Pa pošti projtman: ia
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 , 20,
Vupravnlitvu prejemali: :a
celo leto naprej 20 K —h pol leta n 10 , — , {•etrt , , 6,-i mesec , 1 ,70,
Zd pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in ' inserata «prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ce vračajo, nefrankovatia pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 121.
V Ljubljani, v sredo 29. maja 1901.
Letnik XXIX.
Vabilo na naročbo.
S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca".
Glavna skupščina „Gospodarske zveze."
Včeraj dopoludne se je v veliki dvorani „Katol. doma" zbralo lepo število odličnih kmetovalcev nase dežele in nekaj drugih prijateljev slovenskega gospodarja. Vršila se je glavna skupščina „Gospodarske zveze." Zborovanje, na katerem je bilo zastopanih lepo število slovenskih zadrug, je otvoril predsednik drž. posl. dr. Ivan Šuster-š i č , ki je podal kratek pregled društvenega delovanja kot centralne zadruge ter vspod-bujal zaupnike k agitaciji in pridobivanju mnogobrojnih rednih članov, vsaj imajo pri »Zvezi« izredne udobnosti ne samo zadruge, ampak tudi redni člani. »Zveza« si je sedaj pridobila ugodne zveze pri nakupovanju blaga, poleg tega „Zveza" preskrbuje svojim članom tudi brezplačen pravni svet in člani dobivajo brezplačno lepo razvijajoči se strokovni list »Narodnega gospodarja«. G. predsednik koncem svojega nagovora še jedenkrat prav iskreno pozdravlja na skupščino došle zadružnike ter jih navdušuje k vstrajnosti,
delu in neumorni agitaciji za dobro in pravično stvar.
Na to je dobil besedo ravnatelj »Gospodarske zveze" g. Jos. Jeglič, ki je poročal :
Tekom leta 1900 je pristopilo »Gosp zvezi«: 36 hranilnic in posojilnic z deleži I. vrste, 34 hranilnic in posojilnic z 42 deleži II. vrste. 3-3 konsumnih in kmet. društev z deleži II. vrste, 25 trgovcev, 11 obrtnikov in 1197 rednih članov. Ob novem letu 1901 je pristopilo 200 rednih in 10 trg. članov, 28 zadrug z deleži II. vrste in 1 zadruga z deležem I. vrste.
Računski zaključek kaže, da se delovanje »Gospodarske zveze« živahno in vspešno razvija. Drži se pri vsem svojem poslovanju načela, da ni sama sebi Damen, marveč da je njen edini smoter, gojiti, širiti in podpirati zadružništvomed našim narodom. V tem oziru pa stoji osamljena, navezana na lastno moč. Dejanj-skega zanimanja avtonomnih oblastev, zlasti dež. zastopa, za povzdigo zadružne ideje med produktivnimi stanovi, katero opažamo po drugih deželah, ne čuti Zveza nikjer, pač pa skuša oviranje, malost io nagajivost in naravnosten boj pri vseh svojih korakih.
Zrastla je iz lastnih moči. Da sklepa preteklo leto z razmerno majhno izgubo, se potemtakem ni čuditi, tem manj, če se1 pomisli, da ta izguba pomenja v resnici investicijske stroške, ki niso izgubljeni, marveč se bogato nagrade v bližnji bodočnosti. Vse posamne panoge Zvezinega gospodarstva so dobro pokrite, razen revizije in „Narodnega Gospodarja." Temeljita revizija pospešuje razvoj posamnih zadrug in obeta v urejenem plodonosnejšem njihovem delovanju mnogo sadov, katerih bo deležna tudi Zveza. Pri reviziji ne smemo varčevati. Ponosni smo, da izvršuje naša Zveza v ogromno korist združenih zadrug in rednega zadružnega poslovanja sploh točno, vestno revizijo. Po vsej pravici smatramo stroške zanjo, ki so začetkom nujno precej veliki, za investicijske izdatke.
Ravno tako se lahko z veseljem oziramo na svoje glasilo. Njegovi strokovni spisi so praktiški in temeljiti. Smisel za zadružništvo se širi po njem in s tem raste tudi Zvezina moč. Da se prvo leto ni pokril z lastnimi dohodki, je umljivo samo po sebi. Z mirno vestjo pa gledamo v prihodnjost in smo prepričani, da bo kmalu stal na trdnih lastnih nogah.
Porodne bolečine „Gospod, zveze" so končane. Uprava posluje sedaj tehniško do pičice pravilno in strokovno temeljito. Prijatelji zadružništva se vesele Zveze in njenega delovanja; njihovo število narašča. Pogoji njenega obstoja so zagotovljeni; njena potreba je vsak dan razvidnejša. Tudi pošteni nasprotniki morajo priznavati, da je v naši »Gosp. zvezi« lep kos težkega a sila koristnega in naprednega gospodarskega delovanja med slov. narodom.
V zaupanju na božji blagoslov, na plemenitost in korist svojih namenov in na podporo vseh prijateljev gospodarskega napredka po povzdigi zadružništva hoče nadaljevati svoje delo.
Potem sledi podrobno poročilo o rač. zaključku.
Ako se od primanjkljaja K 10.547-43 odtegne glavnica K 4453 04, ostane še efektivne zgube K 6094-93. To je jako ugoden rezultat za prvo leto. Vstanovitev vsake zadruge ali trgovine stane za prvi čas mnogo žrtev, kar skupščinarji iz lastne izkušnje dobro vedo. Troški za popotovanje so precej visoki a neobhodno potrebni za vpeljavo trgovine in izvoza. Zveza ima sedaj svoja zastopstva v Parizu, Bordeaux, Berolinu, na Dunaju, v Trstu, Pulju in popotnega zastopnika za Goriško, Istro in Dalmacijo. Urejena so ta zastopstva tako, da ako bo tendenca količkaj ugodna, bomo lahko vse za izvoz namenjene kmetijske pridelke oddali, in upam, da se bo svota za prodane pridelke kmalu potrojila.— Promet »Zveze« znaša 2,583.778 K.
Opozarja se še na razne trgovske običaje in priporoča največja točnost in preciznost pri izvršitvi naročil.
Računi so se soglasno dobrili.
Zvezin revizor g. Pele poroča o vi.]900izvršenih revizijah. Konštatuje, da i e ugodno stanje zadružništva, in zavrača napade nasprotnikov kot popolnoma neutemeljene. Šiba pa ostro pomanjkljivosti poslovanja pri posameznih zadrugah in pozivlje zadružna vodstva, naj se v vsakem oziru strogo drže pravil in skrbno pazijo na najnatančneje poslovanje.
Tudi malo birokratičnega poslovanja sa ne sme kršiti. Potem tudi nasprotniki ne bodo dobili orožja za napade.
Opominja nadalje zadruge, naj bilance, predno jih izdajo, pošljejo „Gosp. zvezi" v pregled. Zgodilo se je, d a je letni r a -čunzadruge,ki pa ni član „Gospodarske zvez e", prišel v redakcijo „Slovenskega Naroda", ki bode ta račun te dni raztrgal. Če bi bila ta zadruga član »Zveze« in bi svoj račun preje poslala „Gospodarski zvezi" v pregled, bi gotovo ne bilo opravičenega vzroka za napade, ki se bodo gotovo obračali proti zadružništvu sploh, akoravno druge zadruge za vse račune niso odgovorne, kakor tudi „Zveza" ne!
Konečno g. revizor omenja, da žalibog nadzorstva posameznih zadrug često ne izvršujejo svojih dolžnosti. Marsikojih ne-prilik bi ne bilo, ako bi nadzorstva in računski pregledovalci strogo izvrševali svojo nalogo.
Načelstva so sicer povsodi v poštenih rokah. Toda zmota je človeška. In te zmote zasledovati ni samo stvar članov načelstva, temveč tudi stvar nadzorstva oziroma računskih preglednikov.
Naloga „Zvezin e" revizije bi bila bistveno olajšana, ako bi zadružna nadzorstva zadostila svojemu smotru.
G. Aleš Bergant je podal nekaj strokovnih nasvetov zadrugam glede umetnih gnojil in o umnem pridelovanju hrano in o mlekarstvu. Njegova zanimiva izvajanja priobčimo prihodnjič.
Razgovor o ustanovitvi lesno zadruge je otvoril g. dr. K r e k. Kazal je na pasivnost naše dežele. Pomagati pa si moremo in povzdigniti bilanco naše dežele
LISTEK.
4*
T
Dr. Andrija Jagatič.
Danes neso Zagrebčani k večnemu počitku moža, ki je bil vzoren kot svečenik, neumoren kot učitelj, blag človekoljub, duhovit pisatelj, poln velikih načrtov za slavo božjo in blagor človeštva.
Komaj je štirinajst dni, kar mi je še sam poslal knjigo o posvetitvi hrvaške mla-deži presv. Srcu Jezusovemu s prošnjo, da jo priporočim Slovencem. Iz te knjige diha vsa njegova plemenita ljubezen, vsa njegova vnema za velike verske ideale. Ko bi si bil takrat mislil, da je smrtna bolezen že iz-podkopala to življenje? Umrl je v petek zvečer. Srce mu je ohromelo.
Rojen je bil 1. 1850. v Martinski vasi. Ljudsko šolo je dovršil v Kloštru Ivaniču, gimnazijo in bogoslovje pa v Zagrebu. Bil je miren, blag, razborit, trezen značaj, neumoren v poslu in ljubezniv v občevanju. Ko je bil posvečen v mašnika, je deloval nekaj časa kot prefekt v nadbiskupskem semenišču, a nato ga je pokojni dr. Rieger pozval, da mu naj bo sotrudnik pri »Kato-ličkom Listu«. Z veseljem se odzove Ja-
/ 9 / . , r
gatič. Pisal je zgodovinske črtice iz hrvaške povesti. To je bila pa Ie priprava na obširnejše slovstveno delovanje, ki se mu je odprlo v Sarajevu. Kot suplent je deloval na raznih višjih in nižjih učilnicah in si s tem pridobil veliko pedagogično spretnost, ki mu je pozneje dobro služila kot ravnatelju.
V	Zagrebu ni mislil ostati. Nekaj semestrov je predaval mesto pokojnega dr. Kuharica, a ko je prosil za to službo, je ni dobil. Mislil je iti v dušno pastirstvo na deželo.
Takrat pa je postal vrhbosenski nad-biskup dr. Stadler. Z bistrim očesom je iskal po Hrvaški, Dalmaciji, Kranjski in Slavoniji najodličnejšo in najdelavnejše može, da jih postavi v Sarajevu za svoje svetovalce in kanonike. Takrat sta se mu pridružila naš dr. Jeglič in Jagatič.
Njegovo delovanje v Sarajevu je bilo mnogostransko. Bil je kanonik, izpovednik, propovednik, ravnatelj, katehet in pisatelj, v vsem neumoren, v vsem vzoren. Vrhbosenski kanoniki so ustanovili list »Vrh-bosno«, katera podaje hrvaškemu narodu zabavne in podučne tvarine v pravem katoliškem duhu.
