 40.
Samoupravne oblasti predpišejo z uredbami postavljanje desinfoktorjev po členu 189. finančnega zakona za leto 1927./1928. Ti desinfektorji opravljajo službo po pravilniku, ki ga predpišejo oblasti. Pravilniki veljajo, ko jih odobri minister za narodno zdravje.
Člen 41.
Odredbe člena 6. o službi epidemijskih zdravnikov veljajo tudi za nižje sanitetno osebje, ki je postavljeno ali ki se postavi ob zatiranju akutnih nalezljivih bolezni.
Člen 42.
Prejemki epidemijskih zdravnikov obremenjajo državni proračun, nižjega sanitetnega osebja pa toliko, kolikor je postavljeno pri državnih napravah ali uradih.
VI.	poglavje.
Povračilo škode.
Člen 43.
Iz državnega proračuna se povračata škoda, ki se je provzročila z desinfekcijo, po ocenitvi, in povprečni normalni zaslužek, izgubljen zaradi izoliranja za opazovanje zdravih oseb. Mestne in samostalne zdravstvene občine povračajo te izdatke za osebe iz svojega okoliša iz svojih sredstev.
Člen 44.
Škoda se ne povrača za izoliranje oseb. kjer se je akutna nalezljiva bolezen namenoma prikrivala.
II.	Kronične nalezljive bolezni.
če nastopi akutna nalezljiva bolezen v večjem obsegu in z znaki nenavadne jakosti in nevarnosti Za širjenje, sme minister za narodno zdravje prepovedati prirejanje zborovanj in zbiranje po javnih ^rajih in lokalih, zapreti šole in odrediti omejitev v pometu; vendar pa mora vselej tudi označiti, do-koaj se to odredi.
Člen 28.
Ob akutnih nalezljivih boleznih se sme prepove-1 Prodajanje izvestnih živi jenskih potrebščin ali
Člen 36.
Osebe, ki plačujejo nad 30 dinarjev neposrednjega davka, morajo trpeti samo zase, roditelji in varuhi pa za otroke stroške za zdravljenje akutnih nalezljivih bolezni v bolnicah. Prav tako plačujejo zadruge* za svojo člane. Za državne uradnike in njih rodbine kakor tudi za osebe, glede katerih velja obveznost zdravljenja po mednarodnih konvencijah,
* Mišljene so rodbinske zadruge. Op. ur.
VIL poglavje.
Zatiranje tuberkuloze.
člen 45.
Zaradi zatiranja tuberkuloze skrbi ministrstvo za narodno zdravje po svojih napravah:
a)	za izobražanje in sistematično poučevanje prebivalstva v vseh vprašanjih, ki se tičejo tuberkuloze, za proučevanje socialne patologije in razširjenosti tuberkuloze;
b)	. za naprave, ki jim je namen, brezplačno podpirati in zdraviti tuberkulozne bolnike, jim dajati zdravila in druga sredstva, kakor tudi oddeljevati novorojence od tuberkuloznih rodbin;
c)	za nadziranje stanovanj, v katerih žive tuberkulozni bolniki, za njih način življenja in vire infekcije;
č) za postavljanje strokovno izobraženih zdravnikov;
d)	za ustanavljanje posebnih oddelkov in izoliranje tuberkuloznih bolnikov;
e)	za napravljanje ljudskih zdravilišč, prevento-rijev in okrevališč;
f)	za ustanavljanje posebnih šol za otroke, ki so nagnjeni na tuberkulozo.
Člen 46.
Samoupravne oblasti smejo izdajati uredbe o ustanavljanju in vzdrževanju naprav za zatiranje tuberkuloze po potrebah in razmerah v oblasti. Občine s preko 10.000 prebivalci morajo ustanoviti v petih letih, ko stopi ta uredba v veljavo, najmanj eno napravo, določeno v členu 45. pod b), in skrbeti za njeno vzdrževanje.
Člen 47.
Vse te naprave morajo poskrbeti za sodelovanje privatnih društev in organizacij. Področje privatne iniciative se določi po sporazumu.
Člen 48.
Vsak zdravnik mora bolnika, ki se prijavi in zdravi pri njem kot bolan za tuberkulozo, poučiti o značaju, važnosti in nevarnosti, ki preti od te bolezni, in o načinu, kako obvaruje svojo okolico infekcije, ter mu dati natisnjena navodila o tem.
Člen 49.
Vsak zdravnik mora prijaviti pristojnemu zdravniku vse primere obolenj za odprto tuberkulozo in smrti za tuberkulozo. Natančnejše odredbe o načinu, obliki in vrsti prijave in o drugih osebah, obveznih za njeno prijavljanje, predpiše minister za narodno zdravje s posebnim pravilnikom.
Člen 50.
Obvezno se morajo dati pregledati glede odprte tuberkuloze in morajo predložiti dokaze, da ne bolu jej o za njo:
1.	) Dojilje, ki stopajo v službo.
2.	) Vsi delavci, ki obdelujejo živi jenske potrebščine (v mesnicah, kruharnah, pekarnah, gostilnah, hotelih, kavarnah, sladčičarnah itd.).
3.	) Vsi mlekarji in njih domačini. Imeti morajo potrdilo o zdravju molznih krav.
4.	) Vsi delavci v brivnicah.
5.	) Rodbine, ki sprejemajo v stanovanje in na hrano tuje otroke (dijake), morajo predložiti dokaz, da ni nihče izmed domačinov bolan za tuberkulozo.
6.	) Osebe, ki se postavljajo pri otroških napravah.
Člen 51.
VIII. poglavje.
Zatiranje spolnih bolezni.
Člen 56.
