gnmagHEjg g nnnHn ■ Največji slovenski dnevnik. Velja $3«00 za vse leto. V_____> G1 ctS Naroda List slovenskih delavcev v c^meriki. S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba. ŽELEZNIŠKA DRTJŽBA ENTEKBO-ROUGH V NEW YORKU JE PRIVOLILA V ZAHTEVE MEŠČANSTVA. Sedaj bode zopet najela stare in izkušene železničarje. REDEN PROMET. Javno mnenje in javno zahtevanje Ne\vyorčanov je končno vendarle zmagalo. Nezadovoljnost prebivalcev na5e:ra mesta vsled slabega prometa na nad- in poduličnih železnicah, nezanesljivost na nove rslužbence družbe Interborough, kteri pomenjajo Tečno nevarnost po-taikov in druge slično okoliščine, napotile so vodstvo želpznic do tega, da bode sedaj zopet t zel o v službo staro vslužbence, kteri so bili Tsled štrajka odslovi jeni. Mestna komisija za nadzorovanje železnic je zahtevala oil družbe Interborough. da.jej predloži poročilo, iz kter«ra naj bode razvidno, koliko vlakov je vsaki dan v prometu. Iz tega poročila je pa bilo razvidno, da je število vlakov absolutno premajhno. Radi neizkušenosti vslužbencev nastanejo pri prometu vedno velike zamude. Med tem, ko se je preje mudil vsaki vlak na glavnih postajah le od 30 do 50 sekund, mudi se sedaj če-stokrat po 2 do 3 minute, tako, da smo z ozirom na promet sedaj tako na slabem, kakor da bi bili kje v Evropi. Varani Avstrijci. Za 3000 dolarjev. V NEW YORKU SO MENJALI AVSTRIJSKI DENAR IN DOBILI NOTE KONFEDERACIJE. Da so ogoljufani, zvedeli so še le, ko so prišli v Texas. Izgubili so vse, kar so imeli. "V IMENU VLADE." V'V R^'1" ♦! • SLiiSjti J.Z IVI UMihUrt rnu±A±J oi/^ODUitt KUbO^. f Jules Verne .slavni fran. pisatelj. UMRL JE VČERAJ POPOLUDNE V AMIENSU4 FRANCIJA, V KROGU SVOJE OBITELJI. Njegovi romani so prestavljeni v vse modeme jezike. Umrl je najbrže vsled ostarelosti. NJEGOV ZIVOTOPIS. Svetniki odpotovali v Michigan. IZVOLJENCI IZRAELSKEGA NARODA SO VČERAJ O STAVILI NAŠE MESTO. V novo domovino jih vodi sveti Benjamin. — Pri nas so grešili proti zakonu za varstvo živali. NEW YORK JE — "PEKEL". Galveston, Texas, 25. marca. Semkaj je dospelo 20 avstrijskih naseljencev. kt«*re so v New Yorku, ko so se izkrcali, nepoznani lopovi ogoljufali za ves denar, kar so ga seboj prinesli. Naseljenci so namreč v New Yorku menjali 15,000 kron in so dobili za to svoto denar konfederacije $3000, kteri naravno ni vreden niti jednega centa. V newyorskem prenočevališču jib je obiskal nek možki, kteri se jim je predstavil za vladinega vslužbenea in jim je dejal, da jim bode denar menjal, ne da b: jim za to kaj zaračunal. Pri tem jim je dal nekoliko srebrnih dolarjev, ostanek pa v konfederacij-skih notah. Srebrni denar so naseljenci potrošili na potu v Texas, tako. da so semkaj prišli brez denarja. Tukaj so železničn: uradniki nabrali nekaj milodarov. Z k on federacij ski m denarjem se vedno lahko opehari ljudi, kteri zaupajo postopačem, mesto da bi menje-vali denar v bankah. Z takim denarjem je bilo že nebroj naših rojakov ogoljufanih, das ravno vedno in vedno povdarjamo, naj zaupajo le onemu, kterega dobro poznajo. Slovenske novice. V La Salle, 111., umrla je dne 18 t. ' m. soproga na;ecra rojaka gospa Marija Kovač. Pokojn ca bila je doma iz Potoka pri V al ti vasi na Dolenjskim. Tu zapušča svojega soproga ter dva otroka. N. v m. p.! Upajo na osemurao dnevno delo. Scranton. Pa., 24. marca. Premo-parji tukajšnjega okraja upajo, da j m bodo posestniki rovov privolili v osemurno dnevno deio, ko bodo leta 1906 sklepali novo pogodbo. Nagrada generalu Bellu. Denver, Colo., 24. marca. General Sherman Bell, kteri je premogarjem dobro znan izza časa štrajka v Tellu-ride in Cripple Creeku, odpotoval bo kot agent Zjed. držav v Venezuelo, da čuva ameriške koristi. Ponujeno T Amiens, Francija, 25. marca. Včeraj |M>poludne ob 3:5 uri je umrl pisatelj Jules Verne. Njegova rodbina je bila zbrana pri njegovej smrtnej po ste! ji. .Tules Verne je bil rojen v Nantesu, Francija, dne 8. februarja 1828. Nje-gov oče, ki je bil tudi pisatelj, je b'l rojen v Rrie in odgojen v Parizu. — Ivmalo po poroki se je preselil v Nantes in tukaj je bil Jules odgojen. Ko je bil Jules Verne star 12 let. prčel je pisati tako v poeziji, kakor tudi v prozi. Z svojim bratom Pavlom je vedno potovai po reki Loire, tako da mu je bil vsak kot ob bregovih vse do morja dobro j>oznan. Potovala sta večkrat v poškodovanem čolnu, kar je bilo Julesu še dražje. Med tem Časom je pokojni vedno pisal kake povesti. Nad vse je ljubil vodo in pustolovstvo, in tak je ostal do svoje smrti. Ko je dovršil svoje študije v Nantesu študiral je pravo v Parizu Ko je bil star 17 let, je že spisal več tragedij in veselo ger. V starosti 25 let, spisal je Verne povest '1 Pet tednov v zrakoplovu" ali njegov prvi potniški roman. Potem so sledili "Pot krog zemlje v 80 dnevih", "V središče zemlje", ''20,000 sežnjev pod morjem", "Od zemlje na mesec", "Mihajl St rogov" in druge zelo razširjene knjige. -o- Davek na premog Altoona, Pa., 24. marca. Tukaj je nekdo predlagal, da se uvede davek na premog, in sicer po tri cente pri toni za vse premogove rove v Pennsyl-vaniji. Delaven kongres Washington, 24. marca. Vlada je objavila kratek pregled o zasedanju 58. kongresa. Iz pregleda je razvidno, da se je pri tem kongresu govorilo več in tudi sprejelo več novih zakonov, kakor pri kteremkoli prejšnjih zasedanj. Predloženih je bilo kakih 20,000 predlogov in resolucij, od katerih je bilo 4000 sprejetih, med temi 502 javnih in 3465 zasebnih zakonov. Kacih 120 predlogov je v senatu propadlo, med temi tudi oni glede držav in uprave prekopovega ozemlja v Panami. Seje 58. kongresa so trajale 190 dni, ne všteval praznikov. Najnovejši kristjani, oziroma direktni potomci kralja Davida, o kte-rih smo včeraj natančneje poročali, so se sedaj napotili proti Benton Ear-borju, Michigan Seboj so nesli vse polno papig, jednega krokarja in dva goloba v gajbi-cah, kar se pa ne strinja z njoovo vero. Sveto pismo hiše kralja Da\ida namreč predpisuje, da ne sme nihče imeti živali zaprte v gajbicah. Toda ljubezen do živali včasih tudi premaga predpise svetega pisma in tiko je tudi sveti Benjamin dovolil, da se ptiči začasno zapro. Toda to se zopet ne strinja z državnimi zakoni za varstvo živali, in tako je morala policija posredovati, dokler niso Izraelci obljubili, da bodo v Michiganu ;jr:ce osvobodili. Novodošlecem New York niti ma V ne ugaja, kajti mesto je preveliko i i preveč nemirno. Svetniki so se odpeljali po železnici Lehigh Valley proti Chieagu. Na prevoznem parniku, ki j h je peijal preko Iiudsona na kolodvoi, se je nabralo mnogo radovednežev. Neka Izraclka je radovednežem dejala: "V s\etcm pismu je zapisano, da je pekel na tem svetu in njega središče je bre-ii ;omno New York. "Le počasi, sestra!" jo je zavrnil nek dolgolasi izvoljenec, "ti moraš vedeti, da pekel ni vedno na svetu. Naš vodja, brat Benjamin, je sedmi pro-rok in on ve, kdaj pride milenij. Potem bode zemlja napolnjena z mirom in potem tudi v New Yorku ne bode takega nemira." Nek radovedni "rubber-neck" vprašal je svetega Benjami ia, ako p< tu.iejo njegpvi ljudje v Washington, toda Benjamin je zanikal. Radovednež je namreč mislil, da so Izraelci oni eowboyi, kteri so zadnjič zapili svoje konje v Washingtonu in se potem v pijanosti porazgubili. Razne novosti iz inozemstva. REFORMNA KOMISIJA IN ZASTOPNIKI LJUDSTVA V RUSIJI. ZAHTEVE MOSKOVSKE DUME. Na Poljskem vlada mir in o premogo-vih rovih se zopet dela. KONEC KRIZE V ITALIJI. Nezgoda na železnici. Lincoln, Nebr., 24. marca Na Bur-lingtonskej železnici skočil je blizo tukajšnjega mesta grandislandski vlak raz tir, kei je bila premestitev relsev napačno postavljena. 34 potnikov je bilo ranjenih, med njimi osem težko. Vamrten ni bil k sreči nihče. Petrograd, 25. marca. Pri sestavljanju komisije za reforme so liberalci dosegli zmago, toda ne popolno. Oni so vstrajali na stališču, da morajo biti ljudski zastopniki po carjevem re-skriptu izvoljeini od naroda. Ta par lament naj dobi kontrolo nad državnimi izdatki. Vsaka druga komisija bi namreč ne mogla izvrševati ljudske volje. V tem podpirajo liberalce pred vsem vsa zemstva, kakor tudi društva profesorjev in drugih uglednih državljanov. Ako dobe liberalci večino v komisiji, bodo glasovali v prid izdanja ustave. Toda vlada naravno v to ne bode privolila. Petrograd, 25. marca. Minister Bu-Ijagin sprejel je včeraj delegacijo mestne dume iz Moskve, ktera prosi, da se moskovskim zastopnikom dovoli tudi zastopstvo pri konferenci, ktera se bode vršila vsled carjeve odredbe z dne 3. marca. Danes sprejme Bulja-gin deputacijo zemstev. Varšava, 25. marca. Strajki v pre-mogovih rovih in železnih rudn;kih v Soznovicah in Dombrovih so končani in povsodi se dela. Gibanje med kmeti se še ni popolnoma poleglo, toda soci-jalistična agitacija ne vspeva. Rim. 25. marca. Kabinet z ministrom inostranih del, Tittoni na čelu, dobilo je danes zaupnico. Večina vlade znaša 120 glasov. London, 25. marca. Iz TTongkonea se poroča, da se je v pokrajinah Kai-ping in Szechnan pričela vstaja. Vojaštvo je poraženo. Varšava, 24. marca. Novi generalni gubernator Poljske, general Maksimo-vič, dospel je Varšavo. Nastop njego vega uradovamja napravil je na Poljake dober utis. Po službi bežjej v tu-kajšnjej pravosiavnej cerkvi, odšel je Maksimovič v katoliško cerkev, kjer ga je nadškof sprejel. To se je zgodilo od poljske revolucije 1. 