gosp dar i brtn šk £ ti F'-i - ' in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 25. marca 1863. Gospodarske stvari. Zapomniti si pa moraš, da takih kupov ne voziš na Hako govejo kugo na dalje njive, kjer boš žito ali druge take kterimi se je plévela bati reči sejal ampak vozi sra le na y med njive, zive Hrvaško Ker se od več strani našega Dolenskega oglašajo dprla meja med Kranjsko in ljubljanska vlada, ki noče, da bi naj bi se je c. XS.IWum ou jv y uia uau , anijjaiv vuzil ^\jjl iu. jJULCXlJ. O LC^IVU UI ČVliU jJUVlCUC , U.O> DC Vi5v UUUIU na njivo speljali, pa nismo druzega dobička imeli kot zmeša in poravná (da bi se tako droban gnoj z brano delo in zamudo 7 časa 7 njiva ni nič bolje rodila, kamor iz zemlje izlekel I il Pltntr IVYin+û lim AH n*ATTAY»Tln A • y se ni bati 7 marveč se še z zemljo smo to sodrgo napeljali." Prav imate, jim odgovorimo, bolje pomeša) ; na to se strnišče in kakoršna si bodi saj le bedák od tacega ravnanja saj prvo leto kaj dru- šara čisto s cele njive pograbi, repa vseje, z lahko brano zega zahtevati more, kot kupe plevéla. S takorečjo zavleče in naposled s težkim valjerjem dobro pováli. "ako se lahko polovica semena prihrani, pa bo še repa dosti gosta. Njiva mora gladko vdelana biti, da valar se mora vse drugače delati, da prid donese. smeti crncu, pleve , lítiiciic gittvi^o , jjciùciiijc , ju u g OU OW XI dol JUI/111IV1 v J- UJJ ciucr u vcU jih godcov (sviračov) za roke poprimejo Osveto srbski narod ima za lepo lastnost. Kdor ni ,spo- okrogu veselo vriskajo, poskakujejo in mendraj y V soben za osveto (maščevanje), veljá za plašljivca. Cisto monija ropotočega različneg naravno je, da je srbski narod železj na maščevaven jih har gah se srbska povestnica nas uči, da se je narod srbski zmirom maščevati moral, ako se Ako bi bil Srb velikodušen Turčinu, bi mu bil moral (osvetljiv); z veselim krikom, donečim mendranjem in milo godbo je ohraniti, ako je živeti želei. v tem narodnem plesu kaj lepo ujema Da je srbski narod pobože se ne vidi x^d, jv^ ox mou xi eu v, ^ , oc xic vim samo iz jegovih gori imenovanih lepih, kaj bi rekel, res pravih veleti: „Turčin, ti si mi vzel mojo lepo hčer, ki ljubil ko sam sebe , lx ox xxxx V^i xxxv/jv/ Cí^xxkj , i>x ox xxxx vxc*xxjcm xxx ^UOIV^MUJMI \j úiuvuiuu. wiu ou ovujxu vciivvcili poklal moje ljube otroke ; ti si mi ubil mojo staro majko ; in posvetnih zapoved drži, in jih natanko izpolnuje si mi vzel mojo ženo sem jo kristjanskih običaj y si mi danj temuč vidi se tudi iz njegovega in postopanja o zakonih. Srb se svojih cerkvenih si mi ubil mojega otca; ti si mi zapalil kučo , te, daj! ubij še mene!" Ko bi bil srbski narod velikodušen proti Turku, bi še dandanašnji pod njegovim jar- molim narod srbski je sloboden, po zakonu 5 V ■ V zivec narod. Kako mom zdihoval, ali pa bi ga več na svetu ne bilo. Sai vemo, da so se srbski junaki pod Crnim Jurjem večidel zbog same osvete nad Turka vzdignili in narod za seboj potegnili ; ko bi ne bili tega storili, bi bili tudi oni se srbski narod svoje vere ali cerkve drži in kako zapovedi časti in jih izpolnuje, povem moji jetniki v Topčideru, ki vam le to, da njene V se so, kakor se vé, skoraj vsi malopridneži, v nobenem postu, tudi ne, ako so na smrt bolni, mastnih jed ne viditi, da od jih • V nic slišati no ginili; zato niso prej miru dali, dokler niso svojih y po-po cejo grešil Srb raje pogine, kakor da bi zoper svojo vero Reči moram, da, akoravno je srbski narod vec Turkih pobitih bratov, očetov, mater, sester in prijatlov sto let brez vsega učenika živel, kri prelival in vse nepo- hudo maščevali (osvetili), dokler niso glav svojih sovražnikov iz pleč zmetali. Ljubezen do življenja, skrb nevihte zemeljske nesreće skusil, je vendar YltUilllJVU V IZi JJ1CC Zj111CL<&1I. AJJUUCZjCII U.U Zil Y IJ Cilj «ft , ©IVI U kvarjcil UOLČll , JC j-»VXXX uuoovuc XXX tCICOllC 11HJC1 , 111 o samega sebe rešiti, in svoje rajnke junaško in zdatno bo v kratkem času Evropi gotovo velikanskega pokazal maščevati (osvetiti) je srbski narod v planine in šume njegove delà so bilě in so velikanske (gojzde) gnala, odkodar je svoje dušmane in neprijatle ostal je pol duševne in telesne moči človečanstva pod Crnim Jurjem, Glavašem, Velkom, Nenadovičem, Milenkom, Petrom itd. junaško napadal in svoje pobite rajnke slavno maščeval. In kaj bi bilo Rad bi Novicam" še več običajev srbskega na- iz naroda srbskega, ako bi se ne bil maščeval? Se vé, globokeje med narod v lep da mu je njegovo veliko domo-, narodo-, vero- in bogo- JLltlVA jjilUVlVjOUI OU V blJ VVIKjC roda povedal, pa jih iz lastne skušnje ne vem in jih vediti ne morem, ker vedno živim v topčiderski dolini. 