Zaradi zatiranja spolnih bolezni skrbi ministrstvo za narodno zdravje:
a)	za izobražanje in sistematično poučevanje prebivalstva o nevarnosti izvenzakonskega spolnega občevanja in o težldh posledicah okužitve s spolnimi boleznimi kakor tudi za proučevanje socialne patologije in razširjenosti teh obolenj;
b)	za naprave za brezplačno zdravljenje in dajanje zdravil;
c)	za postavljanje strokovno izobraženih zdravnikov;
č) za postopno ustanavljanje oddelkov za spolne bolezni v vseh bolnicah;
d)	za ustanavljanje naprav za preprečevanje nečistega življenja in za organizacijo zavodov za po-boljševanje in vzgajanje maloletnih prostitutk;
e)	za ustanavljanje postaj zp, preprečevanje okužitve s spolnimi boleznimi;
f)	za ustanavljanje naprav za dedno sifilitične otroke.
Člen 57.
Samoupravne oblasti smejo izdajati uredbe o ustanavljanju in vzdrževanju naprav za zatiranje spolnih bolezni. Občine s preko 10.000 prebivalci morajo ustanoviti v petih letih, ko stopi ta uredba v veljavo, najmanj eno napravo, navedeno v členu 56. pod b), in skrbeti za njeno vzdrževanje, občine s preko 20.000 prebivalci pa poleg te naprave najmanj eno napravo, navedeno v členu 56. pod e).
Člen 58.
Vse te napravo morajo poskrbeti za sodelovanje privatnih in drugih organizacij. Področje privatne j iniciative se določi po sporazumu.
Člen 59.
Za spolne (venerične) bolezni v tej uredbi se smatrajo:
a)	kapavica (gonoreja), in sicer sečnih, spolnih organov, sluznice očesnih veznic in danke;
b)	mehki čanker;
c)	trdi čanker — sifilida v primarnem, sekundarnem in terciarnem stadiju in dedna sifilida.
Člen 60.
Vsak zdravnik mora bolnika, ki se zdravi pri njem zaradi spolne bolezni, poučiti o značaju, važnosti in nevarnosti, ki preti od te kužne bolezni njemu samemu, rodbini, potomstvu in okolici, ter mu dati natisnjena navodila o tem.
Člen 61.
Sredstva, ki se javno priporočajo za odvračanje spolnih bolezni, smejo prodajati samo one osebe, ki so dobile za to dovolilo od ministrstva za narodno zdravje, in sicer za vsako sredstvo posebe.
Člen 62.
Potrdila o pregledih, predpisanih po členu 50., izdajajo brezplačno mestni, občinski in sreski zdravniki, okrožni uradi za zavarovanje delavcev; obnoviti se morajo vsakih šest mesecev.
Ob pregledu teh obratovalnic se mora ugotoviti, ali obstoje ta potrdila. Nihče se ne sme zaposliti v takih obratovalnicah brez teh listin. Mlekarji morajo sami pribaviti od veterinarja potrdilo o zdravju molznih krav.
Člen 52.
Učitelji in vzgojitelji, ki so bolni za odprto tuberkulozo, ne smejo opravljati učiteljske službe. V prvi vrsti se morajo dodeljevati v službo tja, kjer jim ni mogoče okužiti okolice. Razen tega uživajo brezplačno zdravljenje v bolnicah in znižane cene v zdraviliščih, kolikor jim je treba take nege.
Člen 53.
Za slabotne otroke, ki so nagnjeni na tuberkulozo, se morajo otvoriti posebni oddelki, šole v okrevališčih in šole v naravi.
Člen 54.
Prepovedano je, z oglasi priporočati zdravila in
Osebe, o katerih se je podala prijava, da so koga spolno okužile, je pristojni zdravnik upravičen, stro-kovnozdravniški pregledati ali zahtevati od njih zdravniško izpričevalo o tem. če je treba, se sme izvesti prisilno zdravljenje.
Člen 63.
Zdravnik, ki ugotovi v svoji praksi spolno bolezen, jo mora prijaviti pristojnemu zdravniku, če preti nevarnost, da bi se okužite v prenesla na drugega in dalje širila.
Člen 64.
Obvezno se morajo dati pregledati na spolno bolezen in predložiti dokaze, da ne bolujejo za njo:
1.	) dojilje, ki stopajo v službo;
2.	) otroci, ki jim jo treba dojilje.
Potrdila o tem izdajajo brezplačno mestni, občinski in sreski zdravniki.
Člen 65.
Če se ugotovi s preiskavami, da je v srezu nad 5% prebivalstva, ki ima spolne bolezni, se morajo odrediti v tem srezu posebni ukrepi za njih zatiranje. Za te sreze sme postaviti minister za narodno
sredstva za tuberkulozo, razen če to odobri minister j zflravje specialno zdravnike, ki v potujočih ambu-za narodno zdravje.	latorijih brezplačno zdravijo bolnike.
Člen 55.
Glede plačevanja stroškov za zdravljenje tuber- j	^en
kuloznih bolnikov v bolnicah veljajo odredbe iz i Oni, ki imajo spolno bolezen, se morajo sprejeti člena 36. te uredbe.	j v zdravljenje, če so pošljejo v bolnico, ter morajo
ostati v njej, dokler bolniški zdravnik ne dovoli, da se smejo zdraviti ambulatorno, o čemer se obvesti tudi pristojni zdravnik.
Člen 67.
Prepoveduje se, zdraviti spolno obolele osebe po pismih in oglašanju zdravil in zdravilnih sredstev.
Člen 68.
Glede plačevanja stroškov za zdravljenja spolno obolelih oseb v bolnicah veljajo odredbe iz člena 36. te uredbe.
Člen 69.
V	šestih mesecih predpiše minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za notranje posle pravilnik o ukrepih za pobijanje prostitucije.
Člen 70.
V	zakon ne sme stopiti oseba, ki se zdravi ali se je zdravila zaradi spolne bolezni, dokler ne predloži potrdila dveh zdravnikov v državni ali samoupravni službi, da ne more okužiti drugega.
Člen 71.
Kdor se zdravi zaradi spolne bolezni in v tem času okuži drugega, sc kaznuje po odredbah kazenskega zakona.
IX.	poglavje.
Zatiranje trahoma.
Člen 72.