1831 nadalje v prvič. Kasneje je Maksimovič obiskal nadškofa in naprosil duhovščino, naj stori vse, da pomiri ljudstvo. Vse to je za Poljake dobro znamenje. Tiflis, 24. marca. V Kutajskej gu-berniji je vlada proglasila izjemno stanje, ktero velja tudi za mesti Poti in Batum. Liverpool,, 24. marca. Novi parnik od Allan Line, imenom-Victorian, nastopil je včeraj svojo prvo pot preko oceana v Halifax in St. John. Na novem parniku je 1500 potnikov. Proti Tsitsiharju. Japonci napredujejo. JAPONSKA KONJIČA SE JE POJAVILA DALEČ NA SEVERU OD PRELAZA TIE. VLADIVOSTOK V NEVARNOSTI? Civilisti pričeli ostavljati Harbin. — Rusi se bodo zbrali pri Tsitsiharju. Pri Sipingaju pričakovati je bitke. —o— PACIFIČNO BRODOVJE. Zemljiški goljufi. San Domingo v Petrograd, 25. marca. Ruske zadnje straže so zasedle 34 milj južno od prelaza Gunshu več pozicij, ktere so po naravi zelo trdne in ugodne. Središč« bojnih vrst tvori vas Sipingaj, do-č.im se končujejo krila pri cestah na obeh straneh. Najbrže nameravajo Rusi te pozicije dalj časa držati, saj toliko časa, da prisilijo Japonce, da pridejo z svojim nameraranjem na dan. Vendar pa večjih bojev in večje bitke ni pričakovati tekom prihodnjih treh mesecev. Ruska vojska se pripravlja na umikanje severno od Harbiina in glavna koncentracija se bode vršila sedaj pri Tsitsiharju. Prelaz Gunshu, 25. marca. Ruska vojska je sedaj pri Sipingaju, 74 milj severno od prelazaTie, kjer Ima sed.ij par dni odmora. Japonci napredujejo ob železnici ob obeh ruskih krilih. Dne 18. t. m. zvečer vršil se je pri Kajuanu vroč boj, Vi je trajal do pol noči. Ruske zadnje straže so odbile dva energična napada. Paris, 25. marca. Tukajšnjemu Ma-tinu se poroča, da so japonske torpe-dovke poškodovale ruske vojne ladije Sisoj veliki in Navarin. Vest ni potrjena. Med tem, ko se javlja semkaj, da se je to zgodilo južno od otoka Ceylona, izjavlja ruska admiraliteta, da imenovani ladiji sploh nista sedaj na jugu od Ceylona. Port Said, 25. marca. Zadnja divizija ruskega pacifičmega brodovja, pod vodstvom admirala Nebogatova, je odplula proti Jibutilu, oziroma Vla-divostoku. Neki častnik je izjavil: "Pluli bodemo proti Vladivostoku, kakor hitro mogoče. Ko pridemo tje-kaj, bode trdnjava gotovo že obkoljena od kopne in morske strani od Ja pomcev 'in pri vhodu v luko se bode vnela velika pomorska bitka." Kje se bode Nebogatov združil z Rožestven-skim, ni mogoče zvedeti. Japonci napredujejo sedaj proti se-veroiztoku oziroma proti Vladivostoku z bazo pri Gensonu. Vendar pa za-sledovanje Rusov ni popolno, toda i temu zamore priti drugače. Port Said, Egipt, 24. marca. Tretja divizija ruskega pacifičnega brodovja, ktero vodi admiral Nebogatov, dospela je semkaj. Divizija šteje pet vojnih ladij in štiri transportne parnike. Petrograd, 25. marca. Car Nikolaj je ukazal vrhovnemu poveljniku, generalu Lmjeviču, naj zastavi vse moči in pri reki Sungari ponudi Japoncem novo odločilno bitko. Strate-gični svetovalci so namreč cesarju dokazali, da je treba napredovanje Japoncev na vsak način vstaviti. Linjevič bode sedaj skušal držati rodovitno dolino ob reki Sungari, ako se ruska vojska tam ne bode držala, ostavili bodo Rusi tudi Harbin. Mesto Vladivostok dobi sedaj streljiva m provijanta za dve leti trajajoče obleganje. Petrograd, 24. marca. Tukajšnji ameriški poslanik, Mr. McCormik, kateri je premeščen v Pariz, dobil je danes iz "Washingtona naročilo, naj odpotuje v Pariz, kakor hitro mogoče. Čemu je washingtonska vlada izdala to poročilo, ni znano. Mogoče potuje v Pariz v zvezi z venezuelsko afero, ali po želji poslanika Parterja, kten ga bode nadomestil v Petrogradn, al: pa tudi v zvezi z bližajočo se sklenitvijo miru med Rusijo in Japonsko. Vesti iz bojišča nadaljujejo s zatrjevanjem, da bodo Rusi ostavili Harbin, da tako ne pride zveza ruske vojske z Rusijo v nevarnost. Ruska vojska se bode sedaj najbrže koncentrirala pri Tsitsiharju, 300 milj zapadno od Harbina. Zopet drugi pa zatrjujejo da se bodo Rusi koncentrirali pri Har-binu. Oddelek japonske konjiče napreduje seda- proti Tsitsiharju, dočim zopet druga kolona napreduje proti Vladivostoku. Mogoče Japonci sedaj ne bodo pritiskali direktno na vojsko generala Linjeviča, da mu tako dajo prilika koncentrirati svoje čete južno od Harbina. Z tem bodo dobili Japone: čas pripraviti se na prihodnjo bitko, ne da bi jim bilo treba podaljšati zvezne črte. Tozadevna odkritja. TAJNIK HICHCOCK BODE V KRATKEM OBJAVIL POJASNILA O V AR AN JU V CALIFORNIA IN ORE GONU. Stiriinsedemdeset osob je že obtoženih. Po večini uradniki na zapadu. ŠVINDEL "EN GROS". Washington, 24. marca. Tukaj se zatrjuje, da bode tajnik Hitchcock v kratkem objavil podrobnosti "o goljufijah s zemljišči v Californiji in Ore-gonu. Na podlagi onega, kar je dose-daj znano, morajo biti tozadevne goljufije velikanske in mnogo večje, kakor se je prrotno domnevalo. Kako na debelo se je na zapadu goljufalo, zamoremo zapopasti, ako pomislimo, da je dosedaj obtoženih že 74 osob. med kterimi je tudi 25 vladinih uradnikov, oziroma postavodajalcev. Mnogo je obtoženih radi direktne vdele-žitve pri goljufiji, zopet drugi se bodo zagovarjali radi podkupljevanja in krive prisege. Najodličneji člani med temi so zvezini senator Mitchell iz Oregona. potem člana konirresa Bin-ger Herman in John N. Williamson: nadalje pokrajinski zvezini pravnik Hali iz Oregona in njesrov pomočnik Edwin Mays, več zvezinih komisarjev državnih senatorjev v Oregonu, uradniki deželnega urada Californije, Oregona in Kansasa in drugi. Te goljufije, ktere so se pričele v Californiji, bile so direktna posledica odslovitve glavnega zemljiškega komisarja Binger Hermana v januarja 1903. Herman je zelo zamotan v ca-lifornijske goljufije. On je vničil 30 zvezkov dopisov, predno je ostavil svoj -urad. Kaj je bilo v onih dopisih, zamoremo danes le domnevati, dočim se kaj natančnega o tem ne ve. Na to je Herman kandidiral v kongres in je bil izvoljen. Goljufije, ktere so se vršile kar na debelo, so imelo gotovo mnogo sodelavcev. Med temi je običajno tudi mnogo takih, kteri s« skušali oboga-teti s pomočjo izsiljevanja. Taki ljudje so toliko zahtevali, da so se glavni goljufi končno tudi goljufanja naveličali. Potem so jih izsiljevalci naznanili pravici in sedaj iščejo goljufe. Na ta način so prišle vse goljufije v Californiji in Oregonu na dan Odvetniška tvrdka Hyde & Benson v San Franciscu, Cal., je izdelala načrte za goljufije. Ti načrti so se z pomočjo uradnikov tudi posrečili in tako je prišla vlada ob velika in dragocena zemljišča. Joost H. Snyder je bil glavni manipulant, kajti on je izvršil večino umazanega dela. Svojo plačo je naravno dobil, toda mislil je, da sme več zahtevati in od svojega sklepa ni niti malo odjenjal. Da bi se ga iznebili, dali so mu $5000 pod pogojem, da gre v Arizono, kar je tudi storil. Toda v Arizoni se je premislil in dobil idejo, da je dobil premalo denarja. Radi tega je pisal nekdanjim tovarišem, naj mu pošljejo več denarja. V to njegovi kolegi niso privolili in potem je pisal glavnemu komisarju v Washington, naj mu pošlje v Arizono posebnega ikou;ijejo. da ne prodre načelo pravi-/.a zal i ime Poljake v Rusiji. Mori pa odi- čno z dvojno mero. Ruse :.apada srdito in neprestano: vsako tudi Poljakom prijazno stran, ki se javi na Ruskem, ožigosa in oblati. Nasprotno pa molči o Prusih in ob '•nsili. ko se kaka nova podlost zve s Pruske ura, svari svoje pristaše, naj se ne prenaglijo. Kako nespametno je tako ravnanje, izpričujejo dogodki zadnjega časa. Ivo so se poljski zastopniki razgovarjali o poljskem vprašanju z bivšim ruskim ministrom no-tranjih zadev Svjatopolkom Mirskim, se je ta skliceval na Poljakom neprijazni vpliv pruske diplomacije na pe-tiMcrradskem dvoru. Meseca januarja je Witte ravno to zatrdil. Varšavski polieijski načelnik Nolden je v posro-voru z dopisnikom dunajskega lista "Die Zeit" te dni dejal, da ima Pru -ija pripravljena dva polka na meji ki bi brž vdrla med ruske Poljake, ko bi med njimi buknila vstaja. Razumni Poljaki so to že zdavnaj spoznali. Poli->kom in Slavjanstvu >ploh preti največja nevarnost od Prusije. Ravno zato, da bi tem ložje šarila na iztoku, da bi tem hitrejše pogoltnila poznanjske in šleske Poljake. in da bi dobila potrebnega vpliva na Balkanu, iš?e Prusija že od davnt ruske prijaznosti. Bismarck je prija teljsko razmerje Prusije z Rusijo neprestano povdarjal kot eno najvažnejših zunanje politiških stvari. Največja ovira ti pruski