3 topčiderske doline » srbsko priti; saj se da ne bom vedno le I Skušal sem že in bom ljubje njegova hrabra mišica veliko pomagala ? da je nadjam, da mi bo Bog srečo mlj lep dal rešil sam sebe, svojo lepo domovino, svojo vero in svojo kučo slamnato. Srbski narod v donii itd. zdravnik razbojnikov, tatov itd. Drugikrat kaj druzeg se vé, da je Bosnii, Ercegovini tudi junašk in tudi osvetljiv , Albánii, Mace- da y ga tudi navdušuje domo- in narodoljubje, za ktero se vedno bori in kri preliva, pa kaj bi rekel, skoraj brez vsega uspeha. Po vsaki povzdigi pade pod stari jarem, pod kterim še dandanašnji zdihuje, in Bog vé, kako ILepoznansko polje. Spomini. (Dalje.) Posebno veselje so mi trije prazniki napravljali j;uu IVl^XXXXX O^ž X jLíKXJlLX. LI J ^ J XIX A^KJ^ Y U j XVCiXVVJ dolgo da bode še zdihoval, ako se bo zbog različnih Božič, Velika noč in Rešnjega telesa dan. y zato, ko smo jaslice Božicu dělali, kot povsod pa še zato, ko ver zmirom tako med seboj črtil, kakor se zdaj črtí. sem smel z materjo kakor ob nedeljah sploh k prvemu Njegovo versko razcepljenje ga v turški sužnosti drži. opravilu iti, in ko sva na sv. Dan in Veliko nedeljo Pač je C cas, U.Č*/ OC >OHJVv VA! WMii J AU VV J V J ------------------ nemško. Brez nemškega ni bilo milosti! Kdor je slovenski spregovoril, dobil je „sigmunda" („signum" to Je , znamenje sramotno) v pest in vlekel ga je po celo, tudi poldrugo uro domu, da je ropotalo za njim in so iskre letele; drugo jutro ga je zopet nazaj privlekel, in vláčil sèm in tjè, dokler ga ni prodal, od drugega čul slovensko besedo. Kako vesel Je tedaj ! „Da hast, da hasť je osupnje- nemu siroteku nesrečni porungelj v braneče roke tiščaje vriskal in omolknil — zakaj zdaj je bil mutast — nemški ni znal in slovenski ni smel. Lahko si misliš kaka hi-navščina, kaka poredna, zvijačna hudobija, kaka zani- krna sumljivost, koliko laži in razprtij se je med nami rodilo! Da je celi značaj otroka se čisto skazil, da je vso naravno, zaupljivo, věrno srce se spačilo, to ni nič djalo tadaj, samo da bi se le precartane nemščine bili naučili. Al če bi ta namen še bili dosegli, naj bi bilo v se 7 pa kaj tistih petnajst besed, ki si jih je otrok za silo v bučo vtepel, prvega pol leta, ko je šolo zapustil, so se mu popolnoma iz glave skadile. Koliko bátin" je bilo zavolj „sigmunda", če je kdo ga skril v drvarnico ali ga vtaknil v plot ali v grm za mejo, ker si s takim žezlom ni upal očetu pred oči, in ga je kteri drugi mu umaknil in skril kam drugam ! Včasi takega 77 „sigmund-zgubljarja" po celi teden ni bilo v šolo, ker se je šibe bal in pa Španjolke, en par jih je celó čisto iz šole izostalo. Cornov Anza ga je enkrat v rž skril, in tam je plesnil in trohnil, da so ga ženjice našle. (Konec prihodnjič.) Zormanov vojak iz Hrauja. Národna pripovedka. Kaj sedijo oča Zorman tak pobiti Tam za mizo? V listek gledajo odkriti. V temu pa stojé besede te-le : Strašne vojske s Turkom so počele, Čuda kakor listja in pa trave Dirja Turkov okrog bistre Save, Zgo, zakonske in device sramoté, More deca, v sužnost vodijo Toraj veljá, da se zoper tega vraga, Vsaki vzdigne, ki mu je le glava draga. To prebravši Zorman z glavo maja, Zdihne in sam k sebi toži: ,,Aja! aja! Jaz v vojsko? Petdeset in osem Dopolnjenih let na hrbtu nosim, možé Mojih udov moč je oslabela, Vida luč na pol mi omeglela, Roki moji stari je pretežek meč, Vranca iskrega ne morem krotiť, Teža let ne dá mi več se bojevati, Ce pa v boj ne grém, bo treba — glavo dati" „Kaj pa Še?" odvrne rožnolična Meta, Ki posluša skrivaj dragega očeta, Ne! vam ni potreba se boj'vati, Al zavoljo boja glave dati; Le poglejte mé, od nog do glave, Mislim da junaške sem postave, Vranca strahovala s krepko bom rok<5, Z mečem pa podila Turke v njih nebo. Preskrbite mi obleko in čelado, Pa pojaham z Bogom u reče dekle mlado. Pride dan locitve, stariae objame, Jih poljubi trikrat in slovo tak vzame. Ceta dirja proť Ljubljani beli, Kot da bi perute konji imeli. Poglavar, ki možko se obnaša, Za priimek vsakega popraša, Mu ponižno vsakter brž odgovori. Tudi Meto bara: ,,Kak se zoveš ti?" Zorman.'4 — ,,Hencajte! sin Zormanov iz Kranja? To scer ne, pa nič ni inanjša žlahta najna." >> u >> Tretji dan, ko so dospele zadnje čete Se razlega po Ljubljani glas trompete, Vse vojake skupaj priti zove Poglavarja slušati osnove. Ta najprvo, kakor po postavi Stotnike in častnike * napravi, potlej, ko je dokončano to, Valje Stotniki desetnike si izberó, Tudi Zormanu se sreća ne ugane, Ter desetnik reda prvega postane. Poglavar pa, ki kaj moŠko se obnaša: Stopi med vojake, pravi: „Volja naša Je, da jutri zgodaj prav zarano Zapustimo tihoma Ljubljano In čez Novomesto proti Sisku Dirjamo nasproti turškem1 blisku, In ga naučimo, prej kot se zavé Svoje begnje nam pokazati peté. Upam si, da z Bogom bomo na tisuće S klestili sovražnikov obrite buče." > Kakor bilo je rečeno, tak storjeno, ez polnoči, komaj da odbije eno. Se napocila ni bela zarjav Ko jo dirjajo že zraven Smarja In ko v Novomestu poldan bije, Se od Krke Četa v mesto vije. Vse naproti vrè, naj bo že star ali mlad, Ogleduje te junaške svate rad. Skrb za gosti tira v kuhnjo gospodinjo, Gospodarja pa veselje v hram po