primorske
novice
KOPER, 17. februarja 1984
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 3
VSEBINA
Občina Koper
ODREDB A o prevents nih ceptjcnjih in diagnostičnih terdru-gih preizskavah v tetu t984
Občina Piran
ODLOK o ustano\itvi in organizaciji enot in štabov civitne zaš^ čite občine Piran
ODLOK o /aktoniščih in drugih zaščitnih objektih
Občina Sežana
ODREDBA o preventivnih ceptjenjih m diagnostičnih ter drugih preiskavah v !etu !984
OBČtNA KOPER
Na podtagi !. točke 5!. čtena zakona o varstvu Živah pred kužnimi betežnimi (Uradni !ist SRS, št. tH/77) odredbe o preventivnih ceptje-njih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu !984 (Uradni tis! SRS. št. 4 t/8.1) in 27.1. čtena statuta občine Koper, je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne U. februarja t984 sprejet
ODREDBO
O	PREVENTtVNtH CEPLJENJtH !N Dt AGNOSTK N!H TER DRUGtH PREtSKAVAH V LETU !984
L SPLOŠNE DOLOČBE
t. čten
Da še preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živatske kužne botezni. morajo poobtaščene veterinarske organizacije združenega deta opraviti v tetu !984 ukrepe zaradi ugotavtjanja. odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih botezni.
Posestniki živati so dotžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. čten
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante so dotžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski ati medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije O opravtjenem defu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
.1. čten
Preventivna ceptjenja se morajo opraviti totikokrat. kotikokrat je potrebno, da so živati statno zaščitene.
4.	čten
Veterinarski zavod in obratno veterinarske ambutante. ki opravtjajo presentivna ceptjenja ati diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskave, o imenu in bivatišču posestnika živati o opisu živati, o proi?vaja!cu, serijski in kontrotni šte-sitki cepiva ter rezuttatu ceptjenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante iz prejšnjega odstavka morajo spremtjati zdravstveno stanje živati po uporabi bioto škega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
tt. PREVENTtVN! UKREP!
5 čten
Preventivno ceptjenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu mora opraviti Veterinarski zavod Primorske Sežana — detovna enota Koper do .10. aprita !984 v vaseh oziroma soseskah, kjer je bit v zadnjih .K) tetih ugotovtjen vranični prisad.
6.	čten
Sptošno preventivno ceptjenje psov proti stektini se mora opraviti do ! maja !9H4.
Zaščitno ceptjenje mtadih psov proti stektini se mora opraviti takoj, ko dopotnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti sktini tudi domače živati, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ati umetno neograjenih površinah, ki so oddatjene od nasetij.
Cetjenje, dotočeno s tem čtenom, opravi veterinarski zavod.
7 čten
Preventivno ceptjenje kokoši, piščancev, brojterjev in puranov ter matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: v peruntinskih obratih organizacijah združenega deta, v nasetjih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega deta ati večje reje individuatiti proizvajatcev,
v obratih individuatiti proizvajatcev. kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, v fazanerijah
Ceptjenje dotočeno po tem čtenu opra\ i veterinarski zavod, v perutninskih obratih organizacij združenega deta, ki imajo organizirano tasfno veterinarsko stužbo. pa obratne veterinarske ambutante. Ceptjenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino dotoči proizvaja-te*
8.	čten
Vatitna jajca smejo izvirati te iz perutninskih iat, v katerih pri seroto-štg preiskavi na kokošji tifus niso biti ugotovtjeni pozitivni reaktorji, ki sq zaščitno ceptjem proti kužnemu tremorju perutnine. Marekovi bo-H/ni, infekcioznem bronhitisu, in Gumbore botezni in ki po !4 tednu diso dobivate nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazotidon ud).
Pregted z antigenom povzročitetja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne agtutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambutante.