politiki, ki škoduje tudi Čehom in Jugoslavjanom, bi bila pomirjena zadovoljna ruska ! Poljska. Zatira* je Poljakov je v pru-! skem programu. Zato moramo po pra-i vici imenovati kratkovidno rusko po-! litiko, ki tega ne vidi. Da bi Rusija mogla izvrševati svojo ; važno nalogo kot slavjaaiska država, j bi morala najprej izpremeniti svoje razmere do Poljakov, in v ta namec se otresti pruskega vpliva Geslo njeno in vsega Slavjanstva bi moralo "niti: proti Prusom. Seveda je neobhodno potrebno, da šovinist iške stranke izgube svoj vpliv, tembolj če se tako omažejo pred javnostjo, kakor "Liga narodowa" glede na Ruse, ali če spravljajo ljudstvo v take nesreče kakor sedaj soeijalistiške stranke na ruskem Poljskem. Šovinizem pa mora pasti tudi v ruski javnosti. Med večjimi ruskimi li sti je dewsdaj prav umeval poljsko-ru-sko vprašanje jedini list "Rusj". Žalostno znamenje je, da je ravno ta izkusil od ruske vlade zadnje dni hudo krivico; prepovedala se mu je prodaja nadrobno. Zgodilo se je to. ko se je potegoval za ravnopravnost raznih neruskih narodov v ruski državi. Ali moremo misliti, da imonovana prepoved ni zadela list "Rusj" tudi zato, ker je povdarjal važnost poljsko-ru-skega sporazumljenja. Med Poljaki se vedno bolj širi tre-r.na, na širokem temelju osnovana sodba o poljskem vprašanju. V tem oziru je neprecenljive vrednosti že omenjeni literarni pojav — v Krako-vem od novega leta sem izhajajoči mesečnik "Swiat slowianski". Silao dobro bi bilo, ko bi se ta list razširil med avstrijskimi Slavjani Z njim L-se seznanili Slavjani o poljskem vprzu-šanju in ustvarila bi se trdna podlaga za skupno delovanje proti skupnemu sovražniku. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.U). Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tuai { < e bivališče naznani, da hitreje nauii. -o naslovnika. Dopisom in pošilj.:v.nu.naredite naslov. "Glas IVaroda" 109 Greenwich Street, N »v Y irk City. Tvlcfon : CTSi? Cortland. Na vodi. Novi davek. Ekspanzivna polit ka velja vedno xnnM.ro denarja, predno nosi dobičke. Vojska, mornarica in p k- nine veljajo vsako leto našo vl;ul<: kakih 320 milijonov dolarjev. Da bi sedalo na tem kaj spremeniti, je skoraj nemo goče. Toda redn prihodki zvezine vlade ne za dn-tu je jo v p- ;ritje vseh izdatkov, kajti vlada ima j i svojem gospodarstvu že dve leti izdaten deficit. To sicer nikomur ne škod lje. kajti dosedaj je vlada trošila <-tanke prejšnjih let. Tudi prihodnje leto bode imelo dnavno gosjtodarszv.. deficit in potem v blagajni ne bode ve<- prejšnjih ostankov. Radi tega ne preostane nič druzega, nego uvesti nove davke, kterih uvedbo že sedaj pripravljajo. Davki bodo seveda ind rektni,! in sicer v oblik' carine na živila, tako da jih bode vse ljudstvo :: <~:lo in kolikor mogoče malo čutilo. Ko je prišlo vprašanje deficita zopet v ospredje, so v kongresu tako i določili, da zamorejo uvesti le indi-; rektne davke. Nekteri člani s > -e tudi temu predlogu vpirali. Toda povišanje domačih davkov bi tudi ne bilo vsem povšeči in nastala bi isto taka opozicija. V spominu nam je še, kako odločno so nastopili posestniki pivovarn za odpravo vojnega davka na pivo, Isto to bi se tudi zgodilo, ako bi kedo predlagal povišanje davka na tobak in smotke. In povišanje davkov ▼ obliki kolekov bi zopet bankarjem in finančnikom ne bilo ljubo. Povsem naravno je tor&j, da članom finančnega odseka, kakor tudi onim odseka za pota in sredstva ni ostalo drugo, nego misliti na carino na kavo in čaj. Vtemeljevanje za uvod te carine je zelo jednostavno. Fil pinci namreč že dolgo prosijo za znižanje carine na smotke in sladkor, tako da. ako se ne oziramo na smotke, ostane kava s povečano carino vsled znižane carine na sladkor isto tako ]>o ceni, kakor sedaj. Toda, ako se zniža sladkorni dave1'. potem bodo zopet oškodovani pridelovalci pe-inega sladkorja. Sladkor in smotke morajo toraj od-pasti in ostane le še kava, ktera se v na.šej republiki ne prideluje, ktere se pa pri nas porabi več, neeo na vsem svetu. Ako pusti v .a da uvažati kavo iz Filipinov carine prosto v Zje-dinjene države in naloži na kavo iz drugih tropičnih dežel davek, potem se bode pridelovanje kave na Filipinih hitro pomnožilo. To velja tudi o otoku Puerto Rico. Toda tudi to vla-dino vtemeljevanje ne razumemo dobro, kajti pred vsem še nihče ne ve. se-li bode na Filipinih izplačalo pridelovanje kave, in tudi ako bi se izplavalo, bode minolo še več let. predno bode po voljno. Toda medtem bode carira na kavo dosegla svoj namen: pokritje deficita. Statistika žeje. Po neki pravkar angležkeira trgovinskega urada objavljeni statistiki o žeji na svetu ste bili Anglija in Nemčija, kojih prebivalci so bili dolgo časa najhujši pivopivci, premagani, in sicer od male Belgije. V letu' 1903 je prišlo tu na vsakega prebivalca po 214.5 litrov piva, na Angležkem 133.5 litrov in v Nemčiji samo 115.2 litrov piva. Žeja Angležev je sploh nekoliko odnehala Proti letu 1902 se je izpilo tam leta 1903 47 milijonov 911 tisoč 500 litrov piva, 9,S(54,000 litrov spirituoznih pijač in 6,340,000 litrov vina manj. Nemčija kuha več piva, nego vse druge države, 7,096,248,000 litrov; njej sledi An gležka s 5,757,151,500 litrov in potem Zj edin j ene države s 5,429,047,500 1 Največ spirituoznih pijač se izdela na Ruskem, največ se jih izpije pa na Danskem; nič manj nego 13.5 1. pride vsako leto na vsakega Danca. Kakor vinopivna dežela je Anglija zadnja med vsemi 13 evropejskimi državami. Na vsakega pride vsako leto komaj dva litra vina. Poročali smo že v našem listu, da so vsestranski preganjani newyorski igralci, oziroma stavci na konjske dirke izumili način, po kterein se jim je lahko izogniti vsem zakonom Zjedi-njenih držav. Najeli so si namreč par-nik, ga preinačili v moderni Monte Carlo in sedaj bodo na prostem morju onstran zemske meje stavili na konje n kobile, da bode veselje. O izidu dirk jih bode vestno in natančno obveščal Marconijev brezžični brzo-jav. — Vse to pomenja zlasti za Newvor čane povsem novo dobo. Izumiteljem te velikainske ideje bodo po pretekli par let gotovo postavili spomenike. Da igralcev ni mogoče zatreti, o tem so si vsi pametni ljudje jedini. In je-li potem še kaj jednostavnejšega. nego da se jih pošlje na vodo? Ako kedo s kom neče priti v dotiko, mu navadno reče: "Pojdi tri korake daleč od mene!" In mi sedaj rečemo griščem: "Pojdite proč od nas za tri morske milje!" Kaj se počne v igrišču potem, ko je več nego tri milje oddaljeno od obrežja, nam nič mari. Morje je last vsakogar in nikogar. Policija si umije roke, mesto v goljufiji — v nedolžnosti in celo misijonarji zamorejo sedaj -i rejeti od posestnika plavajočega igrišča kake milodare za "preobra-čanje" malikovaleev. Povsem naravno je pa tudi, da pri plavajočh " pool room ill" ne ostane, kajti prepričani smo. da bodo oni, katerih poklic je ponarejanje denarja, kmalo posneli lep vzgled in najeli kak parnik. Nadalje bodemo v kratkem dobili tudi plavajoče hotele, ker v navadn:h hotelih se v novejšem času le težavno prodaja Am or. To se bode zgodilo ta k >j, ko bode postavodaja sprejela novi Rainesov zakon. Take plavajoče hotele je pred vsem priporočiti oniro ■^g. soprogom, kterih žene rade zahajajo v letovišča. Iz takih hotelov je namreč prav lahko vreči \ morje vse detekfive, kteri nabirajo uzroke za ločitev zakona. Končno bi bilo za bodočnost tudi zelo priporočljivo, da se uradnike i a postavodajalce podkupuje na kakem parniku onstran meje treh morskih milj. kajti kar se zgodi v inozemstvu ali na morju, t-o naše oblasti niti malo ne briira. Francija in njene kolonije. Francoski minister notranjih stvari je imel na nekem banketu govor, v kterem jo rekel, da je Francija sama osnovala svojo kolonijalno državo, ki je vzlie pesimističnim prorokovanjem do danes ostala popolnoma v njenem posestvu. Francoska se ne odtegne dolžnosti; k jo je sprejela, Indo-Kitajska zamorc biti le francoska in ne sme preiti nikdar v druge roke, ki bi spjno razdejale, kar je ustanovila Franeoska v pogledu civilizacije in miru. Po voden j v Bari Škoda, ki jo je nedavno prouzročda povodenj v Bari v Italiji, se. ceni na 10,000,000 lir. DOPISI. Rock Springs, Wyo., 21. marca. Prosim Vas, g. urednik, da priobčite ta m al dopis v Vaš c. list "Glas Naroda". Dne 19. t. m. je imelo tukajšnje naše družfrvo sv. Alojzija št. IS, spadajoče k J. S. K. Jednoti, svoje glavno zborovanje. V nov odbor so bili izvoljeni sle deči uradniki ali člani družtva: Predsednik Anton Fortuna, podpredsednik Matevž Ferlic, tajnik Iv. K. Demšerr, podtajnik Andrej Stanov-nik, zapisnikar Fran Ferlic, blagajnik Lovrenc Bozovičar, zastopnik -Tednote Maks Keržišnik; nadzorniki: Matevž Ferlic, Anton Justin, Matevž Romovš; reditelji: Fran Šubic, Fran Eržen in M. Ramovš; poslanci: Peter Starman, Anton Rudman in Anton Oblak; bolniški obiskovalci: Valentin Stalic, Ivan Stalie in Lovrenc Ferlic; pregledniki računov: Fr. Ker žišnik ini Josip