V	tem listu je pokazal vso svojo du-
ševno plemenitost, tu je objavljal svojo velike misli o Bogu, veri in domovini. Pisal je v krasnem jeziku in navduševal mladino za pisateljevanje. In res je marsikak mladi talent vzbudil in oduševil za slovstveno delo.
V Zagrebu pa je umrl F. Hopperger, superior usmiljenih sestra, ta velezaslužni mož za katoliško misel na Hrvaškem. Na smrtni postelji ga je obiskal nadškof dr. Po-silovič. Pri tej priliki mu je umirajoči Hopperger priporočil za svojega naslednika Ja-gatiča, ki ga je dobro poznal že več let. Rad mu je nadškof izpolnil to željo, ker res bi ne bil mogel najti boljega naslednika Hoppergerju nego Jagatica.
L. 1896 je zapustil Jagatič Bosno in se napotil v beli Zagreb. Petnajstletno naporno delo v Bosni ga ni zlomilo. Z mladeniško silo se je lotil dela. Rano zjutraj ga najdemo že v izpovednici, potem pa cel dan dela za zavod. Od razreda v razred je hodil nadzorovat, pouk, sestram učiteljicam je rad svetoval, če jim je kaj manjkalo v metodi ali disciplini. Vsak trenutek je imel svojo delo. Deco je ljubil tudi kot cerkven dostojanstvenik še tako, kakor v mladih letih, rad je otroke tolažil v težavah, jih izpovedoval, jim govoril ob raznih prilikah. Ob štirih zjutraj do poznega večera je delal.
Jagatič je bil tudi predsednik Vincen-cijeve družbe v Zagrebu. Njegovi doneski so bili vedno najobilnejši. Kadar je zmanjkalo podpor za reveže, je pa sam hodil okoli prosit za nje.
Jako obširna je bila njegova korespondenca. Ne le, da je sestram odgovarjal na brezbrojna pisma, dopisoval je tudi z vsemi odličnejšimi osebami na slovanskem jugu. Pisal je jako brzo in lahko, a iskreno in gorko.
Da bi povzdignil nabožno slovstvo, jo osnoval časopis »Marijin Cvjetnjak«. Mladino hrvaško pa je navdušil za to, da se vsa posveti presv. Srcu Jezusovemu v prelepih slavnostih. Izdal je knjigo »Hrvatska omla-dina pod zastavom Srca Isusova«, v kateri so navdušeni popisi teh slavnosti, ki so se vršile po vsej hrvatski.
Največ zaslug za prvi hrvaški katoliški shod ima pokojni dr. Jagatič. Res je sodelovalo pri tej veliki manifestaciji hrvaške katoliške zavesti mnogo zaslužnih mož, a oni, ki je započel to idejo, ki je delal zanjo, bodril druge in jih vodil, je dr. Andrija Jagatič. Nevtruden v delu, vedno prvi v skrbi in požrtvovalnosti, jo ponižno stopil v ozadje, kadar je bilo delo zagotovljeno.
pri lesu, če skrbimo za proizvajanje in tako prodajo lesa. pri kateri bode imel dobiček nai kmet. Prodajo lesa za domači trg imajo sedaj v rokah samo tujci, t katerih žepe gre glavni dobiček. Potrebščine lesa za papirnice prekrbuje kmet po raznih posredovalcih in isto se godi z lesom, ki gre ven iz naše dežele. Zadružna moč more te razmere spremeniti. Ko se je gosp. dr. Karlu Pečniku ponesrečilo zvezati lesne trgovce, pričel je delovati na to, da bi združil one, ki goje les, naše kmete. In to je prava misel. V Aleksandriji se plačuje les po 100 do 150% dražje, nego se ga jemlje iz rok našega kmeta. V Kairi se les plačuje še dražje. Trebabibilo torej, dabise zadruge z oziromna les združile in bi skupaj u s t a no v i 1 e i z v oz n o zadrugo, ki bi posredovala pri prodaji les a. V Aleksandriji je pripravljen tudi av.-oger. konzulat iti na roke taki zadrugi. G. dr. Krek je pred vsem nasvetoval:
1.	naj posojilnice skrbe za povzdigo naših gozdov in naj s posojili varujejo reveža, ki bi pod ceno hotel posekati svoj les.
2.	Kadar se je bati, da bi gozdove pokupil kak špekulant, skrbe naj zadruge, da pridejo gozdovi v zadružno last.
G. Demšar iz Češnjice je povdarjal, da bode morda tudi sedaj izvestna gospoda prišla z očitanji, da delamo — konkurenco „Kmetijski družbi«, ki v teku dolgih let ni zinila besede, da bi se ta važna panoga narodnega gospodarstva povzdignila na korist našega kmeta. Njeno glasilo ie bilo v tem oziru popolnoma malomarno. Na korist kmeta treba je razbiti kartel, katerega tvorijo veliki laški lesni trgovci. Govornik priporoča, naj se skrbi, aa gozdovi ne padejo prezgodno pod sekiro, kajti s tem, da bodo zadruge in posojilnice uplivale na to, bodo skrbele za gmotno povzdigo našega narodnega gospodarstva.
Na predlog g. dr. Kreka se je izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev lesne izvozne zadruge. Izvolili so se v ta odbor naslednji gospodje: Demšar, gorjanski župan Ž u m e r , dr. Krek, Josip J are in Iv, S t a n o v n i k.
Pri dopolnilni volitvi v odbor „Gospodarske zveze" so bili zopet soglasno izvoljeni gospodje: Krašovec Val, S o m r e k Ivan, H 1 a d n i k Ivan, R o-tar Jos., V e n c a j z Ivan, dr. Krek Ivan, Pogačnik Josip , S t a n o v n i k Ivan, R i h a r Val., J a r c Josip.
Ko se je končno določilo, da bodeta v tekočem letu dva socijalna kurza in sicer jeden v poletnem času, za člane, ki imajo v tej letni dobi čas, in drugi kurs v dobi od 1. do 15. decembra, je predsednik s „Slava !" klici Njegovemu veličanstvu cesarju zaključil občni zbor.
O žganj arini.
(Govoril v poslanski, zbornici dne 13. maja t. 1. dr-i	žavni poslanec g. Viljem Pfeifer.)
Visoka zbornica ! V utemeljevalnem poročilu k zakonskemu načrtu o žganjarini
jasno izražena, čisto fiskalična tendenca ne -dopušča presoje tega zakona s kakega drugega stališča, etiškega ali higieniškega, in n» premeni tega stališča tudi dejstvo, da izostanejo dosedanje deželne doklade na žga-njarino, mesto katerih nakazuje država deželam gotov delež iz prinosa žganjarine.
Gotovo je le pravično, da država nakloni deželam te deleže, da morejo lažje pokrivati vedno rastoče stroške za šole, komunikacije, humanitarne zavode itd., kar je prav za prav naloga države, kot s povišanjem doklad na direktne davke (zemljiški,, hišni in pridobninski davek). Ker je torej to namenu primerneje in manj obtežujoče, je treba le še preiskati, bi se li ne dale odpraviti razne ostrine v zakonu o davku na žganje iz leta 1888 in v današnji predlogii
V	tem oziru je neopravičena določba o poobdavčenju v členu II. predležečega zakona, posebno glede onega žganja, ki ga proizvajajo poljedelci iz domačih Bnovij v lastno domačo porabo.
Obrtnik, ki prodaja žganje, more zvaliti ta davek na kupujoče konsumente, česar pa ne more storiti kmet, ki porabi žganje v domačem gospodarstvu in mora torej sam plačati ta davek, kar gotovo ni pravično.
K temu pridejo še napovedbe, pisarije, pota k finančnim oblastvom, kar je vse zelo mučno in stane čas in denar; naj bi torej ta podavek odpadel. Nadalje naj bi izpadle nekatere nepotrebne težkoče in omejitve pri manjših produkcijah žganja, ter glede prostega žganja, kakoršne se nahajajo v zakonu iz leta 1888 in v izvršilnem predpisu. Že tedaj namreč, ko se je vršila razprava o tem zakonu, so se izražale bojazni, da se bo sedaj zmanjšalo število manjših kmečkih pro-ducentov, ako ne bodo celo popolno zatrti.
Zakon o žganjarini iz leta 1888 omo-gočuje sicer, akoravno klavern obstoj teh podjetij, toda le v tem slučaju, ako se zakon dobrohotno uporablja. Pri izvrševanju tega zakona pa se je žal postopalo zelo ozkosrčno, vsled česar so postale dobro namišljene zakonske določbe naredbenim potom itusorične, kajpada v kvar producentov. V dokaz hočem navesti le jeden slučaj.
V	§ 5. zakona o žganjarini iz leta 1888 dovoljena prosta produkcija žganja je naredbenim potom tako otežkočena in omejena, da je mnogi poljedelci ne morejo uporabljati. (Pritrjevanje.)
Mnogi manjših posestnikov nimajo svojih lastnih priprav, smejo pa v smislu na-redeb z izposojenimi pripravami le na lastnem posestvu podelati svoje neznatne množine snovij. Ta okolnost jim provzročuje mnogo stroškov; plačati morajo od izposojenih priprav, jih prevažati in postavljati na svojem posestvu in potem zopet dovesti gospodarju nazaj. Ta cela manipulacija provzročuje večje stroške, nego bi znašala pristojbina od proizvajanja. Tako se prosta produkcija nikakor ne rentira in večina posestnikov nima od nje nikakega dobička. (Pohvala.) V tem slučaju naj bi se postopalo
prav tako, kakor v onem, ko <«» plačuje pristojbina.
Ta izvršilna naredba je bila menda izdana samo radi tega, da bi ae kmečki posestniki le v mali meri posluževali proste produkcije. Mnogi posestniki ne morejo uporabljati te zakonite ugodnosti; ker si ne morejo nabaviti najprimitivnejih naprav. Tu se uresničuje rek : fiskus jemlje z jedno roko, kar z drugo daje, ali kakor se pri nas drastično izražajo: dobro namišljeno fiakalično določbo ubije naredba. (Pohvala.)
Kmečko prebivalstvo ai žal ne more privoščiti naravnega vina, odkar mu je trtna uš uničila vinograde; tu .menim v prvi vrsti ono prebivalstvo, ki je bilo navajeno domačih vin in Bedaj mora imeti nadomestilo. Ako se mu pa onemogočuje to nadonuatilo z omejitvijo prostega proizvajanja, mora posegati po nečistem špiritu, da» se okrepi pri težkem delu.
Posledice so jasne. To je pokazal zadnji higienifni kongres,- o tem so prepričane poleg drugih tudi naborne komisije, ki vedno naglašajo, da rapidno pada število za vojaštvo sposobnih mladeničev, in same priznavajo, da je temu kriv \ ©činoma le tovarniški špirit.
Nasprotno pa je doma narejeno žganje v mali množini zdravju, neškodljivo, pri tež kem delu pa češče potrebno. S higieniškega stališča bi torej morale odpasti te težkoče in bi morala produkcijo žganja prevzeti država v svoj monopol, da bi Be bila omejila poraba Škodljivega špirita.	(Konec prih.)