vino. Okrepčani jo odrinejo vojaki, Ko na lij potegnjeni prav taki, Ravno memo Cateškega dvora Tisti dan do mesta Samobora. Vidši jih zavriskajo Hrvati: Živijo naj naši kranjski brati!" Vina polne čutare podaje puk, Koje baš po grlu peva „luk, luk, luk, Svaki jošče pošlje v kuču svojo ženko, Da donese brzo kruha i pečenko. Poglavar, ki vrlo možko se obnaša, Stotnike pozove skupaj in jih vpraša: „Kaj se vam zdi, ne bi jutri imeli Dan miru in pa u pamet vzeli, Kak da s pridom Turčine napasti In jim vzeti Sisek iz oblasti?" Valje vsi odgovorijo: „Prav tako, Kakor recete gospod vi, tak naj bo." Ter se poslovijo, ker brž v gnjezdo priti Vse želí, od težke iéže se spočiti. Precej. Drugo jutro, ko so komaj petelini Jo odpeli, zaprašijo po celini Jo junaki, prav enaki blisku Ravno proti malem trgu Sisku, Planejo kot risi nad šotore, Davijo, kar zbežati ne more. Tudi Zorman sklati dost obritih buč Jim upihne sladkega življenja luč. Pa naenkrat plašni Turki se zavejo, Se povrnejo, in sr čni v bitvo grejo. Poglavarja, ki se moško kaj obnaša, Ljuto zdaj napade hrabri turski basa, In kot oroslan in slon v pusavi Suje eden drugega in davi. Poglavar krví iz mnoge rane, Zorman vidai to, kot střela plane . Nad protivnika, ga mahne na vso moč, Da se zvrne in pobegne v večno noč. Zormanu čelada pade — odvalijo Se lasje. — Oj „to je dekle" — vsi trdijo. Poglavar je rešen, vojska dokončana. Turska rida otepena in oklana Zdaj bežéč se kaj ponizno nosi, Mir ponuja in ga tudi prosi. Poglavar dá Zormana pozvati, Ter mu reče: ,,Angeljvarh moj zlati! Meta! mojega prijatla vredni sad, Bogat nisem, ali na! moj prstan zlat, Da na poglavarja sivega pomnila Boš in za dušico mu Boga molila." Stopši iz sotora stotnik jo napade, In ji reče: „Blizu tù imam tri grade, Bod mi ljuba, da gospá neznajo." K tem se pričujoči krohotajo. „Glejte ljubo, k' sem ž njo brke brila Turkom, tudi vam ne bode mila" — Reče Meta in potegne ojster meč — „Ce le eno samo tako slišim več! Čast Bogu! devica sem, domá iz Kranja, Kjer devištvo Čisto ni le prazna sanja." Zdaj zasuče se na vranca dobre volje, Pravi: „Z Bogom!" in jo vdrè čez ravno polje Proti svoji dragi domačii, Tam dospé drug dan o zdrav'marii, Skoč' raz konja, k svojim staršem teče, Jih poljubi in s solzami reče: „Bog je spet nas združil, hvala mu vse dni, Vedno vam ostala bom hvaležna hČi." Toliko od Zormanovega vojaka. Bi se najšla li se v Kranji — Meta taka? II. Deželni zbori, Deželni zbor kranjski. Omeniti imamo danes pravdo, ki je bila v seji 16. t. m. zastran postave, ki naj varuje čbelarstvo. 38 posestnikov in čbelarjev iz okolice vodiške in sme-ledniške, kterim se je pridružilo 11 čbelarjev iz želi-meljske okolice, je prosilo take postave, ktere cilj in konec naj bi bil : v okom priti presilni netečnosti ptujih čbelarjev, da bi se na en kraj ne navleklo toliko čbel, da čbelam domaćih gospodarjev na njih las tni zemlji tudi v dobrih letinah p o m a n j k u j e živeža. Omenjeni čbelarji iz vodiške in smeledniške okolice se menda niso lagali, ko so v svojem pismu do deželnega odbora med drugim rekli: „Prišlo je letos v našo okolico na komaj pol ure okrožne daljave okoli 1500 panjev ptujih čbel, tedaj že samo teh več panjev, kakor se je na tem prostoru mernikov ajde posejalo. Da taka nerednost v raz meri ne samo nam domaćim čbelar-jem močno škoduje, temuč tudi občno napredovanje v čbeloreji slabo pospešuje, je resnica očitna, ker čbele namesti da bi marljivo brale, ropajo in se morijo, čbelarji pa se črtijo. Treba je tedaj postave, ktera naj bi to preobilnost ptujih rejk v enem kraji saj na previdno mero toliko ponižala, da zemljak, ki davek plačuje od svoje zemlje, saj na tej zemlji toliko var-stva ima, da ptuje čbele ne snedó aomačim celó preveo ali jih celó ne pokoljejo, zraven tega pa tudi same ptujke ne dobijo živeža, kolikor ga potřebuj ejo." To potrebo ču-tijo tudi drugi čbelarji, ki pogostoma tožijo, da silna dobičkarija druzih jemlje domaćim kos kruha, zakaj to je vendar jasno kot beli dan, da kjer je paše le za 100 žival (naj si bodi govedo, koštrun ali čbela), se jih ne more nasititi 200, — kjer je skleda le za 5 oseb pripravljena, se jih ne more najesti 10. In če je skleda moja, bi mislil, da bi smel tudi jaz toliko „svobodě" imeti, da bi se naj ne kratil živež mojim. Le toliko, in nič več ne omejuje nasvetovana postava svobodnega čbe-larstva. Sicer ta postava ni nova znajdba, ampak se opira na ces. dvorni dekret od leta 1796 na Koroškem, kakor se tista od paševine opira na postavo od leta 1775, in postava za rôje na ces. občni državljanski zakon §. 