Demšar; zastavonoše: Andrej Bogataj, Tomaž Čadež, Peter Starman; vratar Luka'Hafnar. Kar se tiče družtva, Vam poročam da je isto dobro napredovalo, tako da se je zadnji čas število članov podvo jilo. Zato gre hvala in vse priznanje le odbornikom minclega leta, ki se toliko trudili za aružtvo. Člane našega družtva, ki so izven Rock Springs, poživljam in prosim, naj pošiljajo vse dopise in denar na družtvenega tajnika, da lahko zabeleži v zapisnik število zunanjih čla nov. Onim rojakom, ki niso še pri no benem družtvu, pa polagam na srcc ki jih prosim, da naj v svojo lastno korist prej ko mogoče pristopijo k našemu podpornemu družtvu sv. Alojzija. Nikdo ne ve, kedaj in kje s-*) lahko kaka nesreča ali bolezen doleti. Pri družtvu pa zadobi pomoč, kar jc velike vrednosti. Toraj, rojaki, ki spite — na noge1 Končno želim tebi "Glas Naroda", da bi imel kmalo 5000 naročnikov in da bi svojo obliko še zdatno povečal! S srčnim pozdravom vsem našim družtvenim članom, kakor tudi onim ki želijo pristopiti, ter ostalim rojakom sirom Amerike in članom J. S. K. Jednote! John K. Demsher, L. Box 393, Rock Springs, Wyo. NAZNANILO. Cenjenim rojakom in naročnikom naznanjamo, da se poda v kratkem naš zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO zopet na potovanje, in sicer bode obiskal rojake v Pennsylvaniji, Ohio. Illinois, Kansas. Minnesota, Montani. Wisconsin, Colorado in druge. Do-tičnik je pri nas že več let vslužben ter ima pravico pobirati naročnino za list, knjige, oznanila itd. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. floor. —--ifr-- Daje nasvete na infor. macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod-pore. Pisarna odprta: od 9. are sjutraj do 5. ure popoiadne vzemSi nedelj in praznikov. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v stavo domovino. Krasni poštni parnik BARBAROSS A ndpluje dne 2S. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Biemen. Parnik STATENDAM mlphije dne 29. marca ob 10. uri dopo-iudne il New \orka v Ro'terdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 30. mnrea ob 10. uri do-[joldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 1. aprila ob 10-30 uri dopoldne iz New Yorka v Autwerpen. Nemški parnik PRETORIA odpluje dne 1. aprila ob 3. uri popoiadne iz New Yorka v Hamburg. Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE »dpluje dne 4. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Baiaen. Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 5. aprila ob 10. uri dopo-iudne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 6. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 8. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GRAP WALDERSEE odpluje dne 8. aprila ob 7 uri zjutraj ;z New Yorka v Hamburg. Nemški parnik GROSSED KURFUERST odpluje dne 11. aprila ob LO. uri do> ooludne iz New Yorka v Biemen. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 12. api .a ob uri dopo-udne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA TOURAINE odpluje dne 13. apiiia ob 10. uri dopo iudne-iz New York?, v Havrt. Krasni poštni parnik FINLAND ndpluje dne 13. aprila ob 10-30 uri d^ poludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM n. odpluje dne IS. apriia ob 3 uri zjutitf z New Yorka v Bremen. Poštni parnik POTSDAM • dpluje dne 19. aprila ob 10. uri dop udne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA SAVOIE ulpluje dne 20. apriia ob 10. uri dope j d ne iz New Yorka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka MOLTKE • dpluje dne 20. apr la ob 10 uri dopo udne iz New "iorka v Hamburg. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do-poiudne iz New Yorka v Antwerpen Nemški parnik na dva vijaka NECKAR odpluje dne 25. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Bremen. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluibeuee na postaji, dovede k nam v puirro in spremi na parnik brezplaCno. Ako pa do-^pete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj Ho obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkeg-a jezika, izogniti oderuhe* is sleparjev New Yorku. Vožnje listke «a naveden* paraikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. SUEZ. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-ljatev registrirana. Slovensko katoliško Vsem naročnikom, kterim smo do-poslali račune za zaostalo naročnino, naznanjamo, da bodemo pošiljanje lista vstavili, ako v osmih dnev ne poravnajo zaostalo naročnino. Upravništvo "Glas Naroda". podp. društvo <3 svete Barbare Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za tu:iste ali izletnike vsak; torek, četrtek in soboto z izbornim! v lakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited'' iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit. Chi«-;iiro, St. Louis. Kansas City in >maha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles. Sail K ran cisco, Portland, Tacoma in vsemi toi'-kami onstran srednjega poiu-Inevnika. Informacije glede vožnjih cen. oskrbljenja Pullmanovih in turisti-kih vagonov dobiti je pr! H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass. ZJedlnjene države Severne. Amerik^ Sedež: Forest City", Pa. državi PennaytvanQi, o dne 31. januarja 1Q02 -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 547, Forest Citv Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City Pa n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374. Forest City Pa^.......... Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa * NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28. Forest City Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Duryea. Pa ' FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas, W. Va. POROTNI ODEOR: KAROL ZALAR. Bos 28, Forest City. Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City, Pa. dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fori«! Društveno glasilo je "C-LAS NARODA" SVARILO. Rojake po Zjedinjenih državah svariva pred nekim uzmovičem iz Ruskega Josip Kruger po imenu. Kdor sra zasači, naj sra naznani nama ali policiji, ker je javnosti nevaren. Dne 26. decembra m. 1. pokradel je z najunesra stanovanja obema skupaj ;voto $1S8 ter neznano kam pobegnil. Stanovali smo vsi skupaj. Ta poštenjak je velike postave, star okoli 40 !et, Sirocesra obraza in pikastega Bosa; hojo ima težko. Spredaj v u»tih mu manjka polovico zoba. V Ameriki biva že 16 let ter govori dobro angležko. Imenovani človek se redno klati okoli Slovencev, ktere foljufa al: krade. Pozor pred njim! Jerry Dolack, Joe Gempel, Box 641, Salida, Colo. (6mer6apr05) ZASTONJ 1 Du se naši obče znani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav lieni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše reel ne tvrake. Za pas osni ni treba ničesar pošiljati, k?r to jc darilo. Kedan zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni-ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljeuja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodcc, ter ste se že naveličali nesiti denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni paa je toraj vse uiinil, kar ate mi obljubiti, in še ve£, pas meje imova zopet pomladil. Fran Jenčii, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sena sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan GuliC, 645 E. 15Znd St., N. Y. City. Kar govorimoj tudi držimo! Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: e » Jersey Specialty Co., 125 Cedar Su New York, N. Y. SVARILO. Eojake sirom Amerike opozarjam a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanju 24 dolarjev 15 ct.. nek moj znaDec mu je posodil 87, drugi zopet S3 a jednemu je odnesel obleko vredno SJ.50. Od tu je neznano kam zginil hrez da bi poravnal svoj dolg. Spozna se ga lahko na vratu, ker ima še znamenje opekline od smodnika. Kdor ve za njegov nas.ov, naj ga blagovoli naznaniti: JOHN ŽIBERT, Box 63, Conemaugh, Pa. {9-3—0-4-05) SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se oh raznih prilikah naše prekoristne družbe bv. Cirila ia Metoda v Ljubljani! M al položi dar domu na oltar! (v d) <* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegligče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bode m dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Opekline»oparnine V vsaki hiši se lahko pripeti kaka nezgoda: otroku se lahko užge obleka ali pa se prevrne kotel vrele vode in nastanejo hude posledice. V takem slučaju je treba mahoma in nemudoma nekaj storiti. Življenje bolnika morda odvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenotkih potem ko se je pripetela nezgoda. Severovo olje sv. Gotharda je neprecenljivo za opekline in oparnine. Ako ga denete na kos mehke flanele ter položite na bolečino, tedaj izvleče to olje ono zajedajočo bol ter da naravi priliko izlečiti celo rano. SEVEREVO QUE SV. GOTHARDA ozdravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehur-nate boli, trganje v križu in revmatične obteži. Cena 50 c. s Vnejte sapnika ali cevij, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, je vselej posledica prehlajenjjC Ako se zanemari, postane lahko dolgotrajno in se morda še lahko razvije v jetiko. Uživajte redno Severov balzam za pluča ter prilagajte tudi Severov lečilni obtliž (flajšter) da se odpravi bolečina. Na tak način se izlečijo najbolj zastarele obleii Slani tole 1'e neka vrsta lišajev (eczema) ali krvne bolezni, :i jako boli in peče. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da bo ozdravljenje trajno, vam je treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z rabo Severovega krlčistilca Ta lek očisti kri, izžene strup bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $1.00. Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali trpite vsled žolčnatosti, hudega glavobola i. dr., rabite Severov lek: za Jetra ln ledvice. Cena 75c in $1.25. Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. "Vos Ozdravil nevaren tur. „Še ni dolgo, ko se mi je pojavil nevaren tnr na žilah ravno pod kolenom ter postajal od dne do dne hujši tako, d* nazaduje še hoditi ni«em mogel. Zdravnik se je izjavil, da bo treba tur izrezati, ker je bila bolečina žc devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskusiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj sem porabil 32 steklenic ter sedaj spet tako lahko hodim, kot kak mladenič. To je božja resnica m nikakva pretveza. Vsled tega Vam želim dolgo življenje da bi mogli trpečemu človeku še dolgo vrsto let pomagati. — Vaš FRANK GOTSTAIN, ALGOMA, WIS." Vsako otroško bolezen, kol Sklatico, ošpice in dr. vam bo mogoče zelo olajšati in ublažiti, ako rabite severov balzam zivuiBNjA, ki bo dajal »trokom veliko več žlvljen«ke moči. W Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, JVUININESOTA. ZI URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn, Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn, II. tainik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock. Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODEOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZAEUKOVEC. 4821 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. p, , V iedno uvršeenje 40c. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z rglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, saloonerje itd. posebna prilika in posebne cene! Kje je MATIJA URBAS, po domače Vičic. doma iz Rakeka pri Cirkni-ci? Pred 5 leti je bival v Ligonier, Pa. Pri meni je bil tukaj na boardu ter se je seznanil z mojo ženo in pobegnil z njo neznano kam. Čul sem pa, da se nahaja v Chieagu. Postave je srednje, obraza okroglega, debelih oči in črnih brk. Igrat zna tudi dobro na harmonike. Meni je dolžan $30 za policijske stroške, ktere sem zanj plačal. Dasiravno obljubljeno, jih ne vrne. Žena je šla drugi dan za njim. Doma je iz Goričic, fara Grahovo, pri Cirknici. Po njenem pravim možem se je pisala Terezija Janežič. a sedaj se po svojem piše Johana Vičič. Prosim rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — MIHAEL JANEŽIČ, P. O. Box 30, Ligonier, Pa. (24-25—3) t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Pretresljivo vest, da je naša iskreno ijubljena in nepozabna soproga, ozi-' roma mati, gospa MARIJA KOVAČ, rojena Jakše, dne IS. t. m. pop. ob 2. uri, previde-na s sv. zakramenti za umirajoče blaženo zaspala v Gospodu Pogreb se je vršil dne 20 t. m. dop ob 9. uri s peto sv. mašo zadušmco. Vsem udeležnikom pogreba se iekreno zahvaljujemo. Nepozabno Tanjco priporočamo v blag spomin in molitev. La Salle, 111., 21. marca 1905. Jurij Kovač, soprog Ivam Kovač, Marica Kovač, otroka. Kje je ARTUR SOPOTNIK, doma iz Trbovelj na Štajerskem? Pred 6 meseci bival je v Chesswicku, Pa, kjer je opravljal službo strojnega inženerja. Naslov naj se blagovoli naznaniti na "Glas Naroda". (23-24—3) Kje je ALOJZIJ JURŠIČ, doma iz Stopiške fare na Dolenjskem? Sedaj biva nekje v Sheboygan, Wis. Ta tiček, ki ni prijatelj dela, je pri meni na boardu dolžan $24.60. To raj, rojaki, pozor pred njim! Kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izvoli naznaniti. JOHN MLAKAR 278 Grove St.. Milwaukee, Wis. (23-27—3) a POZOR.! Rojakom Sl«vtaeeai in bratom Hrvatom m priporočam naj topi* j« toi naxnanjam, da prodajam raznovrstne parobrotn« liatkt, c«ajavam lorca itr odpošiljam doaarj« v staro akm® rino. Pootrorba oolidna in poltena. E -ol«vpoitovanjom BOŽO G0JZ0VIC Sli Gkostnvt St., JOKMSTOWN, PA. P010S iN ZDRAVLJE BOLH! ZA3IORE DATI SA3IO Dr. E. C. Collins, ML L, Boi-ite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: popr.lnomn zrtrnv. Zato m-Vam srFno zahvaljujem *a Vaša zdravila 111 ostauem do <;r'ij ____________ GEOllliE rilKRNTK. Spoštovani gospod profesor! Jaz spod:i j p< dpisatia se Vam zehvnlim sa Vn3 trud In za Va3e učeno zrlr:i -ljenje. \\-itnu našemu narodu j ocelej Ameriki sporočani. d;i sie Vi pravi in jedin zdravnik, kteri umore ozdraveli v-akejrn l>ol-nika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v int-stu l'uebl<>. a uije-tliti mi ni mogel pomagati. Kekteri zdravniki so mi rekli d:i mi ni nič. a kauo more vendar zdrav človek i-kali zdravila in trobiti denar, cc mu ni nič. Vi. j>a mi niste tako rekli, ampak sle me v svoji veliki žalosti lepo izpraša li o niojej težke j bolezni in mi poslali zdravila, po kteri h sem takoj čutita olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem — hvala lioeu i Vam — jx»oolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoi'i lisi iti u-ua izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorna, na najboljšega zdravnika. S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna. ANA Gf^SF.. 433 Rush i>t.. Pueblo, Cc'ot Častiti gospod i Naznanjam Vam. da so me Vnšn zdravila prav dobro pozdravil«. Že v dveh dneh sem bil veliko boljši i:i ko sem poiaoil vse, sem bil lirowufield. Pa. Dragi gosnod profesor ' , .. Kar se tiče uspeha <;Ieile poslanih zdravil \ am naznan'am. da sem po uživanju i-titi popolnoma ozdravil od kašljn in bt*!--:>ja v pršili iu žel.Kii-a. sum., ono steklenico, v kteri je zdravilo pr-u izpadanju las. še r-ihim in kak r vidim, z dobrim uspehom. k' r so mi lasje res prenehali izpadali in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem^ ^ viNT-RNC ŠUŠTAR. P, O- liox lis!. Moon Run. Pa. Ceajeni gospod ' Vam neznanim, da -"m prejel Vaše pismo, r kfrem me vpras ate kako se kaj •-H iitim. S»>,l:ij sein popolnoma zdrav m pr,.vd..bro i«>-čutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker sre me jzdra v... v tako krat. keni času. Pozdravljam Vas udauo iu ostajam - .n?-m J GRKliOR SI.KIJAR. P. O. Ros 64. Cumberland, Wjft Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni iojaki najzanesljivejše na Jp-p zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A, ker se nijeden drugi zdravnik ne ra'»rc ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. a * a iS ■ ter 0:1 jedi.ii pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in ^airr^li Sin ^7nS radi tega czdravi vse možke in ženske Ndezni bodisi UlSI akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za po- polno ozdravljenje vseh bolezni;, kakor: lo-.ezni na p!jučah. pr-ih, želodcu, črevah, ledvicah, jetr .h, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v • :'u, no u. glavi, nervozno>t. živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, preLlcijcnj'", naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, teži. •hhr-:^. nepravilno pr bavljanje, revmatizc-m, giht. tipanje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, bož/a^t, slabosti pri spolnem občeva;■ju, polucijo, nasledke izraMjevanja t samega sebe. Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ;.li prh na glavi, srbenje, lisaje. mazolje. ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, nrurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na matf-rnici itd., k.^kor tudi vse <>sta:e 1 . tranje in zunanje bolezni. I)r. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajile ltlozke 1 ll ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Z iravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in znn -sljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-ov zdravniški zavod. Z:iiorr?j. rojaki Slovenci, mi vam priporočamo samo iii edino le slavnega in izku^ene^a X>r. K. O. COLLI3>i, 3L T. Alco sie slabostni, bolni, ako izg-.ibljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poŠlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, 1VL I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno dušo prepričani na bndete zagotovo in poponoma ozdravji. Cenjenim rojakom naznanjam, da so harmonike, ktere jar izdelujem, t Washingtonu patentirane ra Ameriko. Delo je izrrstno in solidno. Čeme »o zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 293 Bridge St., Joliet, IU. e SLAVJANSKA TOVARNA TOBAKA. --------Tobak pošiljamo po pošti ali pa z ekspresom. - Ker kupujemo in prodajamo Bosanski, Turikl in Staro-krajski tobak na clobolo, ga moremo oddajati ceneje, nego ktera, koli amorlkanska tvrdka. 