Železnici Tržic-Kranj in Treb-nje-TZržišče.
(Predlog poslanca PovSeta in tovarišev glede pre-membe oziroma dopolnitve vladne predloge glede gradnje manjših železnic, ki jih je zagotoviti v letu 1901.)
(Konec.)
V komercijelnem oziru so dognale poizvedbe c. kr. ž«lezniškega ministerstva, da je pričakovati pri tej železniški progi sledečega obratnega vspeha, in Bicer brutto - dohodkov 9Ž.OOO K, obratnih stroškov 58.000 kron, torej čistega dohodka 34.000 K, s či-mur bi se gradbeni kapital v znesku 2,760.000 K obrestoval le z 1-24 odstotka. Ta proračun se pa ne ozira na gotovo večji prevoz premoga.
Po mnenju deželnega železniškega sveta bi znašal brutto dohodek brez prevoza premoga nad 92 000 K; ker bo pa tvoril transport premoga od Št. Janža in Mirne največji del vožnje, obrestoval bi se gradbeni kapital po mnenju deželnega železniškega sveta z najmanj 4 odstotki.
Deželni zbor kranjski je v seji dne 3. marca 1897 priznal potrebo in korist gradnje te, lokalne železnice in s sklepom z dne 16. maja 1899 zagotovi! za izvedbo te železnice udeležbo pri nabavi kapitala z 10 odstotki gradbenega kapitala, vendar le do najvišje svote 200.000 K, pri čemer se je pa kot gotovo smatralo, da efektivni gradbeni
•troSki ne bodo dosti ved- znašali' nego
2,000.000 K.
Ako vzamemo torej,i da- znašajo- grad beni stroški glasom od < a ktv železniškega ministerstva odobrenega' tro-škovnika ... ... . . . 2,7601000 K stoji temu nasproti: deželni prinos-v znesku . ... 200.000 K in poizvedbe pri interesentih ' «o pokazale, da se ti udeleže pri podjetju s prinosom 360Q08> » 56Q'.00Q' » odpade torej na državo Bvota 2,300.000 K ki se bo pa znatno znižala vsled sigurno znatnih prihrankov pri pronačunjenih gradbenih troškihn
Podpisani stavijo torej nastopni predlog: Visoka zbornica skleni«:: »V vladno predlogo zakona glede železnic nižje vrste^ ki naj se zagotove v letu 1901, naj .se uvrste nastopni dostavki: K členu«.I. sledeči nadaljni odstavek: Alinea 11V. Od postaje Kranj državno-železniške ppoge Ljubljana Trbiž v Tržič;
Alinea 20. Od postaje Trebnje dolenjskih železnic v Tržišče s stransko progo k premogovniku v St. Jtmžu.
K. členu II., odstavek 1, naj se uvrstita novi točki 19 in 20'
K, ČlanuIII. na koncu: Kranj-rTržič . „ . 1,760.000 K Trebnje-Tržišče . 2,200 000 »
V	členu V. na koncu 1. alineje : Kranj-Tržič „ . . 340.000 K Trebnje-Tržišče . . 560.000 «
V	formalnem oziru predlagamo, naj se ta predlog v smislu § 31 oprav, reda brez prvega branja izroči železniškemu odseku.
Dunaj, 22. maja 1901. Ta predlog, ki se je brez ugovora takoj izrodil žel. odseku, so podpisali poslanci:
Povše, dr. Gregorčič, dr. Žitnik, Ven-cajz, Pfeiter, dr. Šusteršič, Žičkar, dr. Klaič, Spinčidj Biankini, Pihuliak, dr. Stojan, dr. Gladyazowski, dr. Dlužanski, Pogačnik, Bar-winski, Morsey, dr. Kathrein, dr. Kern, dr. Zaffron, dr. Hruban«.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. maja.
Razprava o vojnem, proračunu. Proračunski odsek avstrijske delegacije je včeraj razpravljal o rednem in izrednem vojnem proračunu ter ga tudi nepremenjeno vsprejel. Po poročilu delegata Walterskir-chena se je oglasil del. II e r o 1 d. Govornik je pozival vojno upravo, naj ne prezira ne-nemških narodnosti v armadi, ter naj sploh mileje postopa z vojaki, da se ne bodo dogajali slučaji a la Zilak, Beyl in dr. Ta ka-kakor tudi naslednja govornika Popowski in Barwinaki so zahtevali premembo vojaškega kazenskega zakona, ozir na kmečko prebivalstvo, podporo za rodbine rezervnikov. Heroldu je odgovarjal del. P o m m e r, češ
Zelo se je zanimal za drugi slovenski katoliški shod. Mnogo zaslug ima zato, da so Hrvatje v Ljubljani tako odlično nastopili. Ko smo ga pa prosili, naj tudi on govori, sedel je skromno v ozadje podija in pustil govoriti druge. A iz obraza se mu je brala radost, ko je videl množice ljudatva in poslušal odločne govore.
Sedaj je umrl — eden najboljših in najdelavnejših Hrvatov. Sirote plakajo za njim, in premnogo izobražencev in neizobra-žencev, katerim je bil dušni voditelj in sve-tovavec, tuguje ob njegovi gomili. Z njim je leglo v grob premnogo načrtov in težko mu bo dobiti naslednika.
Veličasten je bil pogreb. Ves Zagreb je bil na ulicah in pri oknih. Najodličnejši možje so počastili pogrebni sprevod. Naj v miru počiva blagi pokojnik. Lampe.
V Zagrebu, 27. maja.
Kristusu — Slava!
/Umn^ah spisali slov. bogoslovci.
Uredil Frančišek Ks. Grivec. V Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1901. Str. 21G. Cena 2 K 40 h. S poStnino 2 K 60 h.
Slovstvena najnovejša novost, ki nas je kar najprijetneje iznenadila! Nismo sicer
prijatelji tujim naslovom in sploh tujkam v slovstvu; in kakšni so bili pravzaprav oni „Musenalmanahi«, ki o njih govori nemška slovstvena zgodovina, nas ni gnalo nikoli srce, da bi si jih ogledali natančneje; v našem slovstvu smo dvakrat — če se ne motimo — srečali naziv : »almanah« (U. I. Zadravski, Lada, Almanah za 1. 1864. Maribor — in bolj znani R. Poznikov: Slav-janski Almanah, tiskan na Dunaju 1879. s spisi ruskimi, maloruskimi, češkimi, slovaškimi, hrvatskimi, bolgarskimi in slovenskimi), a tudi ta dva sta pozabljena; a ko smo dobili v roke najnovejši slovenski almanah ter prečitali njega vsebino, smo se hitro sprijaznili a tujim naslovom. Knjiga je res al manah (arabsko) t. j. dar, lep dar narodu, zlasti izobražencem slovenskim. Še več! bpomnili smo Be prerokbe Malahijeve, ki govori o čisti daritvi (minba—manah) nove zaveze. Naša knjiga je nekakšen čisti dar ne samo narodu, temveč — Kristusu Ba-memu, kakor oznanjuje prekrasni naslovni list: presv. obličju Kristovemu v napisu: Regi saeculorum immortali gloria — zažigata dva bogoslovca kadilo. Res lepa ideja! V začetku 20. veka poklanjajo slovenski bogoslovci (zastopani so ljubljanski, goriški, mariborski in inomoški) Kralju vseh vekov
tako rekoč prvine svojega uma, svojih študij. Ce pesnik pravi o svojih pesmih-so-netih: Izdihljaji, solze so jih rodile . . reče se lahko o spisih našega Almanaha, da jih je rodila in spisala vroča ljubezen do Kristusa, do sv. Cerkve Njegove, do resnice. Kakor pa so spisi privreli naravnost iz mladega, za Kristusa, za sv. vedo navdušenega srca, tako bodo brez dvoma našli tudi pot do src, ki plamte za iste najvišje vzore. Po mladini ae obnavlja svet, v fiziškem in — duševnem oziru ; to je resnica, ki se ne da tajiti.
Dan za dnevom nove iznajdbe na polju prirodnih ved v boju za vsakdanji kruh ; in na polju slovstva, umetnosti, modroslovja, koliko novih idej, novih smotrov, novih pojavov 1 In kdo ne ve, da bo vse ideje na polju duha v tesni zvezi z bogoslovjem? Sveti Sion mora torej vedno imeti svoje čuvarje, ki bistro pazijo, kaj se godi v ni-žavah ... In nas starejše mora naravnost veseliti, da, nov pogum nam mora vliti v srce, ko čitamo, ko vidimo, s kakšnim svetim navdušenjem, s kakšnim globokim prepričanjem vihtijo mladi možje, ki so šele na potu na sv. Sion, meč svojega uma, svoje pesniške domišljije za svoj najvišji Vzor. Kdo jim ne bi bil hvaležen?
Reči smem, da bo v Almanahu našel vsakdo stran, ki ga bo zlasti zanimala; vkljub lepi harmoniji namreč vlada v knjigi prijetna raznolikost. Pred vsem bodeš brez dvoma s čustvom nekakšne slovesnosti pre-čital uvod, ki je pravo posvečenje knjige Kristusu kot Dobroti, Resnici in Vzoru lepote. S tem si že zvedel, kaj Ti bodo vsi spisi v knjigi glasno oznanjali v vseh mogočih akordih.
In sedaj ai na prijetnem razpotju: Te-li zanimajo zlasti načelno slovstvena vprašanja ? ali morda strogo modroslovje ? ali Ti je morda pri srcu t. zv. modroslovje zgodovine (Geachichtsphiloaophie) ? ali svetopisemska eksegeza? morda pa se že davno pečaš s sociološkimi vprašanji ? če nisi morda strasten glasbenik? ali pa morda že več let zasleduješ najvažnejši boj na polju pedagogike ? Še eno bi bil kmalu pozabil: morda imaš pa kakšno skrivno ljubezen do čiste, recimo: nekoliko verske poezije . . . Glej, Almanah vse Ti ponudi, Le jemat' od njega ne zamudi . . .
Torej kakor v drevoredu, na vse strani odprta pot . . . Slovstvena vprašanja („Iz naturalizma v misticizem" str. 78—90 in: „Umetnost — apologija" str. 118—146 obravnava Fr. Ks. Grivec (bogosl. ljublj.) Oba
da je v armadi nujno potreben jednotni jezik, potem pa pozival vojno upravo, naj se pri nabavi vojaških potrebščin ozira tudi na male produoento ter dovoli gimnazijskim in re-alčnim abiturijentom dveletno prezentno službo. Obširneje govori potem o slučaju Zilak ter sploh o mnogih samomorih v armadi. Govornik vojnemu ministru ne more zaupati. — Za njim se je oglasil Wolf. Mož vidi povsod zatiranje nemštva in se pritožuje nad tem, da vojaška godba ni na razpolago ljubljanskim S u d m a r k o v c e m. Nato je bila seja prekinjena Pozneje je pričel govoriti del. Kramaf. Opozarjal je vojno upravo na razne zadruge ter zagovarjal združenje vpokojenih častnikov. Potem je pole-mizoval z del. Pommerjem in Wolfom glede jezika v armadi. — Za njim se je oglasil del. A x m a n n, ki je vojni upravi priporočal želje malih obrtnikov in omenjal tudi znane afere Tacoli Ledochowski. Ko je še govoril del. Kozlovski, je bila razprava za ključena. Po nekaterih pojasnilih vojnega ministra je bil proračun odobren.
Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov.
Z načrtom glede preskrbovanja zasebnih uradnikov za starost in onemoglost, ki ga je predložila Koerberjeva vlada v predzadnji seji, se peča tudi krakovski »Czas« in sicer največ z narodnostnega stališča. S centralizacijo uprave na Dunaju, piše ta list, izgubi odposlatev delegatov lokalnih zvez iz kro-novin v osrednji odbor svojo važnost, in to tembolj, ker dotična odbor n ška mesta ne bodo honorirana. Osrednje vodstvo bi ostalo torej vedno v nemških rokah. Poleg tega nahajamo v načrtu to posebnost, da okrajne zveze ne bodo združene v deželno zvezo, marveč bo vsaka posamna podrejena neposredno osrednji upravi na Dunaju. Ti po misleki se pokažejo na prvi hip, zakon sam pa je tako važen, da se bo o njem še večkrat razpravljalo in bo bržkone moral biti v marsičem premenjen.
Ruski državni zbor
je nedavno obhajal stoletnico svojega obstanka. Imel je tem povodom slavnostno Sejo, kateri je predsedoval sam car Nikolaj, bvojega mlajšega brata prestolonaslednika Mihaela je imenoval članom tega državnega zastopa. V posebnem pismu, ki jo je car poklonil jubilantu — državnemu zastopu, je omenjal njegove zgodovine, ter pravic, ki jih jo dovolil car Nikolaj I v letu 1842 z novo ustavo. Ob jednem pa naznanja car, da določbe tedanje ustave ne ustrezajo več svojemu namenu in premenjenim razmeram, zato je zapovedal, da so pregleda ustava državnega zbora, ki naj ohrani sicer dosedanje temeljne določbe, a potrebuje večje jas nosti glede razprav o važnih in kompliciranih zakonih.
sestavka bode umel se bolje, kdor zasleduje razvoj mladega pisatelja Fr. Ks. G. v »Obzorniku« (prim, zlasti letnik V. št. 1. »Mističen cvet s češkega Parnasa«) in »Dom in Sveta« (ozir. že v knjižici ljublj. abituri-entov 1. 1898. »Na razstanku«, kjer je pisal o ruskem realizmu. V prvem sestavku nam g. pisec kaže v velikih potezah, kako se je vsled velikanskega vpliva ruskega realizma pričel boj proti surovemu naturalizmu, in kako najplemenitejši mej pesniki teže po mistiki, zlasti katoliški, da utišc praznoto srca. Izvajanjem francoskega »konvertita« Huysmansa se pripisuje morda preveč važ nosti; nekateri jako odlični kritiki so hladni glede tega moža. Tako na pr. tudi mi ne bi podpisali trditev Huysmannovih o srednjeveški latinščini (baš tako, se nam zdi, sub jektivno sodita o tej stvari Hello in Remy de Gourmont, str. 129.) Sicer pa trezni učenjaki vse drugače sodijo o jeziku na pr. cerkvenih očetov latinskih (cf. Krebs, A<iti-barbarus, II. izd., uvod) nego pa se navadno meni o stvari. Nekaj novega je res na tej knjigi, da se na mnogih krajih ozira široko po svelu, zlasti po slovanskem (ruskem, poljskem in češkem) in francoskem slovstvu, emancipira pa se od Nemcev, kolikor možno, a zato ostane še vedno res: non quia, sed quid!	(Konec prih.)
Mej Francosko in Maroko so nastale napete razmere. V prvi vrsti je vzrok umor francoskega trgovca Pouzeta in tajna podpora, katero daje marokanski sultan Arabcem, ki so se uprli v jugu Algira ter napadli kraj Marguerite in ga popolnoma opustošili. Francoska generala Rissbourg in Serviere sta vstaše zasledovala in jih ostro kaznovala, na kar so se prebivalci oaz Tuat in Tidikat, kakor smo že nedavno omenili, obrnili za pomoč do marokanskega sultana, ki je odgovoril s pismom, v katerem je pozival dotične rodove, naj se z vso silo upro lrancoskim poskusom zasesti oaze. Sultan je zagotovil Beraberce v tem pismu svoje tajne podpore in obljubil, da bodo mejni marokanski rodovi s tem, da bodo udirali na al-girsko zemljo, ovirali operacije Francozov. Francozje so prišli na sled temu pismu in umevno je, da jih je silno razburilo. Misli se, da imajo vmes svojo intrigantsko roko Angleži. Generalni guverner algirski Jonnart je demisijoniral, na kar je Francoska imenovala na njegovo mesto maroškega ministra residenta Paula Revoila, ki bode, predno pojde v Algir, zahteval od sultana potrebnih pojasnil. Francoska vlada mu je poslala v podporo eskadro pod poveljstvom admirala Calliarda Kakor se poroča, je sultan v Ma-roki voljan dati odškodnino za umorjenega francoskega trgovca, glede pisma pa noče dati nobenih pojasnil. Položaj je torej resen.
Kitajske razmere.
Nemški cesar je dal povelje, da se nemško brodovje povrne iz Kitajske in izvrši reduciranje vzhodno-azijske nemške vojne ekspedicije". O Tungfuhsiangu se poroča, da je z malim delom čet v provinciji Kansu, a da ga ostro opazujejo. Princ Tuan je z desetimi spremljevalci kot begun v Mongoliji, kjer je prebivalstvo mirno. V cesarskem razglasu javlja kitajski cesar željo, povrniti se v Pekin, in poziva kitajske pooblaščence, naj pospešijo, da se mir skoro sklene. Razru-šenje utrdbenega zidovja v Taku se nada ljuje. Kitajska je pripravljena, ako se ji olajša plačanje odškodnine, odpreti državo trgovini in tujcem in mej drugimi dovoliti tudi prosto vožojo po kitajskih vodah.
Anglija ovira kitajski mir.
Znano je, da je ruska vlada v zvezi z nekaterimi drugimi stavila predlog, naj bi za odškodnino, ki jo morajo plačati Kitajci pri pacifikaciji udeleženim velesilam, nekatere izmej teh prevzele poroštvo, objednem pa si pri kitajski vladi zagotovile potrebno jamstvo. S tem predlogom pa Anglija ni zadovoljna, in pravi, da so mu ne pridružuje iz tega razloga, ker je njen kredit večji, kakor vseh ostalih velesil. Prav dobro pripominja k temu »Novoje Vremja« , ki pravi, da se Anglija le sedaj tako ponaša s svojim kreditom, tedaj pa, ko so imele mejnarodne čete največ opravka, in je bila vsaka velesila po velikosti svojih interesov zastopana v boju, tedaj se pa Anglija ni sklicevala in ozirala na svojo moč, marveč je ostala lepo ponižna ter se dala celo podrediti Nemčiji. — To njeno postopanje pač kaže, da hoče zavleči sklep miru in kovati iz tega zase kapital.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. maja.
»Slov. Narod" je napadal na prav infamen način kranjsko duhovščino zaradi nesrečnega g.Bezeljaka, ki je sedaj na Studencu zaradi umobolnosti. „Narod" napada duhovščino in ljubljanskega škofa, da niso ničesa storili zanj. To je vse neresnično. Od cerkvene strani se je zgodilo, kar je v moči škofa in duhovščine. Škof se je trudil, da ga spravi na pravo pot, mu je dal sredstva, da dela duhovne vaje, in preskrbljen bi bil, če bi bil le sam hotel. A bil je zmešan in je sam pokvaril najboljše intencije. Duhovščina ga je podpirala povsod, kamor je prišel, a v svoji umobolnosti je vsako pomoč porabil na tak način, da je ostalo le še eno sredstvo: Oblast ga mora internirati. L i-b e r a 1 n i zakoni v Avstriji so vzeli škofom oblast, da ne morejo kratiti svobode onim duhovnikom, ki jo rabijo v javno pohujšanje. Če bi bil škof interniral Bezeljaka, bi bil ves liberalni svet upil o inkviziciji in
nestrpnosti. Pomoči bi bila morala vlada, ker ona edina ima po državni postavi oblast, da poseže v osebno svobodo, a ona je trpela na nam nerazumen način Bezeljakovo početje doslej. Duhovska oblast ima žalibog le duhovna sredstva, ker ji je liberalizem zvezal roke, da ne more braniti svojega ugleda niti takrat, kadar ji je najbolj potrebno. Zato pa se potegujemo za to, da dobi cerkvena oblast one pravice v javnosti, da bo mogla sama braniti sebe. Zato se borimo, da se vrnejo škofom one pravice, ki jih zahteva zanje kanonično pravo. Če je „Narod" odkritosrčen, naj se bori sedaj z nami za pravice škofov, in nikdar mu ne bo treba hinavsko žalovati, da cerkev ne skrbi za svoje služabnike. Na eni strani pa škofe ovirati v njih delovanju in na drugi strani jim očitati, da ne izpolnjujejo svoje dolžnosti — to ni častno in pošteno, dasi je — liberalno. Zato pa v boj za pravice cerkve v javnosti!
Birmovanje v ljubljanski škofiji meseca junija in julija V šmarijski de-kaniji bo birmovanje: nedeljo 2. junija v Šmariji, ponedeljek 3. v Št. Juriju, torek 4. na Kopanju, sredo 5. v Žalni, petek 7. na Lipoglavem, soboto 8. na Polici, nedeljo 9. v Višnji gori, ponedeljek 10. v Zatičini, torek 11. v Št. Vidu. V ribniški dekaniji: nedeljo 23. junija birma in posvečevanje cerkve na Velikih poljanah, ponedeljek 24. pri sv. Gregoriju, torek 25. v aodražici, sredo 26. v Lnškem potoku, četrtek 27. v Dragi, petek 28. na Gori, soboto 29. v Ribnici, nedeljo 30. obisk Nove Štifte; pone deljek 1. julija v Grčaricah, torek 2. v Dolenji Vasi, sredo 3. julija v Laščah, četrtek 4. v Škocijanu, petek na Robu, soboto 6. obisk podružnic dobrepoljskih, nedeljo 7. v Dobrepoljah, ponedeljek 8. julija v Strugah. Nedeljo 16. junija bo posvečevanje župne cerkve v Št. Vidu pri Ljubljani.