Ceptjenje proti kužnemu tremorju, Marekovi botezni, infekcioz-nemu bronhitisu in Gumboro botezni opravi z registriranimi vakcinami \eterinarski zavod, v obratnih organizacijah združenega deta. ki imajo organizirano tastno veterinarsko stužbo, pa obratne veterinarske ambutante.
9.	čten
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarskih, ki imajo deset ati več ptemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev Proti tej botezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ati z odpadki iivatskega izvora, ne gtede na njihovo števito v gospodarstvu.
Ceptjenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K tapiniziranega virusa Ceptjenje opravi veterinarski zavod, na družbenih prašičerej-skih obratih, ki imajo organizirano tastno veterinarsko stužbo. pa opra-\ijo to ceptjenje obratne veterinarske ambutante.
34
URADNE OBJAVE
17. februarja 1983 — št. 3
K). čten
Veterinarske organizacije morajo v tetu t984 začeti V!! sptošno tu-berkutinizacijo ter intradematno tuberkutmizirati 201 goved v občim
Tuberkutinizaci jo osnovne goveje črede orgam/acij združenega de)a opravi veterinarski zavod.
Tuberkuiinizirati je treba kokoši. v tistih nasetjih. kjer je bi!a ugotovljena kokošja tuberkutoza. in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkuiinizaci jo opravi veterinarski zavod.
Tuberkuiinizirati je treba 5 prašičev v matičnih čredah Tuberku-hnizacijo prašičev opravi Visokošoiska temeijna organizacija združenega deia za veterinarstvo Biotehnične fakuitete v Ljubijani (v nadaij-njem besediiu: VTOZD za veterinarstvo).
Natuberkuiozojetreba pregiedati fazanov matičnih jat v neokuženih ah na TBC nekontrotiramh fazanerijah. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo v ^odeiovanm z veterinarskim zavodom.
i	i čien
Giede na bruceiozo je treba preiskati enkrat ietno:
—	krave v hievih individuatiti proizvajakev z mtečno prstenastim preizkusom, v primeru sumtjive reakcije je potrebno odvzeti kri živahni za pregted.
Preiskavo opravi veterinarski zavod.
—	vse ovce in koze na območju občin Koper, s serotoško preiskavo krvi.
—	vse odstre!jene potjske zajce na območju občin.
Vzorce m)eka in krvi odvzame veterinarski zavod
Laboratorij preiskave krvi opravi VZOZD za veterinarstvo
Pregted zajcev opravi veterinarski zavod, taboratorijske preiskave
patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	č!en
Na govejo levkozo je treba pregiedati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini. razen ptemenskih goved v okuženih čredah
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskavo semena s prei-skusom v agar getu opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	čten
Ptemenjake v osemenjevatnih središčih in v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat tetno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (!BV — OPV)
Vzorce odvezame veterinarski zavod. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	čten
Na kužno matokrv nost je potrebno pregtedati vse kopitarje, ki so biti na novo nabavljeni v tetu 1983 in vhtevljeni v že okužene in sanirane hteve.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Primorske Sežana — de-tovna enota Koper. Serotoški pregted vzorcev krvi z getprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
15.	čten
Enkrat tetno je treba pregtedati na teptospirozo t(M; vseh ptemenskih Živah v osnov nih čredah na prašičerejskih in gov edorejskih obratih organizacij združenega deta.
Vzorce odvzame veterinarski zavod. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
N;, viru.no hemarag.čno .epukemi,. postrvi je treha preiskati plemenske ,ate pos.rvskih nh do 15. februarja <9X4.
Ni spomladansko viremijo. eritrodermatttis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 13. maja 19X4 preiskati krape ,, registriranih rej. ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mlad.ee krapov pa je
treba preiskati do konca leta 19X4.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod m j,h v/Tn/n veterinarstvo
18.	čten
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih botezni in ceptjenj živati po tej odredbi, razen stroški ceptjenja psov proti stekhni. gredo v breme posebnega računa, za zdravstveno varstvo Živah proračuna občine Koper za teto 1984.