Za zatiranje trahoma ustanovi minister za narodno zdravje, kjerkoli se pokaže potreba, posebne naprave, kjer se osebe, obolele za trahomom, brezplačno zdravijo. Pravilnik o delovanju teh naprav predpiše minister za narodno zdravje.
Člen 73.	,
V	krajinah, kjer nastopa trahom v večji meri, vrši ministrstvo za narodno zdravje po svojih organih in napravah sistematično pregledovanje in zdravljenje prebivalstva; zato ustanovi potujoče ambula-torije.
Člen 74.
Prav tako se vrši v teh krajinah sistematično pregledovanje šolskih otrok. Trahomatozni otroci se morajo oddeliti v posebne razrede, kjer se poleg rednega pouka redno zdravijo. V takih oddelkih se morajo prvenstveno nameščati učitelji, ki so sami bolni za trahomom.
Člen 75.
Oblastne samouprave smejo izdajati uredbe o ustanavljanju in vzdrževanju naprav za zatiranje trahoma v svoji oblasti.
X.	poglavje.
Zatiranje malarije.
Člen 76.
Dela za preiskovanje in zatiranje malarije vodijo organi higienske službe. Kjerkoli se pokaže potreba, se ustanove za preiskovanje in zatiranje malarije oddelki pri higienskih zavodih in domovih za narodno zdravje.
Člen 77.
V	vseh krajih, kjer je nad 10% prebivalstva bolnega za malarijo, se mora ustanoviti poseben odbor za asanacijo krajev in zatiranje malarije. V ta odbor spadajo: predstavnik pristojnega higienskega zavoda, predstavnik občinskega predstojništva (opštinskega suda), predstavnik velikega župana in predstavnik samoupravne oblasti kakor tudi predstavnik učiteljev in privatnih društev, ki se bavi j o s pospeševanjem zdravja. Odboru je naloga, v vsem podpirati delovanje naprave za zatiranje malarije.
Člen 78.
V	vseh krajih, kjer je nad 10 % prebivalstva bolnega za malarijo, se morajo izvesti ukrepi za njeno zatiranje. Država daje po svojih napravah brezplačno kinin in potrebno strokovno osebje ter izvaja male asanacije.
Člen 79.
Samoupravne oblasti smejo izdajati uredbe 0 ustanavljanju in vzdrževanju naprav za zatiranje malarije, o podpiranju takih državnih naprav in o izvajanju asanacij. Obseg in način teh asanacij določi pristojni higienski zavod.
III.	Kazenske odredbe.
Člen 80.
Kdor prekrši odredbe o prijavljanju, obsežene v tej uredbi, se kaznuje v denarju do 5000 dinarjev ali z zaporom do 14 dni.
Če prekrši odredbe o prijavljanju zdravnik, se kaznuje v denarju do 5000 dinarjev ali pa se mu odvzame pravica privatne prakse do enega leta.
Člen 81.
Kdor prekrši ostale odredbe te uredbe, se kaznuje v denarju do 5000 dinarjev ali z zaporom do enega meseca, kolikor ne bi bil odgovoren po kazenskem zakonu.
Člen 82.
Kazni izrekajo v mestih mestna poglavarstva ali občinska predstojništva (opštinski sudovi), v ostalih krajih pa sreski poglavarji. Zoper izrečeno kazen je dopustna pritožba na velikega župana, čigar odločbe so izvršne.
Zdravnikom izrekajo kazni pristojne zdravniško zbornice, zoper katerih sklep je dopustna pritožba na ministra za narodno zdravje, čigar odločbe so izvršne.
Člen 83.
Denarne kazni, izrečene po tej uredbi, se oddajajo Državni hipotekarni banki za sanitetni fond.
IV.	Izpremembe in razveljavitev dosedanjih . Itš zakonov in odredb.
Člen 84.
Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, prestanejo veljati: zakon z dne 28. oktobra 1914. o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni; zakon z dne 14. aprila 1913. o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni; §§ 80., 81., 82.,
83.,	84., 85., 86., 87., 88., 89., 90. in 91. zakonskega člena XIV. iz leta 1876.; §§ 19., 20., 21., 22.,
23.,	24., 25., 26. in 27. zakona z dne 25. marca 1906. o zdravstvu; členi 18., 19., 20. in 21. zakona o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja; zakon o stalni epidemijski komisiji; zakon o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze v Sloveniji in Dalmaciji z dne 25. novembra 1921.; izpremene in dopolnijo se odredbe zakona o ureditvi zdravstvene službe z dne 24. januarja 1894. kakor tudi vsi predpisi in vse odredbe, ki nasprotujejo tej uredbi.
Člen 85.
Ta uredba ima na podstavi drugega odstavka člena 94. ustave moč zakona in stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 27. septembra 1927.;
H. br. 41.003.
Minister za narodno zdravje:
dr. Aleksa Savič s. r.
440,
Na podstavi člena 2., člena 3., člena 56., točke 2.), in člena 66. uredbe o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 8. julija 1919. predpisujem po izkazani potrebi ta-le
Pravilnik
za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani.*
Člen 1.
Naslov zavoda je: «Državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani».
Člen 2.
Zavod je državna naprava, podrejena neposredno ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Sedež zavodu je v Ljubljani.
Člen 3.
Zavod ima to-le nalogo:
1.	) preiskuje material, ki se mu pošilja, (dele živalske mrtvečine, eksudate, izmetke itd.), ugo-tavlja na osnovi preiskave kužne in invazijske žival-ske bolezni ter poroča uradom o uspehu;
2.	) postavlja po potrebi bakteriološke in serološke diagnoze;
3.	) zasleduje znanstveno delovanje v bakteriologiji in serologiji;
4.	) opravlja tudi vse druge posle, ki mu jih od-kazuje ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 4.
V zavodu se smejo vršiti strokovne konference, tečaji in predavanja iz bakteriologije in kužnih bolezni za veterinarje po specialnih odredbah, ki jih izda ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 5.