384. Paščevina*) pa se pri nas jemlje od nekdaj do današnjega dné. Grledé na želje dj an ski h čbelarjev (ne čbelarskih modrijanov), kterim željam ni nasprotovala kmetijska družba pod predsedništvom gosp. Terpinca, kterega oče je bil nekdaj prvi čbelar kranjski in od kterega je tudi on si zapomnil marsiktero čbelarsko skušnjo, in s kterimi željami se ujema tudi gori omenjeni ces. dvorni dekret, je deželni odbor predloži! deželnemu zboru osnovo postave, ktere bistvo je ob krátkém to : „čbelarstvo je prosto (svobodno), naj se pečá ž njim kdor koli in kjer koli, le to naj veljá za pravilo, da v en kraj, kjer imajo domaći sami čbelo-rejo, naj se na njih zemljo in na njih polje přivleče le toliko ptujih, da zamorejo domače in ptuje čbele medií nabrati." To je bistvo predloga bilo, ki ga je deželni odbor předložil zboru. Zoper ta predlog pa se je vzdignil gospod Dežman in zagovarjal neomejeno svobodo čbelarstva ter to postavo zametoval na vsako stran, dr. Bleiweis pa je zagovarjal pravične želje čbelarjev posestnikov in pa postavo za varstvo čbelarstva, rekši, da če svoboda veljá, naj ne veljá le samo za take čbelarje, ki iz ptujega kraja vlačijo čbele, temuč tudi za take, ki so tam domá, imajo svoje zemljišča, svoje čbele; svoboda ne more biti le samo za tište, vpo kterih se s ptujimi čbelami za-dušujejo domače. Ce stoji zajec pod varstvom postave, naj varstvo bodi tudi marljivi čbelici; saj še gospodar na svoji zemlji ne sme ubiti zajca, ki mu sadne drevesa pokončuje? Iz tega in več druzega je dosti očitno, da „neskončna svoboda" se more brez vse škode o meji ti v korist celoti. To je pač lepa svoboda za zemljišne posestnike, ki imajo čbele svoje, ako kajžarji, ki imajo le toliko pedi zemlje, da v svoje čbelnjake iz gole lastne dobičkarije napravljene vzamejo toliko ptujih čbel, da domače nimajo potrebne paše ! — Al vès zagovor ni nič pomagal; postava za varstvo čbelarstva je bila po večini glasov ovržena, kakor smo že zadnjič povedali. Posvetovanje o novi občinski (srenjski) postavi je trpelo veči del preteklega tedna; v saboto je bilo v prvem berilu dognano razun enega oddelka, ki je bil dotičnemu odseku še enkrat v prevdarek izročen. Ta oddelek, v prejšnem zboru že sprejet, zadeva to, da tudi kaplanom naj gré pravica, v županijski odbor izvoljenim biti. Gosp. Dežman je nasprotoval danes tej pravici, in većina zbornice je — res čudno je to! — za negotovo to spoznala, kar je že enkrat in sicer malo *) Kaj je paščevina (Weidegeld), o kteri se poleg mnogo druzega mrzi gospod X v „Naprej" , čbelarji iz omenjenih okolic gotovo saj tako dobro razumejo, kakor neznani pisatelj, ki se nikakor ni razodel, da je praktičen čbelar. „Weidegeld" je že od nekdaj veljavna beseda, ne pa „Standgeld" , kakor X misli (glej ces. patent za doljno Avstrijo in Marsko od leta 1775). 94 popřej — vendar ne brez premislika — sklenila! Gosp. bar. Apfaltern je bil poročevavec odsekovih nasvètov od konca do kraja; v začetnem govoru je z govorno besedo omenil veliko vážnost te postave, ker občina (srenja, soseska, komun) je celi državi to, kar je pod-zidje hiši; naj tedaj vsak poslanec prav po svoji vesti brez vse sebičnosti svoje mnenje razodeva , da se de-želnim željam kolikor moč zadosti; pozabiti pa se ne sme, da je tej postavi ograja dana po državnem zakonu od 6. sušca 1862, čez ktero ne smemo. Začeli so se po tem razgovori od §. do §. po osnovi, ki jo je v nekterih delih vladnega predloga predelal odsek ; veči del je ob-veljal, marsikaj pa je bilo tudi ovrženo. Pridržujemo si za drugi pot kratek sostavek poglavitniših řeči te postave, da naši bravci vedó, kakošno podobo bojo imele prihodnje županije; posamne odlomke sklepov — brez vsega stika s celoto — naznanjati bravcem, menda nikamor ne kaže; veliko papirja se popiše, pa bravec nazadnje vendar ne vé, pri čem da je. Le to še dostavljamo, da je bil odsek izvoljen, ki naj prav po domaće vredi slovensko prestavo, kadar pride od cesarja potrjena nazaj ; bili so v ta odsek izvoljeni gospodje dr. Bleiweis, Dežman, Ambrož, Vilhar. Dr. Bleiweis je izročil zboru še od 15 druzih poslancov podpisani nasvèt, naj ljubljansko gledišče ne bode več deželna naprava; prihodki iz reduta in dveh druzih hiš naj se namesti v gledišni zaklad stekajo v deželno dnarnico; deželni odbor naj se pogodi o tem z mestno gosposko in z lastniki gledišnih lož ; — dalje je redložil prošnjo, ki so mu jo izročili bukvotiskarji, ukvovezi in papirnice , naj se , kakor je nekdaj bilo, bukve za ljudske naše šole tiskaj o v naši deželi, ne pa na Dunaji, kar se -- zoper cesarski ukaz od leta 1775 — skozi 31 let godi in je deželi že blizo 250.000 gold, snědlo; ravno omenjeni cesarski ukaz ni bil nikoli preklican in še veljá v Trstu, Lineu, Gradcu itd. Šolske bukve ostanejo po dunajski ceni, če ne bojo še cenejše, in vse druge pogodbe spolnovati se zavežejo bukvotiskarji in bukvovezi. Govor gosp. dr. Toman-a v deželnem zboru 24. februarja o dávko vskih zadevali. (Dalje in konec.) . : Naj mi bode le dovoljeno, da ob kratkem pregledam, zakaj je državna zbornica tako ukrenila, — ob kratkem, in sicer le toliko, kolikor ta reč semkaj spada. Govorilo se je, da pri povikšanih pravih davkih gré zato, naj po vsi državi vsaka dežela po svoji moči z davki pomaga, da bi se