Odbor kat. slov. društva za radovljiški okraj je v seji dne 23. maja soglasno izvolil predsednikom gosp. Janeza Vurnika, podobarja in posestnika v Radovljici ; 1. podpredsednikom g. Janeza Novaka, dekana v Radovljici; 2. podpredsednikom g. deželnega poslanca Janeza Ažmana v Gorjah; tajnikom g. župnika Matijo Mraka na Boh. Beli. — Iz društvene blagajne se za tekoče leto izplačajo nastopne podpore : Za škofove šolske zavode 100 K; Ciril Metodovi družbi 30 K; akademičnemu društvu »Danici« na Dunaju 20 K. Državnemu poslancu g. J o s. Pogačniku izreka odbor soglasno zahvalo za njegov trud, katerega ima za radovljiški okraj, da se vprašanje glede bodočih postaj bohinjsko železnice resi v blagor celega okraja.
Slovenske občine za pravičnega sodnika. Od Svetinj pri Ormožu smo do bili naslednjo izjavo : Iz časopisov smo zvedeli, da je občina Ormoška po svojem zastopu napravila izjavo proti okr. sodniku dr. Preskerju. Mi odločno protestu-j e m o proti takim napadom na poštenega in pravičnega sodnika, ki je slovensko narodnosti. Občina Ormoška šteje po štetvi od 1. 1890 med 948 prebivalci samo 509 Nemcev, a celi okraj 18409 Slovencev in samo 583 Nemcev. Me podpisano tri občine izjavljamo, da g. sodniku dr. Preskerju zaupamo popolnoma kot odličnemu in pra vičnemu uradniku in da spoznamo, da je vse korake kot c. kr. sodnik v okraju Ormoškem storil samo kot pošten državljan in zvest katoličan in da ni nobenega vzroka napadati njegovo javno ali zasebno življenje. Z ozirom na neopravičone napade od strani ormoške občine in njegovega krajnega šol. sveta so čutile podpisane občine enoglasno imenovati gospoda dr. Preskarja svojim častnim občanom. Občine : Mihalovci, Žerovinci in Veli-č a n e. Ivan P u č k o , Franc Vraz, Andr. Zadravec, predstojniki.
Zaupnica dr Šusteršiču Podpisani delavci in volilci v Železnikih izrekamo tem potom Vam, svojemu uglednemu in skrbnemu zastopniku, najpopolnejšo udanost, zaupanje in zvestobo ter srčno hvaležnost zavoljo Vašega možatega nastopa kot bra-nitelj vere katoliško in slovenske narodnosti. Bog Vas čuvaj, vodi in podpiraj na Vašem težavnem, krščanstvo zastopajočem potu!
Bodite zagotovljeni, kakor so še vsi pred Vami, kateri so krščanstvo zastopali in branili, zmagali bote tudi Vi, ker ste ohranili krščansko zavest, radi katere Vam jo bilo treba toliko trpeti. Za Vami je vse trezno-misleče krščansko-slovensko ljudstvo, kateremu se prištevati imamo čast tudi mi. Iz globočine najudanejih src Vam kličemo: Bog Vas živi in ohrani še mnogo let! Ob enem pa strogo obsojamo grdi in hudobni napad na Vašo častito osebo v poslanski zbornici, osnovan po dr. Tavčarju. — Vsaki izmed nas se zgraža nad tem postopanjem in strogo obsoja dejanje dr Tavčarja. Vam pa kličemo: Le tako naprej, po svojem verskem in narodnem prepričanju, v svojo čast, v prid in korist svojih volilcev. Bog z Vami! V imenu ddavcev v Železnikih z najsrč-nejo hvaležnostjo in spoštovanjem se ska-zujemo Vašemu blagorodju pokorni in naj udaneji delavci in volilci: Luka Markelj, posestnik; Martin K lopčič, posestnik ; Franjo Grošelj, posestnik; Matej Do lene, Valentin Benedičič, Oroslav Benedičič, Ivan Lotrič, Ivan Mlakar, Dionizij Čemažar, Franc Benedičič, Jurij Ramovš. — Železniki, 24. maja 1901.
Občinske volitve na Teharjih. Danes dopoludne smo iz Lelja dobili brzojavko, ki nas je nemilo presenetila. Brzojavka se glasi: „Pri občinskih volitvah na Teharjih izvoljenih je devet naših odbornikov, 9 nemških, jeden naših odpadel po izvolitvi, tako da jesedaj 10 nemških in 8 naših odbornikov". — Včerajšnjo našo brzojavko je moral torej dotični gospod na Teharjih, katerega smo naprosili, naj nam sporoči izid, oddati v Celju, predno je bil delinitivno končan skru tinij, ali pa jo bila brzojavka, ker nam je došla brez podpisa, zlobna mistilikaoija od strani celjskih nemčurjov. Kakor dopisov, tako tudi brzojavk brez podpisov no bomo več sprejemali v list.
Oklic deželnega predsedstva za pogorelce v Gorenji vasi jc danes izšel v uradni „Laibacher Zeitung" v obeh deželnih jezikih. V oklicu se razpisuje v po-lajšanje bede mej pogorelci javen sklad milih darov po vsej kronovini.
Osebne vesti Okrajnim šolskim nadzornikom za nemške ljudske šole v Ljubljani, ljubljanski okolici, Beli Peči in za meščansko šolo v Krškem je imenovan profesor na tukajšnji realki g. Albin B e 1 a r. — Za notarja v Kranjsko goro pride notarski kandidat g. Iv. H u d o v e r n i k iz Mokronoga, za notarja v Tržič pride not. kandidat g. Jožef B a r 1 e iz Slovenske Bistrice, notarski kandidat g. M. Hafner v Ljubljani pa je imenovan notarjem v Senožečah. — Zaročila se jc Elfrida baronesa Born, edina sestra barona Borna v Tržiču, z artilerijskim nadporočnikom g. Ed. pl. Vepy-Vogronits.
Poslanec Pogačnik za pogorelce v Gorenji vasi. V seji poslanske zbornice dne 22. maja so stavili poslanec Pogačnik in tovariši naslednji nujni predlog: »Glasom brzojavnih poročil je dne 20. t. m. v vasi Gorenja vas v školjeloškem sodnem okraju na Kranjskem navstal velik ogenj, ki je vpepelil 30 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Panika je po poročilih naravnost nepopisna, položaj cele vasi najžaloetnoji in potrebuje najnujnoje pomoči. Radi tega stavijo podpisani predlog: Visoka c. kr. vlada se poživlja, naj si nemudoma naroči natančno poročilo o škodi pri požaru v Gorenji vasi in hudo skušanemu prebivalstvu takoj priskoči na pomoč z izdatno državno podporo, da si more zgraditi bivališča in gospodarska poslopja. — V lormalnem oziru predlagamo, da se ta predlog brez prvega branja izroči odseku za uime. — Dunaj, 22. maja 1901. (Slede podpisi.) — Kakor smo včeraj poročali, je vlada že nakazala 10.000 K podpore, poleg tega se je pa tudi presvetli vladar spomnil ponesrečencev z velikodušnim zasebnim darom v znesku 2000 K.
Izključenje ognjegascev iz ognje gasnega društva ljubljanskega je dalo »Narodu« povod, da je svetu pokazal velik del svoje neumnosti. Z argumenti, katero „Narod" našteva v opravičevanje izključenja, lahko imponira »inteligenci" z znano pre-
tekloatjo, resnim možem pa ne. „Narod" upije, da niso hoteli izključeni člani poznati discipline, da so bili uporni ,zoper" predstojnike — dokaza pa no pove nobenega. Na dan z dokazi! Ali so bili morda člani „uporni", ker so se poslužili volivne svoje pravice? Ali veste morda za kako drugo „upornost"? Do občnega zbora dne 5. maja bil je pravilno izvoljen predsednik g. Zirnstein, ker magistrat po društvenih pravilih ima pač pravico potrjenje izvoljenemu odboru odreči, n«» pa društvu usiliti načelnika, kakor je to storil z gosp. Stricljem, ki se je pred izvolitvijo g. Zim-steina pismeno odpovedal in sam pozval, naj do volitve novega načelnika vodi posle g. Dinter. Zakaj pa je Stricelj izključil tudi nekega člana, ki je k maši šel pod njegovim poveljstvom in zakaj ni izključil Turka, ki sploh ni šol k maši, ker baje v javnosti noče kazati društvenikom kolegija-litete. Zakaj ni izključil Stricelj vseh, ki so korakali pod poveljstvom pravilno izvoljenega g. Zirnsteina? Na to naj „Narod" odgovori! Sicer mu pa svetujemo, naj se v tej zadevi ne ogreva preveč, kajti tudi člani, ki so bili še s Stricljem, spoznavajo, da ob takem terorizmu tudi oni niso nikdar varni, da ne zlete na cesto, kadar si bodo predrznili v kaki zadevi imeti svoje mnenje. »Narod« bode doživel še prav zanimivih stvarij in
—	odkritij, kajti zadnja beseda še ni zgo-vorjena in ljubljanski magistrat tudi nima vse oblasti v zakupu. Kar se tiče očitanja, da je prepir nastal iz čestilakomnosti, ali pa da bi bili nekateri člani od koga najeti, je pa tako bedasto očitanje, da ni vredno odgovarjati, le čudimo se, kako tako očitanje more pasti od strani, na kateri sta — Turk in Stricelj. Izključeni člani so delovali pri društvu brez posebnih časti požrtovalno leta in leta, predno se je na pr. Turku zdelo vredno pridružiti se gasilnemu društvu, a da si žele za načelnika sposobnejšega moža, tega jim pač nihče ne more zameriti — kdor ni sam častilakomen ali od gotove strani najet.
Pri obč. volitvah v Gorici je zmagala t III. razredu magistratna stranka. Opozicija je podlegla, a se udeleži volitve tudi v II. razredu.
Umrl je nenadoma za kapjo g. c. kr. dvorni svetnik J o s. M e r k. Rajni gospod je mnogo deloval v blagor revnih, zlasti mladine. Kot predsednik društva za »Zavetišče in odgojevališče« zapuščene mladine je pripomogel s svojim vplivom največ, da se bode zavod pričel v jeseni. Priporočamo ga vsem salezijanskim sotrudnikom v molitev.
—	Pogreb bo jutri v četrtek popoldne ob pol 6. uri iz hiše št. 13 na Kongresnem trgu. N. v m. p.!
Slovenski odvetniki v Trstu so uvedli v svojih uradih nepretržne uradne ure od 8. ure zjutraj do 4. ure popoludne. Tudi laški listi hvalijo ta korak, češ, da po polno ločenje delavnih ur od ur posvečenih drugim eksistenčnim potrebam, nudi nepre računljive ugodnosti.
Na Zaplazu je bil binkoštni torek velik shod Marijinih družb sosednjih lara. Slovesnost je bila prav lepa in pobožnost spodbudna. Hvala Bogu in Mariji Zaplaški.
Slovenske predstave v tržaški okolici bodo 2. junija v Barkovljah in 16. junija.
Izlet v Fram bode priredilo pevsko društvo „Maribor" prihodnjo nedeljo. Več jutri.
Umrla je rodbini g. Andreja Pertota v Barkovljah hčerka Ljudmila v 25. letu svoje dobe.
Plovna zveza Trsta s furlanskim Triiiem. Mestni svet v Tržiču (Monlalcone) v Furlaniji se poteguje za to, da se zveže Tržič z morjem. Plovna zveza bi bila dolga 2200 m. Ministerstvo je naklonjeno takemu načrtu; te dni določi tržiška občina, koliko bo prispevala k tej vodni cesti.