Preiskave se vrše brezplačno in na zahtevo ob-lastev, na zahtevo privatnikov pa samo, če jih zahtevajo po pristojnem oblastvu.
Člen 6.
Zavodski strokovnjaki zahajajo po potrebi in po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode v zakužene krajine, da zberejo na licu mesta material za preiskovanje; po potrebi in po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode pa tudi sodelujejo pri zatiranju živalskih kužnih bolezni.
Ta potovanja se morajo gibati v mejah proračunske možnosti zavoda.
Člen 7.
Za postavljanje diagnoz uporablja zavod metode, ki jih smatra po sodobnem stanju znanosti za najprimernejše; kjer pa je treba in kjer nadrejeno ob-lastvo izrečno zahteva, mora označiti uporabljeno metodo.
Člen 8.
Zavodsko osebje se deli na strokovno in na pomožno. Število osebja se določa po potrebi ter se dodeljuje zavodu v delovanje. Pomožno osebje se postavlja na predlog zavodskega upravnika.
Člen 9.
Zavodu načeluje upravnik.
Zavodski upravnik mora biti diplomiran veterinar, znan po znanstvenih delih v bakteriologiji in serologiji.
Pomočnik zavodskega upravnika in asistenti morajo biti diplomirani veterinarji; razen tega naj imajo po možnosti specialno izobrazbo iz bakteriologije in serologije.
Administrativno in pomožno osebje mora imeti kvalifikacijo, predpisano z zakonom.
Člen 10.
Zavodski upravnik ima te-le dolžnosti:
1.	) upravlja zavod po tem pravilniku in po na-redbah ministrstva za poljedelstvo in vode;
2.	) nadzira delovanje podrejenega osebja;
3.	) skrbi za čim intenzivnejše delovanje v zavodu v smernicah njegove naloge in njegovega razvitka ter podaja v dosezan j e tega namena ministrstvu za poljedelstvo in vode potrebne predloge;
4.	) skrbi za nabave aparatov, reagencij, knjig in vobče znanstvenotehničnega materiala kakor tudi materiala za pisarniške potrebe, vse v mejah proračunske možnosti;
5.	) vodi zavodsko korespondenco s svojim podpisom;
6.	) vodi v evidenci vse naredbe trajne vrednosti;
7.	) skrbi za pravilno v odi te v zavodskih knjig;
8.	)	zahteva od ministrstva za poljedelstvo in
vode navodila v vsakem primeru, kjer to prestopa obseg njegove pristojnosti;
9.	) daje odposlancem, ki jih pošilja ministrstvo za poljedelstvo in vode na inšpekcijo, vse podatke in vsa potrebna pojasnila o stanju, delovanju in potrebah zavoda;
10.	) vrši kot starejšina urada tudi vse ostale dolžnosti, ki mu jih predpisuje zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
11.	) pošilja mesečno ministrstvu za poljedelstvo in vode poročila o svojem delovanju.
Člen 11.
Pomočnik zavodskega upravnika in asistenti so podrejeni v izvrševanju uradnih dolžnosti zavodskemu upravniku ter se morajo ravnati po njegovih navodilih in naredbah tako v administrativnih stvareh kakor tudi v opravljanju strokovnotehničnih del.
Prepovedano jim je, v imenu zavoda bodisi v zavodu, bodisi izven zavoda, ukreniti karkoli brez vednosti ali predhodne odobritve zavodskega upravnika.
Kadar je zavodski upravnik odsoten, ga nadomešča njegov pomočnik, ki se mora ravnati ob njegovi odsotnosti po navodilih, ki mu jih d d upravnik.
Člen 12.
Administrativno in pomožno osebje mora vestno in točno opravljati vse one posle, ki mu jih odredi zavodski upravnik.
Administracija in knjigovodstvo.
Člen 13.
Pri zavodu se vodijo te-le knjige:
1.	) vložni zapisnik, register in knjige za ekspedicijo;
2.	) blagajniška knjiga;
3.	) knjiga o inventarju;
4.	) knjiga o potrošnem materialu;
5.	) dnevnik nabav;
6.	) depozitna knjiga;
7.	) knjiga o evidenci preiskav in o evidenci do-poslanega materiala kakor tudi o stanju, v kakršnem je ta material dospel v zavod;
8.	) zbirka zakonov in naredb.
Člen 14.
Inventar zavoda in vse stvari, ki se mu dado na razpolago, se morajo čuvati kar najskrbneje. Občutljive aparate (platina, mikroskopi i. dr.) kakor tudi štampilije ima upravnik pod ključem ter jih daje strokovnim osebam v uporabo na njih osebno odgovornost.
Pomočnik zavodskega upravnika, asistenti, administrativno in pomožno osebje so osebno odgovorni za oni del imovine, ki ga jim izroči zavodski upravnik v upravljanje ali v hranjenje.
Škodo, učinjeno z očividno nepazljivostjo ali namenoma, mora povrniti po nabavni ceni oni, ki jo je prizadel ali po čigar nepazljivosti se je provzročila.
Člen 15.
Osebje v zavodu se mora strogo ravnati po zavodskem hišnem redu.
V	Beogradu, dne 17. septembra 1927.;
Vt. br. 12.343.
Minister za poljedelstvo in vode: Sv. Stankovič s. r.
441.
Izprememba v pravilniku o odkupovanju tobaka.*
Gospod minister za finance je odobril z odločbo št. 315 z dne 11. oktobra 1927. sklep upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 17.757 z dne 1. oktobra 1927., s katerim se je drugi odstavek § 2. pravilnika o odkupovanju tobaka, ki je bil natisnjen v «Službenih Novinah» z dne 16. septembra
1927.,	št. 209/LIX,** nadomestil z nastopnim novim odstavkom;
«Tobak odkupujejo posebne komisije, ki jih sestavljajo te-le osebe:
a)	voditelj odkupovanja,
b)	zaupnik pridelovalcev tobaka,
c)	cenilec tobaka.
Pri vsaki komisiji morata biti tehtalec in blagajnik.»
