LISTJE IN CVETJE
Iz zaklada naših pregovorov.
3. Zimenitnimi gospodini dobro črešenjzobati.
Oh, črešnje zobati! Ali si morete misliti še prijetnejšo zabavo? Že nabrane črešnje zobati je tako mikavno in slastno delo; kaj pa šele na drevo splezati, od veje do veje se višje pomikati, zdaj pa zdaj rahlo se pogugati, mej rogovilami si nekoliko odpočiti zarad lepega razgleda, vejice, polne tako vabljivega božjega daru, proti sebi nagibati in obirati — kdaj in kje si morete privoščiti prijetnejšo in slastnejšo južnjico?
Toda ta zabava je pa le takrat popolnoma prijetna, ako je človek sam ali pa še bolje, če je v družbi sebi jednakih tovarišev. Ako bi se pa temu zabavnemu delu pridružil kdo izmej najimenitnejših in najoblastnejših gospodov, kateri znajotudi imenitno in oblastno nastopati, takoj bi zgubilo svojo pravo mikavnost. Iz strahu pred tako gospSdo si navaden človek skoro ne upa ust odpreti ter ne ve, kako bi začel, kako nadaljeval, kdaj nehal. Kar pa velja o zobanju črešenj, to velja tudi o vsakem drugem vživanju, o vsaki dušni in telesni zabavi. V preimenitni družbi je vse nekako napeto, vse po pravilih, po para-grafih, po programu. (Bolj na tiho naj vam pa še to povem, da obratno se tudi gospdda ne čuti prav domače mej preprostim ljudstvom.) Zato se mi zdi, da je sedaj mej ljudmi čimdalje manj pravega pristnega veselja, ker čimdalje bolj ponehuje preprosta domača (družinska) zabava, in se vse hoče radovati le v tuji družbi, kjer je treba paziti na toliko rečij, da skoro človek ne utegne vesel biti in da je prav vesel šele na zadnje ter radostno vzklikne: ^Hvala Bogu, da je ta veselica pri kraju; hvala Bogu, da smo zopet doma!"
Pregovor nam podaje pa še drug nauk. Ako se namreč preprost človek pri ime-nitni gospOdi ne vede tako boječe in spoštljivo, kakor smo poprej omenili, marveč se drzne bolj prosto in zaupljivo se gibati, morda celo kaj ugovarjati; se mu pa kmalu izmuzne kaj takega, kar ni všeč višjim — zameri se! In taka zamera ni rada brez zlih nasledkov! Poleg tega pa ob takem zaupnem obnašanju gospdda bolj in bolj spoznava naše slabosti,
~*i    48    ž«-
napake, nespretnosti, nezmožnosti .... Marsikateri bi ne bil sedaj v tako visoki službi, ko bi si ga bili poprej bolj od blizu ogledali oni, kateri delijo časti in službe. Zato svari drug pregovor: ,Kdor se preveč bliža ognjišču, se opeče."
V pojasnilo nam bodi še Ezopova basen: Lev, lesica in osel so šli skupno na lov. Ko so si bili nabrali že dokaj plena in so počivali, lev ukaže oslu, da naj razdeli plen. Osel naredi tri jednake dele in odrine vsakemu svojega. Tedaj pa se lev razsrdi in raztrga osla. Nato lev veli lesici, da naj izvrši delitev. Lesica pa pomakne skoro ves plen levu in zase pridrži le kaj malega. Lev se zasmeje in vpraša: nKaj pa je tebe, lesica, tako izmodrilo?" Lesica odgovori prisiljeno: ,,Usoda oslova!"
N(>ve knjige in listi.                 dolgočasil v cerkvi, bodisi mej službo božjo
ali kadarkoli, ako  ima  le količkaj   bogo-
1. Mladeniški cvet (Flos juvemlis). Di-     ijubno srce in dobro volio jaški molitvenik. V Ljubljani 1900. »Katoliška
Tiskarna." Cena K 2-20. - Z velikim veseljem         2- Zbirka   Ijudskih iger.  Izdaja  BSlo-
naznanjamo in nujno priporočamo ta novi     venska  krščansko - socijalna zveza".  Ljub-
molitvenik slovenski mladini, katera je vsaj     tiana l!>00- — Cena 80 h po pošti 90 h. -
nekoliko  vešča latinskega jezika.   Na pri-     Vsebina terau l. zvezku je: Pravica se
merno majhnem prostoru je gospod pisatelj    J e lzkazala  Spisal dr. J. E. Krek. 2. Za-
(Jos. Benkovič) jako spretno zbral in raz-     mujeni vlak. Priredil A. Kržic. 3. Lurška
vrstil veliko zalogo jedrnatih  in  prisrčnih     pastirica. Po dr. R. Weissenhoferju po-
molitev ne le za navadne potrebe (zjutraj in    slovenil L. S. Ne le za gledališke predstave,
zvečer, za sv. mašo, spoved in sv. obhajilo),     marveč  tudi  za zasebno  berilo so te lgre
marveč tudi za razne zasebne pobožnosti. S    mikavne in vedrilne, seveda za bolj odraslo
takim molitvenikom v rokah se dijak ne bo     rnladino.
 Rebus. 


(Eešitev rebnsa in imena rešilcev v prih. Iistu.J
,,Vrteovl izbaja 1. dne vsacega meseca in stoji f prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, z& pol leta 2 K 60 h.  — Uredništvo in upravništTO sv. Petra ccsta St. 76. t Ljnbljani.
Iidaje drnštvo ,,PrlpravniSU dom". — Urejnje Ant. Krii6. — Tiska Katoliika Tiskarna t Ljnbljani.