Novega „Zavezinega" lista ne bo. Napredno učiteljstvo ne ustanovi, kakor se je sklenilo na Bledu, samostalnega lista za narodno vzgojo, ampak bode spise o domači in narodni vzgoji vsprejemala „Slovenska zadruga", ki izhaja v Krškem.
Iz Kobarida se poroča, da bo vlada občini vrnila hišo, v kateri je bil rojen pesnik Pagliaruzzi Krilan in ki je bila namenjena za sodišče.
f O. Friderik IngliČ. Štajersko pro-vincijo čč. oo. kapucinov zadel je pred kratkim časom bridki udarec. Umrl je v Gorici v noči od 23. do 24. t. m. preč. o. Friderik Inglič, vikar, exprovineijal in duhovni sve tovalec krški in lavantinski v dobi 60 let. Blagi ranjki bil je sin kmetskih in ubozih starišev. Ljudske šole obiskoval je v Bvojem rojstnem kraju — v Škofji Loki. Posebno nadarjenega mladeniča pošljejo skrbni stariši v latinske šole v Ljubljano. Že kot deček vnemal se je posobno za samostansko življenje; navadno jo preživel svoje počitnice pri oo. kapucinih v Škofji Loki. Že tedaj je bila njegova želja postati redovnik in sicer kapucin. Po dokončani sedmi šoli potrka, skoro ob jednem z rajncim provineijalom, rojakom o. Rafaelom blagega spomina, na kapucinska vrata in poprosi vsprejema. Želja se mu je spolnila ter se odpravi v novicijat. Po novicijatu bil je poslan na Tirolsko, kj r je dovršil bogoslovne študije v domačih zavodih. Slednjič se povrne nazaj v svojo materinsko provincijo. Tu je bil 1. 1879 prvič izvoljen za definitorja provinci je, katero službo je opravljal več let. V tem času bil je poslan kot zastopnik provincije dvakrat v Rim in slednjič bil je izvoljen za provincijala. Res težka služba mu je bila poverjena, pa opravljal jo je vestno in natančno skozi tri leta od 1897—1900. Sicer je bil bolj osornega značaja, in kdor je le malo časa občeval z njim, ni se mu prikupil; pa po daljšem občevanju bi bil spoznal njegovo blago srce; čč. sobratje in duhovni bratje znali so ceniti njegove vrline. Od svojih ubozih starišev pridobil si je čednosti uboštva in varčnosti in kar jo v svetnem življenju primoran spolnjeval, to je spolnjeval v samostanu prostovoljno, kot guardijan mnogih samostanov. Bridko žalujejo po njem njegovi sobratje in ž njimi tudi njegovi duhovni prijatelji, kateri so mu v velikem številu izkazali poslednjo čast. Bog mu naj podeli nebeški venec za ves njegov trud tu na zemlji.
Stoti rojstni dan je obhajala Marija Kline binkoštno nedeljo v Konjicah. O tem redkem prazniku se nam od tam poroča, da so »otroci« pripeljali staro mater svojo ob osmi uri v cerkev. Tam je častitljiva žena opravila sv. izpoved in med sv. mašo je prejela sv. obhajilo. Predno so ji pa to podelili, jo je g. kapelan Jančič prav primerno nagovoril. Jubilantinja je še brez očal molila iz svojega molitvenika ž debelimi črkami. Kot slavnostni gosti so se bili njenima sinovima Jakobu, mlinarju na Bregu blizo Konjic, in Martinu Kline, posestniku v Žičah pridružili njeni unuki in unukinje, izmed katerih imata dve mnogoštevilnega zaroda, potem pa so prišli še razni nečaki in nečakinje iz Celja, Ljubljane, z Dunaja in od drugodi, skupaj do petdeset oseb. G. Kline, star slovenski rodoljub, je bil svoji dragi materi in njenim obilnim častilcem pripravil na svojem domu bogato kosilo, katerega se e osebno udeležila tudi vsa častita duhovščina konjiška, potem pa grajska goBpoda Goliška. Svitla rodbina kneza Windisch-Graetza je k binkoštnim praznikom bila odišla na gostijo princeze Eleonore Windisch-Graetz na Dunaj, a ni bila pozabila na slav-jenko. Poslala ji je brzojavnim potom prav prisrčno krščansko čestitko. Došlo je še več )rzojavk, ki so vse staro mater zanimale. Poldrugo uro je mamka sedela pri mizi, jotem je pa šla na svojo posteljo, s katere e poslušala zdravičke in napitnice, ter je s srebrno časo, katero so ji nečakinje po-ilonile, pridno pritrkovala raznim gostom. 3il je v resnici redek praznik, kakoršnega še nobeden navzočih gostov ni bil učakal. {onečno pa naj dostavim, da se je naša Marija Kline bila porodila v Konjiškem trgu dne 26. maja 1802 kot zakonska hči Lo-renca Vodenika in Lize rojene Klemen. Dne 26. februvarja 1821 se je bila omožila z mlinarjem Jožef Kline na Breg, kjer še dandanes stanuje. Vdova je že od 26. jul. 1854. Otrok je imela čvetero, 3 fantiče in 1 deklico, ti so vsi bili stopili v sv. zakon, a samo dva sinova še živita. Ena vnukinja nosi v zavodu čč. šolskih sester mariborskih kot s. lildegarda redovno obleko sv. Frančiška.
Sv. Višarje. Tisti teden po Vnebohodu Gospodovem se začne na sv. Višarjah še le pravo delo. Ta čas začnejo namreč prihajati različne procesije. Prvi so prišli Slovenci iz I celjske okolice in savinjske doline. Bilo jih I
je kakih 700. Že v ponedeljek zvečer jih je prišlo nekaj gruč, drugi so pa prišli v torek zjutraj. Imeli so slovesen sprejem z nagovorom. Zvečer je pridigoval gospod zakri-stan Anton Sturm, župnik iz Borelj. Po pridigi prižgali so romarji vsak na svoji romarski palici po jedno ali več svečic ter se pomikali med petjem Marijinih pesnij okoli čudodelnega oltarja. Cerkev polna, zato sve-čica pri svečici; s kora bilo je videti, kakor da e lahko premika in giblje ognjeno va-lovje. In to krasno petje ! Kdo bi ga dostojno popisal ? Ginljiva vsebina Marijinih pesnij, v globočine srca segajoča melodija: in vse to prihaja iz več ko 600 slovenskih grl pobožnih romarjev! Kaj takega zastonj iščeš v svetovnih gledališčih in bliščečih koncertnih dvoranah, kaj tacega je res le mogoče v svetišču Marijinem, kjor se ubogi zemeljski otroci zbirajo okoli svoje nebeške Matere, hvaleč in proseč jo ob jednem. Mislim, da mora tak prizor omečiti še tako trdovratno grešnikovo srce. Pred nekaj leti je vse to videl in slišal nek protestant in odkritosrčno priznal: »To pa res ne more biti sveto-hlinba, marveč to jo globoka pobožnost!« Omeniti je tudi res vzoren red, da se kljub celemu morju lučic ne pripeti nobena nesreča. — V sredo priJe procesija iz pod-junske doline in iz Slovenjega Gradca. Bilo jih je nad 400. Zvečer je imel pridigo č. g. Matej Grm, župnik iz Rabeljna. Ker je bilo še veliko drugih romarjev, je bila cerkev natlačena. — V četrtek pa so prišli predpol-dne Kranjci iz ljubljanske okolice in od Cirk-nice. Bilo jih je kakih 400. Bili so slovesno sprejeti od preč. g. M. Grma. Ob pol štirih popoldne pa je bila istotako slovesno sprejeta procesija, ki je prišla iz Slov. Gradca ;n Skališ, broječa nad 500 romarjev. Ker so se te procesije udeležili tudi kranjski in drugi romarji, je bila to res tako velika procesija, kakoršne svete Višarje že davno niso videle. S posebnim povdarkom so mora omeniti, da je bilo mož skoro polovica. Res sijajna verska manifestacija. Zvečer je pridi goval o. Laetus Kovač. Cerkev je bila nabita. Kar sem rekel glede na petje o Štajercih, velja v polni meri tudi o Kranjcih, saj kdo pa no ve, da so Kranjci izborni pevci. Le nekaj bi bilo še želeti: da bi to dni prišlo več nemških romarjev, ki bi slišali, kako zna peti narod »druge vrste«. Kdor je slišal peti ljudstvo drugih narodnosti in čul peti recimo omenjene romarje, mora priznati, ako ne sodi pristransko, da zavze majo glede na narodno petje blovenci prvo mesto, in petje, mislim, svedoči tudi o izobraženosti naroda. Delali so letos le štirje duhovniki, a delali s podvojenimi močmi, ker bilo je obhajanih nad 2000 romarjev. Druga leta je bilo ta čas najmanj pet duhovnikov. Neumorno je pomagal trem vinarskim duhovnom edini gosp. Matej Grm, župnik v Rabelju, ki že več let požrtvovalno pomaga na sv. Višarjah o velikih konkurzih. Hvala mu prisrčna! — Vreme je bilo ves ta čas nepričakovano lepo, tako da so se mogli romarji veseliti nepopisljivo lepega in veličastnega razgleda
Ljubljanske novice. Ljudsko ve s e 1 i c o priredi prihodnjo nedeljo pevsko društvo »Slavec« na Koslerjevem vrtu. — Codellijev motor je včeraj popoludne ropotal pred okrajnim sodiščem, njegov lastnik pa se jo moral zagovarjati pred sodnikom, ker je, kakor smo poročali, povozil nekega dečka. Codelli je bil — oproščen. Na Dunaju pa je bil lastnik nekega avtomobila, ki je «plašil konje nadvojvode Otona, Ferdinand Bleiweis, obsojen te dni na dvanajst ur strogega zapora. — Bar-num in Baileyevi vlaki, s katerimi pripelje seboj svojo ogromno razstavo, pridejo v Ljubljano v naslednjem redu : prvi vlak privozi v Ljubljano ob 2. uri zjutraj, drugi vlak ob 5. uri zjutraj, tretji vlak ob 5. uri 41 minut in četrti vlak ob 6. uri 30 minut. Ob 1. uri popoludne bode velikanski cirkus že gotov in otvorjen občinstvu. — Prodajalci bicikljev, pozor! Včeraj popoludno je prišel k trgovcu z biciklji gospodu J. Putrichu dobro opravljen mlad človek, ki jo izjavljal, da hoče kupiti bicikelj. Predstavljal se je za Jožefa Petroviča ter pravil, da ima sestro v samostanu. Dal je g. Putrichu dva desetaka in prosil, da sme kolo poskusiti. Obljubil je, da pride zvečer nazaj, da dobi še svetilko.
Gospod Putrieh mu je vorjol, dal kolo, a kupovalca ni bilo več nazaj. Kolo jo vredno 160 K. — Konji s p 1 a š i 1 i so se hlapcu Ivanu Hallerju.