Iz uprave državnih monopolov v Beogradu,
dno 15. oktobra 1927.; K. F. M. br. 20.941.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O. br. 1729/2.	2321
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 25. julija 1927., VI. št. 3467, potrjujem izpremembo § 18. pravil za Delniško družbo pivovarne «Union», d. d. v Ljubljani, po sklepu občnega zbora z dne 26. junija 1926.
Izprememba pravil se nanaša na število članov upravnega sveta, ki naj sestoji odslej iz najmanj 9 in največ 24 članov.
V	Ljubljani, dne 18. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. oktobra 1927., št. 239/LXVI.
** Uradni list z dne 10. oktobra 1927., št. 417/104.
L. št. 2002/27.
Razglas o ukinitvi odbora službujočih farmacevtov.
Gospod minister za narodno zdravje je izdal na podstavi členov 1. in 3. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje in na podstavi uredbe o lekarnarski zbornici, na predlog uprave te zbornice št. 3409/1927., dne 26. septembra 1927. pod št. A. P. br. 40.235 to-le odredbo:
«Naredba bivšega avstrijskega ministrstva za notranje posle z dne 2. januarja 1907., drž. zak. št. 6, s katero je bil v območju sedanje ljubljanske in mariborske oblasti ustanovljen odbor službujočih farmacevtov, se razveljavlja.
Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani je razrešen in prepovedano mu jo vsako nadaljnje delovanje.
Izvedbo likvidacije tega odbora poverjam sanitetnemu referentu ljubljanske oblasti, ki naj sestavi pri tej priliki inventar celokupne imovine (spisi, oprema, gotovina tega odbora) ter naj ga izroči v last lekarnarski zbornici.»
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana ljubljansko oblasti: dr. Andrejka s. r.
U. br. 480/3—IV.
Razglas.
Upravni svet Lokalne železnice Kranj - Tržič v Ljubljani je zaprosil za politični obhod in razpravo glede razširitve železniške dovozne ceste k železniški postaji v Tržiču. V zvezi z omenjeno razširitvijo je tudi odstop, odnosno odkup železniških zemljišč in privatne parcele št. 114/6 katastralne občine Bistrice, ki je last Petra Kozine, industrij ca v Tržiču.
Z razširitvijo omenjene železniške dovozne ceste bi se obenem uravnala in razširila javna pot pred železniško postajo, ki drži odtod v južni smeri proti Bomovi žagi.
Lastnik te žage, dr. Karel Born, industrijec in veleposestnik pri Sv. Katarini nad Tržičem, namer j a napraviti na prostoru okrog te svoje žage ograjo, ki bi stala deloma na železniškem svetu.
Da se ugotovi potreba in obseg sveta, določenega za razširitev železniške dovozne ceste in uravnavo prostora pred železniško postajo, kakor tudi konkurenca glede stroškov razširitve in vzdrževalna namerjanih cestnih regulacij, razpisujem po § 1. zakona z dne 2. marca 1874., kranjski dež. zak. št. 10, na lice mesta ogled in razpravo, ki se bo vršila v soboto dne 5. novembra 1927. s sestankom komisije na postaji v Tržiču ob devetih.
Načrt in stroškovnik sta na vpogled skladnim činiteljem in upravičenim interesentom med uradnimi urami v občinskih pisarnah v Tržiču in Kovorju.
Na obravnavo se vabijo izmed prizadetih obla-stev in interesentov izrečno:
1.	) upravni svet Lokalne železnice Kranj-Tržič v Ljubljani;
2.	) direkcija državnih železnic v Ljubljani;
3.	) progovna sekcija za gorenjsko železnico v Ljubljani;
4.	) ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani;
5.	) cestni okrajni odbor v Tržiču;
6.	) mestno županstvo v Tržiču;
7.	) županstvo v Kovorju;
8.	) gradbena direkcija v Ljubljani;
9.	) okrožna gradbena sekcija v Kranju;
10.	) sreski poglavar v Kranju;
11.	) Peter Kozina, industrijec v Tržiču;
12.	) dr. Karel Born, industrijec in veleposestnik pri Sv. Katarini nad Tržičem;
13.	) firma Glanzmann & Gassner v Tržiču;
14.) Anton Košir st., posestnik in gostilničar v Bistrici pri Tržiču (gostilna pri kolodvoru).
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1927. Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 3/37.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. oktobra 1927.
Srez	Ostalih j	Na novo i obolelih	Ozdra- ' velih	Umrlih	Ostalih j v oskrbi 1
Skupina tifuznih bolezni.				.	
Celje		6	4	1		9
Celje, mesto . . .	1				1
Gornji grad . . .	3				3
Ljutomer		3				3
Maribor, levi breg.	2				2
Maribor, mesto . .	1				1
Prelog			i			1
Prevalje		2				2
Ptuj		2				2
Ptuj, mesto . . .	2		2		
Šmarje pri Jelšah .	5		2	i	2
Skupaj . 1 27 Griža. —		5 Dysent	5 eria.	i	26
Murska Sobota . .	7	1	2		6
Prelog		1		1		
Prevalje		3				3
Ptuj		7	i	2		6
Skupaj . 1 18 Skrlatinka.		2 — Scar	5 latina.		15
Celje		4		1		3
Čakovec 		8	2	3		7
Dolnja Lendava . .	1				1
Gornji grad . . .		i			1
Konjice		3	1			4
Maribor, desni breg	7		2		5
Maribor, levi breg .	3	i	.		4
Maribor, mesto . .	8	2	1		9
Prelog		1				1
Ptuj		1	i	.		2
Skupaj .	36	8	7		37
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Celje		2		1		1
Čakovec 			1			1
Konjice		i		i		
Maribor, mesto . .	3				3
Murska Sobota . .	2				2
Prevalje			2			2
Ptuj		1		i		.