19.	čten
Ta odredba začne vetjati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 320-01-1/84	Podpredsednik
Koper. 6. februarja 1984 BRANISLAV ZABUKOVEC, t.r.
OBČtNA PtRAN
Na podtagi 150. in 163. čtena Zakona o sptošni tjudski obrambi (Uradni hst SFRJ. št. 21/82). 73. 223. in 226. čtena zakona o sptošni tjudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni hst SRS. št. 32/82) in 320. čtena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbeno-pohtičnega zbora dne 30. januarja 1984 sprejeta
ODLOK
O	USTANOVITVI IN ORGANIZACIJ! ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE V OBClNr PIRAN
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
Civitna zaščita je de! sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite in se organizira v vseh bivatnih in detovnih okotjih kot najširša obtika priprav in udetežbe detovnih tjudi in občanov za zaščito in reševanje prebivatstva ter materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih natog v izrednih razmerah.
Detovni tjudje in občani se organizirajo in detujejo v civitni zaščiti v sktadu z zakonom, tem odtokom in z načrti civitne zaščite.
2.	čten
Za izvajanje ukrepov civitne zaščite, organizacijo osebne in vzajemne zaščite, zaščito in reševanje prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih natog v izrednih razmerah, se s tem odtokom ustanovijo enote in štabi za civitno zaščito ter dotoči njihova organizacija
11. ENOTE CIVILNE ZASClTE
16.	čten
Cebetje družine vzrejevatcev matic ter čebetje družine ptemenitnih postaj je treba preiskati na hudo gnitobo. čebetje zatoge. nosemavost. pršičavost in varoatozo.
Vzorce mora odvzeti veterinarski zavod, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo
Vzorce čebe! je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1984. preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprita 1984.
17.	čten
Na vrtogtavost postrv i je treba v ribogojnicah pregtedati enkrat tetno postrvske vrste rib. ki se vlagajo, prodajajo ati prev ažajo. Vzorci mtadic morajo biti postani v preiskavo od junija do 31. decembra ! 984. vzorci tržnih rib pa. ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
3. čten
Za zaščito in reševanje prebivatstva ter materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah se ustanovijo enote civitne zaščite, kot enoten sistem organizacije , civitne zaščite v občini.
4 čten
Enote civitne zaščite v občini so: sptošne enote civitne zaščite, specializirane enote civitne zaščite.
5.	čten
^ rsta. \etikost in število enot civitne zaščite se dotoči v načrtih o organizaciji civitne zaščite na podtagi ocene ogroženosti občine, krajev ne s upnosti oziroma temetjne in druge organizacije združenega deta in
17. februarja 1983 — Št. 3
URADNE OBJAVE
35
druge samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi nesrečami.
6.	č!en
[zvršni svet na predlog občinskega štaba za civitno zaščito dotoči temerne in druge organizacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini, ki morajo ustanoviti in organizirati enote civitne zaščite.
Enote civitne zaščite tahko ustanovijo tudi druge temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
7.	čten
Sptošne enote civitne zaščite se ustanovijo za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in natog civitne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin.
Sptošne enote se ustanovijo v večjih stanovanjskih hišah, postovnih in drugih stavbah in kot skupne za stanovatce in mate organizacije (trgovine, detavnice, postovne prostore in podobno) za več zgradb skupaj, v uticah, manjših nasetjih in matih krajevnih skupnostih.
Sptošne enote civitne zaščite se ustanovijo tudi v manjših temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpotnjujejo pogojev za ustanovitev, speciatiziranih enot.
,	8. čten
Speciatizirane enote civitne zaščite se ustanovijo za izvajanje posameznih vrst ukrepov ter zahtevnejših natog civitne zaščite.
Ustanovijo se v večjih temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, večjih nasetjih, krajevnih skupnostih in v občini.