dobilo toliko novcov (denarjev), kolikor jih imeti hoté državne potrebe. Tako so bili v poročilu podprti davki povikšani za leto 1863; naslanjalo se je tudi na tisto, kar je bilo govorjeno, ko je prišla vrsta na upravno leto 1862; pristavljalo se je dalje, da vzroki, tam povedani, veliko trdnejše veljajo tudi za leto 1863. Al odbor je za leto 1862 le imenoval kaj obilo tacih vzrokov, po kterih je nemogoče davke po-vikšati, ako nećemo, da bi se naredila kvara obrtnosti; ako nočemo, da bi se poškodovala ter načenjala istina (kapital). Tako se je govorilo tudi o najmovini in na-zredovini. Ce vzroki 1862. leta veliko trdnejše veljajo tudi za leto 1863, potem ne umejem, kako je bilo mogoče, da se je iz tistih vzrokov prišlo do čisto drugač-nega sklepa, namreč do sklepa, naj se davki povikšajo. (Dobro!) Tisto poročilo je dalje tudi govorilo, da bi utegnilo primerno biti, naj bi se povikšali vsi davki in kar se največ dá po enacem merilu, da bi se kake nove krivice ne pridružile k zadnjim krivicam, ki so se naredile nekoliko zastran napčnih dačnih načél pomanjkljivo držali. Ako se pripozná, da so nekteri davki na krive načela postavljeni: da so nekteri davki napek izpeljani: kako je mogoče, da bi se potem povikšali vsi davki po enacih načelih? (Dobro!) krivica je očitna. Ce so že hotli davke povikšati, naj bi mar bili rekli: državne zadeve, no vene (denarne) stiske to ukazuj ej o : ali pravičnih vzrokov, logičnih vzrokov v tej reči niso našli t (Glasovi: res je!) Kako bode naša dežela te davke plačevala, če pomislimo, da so ji dozdanje prevelike teže tako zelo po-brale moči, da so jo tako jako polomile? Kakova je zdaj obrtnost po Gorenskem? Gorenski kmet več ne more plačevati davka, če ne vzame na pomoč, kar si je prislužil z obrtnostjo, ali če ne ide v gojzd, kjer od-kruši nekoliko od svoje istine (kapital), ter prodá, samo da nabere za davek. Poglejmo, kako vsaka delavnost in trgovinstvo peša, kako se popolnoma ustavlja obrtnost z jeklom in železom po Gorenskem, kodar se je mnogo več pridobilo nekdaj nego zdaj, s platnom, suknom, siti in železom! Poglejmo, ali ni po Notranjskem vse mnogo slabše, odkar je prišla železnica? Ozrite se na Dolensko ! Tù bi vprašal gosp. Derbiča, kako se je godilo tam doli, ko je bil prejel 20.000 gld. iz domaće blagajnice Nj. Veličanstva presvitlega cesarja; kako je delil novce (denarje) od hiše do hiše, da bi siromake žive ohranil! (Glasovi: res je!) Tako je po naši domovini, kar najbolj čuti Gorenska in Dolenska, ker imate najveće zemljišča. Cvela je tod, moja gospoda! obrtnost; ali prišle so hude letine in uime, pa so Ijudje morali iz drevnega lubja peci kruh, kterega so solili s svojimi solzami, ker niso imeli s čim soli kupovati. (Živa pohvala.) Moja gospoda! mnogo je še tacega; toda moral bi člověk iti od vasi do vast, in potem pripovedovati ; pa saj to vedó vsi, čemu bi dalje oznanjal, kaj se je godilo? Zarad prevelicih davkov imajo posestva toliko dolga, ki je vpisan v zemeljske knjige, da se mora zdaj vès dohodek vsacega posestva tako-le razdeliti: več od tretjine za pravi davek, več od tretjine za obresti (interese) davka v zemljiške knjige vpisanega, in potem še prav tretjina ne ostaja, da se trdi in popravlja posestvo, da se kupuje potrebščina, in. da se živi družina. Poleg tacih dohodkov nihče ne more, da bi ředil teló, in tudi skrbel za dušno omiko. Zdaj nimam v rokah pisanega, da bi povedal, koliko je bilo po vsi deželi eksekucij, in koliko se je delo pod sekvester samo zboga zemljišnih davkov; ali menim, da bi se mi vsi zavzeli, ko bi slišali to število. Gorenska je sicer bila nekoliko ohola; pa zdaj veči ni sramote iz domače potrebščine, iz hleva na vsak semenj goniti živino — najpotrebnejšo živino — in prodajati jo, da je za davke. (Cudež.) Ce pomislimo dalje, koliko dežela trpí zastran vstanovitve (vkvar-tirovanja) ; koliko moramo dajati za vojaško priprego : potem je lahko razumeti, da povikšanega davka nikakor ne moremo plačevati. Ali k temu pa se družijo še mar-sikake okolinosti ; k temu se druži tudi to , kako gosposke terjajo za davke. Izglede imam, toda nečem pripovedovati več, ampak samo toliko, da mi je znano, kako iz daljnih krajev in vasi Ijudje nosijo davke , in da se davkarjem ne ljubi vselej, da bi jih vzeli; toraj morajo zopet in zopet hoditi, čas gubiti, in še novce (denarje) trošiti, predno težko zubožani davek izročé davkarju. To so obžalovanja vredni dokazi, če vse drugo v nemar pustim, kolikrát se namreč zgodi, da je zastran neznanja v zakonu (postavi) treba popraviti napaČne številke. Povedal sem toraj, kolikor se je dalo po vrhu, da podprem svoj nasvèt; přistavil bi samo še to, da me navdaja vera do milosti Njih Veličanstva in do razumnosti naše vlade in zakonodajcev, kadar se bode prihodnjič kaj ukrepalo. Imenoval bi vam še lahko druge vzroke, posebno vzroke, kako važna je ta dežela, v kteri mi živimo. Ta dežela je bila samilo 95 (isolator) med