Ptuj, mesto . . .	1		i		•
Skupaj . Se	10 n. — I	3 irysipei	4 las.		9
Čakovec 			1			1
Ptuj			1	.		1
Skupaj .	•	1 2			2
Krčevita odrevenelost			— Tetanus.		
Prelog		1		•	i	•
Vranični prisad. — Anthrax.					
Čakovec 		1	1			2
Prelog		1				1
Skupaj .	2	1	•		3 1
V Mariboru, dne 12. oktobra 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Preds. 810/4/27—1.	3—3
Razpis.
Pri okrajnem sodišču v Mariboru se oddado eno mesto okrajnega sodnika in tri mesta sodnikov. Obenem se oddado vsa sodniška mesta, ki bi sc izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje naj se vlože do dne
2 5. novembra 19 2 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 107 z dne 20. oktobra 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 18. oktobra 1927.
Preds. 748/4/27—2.
Dodatek k razpisu.
Dodatno k razpisu z dne 26. septembra 1927., preds. 748/4/27—1, o oddaji mesta za slugo pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, objavljenem v Uradnem listu 101 z dne 1. oktobra 1927., se opozarjajo prosilci izmed podčastnikov vojske in orož-ništva, ki se potezajo za službo sodnega sluge v Gornji Radgoni ali za drugje izpraznjena mesta sodnih slug, da glede na sedaj še vedno neizpremenjeno stanje ni mogoča drugačna (nova) postavitev na prazna mesta sodnih slug kakor samo kot sprejem za dnevničarja po členu 306., prvem odstavku, finančnega zakona za leto 1927./1928.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 20. oktobra 1927.
Preds. 629/4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Višnji gori; prav tako se oddado vsa mesta sodnikov, ki bi se izpraznila' tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnjo naj se vlože po službeni poti do dne
2 5. novembra 19 2 7. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 18. oktobra 1927.
U VII 136/27—14.	2312
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 12. junija 1927., opr. št. U VII 136/27, da je Franc Leben, star 28 let, rojen v Ljubljani in tja pristojen, trgovec v Ljubljani, Poljanska cesta št. 27, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s. tem, da je prodal meseca novem bra 1926. v Ljubljani 10.000 kg koruze, kupljene po 1 Din kilogram, po 1 Din 25 p kilogram, in si zaračunil za stroške še 103 Din, torej zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki nikoli ne sme biti večji od 25 %■.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 300 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 6 dni zapora, po § 389. k. p. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo takse 20 Din.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL,
dne 3. oktobra 1927.
Razglasi drugih uradov in oblastev,
St. 2143/27.	3—3
Razpis.
Odda se služba namestnika držav nega pravdnika v Mariboru, odnosno služba namestnika državnega pravdnika, ki bi se izpraznila zaradi oddaje te službe, v območju višjega državnega pravdništva v Ljubljani.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri višjem državnem pravd-ništvu najkesneje do dne 16. novembra 192 7.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 14. oktobra 1927.
Preds. 649/4/27—2.	3—3
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišča na Vranskem. Oddado se tudi vsa sodniška mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
2 5. novembra 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 18. oktobra 1927.
U VII 844/27—4.	2313
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 5. julija 1927., opr. št. U VII 844/27—3, da je Franc Dobrajc, rojen dne 13. aprila 1893. v Mariboru, trgovec v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 21, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zahteval dne 7. junija 1927. v Mariboru za predmete, ki so nujno potrebni, višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, in sicer za predmete trgovinskega značaja, ki jih je kupil za 640 Din, naslednjega dne za 1100 Din.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora, poostrenega z enim postom,
in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 5 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 29. septembra 1927.
U 335/27.	'	2168
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 15. septembra 1927., da je Juro Ž i v k o v i č, 24 let star, sejmar, stanujoč v Dragoševcu, občina Radatoviči, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodal dne 15ega septembra 1927. v Rogatcu kos blaga —< 12-2 m — za 650 Din, dasi ga je stalo samo 268 Din 40 p.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 26. septembra 1927.
Cg la 558/27—2.	2310
Oklic.
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani, so vložile zoper Ivana Zvera, zidarja na Kodeljevem, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 10.606 Din in 11.940 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan
3.	novembra 1927. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker je bivališče Ivana Zvera neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 8. oktobra 1927.
Cg la 728/26—4.	2322
Oklic.
Firma R. Lang v Ljubljani je vložila zoper Ivana Kramerja, sedaj neznanega bivališča, tožbo za^ radi 12.455 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 10. novembra 192 7. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker jo bivališče Ivana Kramerja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Franc Frlan, odvetnik v
'	*''a ‘ Deželno sodišče v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1927.
C 126/27—1.	"	2363
Oklic.
Andrej Zgonc, gostilničar v Cerknici, je vložil zoper ležečo zapuščino umrlega Edvarda Kušljana v Cerknici tožbo zaradi plačila 622 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
5.	novembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ležeči zapuščini umrlega Edvarda Kušljana je postavljen za skrbnika Lovrenc Premrov, finančni podpreglednik v p. v Cerknici.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek L,
dne 18. oktobra 1927.
C 302/27—1.	2364
Oklic.
Marija Pirc, zasebnica na Trški gori^ pošta Krško, je vložila zoper Jožefo Turnškovo in Antonijo K r o f 1 o v o tožbo zaradi 5400 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. novembra 192 7. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je sedanje bivališče obeh toženk neznano, se jima postavlja za skrbnika Franc Moškon, posestnik v Malem kamenu.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 19. oktobra 1927.
C 484/27—1.	2320
Oklic.
Miha Pavlič in Matija Pavlič, posestnika pri ®v- Marku, po drju. Dominiku Drnovšku, odvetniku
v Laškem, sta vložila zoper Angelo Pavličevo, zasebnico pri Sv. Marku, tožbo zaradi 2500 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 15. novembra 192 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je sedanje bivališče Angele Pavličeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Fran Roš, odvetnik v Laškem.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 10. oktobra 1927.
C II 1240/26-4.	2307
Oklic.