20 zavojev najfinejšega bosaiskega t«baka samo..........................$2.01 40 zavojev Ic.........................................................$i.S0 50 škatelj cigaret, v vsakej po loO komadov, akupa} M0 cigaret................$2.09 »60 cigaret............................................................$3.5» 250 smotk............................................................$3.00 Denar pošljete lahko ▼ naprej, ali pa pri ekspresu. — Pišite na CROATIAN TOBACCO COMPANY ^ w "VV©»t H Straet York City. , ^ — —^ BIG VEG BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. NAZNANIUO. Rojakom Slovencem in Hrva- ( 1 to m, kteri potujejo čet Duluth, naznanjam, da sem se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav bli- ' xo kolodvora. MoJ SAL.OON se nahaja pod St.1 409 W. Michigan St., 1 in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, i kreni aa desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nada-1 lje najtoi>leje priporočam in vsa-I kemu najboljSo postrežbo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, •40Q W. Michigan St., duluth, atirviv. Dragi gosp. doktor iz Universal Medica! Instituta v Hsw Yorku. Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naj iskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Dela čudovita ozdraYlj'enja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kt»-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroei, priznavajo ozdravljenje po zaužit ju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bol«zni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno meaečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake drug® bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, cla sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako,"da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springfield Ave, Grantford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St. Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsacega bolnika se posvetu je cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specijalist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si hode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po ^Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini. ženo, otroke losiimenjeii J \ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSEK, 189 Greenwich St, New York, N. Yn ker tu bodeš naipošteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih družb. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRIUKA ZA OZDRAVLJENJE VASE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV: Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. URADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dojk, do 5. ure pop., in od?, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. nre dop. do 1. ure pop. Jugoslovanska |||g Katol. Jedila. DF.QBNQSTI KRANJSKE NOVICE. Umrl je v LiubUani Viljem Lipo-j plavšek, pbai wo8a v p-k^ju. — VI >. ci j«- inr'a ">t> let stara šivilja 3na K< ~'!". Pred okrožnim sodiščem v Novem Mestu 1*11 jo .1 .. 4. marca obojen Milan Sajakovič iz SoHe pri Jaški n« Hrv;i' - ;< ni. ,Vvl.jar>ki učenec, k: j? in.-l b jo >l:i/.Ho v Metliki izvrši! tatvino, na dva meseca težke ječe Star je 10 let. PRIMORSKE NOVICE. Okradena krčniarica. Uršula Deme-jii I. :<Š ima kr< -no v hiši ^t. 1 v ulii-i 1'etri'ai" v Tisti«, je prijavila na poli- : eij-kem k. jatu v uhei Lni^i Rieei. neznani tatovi vdrli v jijt :m kremo ter ukradli 390 kron v gotovinL Še ena nesrečna krčmarica. Nesreča te krrmariee, ki je Eleonora Mar-kir, je }»a večja, nego ona prejšnje:; ona ima moža. ki j.» pretepa! Eleonora ima svojo krčmo v ulici Ferriera št. 27 v Trstu. Nedavno sta ro£ra odvedla na policijski komisarijat, kjer je on izjavil. da je '"mazal" svojo soprogo iz. * 'svoj'h posebnih uzrokov". Obmivši te k ženi jej je pa dejal: "Morala mi bodeš biti v strahu, drugače bode". | videla, kaj Se zgodi danes!" Radii teh besed so pa pridržali v zapora pod obtožbo nevarnega groženja. Hud poper. 441etni težak Mihael V. stanujoči v ulic: di Moniuzza v Trstu, je nekje v svobodnej luki ukral dva in pol kili igrama popra. A ko je hotel iti iz svobodne luke. so ga na vratih ustavili finančni stražniki ter ri gradbeni tvrdki Demuth i drugi. Pri deiu je pa revež padel z nekega zidu te»* si o padeu zlomil hrbtenico. Prišel je k njemu zdravnik se zdravni-ke ]x»=taje v Trstu ter ga dal nemudoma prenesti v bolnico. Nepoboljšljiv tat. 251etni težak A. Stopar, stanujoči v ulici R'gutti št. 36 v Tratit, je bil dne 1. marea pred-poludnem izpušeen iz zapora v ulie: Tigor, kjer je bil prestal neko kazen radi tatvine. Dne 2. marea popoludne je pa sel v svobodno luko in je tam nekje ukradel 1 kilogram čaja, vrednega 14 kron. A ko je hotel iz svobodne luke. so £ra na vratih ustavili finančni »tražniki ter ga preiskali. Vspeh preiskave je bil. da so našli pri njem ukradeni čaj, kterega so mu vzeli, a njega samega so pa izročili redarjem. Ti poslednji so ga pospremili nazaj v zapor v ulico Tigor. Tako ni Stopar spal niti eno noč na svobodi. Gozdni požar. Nedavno je zgorelo kakih 4000 štirjaških metrov gozda nad prosesko cesto pri 1 'rumeni hiši" v Barkovljah. Gasilei so imeli dobri dve uri tnnlapoinega dela, predno so potmsili požar. Umrl je v Gorici italijanski odvetnik dr. Jakob Sbisa. Bil je star 41 let. BALKANSKE NOVICE. . Srbija iti Anglija. Anirle^ka še do-sedaj nima svojega diplomatičnega zastopnika v Belemtrradu. Kakor poroča "Xeues Wiener Journal" iz Be-legagrada, se je v novejšem času na zapoved carjevo podal ruski poslanik v Lrtpdonu h kralju Edwardu ter ga prosil, naj bi Anglija zopet vzpostavila diplomat ič^ie zveze s Srbijo. Edward je prošnjo odločno odbil ter ostro grajal odnosa je srbske vlade s prouzročitelji dogodkov od dne 11. ju-nija 1903. 1 Največji parni mlin na Srbskem je ;-el v Niša. Skoda je pol milijona ] lina rjev. Ob avstnjsko-ernogorski meji je bil ledno uro trajajoč boj med avstrij- , -kimi finančnimi stražniki in oboro- •tiiriii ('rmm uvi. Jeden Črnogorec in jeden linančni stražnik sta bila ;ismrt ena. Dogodki v Macedoniji. Iz Carigra- In j 'r. čaji>. tla je turška vlada do-i" iiila zadnji čas i/. Bolgarije poročila | 1 ]x>svetovanju raznih vstaških odlio- ' •■•■v. ki so se razgovarjali o vstaji. Turška vlada je na to opozorila bol-;; j-arsko vlado. Ko je bil vstaški vodi- ,. - - i 1 ;elj CeiTiopejev v S reden (Sofija), so ; Turki naznanil1, njegovo stanovanje ! l)olgarskej vladi. A Černopejev se je i ; nov ni i l v Macedonijo in namerava j ! napasti ob sejmu Strumnico. Tr.rč-i-i 1 >e je pripravila, da bode zadušila 1 morebitno vstajo v Macedoniji, a tur-: r :ke priprave niso naperjene proti Bol- 1 irariji. marveč- proti maeedonskim ; ! vstašem. j ' Boj med medvedom in mrjascem •'('ariirradski Glasnik" je prejel iz Oliride v iMaeedoniji nastopno: Ljudje. ki so šli iz Bitolja v Ohrid, <=o blizo vasi Kaiane naleteli na medveda in mrjasca (divjega prešiča), ki : sta se bojevala. Prišla sta z bližnje pal nine. Mrjasec je raztrgal medvedu : ves zadnji del telesa, medved je pa mrjascu iztaknil oči ter mu razgrizel 1 -lavo. Kmetje iz bližnje vasi so ubili medveda in mriasca. RAZNOTEROSTI. 1 Umirovljenje državnih uradnikov. Kakor poročajo z Dunaja, je finančna uprava izdelala zakonski načrt o umirovljenju državnikov po 351etnem službovanju. Uradniki bodo v bodoče prispevali za pokojninski zaklad s 4 do 5 odstotkov svoje plače. Razločka med koneeptnimi in manipulacijskimi uradniki ne bode več po novem zakonu. Prago je me0 Šol, v kter h se ženske uče kuhati. V londonskih šolah se je učilo kuhati leta 1S93 do 1S90 b]izu 37,000 dekl ic. a danes je to število vsekakor 1 večje. Po tem se vidi skrb države za izobrazbo ženskega spola. In v Avstriji? Alkohol v kruhu. Zelo malo ljudi ve. da se nahaja v našem kruhu alkohol. kteri nastane kot stranski produkt pri vzhajanju testa, ker daie kruhu neobhodno potrebno luknjiča vost. Množica alkohola je zelo majhna. Dr. Hefelmann, kemi khranil v Draždauih, je lahko dobil iz 14 kilogramov rženega kruha nekaj manj kot pol errama alkohola, vsled česar pride ravno 0.036 gr. alkohola na en ksr. rženega km h a. Dober kruhojedec. ki sne 1 funt kruha na dan, bi toraj zavžil še ne dve stotinki grama alkohola. Neposredno iz peči vzeti, še ne načeti kruh ima seveda več alkoholi Največji odstotek alkohola v takem kruhu, ki pa za vživanje ne pride v ' jxwtev, je znašal 0.4. Kdor bi hotel ravno tako množico alkohola zavžiti. kolikor ga je v jednem litru piva, bi moral pojesti 20 funtov svežega, ravno kar pečenega kruha. Koliko kruha bi pa moral snefti, da bi se uresničile slovenske besede: kruha pijač, naj si vsak sam izračuna. Osnovne šole na Ruskem. Koncem leta 1900 je bilo na Ruskem (brez Finske) S4.545 šol. v kterih