laškim in ogerskim uporom. Našemu njih nemški in slovenski; v kancelijah na slovenskem ljudstvu, ako bi ne bilo zvestobe do svojega vladarja Stajarju naj bode. slovenski jezik edini uradni jezik, nosilo v srcu, ni bilo treba druzega, ampak da k obojim Zoper te pravične in nikakor prenapete terjatve so go- Il • •• 1*1*1* 4 ^Tř « M -m m -m . • - « - • - ^ X - ^ * O upornikom pnstopi, m bill bi se kranjski narod pa za tako nezvestobo nic ni iva pohvala.) Mi v naši deželi precej združili. Zvesti vorili le trije poslanci iz slovenskega Stajarja, gospodje: imamo v pac vedil. tudi da Loschnigg, Mull e y in Karnitschnigg, ki trdijo, da s tem, kakor se zdaj ravná v šolah in uradnijah se upravičene želje njih rojakov popolnoma izpolnujejo. važne zasluge ! Vselej smo storili vse radovoljno, seje ohranila avstrijanska država. Bojevali smo se s Po malo besedah gosp. sporočevavca Stremajerja so Turki; bojevali smo se s Francozi; bojevali smo se padli predlogi Hermanovi in predlogi deželnega odbora se z Lahi in lahko se reče, da nikdar na nobenem so bili sprejeti. ktere Je bojišči ni padel nikakoršen madež na vojake vlada jemala iz naše dežele. (Ziva pohvala. Glasovi : prav dobro!) Iz vseh le-teh vzrokov, in tudi zato, ker ako bi v naši deželi zares bilo še kai moči, imele bi j Iz Aleksaiulrije v se hraniti za nenavadne prigodbe, pravim, za nenavadne „Novic" sem zvedil, Dopisi. Egiptu 12. marca. da ste imeli Iz svec. zastran slo prigodbe, ko bode naša država morala, da otme sama venskega jezika hudo pravdo. Ako je člověk tako delec sebe, začeti morda tak boj , v kterem bode nakladala od Ljubljane kakor jaz v Afriki, — ako tedaj iz veli- velike «JHtÉÎHttMHHHBMÊflSÊÉÉÊBfllH WĚÉ HM HHHHII nenavadne teže tudi nam, ki živimo na meji ; kega obzira gleda tako stvar, se res prečuditi ne , da je taka pravda še mogoča! V Evropi je le zastran vseh le-teh vzrokov, moja gospoda! vam pripo-ročam svoj nasvèt, kterega more sem storil iz dobre misli, in ena omika (kulture) in to je evropejska; vsak upam, da odločeni odbor mojemu nasvetu podá razsodne narod je poklican k tej omiki, naj je Francoz ali An-besede v posamesnostih, da ga dopolni, kar bi mu še glež, ali Nemec, ali Slovan in kdor si bodi. Narod de- luje na narod. Tu ni nobene privilegije za ta ali uni narod; vsaka taka privilegija ali predpravica enega naroda bi bila le krivica drugemu. S top nje omike, res. manjkalo podpore, ter potlej zopet položi pred zbornico. Samo v eni stvari zapuščam svoj prvi nasvèt 7 namrec v tem, ker sem bil svetoval, naj se izroci odboru petih poslancov. Primernejše bi se mi zdelo , da bi se tudi da so različne; al stopnja viša v omikanem svetu ne le-tá nasvèt izročil V novcnemu odboru, kteri bi se lahko ic-lč* iieiOYCt l^iU^Ii 11U V d-iciuu. UUUUi U, JVlCii U JL OC lCiiliVVJ more biti zatiravka nižje. Ko bi bil, LLCM j^xxxxrvv/ «, liao pomnožil, ako se namrec še nekoliko udov deželnega slovenski jezik dosihmal tište pravice vžival kakor jih na priliko nas zbora izvoli va-nj ? ali pa 7 ako bi odbor posebno izku- je vžival nemški v javnem življenji, vidili bi y kako veljaven bi bil povsod! Čuda je to, da se nekteri Nemci kadar bode to posvetovanje na vrsti; saj tega tudi ne domá tako zlo košatijo s svojo narodnostjo; če pa pridejo Angleži. Ni davno šene može slavne zbornice povabil, naj hodijo v seje y na ptuje, se zataj ijo m so radi brani opravilni red. Prosim toraj , naj se ne bi zdaj glasovalo o tem, ali se moj nasvèt izročí odboru petih kar je lesem přišel neki Nemec iz izhodnje Indije f poslancov ali ne, temuč še jeto , xvcix ocm lia^dVAiijt/ jjx xjjux u^ai , xx«j oc uauii eu xxxc*xxv^v> vj J ^ w^mv^ua vx^xxxc*. xwuivuiviat o^xx moj nasvèt podal novčnemu odboru. (Živa pohvala med na nemške trgovce v Liverpol ali London nemški pisal kar sem nazadnje priporočal LidO V w ÍJUL\JKJÍ KUUU1U JJC-tXXl XV»X J IVjOUUl jJXXOV^X XXV/XVX Xí.i X-íiXXV^^XXXJ JLXXVAXJ^, - potlej, ko bi ne bilo spre- dělal se je dolgo An glež a, naposled pa se je na li- naj bi se namrec mance vjel, da je iz Bremena domá. Kolikokrat sem 7 zborniki in poslušavci.) Iz deželnega zbora Štajarskega. Deželni zbor naš je v marsikteri stvari v prav svobodném smislu prenaredil občinsko postavo. — Nasveta pa přejel sem — francozk ali lašk odgovor. Sto druzih v se lahko naš tel iz las tne skušnje j kako se izgledov bi po svetu godi, pa saj je to že preveč. Ceravno je resnica, da kupčija pozná vsak jezik, najbolj pa dnar in dobiček, se vendar veliki svet še ni odprl nemškemu naj se v šolah na kmetih V f UC1 lOlVU J7 KiCX YU. - XI CVO V Kj LCXy UUMIUVll J K7\S T V/JUL C* JL T V/11111 WT wu V*/ JLL JL liv 111 O IV v ill Iv tudi krnetijstvo in naj 'jeziku, ampak le francozkemu ali angležkemu, vjutrovih se v Gradcu napravi učilnica kmetijstva, sta bila de- deželah pa laškemu. želnemu odboru izročena. na vrsto g. Herm an o v predlog o vpeljavi slo ve n- tem me pa nikakor ni volja seji 16. t. m. je