Marijana Rožek, gostija na Vikrčah št. 12, pošta Medvode, je vložila zoper Jožeta Božiča, posestnika v Spodnjih Pirničah št. 22, sedaj v Severni Ameriki, 9803 Prince Ave S. do. Cleveland, Ohio, tožbo zaradi preživitka, odnosno 2220 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 19. novembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Tožencu se postavlja za skrbnika Jožef Rožanc, p. d. Pegan, posestnik na Trati št. 10, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 13. oktobra 1927.
T 94/27—2.	2365
Uvedba postopanja, da se proglasi " 'l za mrtvega Franc Repenšek.
Franc Repenšek, sin Leopolda Repenška in Ane Repenškove, rojen dne 29. oktobra 1896. v, Nežki, občina Mozirje, srez Gornji grad, in tja pristojen, je odšel dne 8. novembra 1913. kot mizar v Severno Ameriko v Milwaukee, odkoder je pisal meseca maja ali junija 1914., da namerja odriniti v francosko vojsko; od takrat ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po; § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo matere Ane Repenškove, zasebnice v Vidmi št. 13, postopanje, da se proglasi pogrešanec za mrtvega, ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča o njem sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Leopoldu Horvatu, posestniku in mesarju v Rihtarovcih, pošta Radenci.
Franc Repenšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali dä, drugače vest o sebi.
Po 1. septembru 1928. bo odločilo sodišče na vnovično prošnjo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 14. avgusta 1927.
E 1561/27—8.	2329
Dražbeni oklic.
Na predlog Neže Zupančeve, preužitkarice v Vodružu, po drju. Josipu Vrečku, odvetniku v Celju, bo dne 12. novembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpi-sanili v zemljiški knjigi za Vodruž, vi. št. 6:
Označba nepremičnin: hiša št. 23 in 5, cenilna vrednost 5500 Din, gospodarska poslopja s pritekli-no, cenilna vrednost 4140 Din, zemljišča, cenilna vrednost 67.451 Din 40 p — skupaj 77.091 Din 40 p, po odbitku preživitnih pravic, vknjiženih in cenjenih na 36.500 Din, torej 40.591 Din 40 p; najmanjši po-nudek 30.000 Din.
K nepremičnini spadajo pritekline v skupni cenilni vrednosti 40 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 4060 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek HL,
dne 5. oktobra 1927.
E 156/27—6.	2222
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grahovo, vi. št. 72, in polovice vi. št. 750, 60 in 825.
Cenilna vrednost: 142.790 Din; najmanjši ponu-dek: 95.194 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek IL,
dne 27. septembra 1927.
E 439/27—7.	2342
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javnek, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: 17.766 Din 40 p; najmanjši po-nudek: 11.844 Din 26 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek IL,
dne 26. septembra 1927.
E 2288/25—45.	2230
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembral92 7. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Malečnik, vi. št. 2 (2 hiši, pripravni za gostilno in z gospodarskim poslopjem, kletjo, verando [pri Sv. Petru pri Mariboru] in štirimi zemljiškimi parcelami).
Cenilna vrednost: 39.686 Din 50 p (po odbitku vknjižene preužitne pravice); najmanjši ponudek: 19.843 Din 25 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 30. septembra 1927.
E 330/27—7.	~	2193
.	Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 192 7. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Zgornje Prebukovje, vi. št. 6 (hiša, gospodarsko poslopje, zemljiške parcele in pritekline).
Cenilna vrednost: 138.830 Din 70 p; najmanjši ponudek: 92.553 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča«
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek IL,
dne 6. septembra 1927.
E 616/27—5.	"	2194
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1927. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Pekel, vi. št. 225 (.hiša št. 42 in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 100.000 Din; najmanjši ponudek: 50.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več,uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek IL,
dne 6. septembra 1927.
Št. 1179/27.	2315
Objava.
Gospod dr. Hinko Schreiner, odvetnik v Kranju, je naznanil podpisanemu odboru sub pr. 17. oktobra 1927., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno' v Slovenjgradec.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
St. 1178/27.	2324
Objava.
Gospod dr. Stanko Sajovic, odvetnik v Gornjem gradu, je naznanil podpisanemu odboru sub pr. 17. oktobra 1927., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Kranj.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani; predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št. 456/21.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1927.;
1 srebrna ura z .verižico; 1 usnjena rjava listnica s 6 bankovci po 100 Din; 1 sivomodra konjska odeja z monogramom L.; 1 usnjena rjava listnica, v njej 4 do 5 Din, 1 zdravniški list, 1 rojstni list, 1 službena legitimacija in 1 ženska slika; 1 usnjena rjava listnica z 2 bankovcema po 100 Din in 3 bankovci po 10 Din; 1 zlata naprsna igla s 4 majhnimi briljanti; 3 m rožastega k lota in 1 m sirovega platna;
1 žepna dvookrovna tulska moška ura z double verižico, na okrovu ure je napis: «Spomin učne dobe»;
1 masivna zlata zapestnica, okoli 2 cm široka in okoli 3 mm debela, z rumenim kamenčkom; 1 usnjena rjava ženska ročna torbica, v njej 20 Din, dva ključa in 1 nakupovalna knjiga trgovca Stupice;
1 bankovec za 100 Din; 1 palica; 1 zlata zapestnica;
1 rjav pes volčje pasme; 1 bankovec za 100 Din;
1 zavoj z raznim slikarskim orodjem, obleko, čopiči, desko, čevlji itd.; 1 mašna knjiga, 1 zlati naočniki,
1 dolžno pismo za 800 Din in več drugih listin; ena srebrna verižica z obeskom; 1 ženska ročna torbica s 3 ključi, 1 robec in 1 denarnica s 50 do 60 Din;
1 delavska knjižica na ime: Janez Jamšek, zidar, Selo št. 33, občina Moste; 1 srebrna ročna torbica.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1927.;
1 mala črnobela boa; 1 bankovec za 100 Din;
1 pletena konjska odeja; 1 dvigalo za gramoz; ena srebrna ženska ura; 1 pes pasme «Doga»; 3 ključi na srebrni verižici; 1 ženska ročna torbica s ključem in manjšo vsoto denarja; 1 konjska odeja; ena zlata naprsna igla; 1 usnjena rjava denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 molitvenik; 1 zastavni listek; 1 zavoj železnih vijakov; 1 ženske nogavične vezi; 1 mala črna psica. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 4 moški dežniki, 6 ženskih dežnikov, 5 palic, 1 zavitek palic, 1 obtežilnik, ena ženska rokavica, 1 moške rokavice, 4 moški klobuki, 1 čepica, 1 ročna torbica z žensko uro; ena prazna košarica, 2 dežna plašča, 1 doza kleja, 1 zavitek starega perila, 1 ženski klobuk, 1 moška suknja, 2 torbici za akte, 1 košara, 1 nahrbtnik, v njem 1 stara suknja, '1 ženska jopa.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 16. oktobra 1927.