9. čten
Speciatizirane enote civitne zaščite so:
-	enote za prvo medicinsko pomoč,
-	enote za zaščito in reševanje ob požarih,
-	enote za zaščito in reševanje po rušenjih m poptavah,
-	enote za radiacijsko, kemijsko in biotoško (RKB) zaščito,
-	enote za sociatno deto,
-	enote za zaščito in reševanje živati in živi! živatskega izvora,
-	enote za zveze,
enote za dezaktiviranje neeksptodiranih bojnih tetes in enote za identifikacijo mrtvecev.
!(). čten
Enote civitne zaščite v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo in organizirajo detavski sveti oziroma njim ustrezni organ upravtjanja.
Enote civitne zaščite v krajevnih skupnostih, nasetjih, uticah, skupne enote in enote za skupine zgradb ustanovijo in organizirajo sveti krajevnih skupnosti.
V stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite hišni sveti, (e hišni sveti to dotžnost opustijo, ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite v stanovanjskih hišah sveti krajevnih skupnosti.
Enote civitne zaščite v občini ustanovi izvršni svet občinske skupščine v sktadu z občinskim načrtom, na predtog občinskega štaba za civitno zaščito ter dotoči njihovo sestavo.
t/vršni svet tudi dotoči temetjne in druge organizacije združenega deta in samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo ustanoviti speciatizirane enote civitne zaščite ati dete teh enot za zaščito in reševanje na območju občine
! !. čten
Enote civitne zaščite detujejo predvsem na območjih za katera so ustanovljene, tahko pa se uporabijo tudi za izvajanje natog zaščite in reševanja izven organizacij in skupnosti, ki so jih ustanovite, če tako dotoči pristojni štab za civitno zaščito
t
!2. čten
Vse enote civitne zaščite detujejo v sktadu z načrti civitne zaščite in po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito.
!.l. čten
Enote gasitskih društev in pokticne gasitske enote, enote prve medicinske pomoči Rdečega križa in enote drugih družbenih organizacij in
društev, se vktjučijo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v zaščitne in reševatne akcije civitne zaščite in detujejo v sktadu z načrti civitne zaščite ter po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito.
Ì4. čten
Organi, ki ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite po zakonu in tem odtoku, skrbijo za kadrovsko izpopotnjevanje enot in njihovo strokovno usposabtjanje ter zagotavtjajo finančna sredstva za njihovo materiatno popotnjenost.
)!! ŠTAB! ZA C!V!LNO ZAŠČITO
t5. čten
Z organiziranje, usmerjanje in pripravljanje detovnih tjudi in občanov za osebno in vzajemno zaščito, usposabtjanje enot civitne zaščite ter za odrejanje, organiziranje in usmerjanje izvajanja zaščitnih ukrepov ter vodenja zaščitnih in reševatnih akcij ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah se ustanovijo in organizirajo štabi za civitno zaščito.
tb. čten
Štabi za civitno zaščito so:
—	štabi za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta,
—	štabi za civitno zaščito krajevnih skupnosti,
—	občinski štab za civitno zaščito.
Štdbi za civitno zaščito se tahko ustanovijo tudi v večjih stanovanjskih in drugih stavbah, v nasetjih. v detovnih skupnostih državnih in drugih organih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
t7. čten
Štab za civitno zaščito trna povetjnika, načetnika in ustrezno števito čtanov štaba.
Povetjnik, načetnik in čtant tmajo tahko namestnike, katerih števito se dotoči po potrebi.
Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah tahko deta štab v operativni sestavi, ki ustreza naravi postedic oziroma naravi zaščitnih in reševatnih akcij.
Operativni sestav štaba se ob izrednih razmerah tahko dopotni s strokovnimi sodetavci iz organov, organizacij in skupnosti.
!S. čten
Štabi za civitno zaščito opravljajo ztasti nastednje natoge:
-	ocenjujejo ogroženost pred vojnimi akcijami, naravnimi in drugimi nesrečami in izrednimi razmerami ter možnosti in pogoje za zaščito in reševanje,
-	izdetajo načrta civitne zaščite.