přišel da bi tlač nemški jezik, ki nam odpira nemški svet 7 ošabnost nemškutarije bi rad,^kakor Nemec ampak skega jezika v šole in uradnije. Poročevavec dežel- pravi, zavrnil „an das rechte Mass." Ce pa Člověka nega odbora je rekel, da so želje štajarskih Slovencov kupčija veže s Hrvaško , Srbijo in drugim slovanskim svetom, si more člověk le pomagati s slovanskim jezikom. zastran ravnopravnosti slovenskega jezika zraven nemškega v šolah in uradnijah pravične, da se v ljudskih Iz tega pa se y šolah zraven nemškega uči tudi slovenski, da se pa tudi kancelijah uraduje po nemški pa slovenski. Na to se v so navadne tu in tam vidi, kako treba jezik omikuje in obogatuje z slovanskimi besedami je, da se naš slovenski ki ; in da se naši vzdigne gosp. Herman in v temeljitem govoru skor ^^■■■MHIMHHriHi JLX. V X XXX a XX XXX V IXlVylJ 1 L\yLL± ^UVUIU j Ivi J 6 XV X \J y 1VCK1W1 ^J\JX£J V O Y V j V7 XX 1*3 KJ j Y tailO Xlll^liV T CAJ.JLVJ uri trpel, popisuje stan Slovencov na Stajarskem „kranjsko špraho", ki je le pokvara čiste slovenščine. in kako se ravná s slovenskim jezikom v šolah in urad- Nikar mi za zlo ne jemljite, da se Afrikanec vtika v krčij o rojaki Kranjci ne kakor polž v svojo hišo, v tako imenovano nij ah ki nikakor ni tako, kakor je Stremajer trdil on (Herman) je Nemec, nemško izrejen in še let na slovenskem Stajarskem; al on vidi, kako 5 vase borbe, al nisem si mogel kaj ; se z ravnopravnostjo slovensko ne U ICAltllU^lU« V UUOLJU OlU YU1101WJ . XXU XV> UStclVćl tCTJci y UCl OU vrlemu slovenskemu narodu v Šolah pravica skaže, ampak malo godi da sede i da bi ne črhnil be-ko sem bral iz vaše seje pravdo, ktera se dalj- se nemu člověku res Feindschaft niche." smesna zdi. Aber dadrurn kene I z Zagreba 21. marca. A. K. Iz raznih krajev tudi ozir na blagostan njih, ki izvira iz omike, ktero Slovenije čitamo popise cerkvenih in društvenih svet- iz bukev, v njegovem jeziku pisanih nikov, ki se obhajajo v spomin prihoda sv. bratov Ci nar o d zajema manjemu razumljivih; ravno tako ima Slovenec pravico rila in Metoda. Tukaj bomo prazno vali tisočletnico še terj ati ; da uradniki ne govoré samo slovenski s Slo- le julija. ta namen se bo osnoval v Zagrebu po V V se z njim govoriti ne mogli !), predlogu gospoda vélikega župana Iv. žl. Kukuljevica vencom (saj bi drugač ampak da mu tudi dopisujejo v njegovem jeziku. Gosp. v sednici družtva za povestnico jugoslovansko glavni Herman nasvetuje potem: slovenski jezik naj bode na doljnem Stajarskem v ljudskih šolah edini jezik; nemški jezik naj se većemu začne v učni raz- odbor, v kterega bodo poslale svoje zastopnike vse tu-kajšne družbe, kakor: Dvorana, Streljana, Glasbeno družtvo, pevsko družtvo „Kolo itd. Tudi si. magistrat redu učiti; vse gimnazije in realke in pa više šole na bo napel vse sile in Zagreb bo pokazal, koliko premore- Stajarskem pa naj bodo tako osnovane, da se uci v Matica ilirska bo skrbela za izdajo almanaha, glasbeni zavod za slovansko cerkveno petje, in tako bi imelo nologije naj bi nam primogli možje, ki imajo v tem ^a v uu u cm oiv y auQivv vuiiv v vuv Jr \J í aía vsako družtvo svojo posebno nalogo. Zaključilo se tudi da se ima prositi Nj. uzoritost kardinal > naj dovolil pri slovesni službi Božji pevati sv. Evangelij starem jeziku sv. solunskih bratov. — ..Torbica" e i v tečno vednost ? tudi /XlAJUV^lA AiA v v J XVi. lllliij V ▼ tV^lii lovanskih pravoslovnih knjig bo bili svetovavec c. k. deželne sodnij zopet izhajala. Vse je že priredjeno, tiskala se bo v za podpredsednika pa gospodj UVJ^J^L llJliaj * * A so bili za častne ude izvoljeni Njih eksc. c. kr. deželni dr go s Jul Za mest baron Schloissnigg in pa gospoda bach in dr. Schoppel odbornike so bili v volitve „Torbica" v svoji prvotni obliki, jw oc v nuran, ur. u uz. urei, o o z. ocnweniner ^vsi izhajala, si jo bo gotovo rad naročil. Duh ji bo slo- so bili že poprej odborniki) in pa gosp. dr. Etb ko Je še v Ljubljani Horák nem razredu izvoljeni gospodje: Jož. Debeve, J dr Orel Schwent (vsi ti bodniji kakor poprej, ker tukaj se sme pisati marsikaj, Cost«, kar bi bilo unkrai Sotle in Kupe misliti greh. Vsajena spoda dr • » 1 • i • ^ i • • T" • 1 1 • •• 1*1 v -rV « . , V razredu sta bila danes izvolj Kaltenegger in dr. Mit ----- -----~ WJ ------- -------- O----J------lilt Xl-HlUVUV/^^ VA IU Ui. X l V i o « g1 je tukaj na lepi gredici, v Ljubljani je bila „roža Brolich in Seunig prideta jutri v ožjo volitev La go- gospoda med trniem." Ce bo zadosti materialne pomoci, se — JNjih Veličanstvo cesar so gosp. Ant razvijala „Torbica" veselo v spodbudo naše mladine Auersperga izvolili za c. kr. skrivneg •v ^ ^v VN X ^ i.