Št. 3515.	2—1
Razpis službe.
Podpisana direkcija razpisuje mesto začasnega gozdnega čuvaja s prejemki služitelja
1.,	odnosno 2. skupino zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Zadostno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti, ki jih predpisuje člen 12. navedenega zakona, naj se vlože do vštetega dne
,2 0. novembra 192 7. pri direkciji šum v Ljubljani.
Izpričevalo uradnega zdravnika mora potrditi, da jo prosilec telesno zdrav in za službo gozdnega čuvaja v goratih krajih popolnoma sposoben in da mu je vid in sluh popolnoma normalen.
Direkcija šum v Ljubljani,
dno 20. oktobra 1927.
Št. 2238/27.	3—2
Razpis.
Na rudarski šoli v Celju se razpisuje ravnateljsko mesto.
Prosilci, ki morajo biti absolventi rudarske visoke šole in imeti kvalifikacijo za vodjo rudniških
obratov, naj vlože prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in naslovljene na ministrstvo za šume in rudnike, do dne
5. novembra 1927.
pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani.
Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani,
dne 19. oktobra 1927.
Rudarski glavar: Ing. Strgar s. r.
Št. 7595/11.	.	2266 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 160 šip za okna. Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 8. oktobra 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 14. oktobra 1927.
at. 7626/11.	2267 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 1 akumulatorske baterije. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 8. oktobra 19 27. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 15. oktobra 1927.
Št. 7662/11.	2275 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 600 kg cilindrskega olja, 400 kg dinamskega olja, 800 kg strojnega olja in 200 kg masti.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 31. oktobra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. oktobra 1927.
Št. 7702/11.	2283 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 4 precepov (primažev) in 1 nakovala.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2. n o -vembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 18. oktobra 1927.
Št. 7820/11.	2326 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 250 m3 dolomitnega peska.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dno 2. novembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. oktobra 1927.
Št. 857/1927.	2325
Objava.
Z razpisom ministrstva za prosveto 0. N. br. 39.735/26 so se uvedle za nazorni nauk v osnovnih šolah slike z Jadrana, izdelane po osnovi in predpisih glavnega prosvetnega sveta.
Da se njih dobava šolam v državi olajša, naznanjamo vsem prosvetnim napravam v območju ljubljanske in mariborske oblasti, vštevši Čakovec in Prelog, da smo oddali z dnem 10. oktobra 1927. izključno pravico, nabavljati in razpečavati sliko z Jadrana, za šole v Sloveniji firmi: Goričar & Leskovšek v Celju, kamor naj se odslej vse šole obračajo v tej stvari.
Onim šolam v Sloveniji, ki so še pred dnem 10. oktobra t. 1. naročile rečene slike naravnost pri nas, a jih do danes niso kompletno prejele, vpošlje П. serijo in predpiše učbenik podpisani zavod.
V Zagrebu, dne 15. oktobra 1927.
Kr. drž. pov. privredna nakladna knjižara: Višošević s. r.
Bazne objave.
2319	Oklic.
«Danica», družba z o. z. za razpečavanje mine-ralnooljnih in kemikalnih izdelkov v Mariboru, je sklenila razdružitev ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo v 14 dneh terjatve podpisanemu likvidatorju.
Branko Sučevič s. r.,
trgovinski poslovodja v Mariboru, kot likvidator.
2288 3—1 Poziv upnikom..
Preskrbovalna zadruga «O h r o k», r. z. z o. z. v Ljubljani, se je razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve.
Likvidator: Svetoslav Premrou s. r., v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
2362	Objava.
Izgubil sem legitimacijo slušatelja tehnične fakultete na univerzi v Ljubljani iz leta 1923. na ime: Nikola Dragojlov iz Pulja (Istra).
Proglašam jo za neveljavno.
Nikola Dragojlov s. r.
2316	Objava.
Izgubil sem legitimacijo za znižano vožnjo po železnici, ki jo je izdala direkcija državnih železnic v Ljubljani dne 11. septembra 1925. pod št. 171.383 na ime: Mihael Hiršcnfelder, začasni pripravnik finančne kontrole.
Proglašam jo za neveljavno.
Mihael Hiršenfelder s. r.
2279 3—3	Objava.
Izgubil sem uradno legitimacijo, ki jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 25. avgusta 1924. pod št. 1782.
Proglašam jo za neveljavno.
Štefan Mozer s. r., pripravnik finančne kontrole v Dobrovniku (Prekmurje).
2317 3-1	Objava.
Dne 15. julija 1927. sem izgubil uradno legitimacijo, ki jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 22. novembra 1926. pod št. 2389.
Proglašam jo za neveljavno.
Hranislav Protić s. r., pripravnik finančne kontrole v Apačah.
Naročnina
za
„Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti“
znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov	in Slovencev:
mesečno................10	Din,
četrtletno.............30	Din,
poluletno..............60	Din,
vseletno..............120	Din.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino.
Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu.
Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi.
Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb ali firm.
Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo upravništvu kot tiskovina.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.