-	organizirajo in usmerjajo izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje,
-	organizirajo in neposredno vodijo akcije za zaščito in reševanje.
-	usmerjajo in usktajujejo deto podrejenih štabov, sodetujejo s sosednimi štabi za civitno zaščito.
-	skrbijo za pripravljanje in usposabtjanje prebiv atstv a ter pripadnikov enot. štabov in drugih sestavin civitne zaščite.
izvajajo druge natoge dotočene z zakonskimi predpisi.
!9. čten
Štabi za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so operative m strokovni organi za organiziranje, usmerjanje, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanje detovnih tjudi ter materiatnih in drugih dobrin.
Štabe za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenujejo detavski sveti oziroma njim ustrezni organi upravtjanja
V detovnih skupnostih državnih in drugih organov imenujejo štabe za civitno zaščito sveti detovnih skupnosti.
Za svoje deto je štab odgovoren organu, ki ga je tmenovat, komiteju oztroma odboru za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samouprav ne organizacije in skupnosti ter štabu krajevne skupnosti in občinskemu štabu za civitno zaščito.
36
URADNE OBJAVE
20.	člen
Stab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije in skupnosti pravitoma sestavtjajo:
a)	povetjnik štaba,
h) načetnik štaba.
c) č!ani štaba za nastednje dejavnosti:
—	operativne zadeve ter pouk enot in detovnih tjudi,
—	zaktanjanje, zatemnitev in maskiranje,
—	prvo medicinsko pomoč,
—	zaščito in reševanje ob požarih in eksptozijah.
—	zaščito in reševanje ob rušenjih in poptavah,
—	radiacijsko, kemijsko m biotoško (RBK) zaščito.
21.	č!cn
V	manjših temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah m skupnostih se tahko ustanovijo štabi, ki imajo manjše števito članov, s po več zadotžitvami tako. da so pokrite vse dejavnosti štaba.
Organizacije, ki se ukvarjajo z živinorejo ah z rasttinsko proizvodnjo, vktjučijo v štab tudi čtana za zaščito in reševanje živati in živi! živat-skega izvora, oziroma čtana zazaščito rasthn in živi! rasthnskega izvora.
22.	č!en
V	temetjnih in drug.n organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki organizirajo'te sp!ošno enoto civi!ne zaščite, opravlja natoge štaba povetjnik te enote.
23.	č!en
Štab za civ ilno zaščito v krajevni skupnost' je operattvni in strokovni organ krajevrle skupnosti za organiziranje, usmerjanje, pripravtjanje in vodenje zaščite in reševanje prebivalstva. ter materiatnih in drugih dobrin.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti neposredno usmerja in usklajuje delo štabov, ob zaščitnih m reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na svojem območju ter sodetuje s štabi za civitno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
Za svoje delo je štab odgovoren svetu krajevne skupnosti, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter občinskemu štabu za civilno zaščito
Štab za civilno zaščito v krajevni skupnost' sestavljajo:
a)	poveljnik štaba,
b)	načelnik štaba,
c)	člani štaba za naslednje dejavnosti:
—	operativne in organizacijske zadeve,
—	pouk enot civilne zaščite in prebivalstva,
—	zaktanjanje. zatemnitev in maskiranje.
- evakuacijo, sprejem m nastanitev prebivalstva.
—	prvo medicinsko pomoč in asanacijo.
—	zaščito m reševanje ob požarih in eksplozijah.
—	radiacijsko in biološko (RKB) zaščito
24.	člen
Manjše krajevne skupnosti lahko ustanovijo štabe, ki imajo manjše število članov, s po več zadolžitv ami tako. da so pokrite vse dejavnosti štaba.
Podeželske krajevne skupnosti lahko vključijo v štab tud' člana za zaščito in reševanje živali in živi! živalskega izvora oziroma člana za zaščito in reševanje rastlin in živil rastlinskega izvora.