»Popotnik« so je preselil iz Maribora v Celje. V Mariboru je pustil lepo svoto dolga.
Tatvina. Monštranco in ciborij je pretočene dni ukradel v farni cerkvi Gjurdešič na Hrvaškem; oboje v gotskem slogu, vredno 600 kron. Zlikovec je srednje rasti, nosi črn klobuk, črno suknjo in sive hlačo.
Bolgari in slovenski planinci. Bolgarsko turistovsko društvo je pristopilo k Slov. plan. društvu kot pravi član ter obljubilo v zameno vse svoje publikacije. Tudi Slov. plan. društvo je poslalo bratskemu društvu vse dosedanje svoje publikacije ter pristopilo med njegove člane.
Nesreče. V nedeljo zvečer 26. t. mes. opekel se je Janez Potrča v Dobrunji, ko je gorelo neko poslopje, tako težko, da skoro ne bo okreval. — Včeraj 27. t. mes. je bil učiteljski izlet v Gorje pri Bledu. Učitelj je naprosil fante, da bi ob prihodu streljali. Pri strelu se je užgal smodnik in je poškodoval Jožefa Žumerja. Imenovani je tako poškodovan na obeh očesih, da bo težko kedaj še videl.
Ogenj je nastal v Št. Vidu pri Zati-čini včeraj 28. maja ob pol 5. popoludne. Zgorela je Lovretova hiša v Starem trgu. Sreča, da je veter vlekel gori proti benefi-ciju, ker drugače bi bilo težko rešiti krog stoječe slamnate strehe. Požarna bramba m vaščani so pridno gasili, zaslužijo nagrado od zavarovalnice.
Po ceni se je vozil. Binkoštni ponedeljek zvečer pride nek turist v Predvor v gostilno gospoda Majdiča ter prosi za voz, ki naj bi ga pripeljal do 11. ponočnega vlaka v Kranj. Krčmar ustregel je njegovi želji, velel napreči in nekoliko minut pred prihodom vlaka pripeljala sta se s hlapcem srečno do postaje. Turist vstal je iz voza, voščil hlapcu lahko noč in šel proti blagajni. To pa seveda hlapcu ni bilo všeč; vedel je, da turist doma voza ni plačal, torej ga je uljudno opomnil, da naj voznino plača. Toda turist napravi na to budalast obraz ter se izgovarja, da bo voz že plačan, sedaj ravno nima denarja pri sebi itd. Jela sta se prepirati, hlapec je hotel denar, a oni je zagotavljal, da ga nima; mej tem nabralo se je številno občinstva in kranjskih precej nažeh-tanih fijakarjev in začeli so se prizori, kate rih zaradi njih precej debele vsebine ne na vajam. Konec je bil ta, da je mej temi prizori vlak odšel, turist ostal pa brez klobuka, palice, haveloka in — brez denarja na postaji. Dobrosrčnemu hlapcu smilil se jo naposled turist brez denarja, dal mu nazaj, kar mu je bilo vzetega, in odpeljal se je brez plačila domu. Poučil ga pa je, da turist brez denarja lahko hodi, a nikar so naj ne vozi!
Požigalca na Dobrunji, nekega Jakoba Lovša, so že zasledili in zaprli.
Prijeli so orožniki v Korminu agenta za izseljevanje v Ameriko pod imenom Jo žefa Susteršiča, doma iz ljubljanske okolice.
*
* *
Svetinja sv. očeta Dunajski medail-leur Rudolf Marschall, ki je izdelal cesarjevo jubilejno svetinjo, jo pozvan v Rim, da po naravi naredi reliefno podobo sv. očeta. Ta podoba bode na svetinjah v spomin sv. leta.
Poskušen samomor kraljice Drage. Razni listi so poročali, da se je srbska kraljica Draga po znanem »nedogodku« hotela zastrupiti, drugi pa so zopet poročali, da se je hotela ustreliti. Iz Budimpešte se sedaj poroča: Nek og. list vzdržuje vest, da se je hotela kraljica Draga usmrtiti. Kralj sam ji je iz rok izvil revolver. Hišina, ki je kraljici Dragi preskrbela orožje, se je zastrupila.
Umor v Sarajevu. Sluga vojaškega zdravnika dr. Segla je umoril zdravnikovo ženo, ker ga je ta radi neko nerodnosti okregala. Ko je prišel zdravnik s svojo 13-letno hčerko domov, našel je svojo ženo umorjeno, v neki sobi pa jo dobil obešenega slugo, ki se je v strahu pred kaznijo sam obesil.
Weiland — Simulant. Senzacijonelna vest prihaja iz Berolina. Preiskave šestih
psyhiatrov na Weilandu so imele tak zaključek, da so napadalca nemškega cesarja Weilanda odpeljali iz opazovalne sobe nazaj v — preiskovalni zapor.
Novodobni otroci V Brnu je nek 161etni deček ustrelil na neko 151etno dekle, ker mu je le-ta odklonila „ljubezen". Deček je potem pomeril nase ter se ustrelil. Bil je takoj mrtev.
Roberti odlikovan. Nemški cesar ne neha izkazovati nepotrebnih simpatij Angležem. „Reii hsanzeiger" javlja, da je nemški cesar odlikoval Robertsa z redom črnega orla.
Uradniki — kmetje. V Bolgariji se je iz razlogov varčnosti odpustilo 800 uradnikov iz službe. Ti odpuščeni uradniki so sedaj sklenili napraviti na deželf kmetsko kolonijo, kjer bodo obdelavah zemljo, ttr so prosili vlado, naj jim potrebno zemljo brezplačno prepusti.
Izbruh ognjenika na Javi. Na Javi je pričel bljuvati ognjenik Kelot. V obližji ognjenika je popolna tema. Prebivalstvo v okolici beži, vendar je izbruh uničil 178 človeških življenj. Kraj Pelidor je zakrit z bla tom iz ognjenika.
Društva.
(Prostovoljno gasil, društvo v Sv. Križu pri Kostanjevici) priredi dne 2. rožnika t. I. »b ! a go si o v 1 j e n j e nove brizg al ne« ob 10. uri dopoldne; se sledečim vspo redom: 1. Ob 10. uri sv maša in blagoslovljen^ stroia in orodja. 2. Vrtni koncert, začetek ob 3 uri popo-ludno. 3 Tombola z različnimi dobitki. 4 Pro9ta zabava — Pri vrtnem koncertu svira vojaška godba c. kr. pešpolka št. 53 pl. Latour iz Zagreba. —Vstopnina h koncertu za osebo 60 vin., obitelj 1 K 20 vin.
I>arovi.
Za pogorelce vvGornji vasi: G. Mih. Sajé, župnik v Štangi, 9 34 K. — G. Jan. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi, 40 K. — G. Andr. Stritar v Komendi, 10 K. — Gosp. Peter Majdič v Jaršah pri Mengšu 100 K, Anonymus 30 K. — G. Marija Hladnik, kuharica v Ljubljani, 1 K. — G. Ign. Ključevšek, župnik v p.,_3 K. — G. Nik. Stazinski, župni uprav, v Čatežu, 2 K. — G. Al. Jerše, župnik v p. v St. Vidu pri Zatičini 10 K. — G. Jan. Meršolj, kaplan na Dobrovi, 5 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Mihovil Barbic, ekspozit v Polj anah-Ičici, 2 K.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Mih. Sajé, župnik v ¿-»tangi, 3 K. — G. Jan. Demšar, župnik v St. Vidu pri Vipavi, 10 K. — G. Jan. Meršolj, kaplan na Dobrovi, 5 K.
Za kapelico Slovencev v A1 e-k s a n d r i j i: G. Mih. Sajé, župnik v Stangi, 2 K.
Bog plačaj stotero ! Vivant sequentes !
Telefonska in brzojavna poročila.
Prag-arsko, 29. maja. Župnik Gornjepolskavski, gospod Anton Borsečnikje danes umrl. Pogreb bo 30. maja.
Dunaj, 29. maja. (C. B.) Cesar odpotuje v Prago 12. junija dopo-ludne in dospe tje ob 6. uri zvečer.
V	Vitingau-u in Benešovu bo vsprejel zastopstva oblastev.
Dunaj, 29. maja. (C. B.) Poslanska zbornica je pričela danes razpravo o predlogi glede vodnih cest.
V	ime odseka je poročal poslanec Menger. Pričetkom seje je naučni minister odgovarjal na nekatere interpelacije.
Dunaj, 29. maja. Nekateri listi poročajo, da so člani Stojalovskega skupine imeli v Krakovem te dni nek sestanek, na katerem so sklenili vstopiti v poljski klub in v tozadevne dogovore stopiti s poljsko ljudsko stranko.
Dunaj, 29. maja. (C. B.) Odsek ogerske delegacije je pričel danes razpravo o proračunu vojnega mini-sterstva. Poslanec Ugron kritizuje postopanje vojne uprave in resno vpraša vojnega ministra, kaj je z dveletno vojaško službo.
Kolin, 29. maja. Napadalec na nemškega cesarja, Weiland, se bode moral, ker so zdravniki izrekli, da duševno bolezen le simulira, zagovarjati pred sodiščem.
Rim, 29. maja. Tu se širijo vesti, da bode ob rojstvu novega člana laškekraljevske hiše Črna Gora pro-klamirana za kraljestvo.
Pariz, 29. maja. Zagotavlja se, da je dal marokanski sultan Franciji v vseh točkah popolno zadoščenje.
Pariz. 29. maja. V Lyonu zborujoči socialistiški kongres je z večino odklonil predlog, naj bi se udeleženci izjavili glede vztrajanja trgovinskega ministra v meščanskem kabinetu.
Cardiff, 29. maja. Do včeraj zvečer so našli 49 trupel pri eksploziji v rudniku „Universal" ponesrečenih delavcev. 33 ponesrečencev je še v jami.'
Yokohama, 29. maja. Bivši vojni minister Katsura je dobil nalog, naj sostavi novo ministerstvo.
Bruselj. 29. maja. (C. B.) „Pe-titbleu" poroča, da je došla v Haag oficijelna brzojavka, glasom katere so 2. t. m. blizu Pretorije Buri porazili Angleže. Ubitihje49 Angležev, 159 ranjenih in 600 uj etih.
Bruselj, 29. maja. Kruger je dobil vest, da se guverner Milner sredi junija povrne v Južno Afriko. S tem je zginil vsak up na sklep miru. .
London, 28. maja. Grof Walder-see bode 1. junija ostavil Kino. Vlasti se posvetujejo, kdo bi bil njegov naslednik. Waldersee je mnenja, naj bi ga zastopal od vsake vlasti jeden častnik menjaje od časa do časa.
London, 29. maja. Vprašanje glede odškodnine od strani Kine se po poročilu „Times" reši bržkone v smislu predloga Anglije. Velesile bodo zahtevale od kitajske vlade cesarskega odloka, s katerim se zagotovi odškodnina 450 milijonov ta-elov z obrestmi vred.