se je po- r učevalo 4,580,827 otrok. Učiteljev je y bilo 172.492. V poslednjih 4 letih se ; je število učencev in učiteljev znatno povečalo, ker se računa, da se pov-prečno vsako leto otvorja okolo 1000 . novih šol. Seveda je to še malo, ako se pomisli, da ima Francoza za 39 j milijonov prebivalcev S4,976 osnovnih šol. o Čin ljubosumnega dekleta. Na Niže z Avstrijskem je neko dekle iz ljubosumnosti odrezalo nos svojemu lju-bimeu. Deklica je opazovala že dalje 3 časa, da jej ljubček postaja nezvest. Vsled tega je sklenila, da se maščuje. Povabila ga je nekega večera pol svoje okence. Prišel je res; ne sluteč nič zlega. Ko se je razgovarjal z de- ^ kletom, je ista potegnila britev ter ? mu popolnoma odrezala nos. da se je z groznim krikom zgrudil ves krvav T na tla. Prepeljali so ga v dunajsko . : bolnico. j Afrikanska železnica. Iz Londona poročajo, da bode afrikanska železnica. ki pij de od Capetowna, južna Afrika, do Kaire, severna Afrika, koncem tega leta dodelana blizo do j države Kongo. Kaj stanejo pruska vseučilišča? — Skupni izdatki za 10 pruskih vseuči-Kšč in za Hosianski lice j v Brauns-bergu znašajo za leto 1905 — 15 milijonov 426 tisoč 04S mark. V minolem letu so ii stroški znašali 14.S30.314 mark. Največ se izdaja za berolinsko vseučilišče, namreč 3,672,"00 mark, naj man je za ono v Muenstru, to ie 433.99S mark. Sežiganje vdov v Indiji. Neki zo-;>etni p««jav je dokazal, da še ni izginila navada sežiganja vdov v Indiji — "' Sutee" imenujejo Indijci to navado. V provin-' .ji Pehar ie umrl neki Braminec z imenom Chandhri Misr h njegovo truplo bi imelo biti sežga- ! no ob bregovih ondotme reke. Vdova ' se je skopala, okinčala kakor za svat-110, sedla na grmado in ukazala sinu, naj izvrši svojo sveto dolžnost. Sin in nekteri sorodniki so užgali pred veliko množico gledalcev grmado in med 1 molitvami i:i godbo je zgorela vdova 1 z možem vred. Krivci, namreč sin in i sorodniki, so bili kaznoavni z deveti- 1 mi meseci, oziroma petimi leti. Sploh pa ni mogoče zaireti te grozne navade niti od stran' Angležev, ki so zna-| ni v tem ozira, da ne rabijo rokavic ( pri podložnih narodih. j Predrzen rop. Na javni cesti v Be- 1 1 rolinu je neki kolesar napadel blagajniškega slugo nemške banke, ki je ne- < 1 sel na pošto v platneni vreči bližo pol ' milijona mark. Ropar mu je vsul pest j šnofanca v obraz, na to pa mu je ho-. tel iztrgati vrečo. Banka pa ima nava- ] do, da pošlje s svojim selom, kadar prenaša večje svote denarja, dva vslužbenca, ki hodita neOpaženo v njegovi bližini. Ta dva sta priskočila Ln roparja zagrabila. Dognalo se je, da je ' ropar stavbni podjetnik John, ki je 1 veljal za zelo premožnega, a šele se-' daj se je dognalo, da je vsled špeku-1 lacij zadnji Čas vse i^rubil ter bil že I dolžan okolu 1 milijon mark. Denar k denarju. Neki Abraham j Fidler, po poklicu berač, je pripotoval iz Rusije na Francosko ter umrl v Nizzi. Za svojega dediča je imenoval ( poglavarja pariških Rothsehildov. — „ Baron Rothschild je mislil ,da se kdo ž njim šali, toda pozneje se je izkazalo, da je berač res zapustil dva mili-t jona frankov v vrednostnih papirjih j ter je po svojem načelu: denar k de-j narju, določil za dediča kralja denar-3 jas. Rothschild pa ni hotel sprejeti j dedšeine, temuč je prosil, naj se po-l iščejo Fidlerjevi sorodniki, ki se jim j naj razdeli premoženje. V Odesi so se . našle tri njegove nečakinje, kterih _ vsaka je dobila po 200,000 frankov. Pozneje so našli v Ameriki še pet so-7 rodnikov, ki so živeli v skrajni bedi, • in med ktere se je razdelila ostala dedščina. 1 Zverski zločin. V običajnem otroškem vozičku je vozila v Budimpešti služabnica Veronika Nagv dete svoje e gospode na sprehod. Služkinji se je 1 približal njen ljubimec, tesarski po-1 močnik J. Szondanaj ter se hotel ž njo zabavati, toda dekle ga je odšlo-e vilo, češ, .da mora pavaleu, ki je prišel iz južne Amerike, da je bil ondi dalj časa pri nekem nemškem posestniku, i Enri'ku Ejjenbeimu, blizo mesta Limn ■ v republiki Peru. ki se je še le ob : kratkem času ondi naselil Po njegovem natančnem popisu sem takoj spoznal svojega strienika in novo u pan jr. je oživelo v meni. Naznanil sem svoj sklep ženi in ona -i je bila zadovoljena, čeravno me ni rada ; samega pustila. Hotela je iti z menoj. ixl i njene okoliščine niso dopuščale Kar mi je hudobna roka odvzela, po-! vrnil mi je Bog zopet nekoliko. Dal mi je druzega sina Ferdinanda. To je zmanjšalo sicer nekoliko najino žalost. ali vendar nisva prenehala vse si prizadejati, najti izgubljenega pr vorojenčka. Poslovil sem se pri ljubljeni ženi ter jej obljubil vrniti se, kar najprej mogoče. Dobil sem prostor na nekej španske j ladiji, ki je peljala blago v južno Ameriko. Od začetka smo imeli lepo vožnjo nikjer ni bilo nobenega oblaka videti, ' ki bi naznanjeval hudo vreme. Miren ' veter je gnal lad i jo, da je drčala po gladkem morji, kot ptica pod nebom. — Cez nekaj dni pa je nastal strašen vihar: ladija se je skoraj prekueevala, krmilo se je odlomilo in ni več nismo j vedeli, kam gremo. Nebo se je pooblačilo, da je bilo skoraj temno, strele .so šviprale in vihar je podil neznane j valove od vseh krajev, ki so žugali pogin našej ladiji. Ta vihar je trpel celo noč in tudi drugi dan. Nakrat se strese naša ladija tako močno, da se je v tem hipu odlomila velika jarbola. j Mornarji so jel i tuliti in strah se jel bral na vseh obrazih. "Zadeli smo!" j donelo je od vseh strani, in vse je; vrelo v spodnji del, kjer je pljuskala voda skozi velike špranje. Kar je le moglo laziti, pomagalo je vodo ven h-uhati, kapitan .ie priganjal zdaj s spodbudljivimi, zdaj z grozečimi be-sedarai, pa vse je bilo zastonj. Še enkrat se ladija strese in špranje so se še bolj pomnožile. "Čolne v morje!" kričal je kapitan, in ko bi trenil, bili so odve/.ani čolni. Naglo smo sedli vanje, v vsakega kakih dvajset mož, rešili nekaj hrane, potem pa prepustil' bogato obloženo Indijo ljutim valovom. Videli smo, kako se je nagibala zdaj na desno, zdaj na levo. slednjič ■ na se je jela vrteti, kot obstreljena žival in kmalo so jo pogoltnili valovi da nismo druzega videli, kot razee-frana jadra, ki so plavala po vršini. Bil je zadnji čas rešitve. Mornar'? niso zgubili poguma, kapitan jih je vedel s[M Ibujevati. Veslali smo dalje, čeravno so nam valovi žugali pogin. I Drugi dan je vihar pojenjal in mornarji — ti morski sinovi — bili «o I zopet veseli, kakor ne bi se- bilo n;č posebnega pripetilo prejšnji dan. Morje bilo je zopet nrruo in moi-narji so obračali z vajeno roko krepka vesla. Tretji dan zapazili smo v ialjavi Indijo in naš strah se je spremenil v veselje. Kapitan je velel še r.rneje veslati in njegovi služabniki so izvrstno pokazali, kaj premore njih moč. Ko smo se dovolj približali, dali smo znamenje in ladija je plavala proti nam. A' nekterih urah smo b li zopet v varnem zavetji, v varnem, kolikor se more zahtevat1 na morji. Bila je to francoska ladija, k! je plula v Aleksandrijo v severni Afriki, in njen kapitan, že postaren mož, nas je rad sprejel in nam obljubil odložiti nas v Algiru, kjer bode obstala njegova ladija nekaj časa. — Jadrali smo mirno dalje, prišli v Sredozemsko morje in sedaj smo upali kmalo priti na suho. (Dalje prihodnjič.) Žid Aron Levi je stal nekega oblač nega dne pred vratmi svoje prodajal-nice in upiral svoj pogled v temno nebo. Naenkrat se mu zazdi, da vidi nebesa odprta in na zlatem prestolu Vsegamogočnega Boga. Aron ostrmi — a skoro se zave in zakliče s tresočim glasom: "Kdo si ti gori v nebesih?" Odgovor iz nebes: "Jaz sem Bog vsegamogočni, stvarnik vseg-a kar Živi." Žid se zamisli, potem pa vpraša: "Bog vsegamogočni, kaj je pri tebi sto milijonov let?" Glas iz nebes: "Sto milijonov let je pri meni ena minuta." Aron obesi roki za palec na telovnik, potrese s kolenom in vpraša lahnim smehljajem pod krivim nosom: j "Bog vsegamogočni, in kaj je pri tebi sto milijonov dolarjev?" Glas iz nebes: Sto milijonov dolarjev ie pri meni en cent. Aron se takoj domisli, da bi se dal napraviti mogoče "kšeft" in zakliče: "Bog vsegamogočni, daruj mi en cent!" Glas z nebes: "Počakaj — jedrno minuto.'' Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SSDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper reumZTTSEU, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAHO: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah -—— ali pri l P. Ak Richter & Co. a jk 215 Pearl Street, A9 Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) Iv RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba „Rndeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki moi Hew Yorkom in Antwerpenom, ♦ ♦ ♦ * Philadelphia ii Antweroeatm* Glavna agencija; 32 BROADWAY, NEW YORK. Parallel odplufejo od seda] naprej vedno ob Četrtkih ob 10. ari dopoludae is pilni» ■išča it. 42 North River, ob Morton St., New York: l.a Bretsene -I.A I.OKKAIXE I. A TOUR A i NE *LA SAVO IE La Breiagne ^anrik* 30. uiart-a 19(».) M.A LORRAINE 6. aprila 1905 *LA TOUR A IN fc] 13. aprila 1905 M.A SAYOIE 20. aj.riia iyo5 LA SAYOIE 27. aprila 190n * LA LORRAINE v «*««^RIVIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN HEW YORKOM. PABXIKI IMJLJ* JAK« •BSSŽtN POMIT PBOSTOR NA KKOTU ZA ŠETANJ* POTJTIKOT TRSTJE&iA RA2RBDA. odpluje iz New Yorka dne 11. aprla 1905. odp'uje u. New-York a dne IS. aprila 1095. odplu.j-j Ni-v Yorka dne 9 maja 1905. ULT0NIA, SLATOlflA in PA3N0NIA so parniki dva vi Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zele prikladai za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pz. ■izi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentj« im The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. PMNONIA CARPATH1A ULTIMA Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: ^ADERLAND dva vijaka 4A7M ton. ZEELANB............ 11905 ton. KR00NLAND..........13760 ton, FINNLAND............127»toa. Pri cenah za medkrovje so vpoJtete vse potrebščine, dobra frrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajžih in najprijetneje z« potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajenko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YOKKA odpljujejo parniki vsako sobote ob 10. mi d»poludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DBLPHIJE vsako drugo wsdo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vešnjik liatkev s* jemmiti na: Office, 9 Broadway, New Yum City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. — 21 Post Street, SAN FRANCISCO, CAL. — ali na njene zastopnike. Nižje podpisana priporo-čan* potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . NEW YORK . . ▼ katareas točim vedno pivo, doma preiana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smoake......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen peset se priporoča FRIDA VON KROGE 117-189 Greenwich Street, New York. * NEBIR08 ASTRO MEDICAL CURE (NEBIROS ASTROLOGIJO ZDRAVLJENJE) Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astrologi čn e j m ed i ci r e: Vsak dan od 9. ure dop. do S. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. NASl0V: 214 E, 25. ST,, NEW YORK, MED 2- ta3-AVE Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ. G. F. TASSOTTI, 108 cTVIeserole Street, Brooklyn, IN. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorku. -Pošilja- denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (Sifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ra "Glas Naroda". Priporoča se brooklvnskim Slovencem in jamči -hitro in solidno postrežbo. -- ■(S) Rojaki Haročajte EDINI SLOVENSKI OuEVNSX "GLAS NARODA", kteri donaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tudi slike. + + + Velja za vse leto • . $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece > 75 ct* . ____._ _ _ _._.__ IListels- -O-- v Žalost in veselje. Spisal Andrejčkov Jože. —o- (Dalje.) Tedaj v New York. — T>rusp> jutr. je odrinila ravno mlka kui»*i.iska lfl dija tjekai in midva sva dobila <*nd prostora. Morje je bilo sk-.zi in skoz mirno in upal sem morda še s stne n&om vred priti tja. — Cev. mese< dni je zavila ladija v newyorsko Inki in mogočno mesto se je dvigalo prec nami. Urno zapustiva ladijo in obrnevs se naravnost k mestnemu poglavar Ptvu, kajti vedela sva, da je gotove ondi bil, <~e je že prLšel sem. ker pr: mestnem poglavarstvu bilo je sorodnike vo porodilo. Ko poprašava ondi p«> p t nje m človeku iz Slovenskega, 'ki je prišel pc svojo dedštvno, pove se nama. da Jf bil res tukaj. Star uradnik prinest velik zapisnik, odpre ga ter čita: "Dne 12. tekočejra meseea se je oglasil tukaj T<-ma/ Senčar, sorodnik ranjkega Andreja Senearja. bogatega posestnika, s svojim bratom Matevžem in svojim enoletnim sin--m Ven eeljnoin. Skazal se je s svojimi spri čali in rodbinskim listom, kot prav ded obilne zapuščine ranjkega Andre ja Senčarja. Odštelo se mu je sto ir petdeset tisoe dolarjev, dedšrina nje trova. bratova in sinova." "O. Trdi goljuf!" zakričal sem sr dito. N jegove sprirbe I.ile lažnj" ve. jaz sem Tomaž Senčar in ta tuka moja žena. Sina pa mi je ukradel, d? je lo/je izpeljat svoje hu.iobno, kri vieno dejanje!" Uradniki so m« začudeno gledali ir zmajevali z glavami. M /> -pričbe s< f-e irlasile seveda v-e dn;_'.i'"e. zatora niso prav vedeli, sre to re<%", dejalo se mi je, ''in poten opla-ite ie pri sodniji." "Kje stanuje oni ptujerf" pra Sam brž. Uradnik mi naznani ulico in blšr ter nairloma se odpravim tja. Bila je to zala, visoka palača s tremi nad etropji. "Kje stanui" tukaj Tomaž Senčai s svojim brat.im in -in m. ki je pH Sel pred nekimi dnevi iz Slovenske pa T" poprašam vratarja in mu na tanko popisujem osobo. "V drugem nadstropji stanuje jed nak človek", od\-rne vratar. "Priše je v ponedeljek s svojim strežajem ali sina in brata nima nobenega se boj. Tudi se t-akn ne imenuje, kakoi vi pravite, temveč grof Tiralski i; Polj-keira. Podedoval je tukaj sto ir petdeset tisoč dolarjev po svojen stricu in sedaj se m i Ji ustanoviti tu kaj v Ameriki." Te vratarjeve besede naznanile s< mi dovolj. — Stričnik je premeni ime. Napotim se v gornje nadstropje Na mostovžu stal je lepo oblečen stre žaj, še mlad fant, komaj dvajset lel star. Strme me je gledal in zdelo s< mi je, da je obledel. "Ali tukaj stanuje neki f, al sedaj jih ravno ni doma. je?.dili so nn sprehod", odvrne strežaj nekako plaho ponižno se poklonivši. "Ni res! Tvoj ge»spod je doma, zgodaj sem zvedel", pra\4tn še bolj ost m in stopim meni nič tebi nit naravnost v s«'!x>. "Stojte'" zadrževal me je strežaj. "Orof so sieer doma. pa jim je nekaj slabo, zatiraj ni i ukazali nikoga pustiti noter." •Taz ga nisem poslušal, prekoračil sem dve s. !.i in ko stopim v tretjo, slonel je na divanu moj str enik Matevž. kupec iz Hrvatskega, ter pušil iz dolge pipe. Kakor zid jc? prebledel, ko me je zagledal; menda ni vedel, sem-li jaz v resjiie-i tukaj, ali moj duh. Vendar je zbral vso svojo poirumnost ter se elelal. kot bi era te> prav nič ne bilo pretresnilo. Približal se mi je smehljaje se. podal mi roko ter dejal "O. Tomaž, kaj si ti tudi že tykajl Lej. jaz -pni te prehitel. Potreboval sem denarja, zatoraj sent se- na]ie»til sem ter svojili petih-sct t - h- dolarjev." "Lažnjivee!" zakričal sem jaz. "Ti nisi vzel petdeset ti-.* "- dolarjev, temveč stoti- več. Prekanil -i urad-nije s svojimi iroljutiv mi spričali i-i hudobnim jwteetjem. .\Ii sedaj ni čas ti to očitafi. Po\»j m:, le jc imaš mojega otroka, elaj mi ira nazaj, pejtem se bova dalje pomenila." "Tvojega otroka?" dejal se je ne-vednega ter me irledal. kot ne bi vedel. kaj mislim s tem. "Tvojega otroka! Kaj noriš, ali še le bodeš? — Um — kaj meui mar t ve / otre>ei. jaz ne vem za nje. Hvala Bogu, da jih sain nimam, da bi mi delali preglavico." "Nikar ne misli preslepiti me", pravim mu. "Ti si imel mojega sina pri uraelniji. da si po krivem pograbil njegov delež. Daj mi ga nazaj, ali saj povej, kje je, da grem ponj.'' "Jaz n:č ne vem! — Slišiš, da nične vem; ka.j lioeeš ti s svojim otrokom? Pusti me v miru, j iz sem lto-SjK.d v svoji sebi, ktero sem si najel!" . . Videl sem, da ne spravim nic iz trdovratneža, vse prošnje, vse grožnje ni*) nič pomagale. Slednjič mi je celo pokazal duri, rekoč, da me bode strežaj ven spehal, ako ne grem z j iepa. BKosinarap-. ■ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, Siši za pojasnila in vožne cene na: FRANK AKSER, 109 Greenwich SL, New York, N. ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druio. \ GLAVNA SLOVENSKA ; HRAHILHIOA IN POSOJILHICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v UjLih>ljstnI, Kongresni trg ^t, 15, f nasproti nunske cerkve, t sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje pO ( to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, l bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vlošne knjižice t priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki rep rez en tuje jo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim f svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-t vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, ! da pride njegov s trudom pr hranjeni denar v neprave roke in ima ob jed nem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. 1 Naslov je ta: 1 Glavna slovenska hranilnica in posojilnica : v Lrjvibljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudr.ik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posre-I duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INSMOSfA IN UUBUANE •POŠTNI PARNIKI SO t "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči "La Savoie" " " " ..................12,000 " 25,000 " " "La Touraine" " " « ..................10,000 " 12,000 44 " "L'Aquitaine" " " M ..................10,000 " 16,000 * M "La Bvetagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 « 9,u00 * 44 "La Gaacogne"............................... 8,000 " 9,000 - "