__- ^____^ rs. M m vt^ a! i i /\ n /\ Tt /\ w n r n rl /\ » j V j • f • 1 1 1 • • bo Njih Veličanstvo cesar so gosp. Ant grofa t vidi, je slovenska mladež za blagor očetnjave. Kakor se čisto navdušena za to početje, timveč, ker so združeni njim „nekteri spomini Gorici 16. marca. VÍ Sinočna beseda v naši V« Cl- tavnici je že zopet naše nade presegla. Imeli smo v prvo razun petja tudi govor in deklamacijo. Po vvodni pesmi in primernem predgovoru se je bralo poslove-njeno pismo (obširna razprava v jeziku in kulturi) našega častnega uda, preuzvišenega gosp. škofa Stross-majerja (bral je gosp. Marušič). Deklamovala sta : prof. Šolar „Svečan in cvetlica" (žložil Podgorski) posebno dostojno, in pozneje gospodična Brenar (zrejenka uršu-linarskega samostana liubljanskega) kaj milo in gladko ______ • i _ it řr _ __ 1____l •____ ____' r__i: X____ *__1 „ „zvon sile. Ze pohvaljena gospá Jegli ičeva je pela Hribarjevo „Ivanko Slovenko."*). Ne vemo, komu se imamo več zahvaliti, častiti gospej pevkinji, ki zná tako umetno vso milino in nježnost iz pesme izvleči, ali pa nadepolnemu skladavcu n ep o z ab ljivega „Slavčka" lp a vi sept. i.. NajpomenljiviŠi pa bilo je go- tovo, viditi med pevci trdo Nemkinjo (Dunajčanko, ako se ne motim) gospó dr. Pogačnikovo. Pela sama ocAiua • potlej v zboru (moškem) „bleško jezero , ^ tako dopadlo, da se je moralo ponoviti. Občudovali smo ne le prečisti, krepki pa milorahli njeni glas, ampak tudi nie miČni slovenski akcent. Čitavnica ji je za iz- Poslednjič sem dolžan pomnoženi kor s svojim čeravno že čez 60 let starim pa vendar še vedno mladim basistom zraven enim izmed najtrdnejih stebrov naše čitavnice gosp. učiteljem Tomanom. Ako povem, da je kor si- je poprej ki Je nje mični kazano čast prisrČno hvaležna. omeniti še naš noči samega sebe prekosil, bo dovolj. — Vse skupaj zaznamuje za Gorico orjašk korak. Iz Ljubljane. Iz popisa opravil, ki jih je dovršilo tukajšno pravoznansko društvo v preteklem letu in ktere je naznanil gospod dr. Etb. Costa kot prvi tajnik v letnem zboru 13. t. m. ; se vidi y da društvo šteje že 138 udov, da knjigarnica njegova ima 467 zvezkov knjig, da stoji z 38 družbami, uradnijami in vredništvi v z vezi, in da je prvo leto izdala 10 zvezkov ki obsegajo mnogo zanimivega blaga, ki je tudi drugod bilo zadovoljno sprejeto. „Vendar pa — pravi gospod dr. Costa na koncu onega popisa nismo še zado- naših društ- stili vsem nalogom, ki nam jih veleva venih pravil; v pospeh slovenske pravoslovne termi- Vesela prilika se nam s tem ponuja, da tudi mi donesemo svojo pohvalo vrlemu gosp. Antonu Hribarju, ki je navdu- besede domoljubne gospodične Ivanke Vipavske v lepo pesem, ki je za dvospev, moski zbor ali pa glasovir ne- sene davno v prav lični obliki prišla na svitlo. Vred. vavca, s ktero častjó je naslov ekscelencije združen ?? Beseda' i spet tako izvrstna in po nekterih v čitavnici preteklo nedeljo je bila h rečéh tako zanimiva ) da pridržujemo obširniši popis za drugi pot V ze Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Presvitli cesar bojo svoje potovanje, o kterem se podal dolgo govori y se bodo topili 4. dne prihodn mesca jpred v Dalmacijo in odtoď še drugam potovanje bo nek trpelo celi mesec Se ni duha 7 H* ne sluha, da bi se deželnim zborom podaljšal čas čez 29. dan t. m toval ceskem zboru je dr. Rieg Nj y naj se voli odsek, ki bi prevdaril p Velič, cesarja, da bi se še nasve- tjo do pred državnim zborom sklicali deželni zbori na Ogerskem, Hrvaškem, Erdeljskem in BeneŠkem , ki naj bi izrekli svoje mnenje o bil deleštvu državnega zb z 138 gl proti 63 zavržen. noše" v ličnem predlog ta je 11. list „Glaso- „vencu slave" našteva darove, ki jih je škof dijakovaški S t r o s m a j e r, ute- preuzvišeni gospod melitelj jugoslavenske, ravnokar od trj Veličanstva po- akademije, podělil različnim slovstvenim narod- To je nim napravam, in ki znašajo nad 125.000 gold pač zaslužen „venec slave!" — „Stimmen aus Inner osterreich" pripovedujejo, da so cesar proti novému škofu lavantinskemu lepo pohvalili Slovence to so nek lastne besede cesarjeve y yy S o se kako gibat 1 daj v se od mnogih straní pisano gleda Žalibog, da se to malo d ! g1 us taj nikom ; ce Na Polj banje skem se je boj nesrečno obrnil kar poslednje novine pripovedujejo, je rusovska armada je res, gala krdela Langievičeve, tako bežal in njegova četa vsa razkroplj y da je Lang Pravijo, da bo diplomacija mogla zdaj poljske zadeve v roke vzeti; ruska vlada pravi, da je nikakor ni volja spuščati se v kake pogoje, dokler je še kak puntar na poljski emlj O G aribaldi-tu pripovedujejo njegovo zdravje spet na slabo obrnilo y da Je Iz Carigrada se piše, da je laž, da misli turška vlada tri boj Turška vlada je mejo kr ploh delà poslati na srbsk odpéla napete strune; tako tudi ne bo naredila"vojaške ceste in střelnic v Crnogori in hoče še celó potrditi m ej o crnogorsko po pogojih od leta 1858. In kar je največe čudo, sultan sam hoče osebno se pomeniti s poslan-coma črnogorskima Matanovičem in Vaclikom, ki sta zdaj v Carigradu. Kaj tacega v se ni svet Ravno to pismo pravi y da stopa katoliški veri. edalj več Bulg doživel ov pre- Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik v Ljubljani.