Umrli so:
25.	maja. Frančiška Artič, delavka, 26 let, Sv. Jakoba trg 4. jelika.
26.	maja. Elizabeta Petelin, dninarica, 63 let. Konjušne ulice 13, ostarelost. — Gregor Mihelič, dninar. 58 let, Poljanska cesta 23, jetika.
27.	maja. Ana Amort, delavca vdova, 75 let, Sv. Petra cesta 29. ostarelost. — Ivan Zibelnik, šolski učenec, 12 let, Poljanska cesta 34, erysipel faciei. — MihaelKončar, krojač, 75 let, Krakovski nasip 10. kap.
28.	maja. Marija Marn, posestnica, 50 let, Ilovca št. 44, vsled želodčnega rika.
V otroški bolnišnici:
26. maja. Ajojzij Smolej, kaj/.arja sin, 2 leti, rhachifis, bronchitis capill.
V bolnišnici:
24.	maja. Marija Arko, dninarica. 70 let, ostarelost. — Andrej Huber, kočijaž, 53 let, tabes dor-salis.
25.	maja. Anton Gantar, posestnik, 47 let, pne-1'mon a crouposa.
Žitne cene
dne 28. maja 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij.....K
» „ )esen........
Rž za maj-junij........
„ „ jesen.........
Turšica za maj junij......
„ „ julii-avgust......
„ „ september-oktober . . „
Oves za maj-junij.......
„ » jesen........
Na budimpeštanski borzi
7-77 805 7-68 7'09 5 52 559 5-77 728 619
do
K
Pšenica za oktober.....
Rž za oktober.......„
Oves za oktober......»
Koruza za maj........
» „ julij.......„
7-74 668
5-75 5'59
6-30
do
Pšenica banaška , „ južne žel.
RŽ „ „
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Činkvant „ Oves srednji . . Fižol.....
(Effektiv.)
Dunajski trg.
K 7-60 do 805
7-50 7-30 7-20 560 6'90 7-20 800
Meteorologlöno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0mm.
I
Cm opa-
IdTUjft
Stanja barometra r mm.
Temperatura
po Celzija
Vetreri
Nabo
SC . V 3 •
ui
28|D zve¿. 1 734 Ö ] 1? Ö^ [ iI7~jäTTH^ [ jasno pq| 7. zjutr. I 734 61" 13 31 si. vzh.T megla j 4 6
|2. popol.j 732-6] 26 0 I sr. vzjvz. | pol oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 18 7 , normale: 15(>'
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra comIh ¿t.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svejo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na h&veloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 39
Laiidaiier
dobro ohranjen, jako pripraven za kacega gosp. duhovnika, proda se prav po ceni.
Ogleda se ga lshko pri gosp Gahrichu, Rimska cesta št. 19.	545 (3—2)
7 76 8-06 7-70 7-10 5-54
5-60 5 78 7 30
6-20
7-75 6-70 5-77 5-60 5-34
7-80 8 25
8-25 5-70 7-20 7'40
10-00
r


Dijaški molitvenik
Flos juvenilis
Libellus precum in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(H. Ničman.)
Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h , v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več.
Železnato vino
lekarnarja O. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
i QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-čeleznata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	8—12 Vsled lega največje jamstvo za i*-datnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih OBebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 590 50-48 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65"—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250 —
pri	552 12—2
PR. TOMAN-u,
podobarju In pozlatarju t Ljubljani, Valvazorje? trg št. 1.
Oklopju slična barva za
"»"iV/rtll lV» kat"6 hoja je nespremenljiva, sta-ižllMJ f. Jil/, novitua tudi proti vplivu svillobe, apna in vrHinena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim ino.strom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vuanje dele poslop-jmega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL, v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju 228 10 11 —11
Semenj v Zagorji ob Savi.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom dne 25. septembra 1898, št. 12598, dovolila, da se nadalje izvršuje šesti trgovski in živinski semenj v Zagorji ob Savi, in sicer
dne 29. avguste* vsako leto.
Ako pa isti dan pade na nedeljo ali praznik, vršil se bode ta semenj takoj drugi dan.
Nadalje je deželna vlada z odlokom dne 23. novembra 1900, št. 17372, dovoli a, da se semenj, kateri se je izvrševal dosedaj 2. novembra \sacega leta, prestavi
na dan 3. novembra,
ako pa isti dan pade na nedeljo, izvrševal se bode sledeči ponedeljek.
O l>
iipanstvo Zagorje
dne 23. maja 1901.
»avi,
659 3-1
tS
B
9
o-u ft a
o m
•H
O
p-H
C«
•3
T3 O U
B*
«t «
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
3116 Peroisjm-
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori)
zoper flloksero	80 20—15
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj II Fraterstrasse 49.
I^dop bo toliko speeen, ********** ******** da si ogleda svetovno imenitni cirkus
Barnum * Bailey
prosim ga, da si ob tej priliki ogleda tudi mojo
velikansko zalogo obleke
gospode in dame po najnižjih tovarniških cenah v
angleškem skladišču'
v Ljubljani, Resljeva cesta 3.
S spoštovanjem
560 2-1 Oroslav Bernatovič.
t t n t n : i
a
o a
o*
i ®
M
•o
t»* o Ö o
1 p
0 K* o
LJ( HLJA^í l,	Cassis* i dais,
ëefi*teli9 SU«®»« ■n&tJis®.
BARNUM & BAILEy m Največje kazališče svefa.
Ameriško
velikansko zabavno podjetje.
Že 50 let ponos Amerike.
Potuje sedaj po evropski celini
v 67 navlažč zato konstruiranih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 17 vozov. Cela nerazdeljena se razstavi pod 12 velikimi sotorskimi paviljoni,
največji ima prostora za sedeže za ca. 12.00!) oseb.
Vsak d;in 2 veliki prrdstavi : poooldne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvoritev I'/, uro pred pričetkom vsake predstave, da si občinstvo more ogledati žive človeške ab normitete, tri čtte slonov in dvojno menežarijo naj-redkejih živalij.
JPrciva svetovna razstava znamenitosti), cirkus, hipodrom, menažei
1000 mož, žensk, konj,
pritlikovci, tetoviranci, požiravci mečev, dama z dolgimi lasmi in popolno zaraščeno brado, deček s pasjo glavo, možje brez rok, žunglerji 1000 originalnih stvarij in občudovanja vrednih prikazni). Skoro brezkončna vrsta najnovejših proizvajanj in dokazov neustrašenosti ter vratolomnega poguma, ki se sicer nikjer ne vidijo in se bodo sedaj prvič kazale.
Nebrojne predstave vratolomnih, neustrašnih proizva-lanj. ki jim ni primere in jih ni mogoče posnemati. Vsak, kdor nastopi, je mojster v svoji stroki. Vsak predstavljavec zvezda. Vsako proizvajanje, vse, kar se nudi v areni, resnično presenečenje. Vse resnično in
absolutno popolno novo, in ni bilo še nikdar tukaj. Največja in najitrasneja znamenitost, ki jo je moglo izumiti Človeštvo V treh velikih, za jahalne predstave določenih men* žth, na "dveh velikih odrih, na jednem neizmernem dirkališču in na jednem velikem prostoru za umetnije v zraku.
Cele menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke vseh vrst, akrobatska proizvajania, zračne umetnosti. gimnastika na tleh in v zraku in nova presenečenja. Veliki napori šampionov in izredni pojavi gibčnosti.
70 lepih konj, ki se v jedni meneži skupno predstavijo.
v konjski razstavi odlikovanih konj. 3 čete naj-ucenejih slonov, ki se predstavijo v treh menežah. — 20 mejnarodnlh pantcmimičnih kiownov.
ija, razstava dresiranih živalij.
Cene po kakovosti sedežev
480 6-6
Vstopnina incl. nav. sedež K 1'20 in 2a50, zaprti sedež 4 K, resev. prostor 5 K, loža 6 K.
Vsi prostori so numeriran-', izimši one po K 120 in 2'50, in se dobe ob otvoritvi pri vhodu. — Otroci pod 10 leti plačajo polovico za vse prostore, izimši prostore po K 1-20 in 2 50. Prostori po 5 K in H K se
dobivajo na dan predstave tudi pri Otonu Fiseher-jiu, trgovina z muzikalijami — Tonhalle — Kongresni trg 9.
prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja.
Spošt. podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem, kolarjem naznanjam, da sem pričel	544 (4—2)
WT k rezanj eni fornirja
kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in različne kakovosti lesa.
Izrežem tudi dopeljane hkde na fornir po nizki ccni. — Izdelujem tudi gladke, fino Izdelane profillrane
lajšte vseh vrst in oblik.
Priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera^natančno in točno izvršujem. Spoštovanjem
Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani.

Kemične barve
ze-
za sobne slikarje,
meljne barve brata ¿beblv
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v — Cene so nizke.	228 14 11—11
priporoča raznovrstne
yizitnice
po nizki ceni.
J I" aje rs k a
^gtyri®elec
ET0VÂÎÂ CA. Nepresegljiva zdravilna voda.
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 351 35.8
Odvetniškega koncipijenfa
sprejme
533 6
Pr. Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.

ü D h n a j s k a borz a.
Dne 29. maja.
Skupni državni dolg v notab.....98-cO
Rkupni državni dolg v «rebru......98 10
Avstrijska zlata renta 4•/,.......117 85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	9725
Ogerska zlata renla 4"/,........117-40
Ogerska kronska renta 4"/„, 200.....92-90
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1672-—
Kreditne delnice, 160 gld..............685 50
London vista ......................240 45
N?miki drž. bankovci *» 100 m. nem.drt.velj.	117-50
20 mark.............23-52
20 frankov (napoleondor).......19 09
Italijanski bankovci.........90-50
C. kr. cekini........................11-32
Dn6 iS. maja.
3-2"/,, državne srečke 1. 1854. 250 gld.. , .	181 —
6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171-25
Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	211-50
4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 20
Tišine srečke 4°/„, 100 gld..............142 40
bunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	26!)'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4",'„ .	94 25
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	— • -
» » južne ieleznice 3°/c	344 50
» > juJne železnice 6°/u .	122-50
» > dolenjskih železnic4°/0 ,	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............402 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	390 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ¿Id. .	49 25
Ogerskega » , » 6 » .	25 20
Budimpešt. bazilika.srečke, 5 gld.....16-30
Rudolfove srečke, 10 gld..........58—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteiuovo sreike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angio-avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. s V. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska dtavbinska družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gl'. Papirnih rubljev 100........
200 -234-— 394 — 60 — 279 — 6050 — 903 -91 — 160 -472 50 445— •253 50
OMf Nakup ln prodaja IMS
vsakovrstnih državnik papirjev, areok, denarjev itd. Zavarovanja v.a zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na boril.
■■■■■■■■■rani
Menjarnična delniška druz&a
„M E II € IJ
!., Wollzeile 10 in 13, Dnn&J, I., Strobelgasse 2.
éé
„. ,„ - Pojasnila "fca v vseh gospodarskih in flnandnih stvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnestslk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flavnlo.	•