25.	člen
Štabe za civilno zaščito v naseljih, ulicah ip za skupine zgradb ime, nuje svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti imenuje tudi štabe za civ ilno zaščito v večjih stanovanjskih hišah, če tega ne opravijo hišni sveti sami
26.	člen
V krajevni skupnosti, naseljih, ulicah, stanovanjskih m drugih stavbah. ki organizirajo le splošne enote civilne zaščite, opravljajo naloge štabov poveljniki teh enot
17. februarja 1983 — št. 3
27.	člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organiziranje, usmerjanje, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanja prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah.	. .
Občinski štab za civ dno zaščito tmenuje tzvrsni svet obemske skupščine Xa svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter republiškemu štabu za civilno zaščito.
28.	člen
Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo:
a)	poveljnik štaba
b)	načelnik štaba
c)	člani štaba za naslednje dejavnosti: operativne in organizacijske zadeve,
-	zaščito in reševanje ob požarih in eksplozijah,
-	prvo medicinsko pomoč.
-	zaščito in reševanje ob rušenjih in poplavah,
-	radiacijsko, kemijsko in biološko (RBK) zaščito, informiranje javnosti ter sodelovanje s centrom OO evakuacjo. sprejem in nastanitev prebivalstva, oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva,
-	zaščito in reševanje živali in živil živalskega izv ora ter zaščito in reševanje rastlin in živil rastlinskega izvora.
zaklanjanje prebivalstva ter materialnih tn drugih dobrin.
— materialno in tehnično oskrbljenost civilne zaščite.
29.	člen
Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed delov nih ljudi m občanov , ki lahko glede na sv ojo strokov no sposobnost uspešno opravljajo dolžnosti m paloge v štabu
3d. člen
Strokovna in administrativno tehnična opravila /a enote in štabe /a civ dno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih oprav Ijajo njihove strokov ne službe, /a občinske enote in občinski štab Za civ ilno zaščito pa občinski uprav ni organ pristojen za ljudsko obrambJ.
IV KONČNE DOLOČBE
31. člen
/ dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji enot civ dne zaščite v občini Piran ( Uradne objave, št. 19/78).
32. člen
la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 853/d Piran. 30. januar 1984
Predsednik DR AGO ŽERJ AL. 1. r..
Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi ( Uradni list SFRJ. št 21/82), 204. in 205. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družben, samozaščiti (Uradm list SRS, št. 35/82) in 220. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
30.	januarja 1984 sprejela
ODLOK
O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ŽASČ1TN1H OBJEKTIH
! SPLOŠNE DOLOČBE
.U

S tem odlokom se u^eja'gr .'d.tev zaklonišč in drugih zaščitnih obje^ tov ter tmaneranje. upravljanje m vzdrževanje, uporabo, oddajanje najem ter hadzor nad zaklonišči.
17. februarja 1983 — št. 3
URADNE OBJAVE
35
druge samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi nesrečami.
6.	č!en
Izvršni svet na predtog občinskega štaba za civitno zaščito dotoči temerne in druge organizacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini, ki morajo ustanoviti in organizirati enote civitne zaščite.
Enote civitne zaščite tahko ustanovijo tudi druge temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
7.	čten
Sptošne enote civitne zaščite se us^novijo za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in natog civitne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin.
Sptošne enote se ustanovijo v večjih stanovanjskih hišah, postovnih in drugih stavbah in kot skupne za stanovatce in mate organizacije (trgovine. detavnice, postovne prostore in podobno) za več zgradb skupaj, v uticah, manjših nasetjih in matih krajevnih skupnostih.
Sptošne enote civitne zaščite se ustanovijo tudi v manjših temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpotnjujejo pogojev za ustanovitev, speciatiziranih enot.
i	8. čten
Speciatizirane enote civitne zaščite se ustanovijo za izvajanje posameznih vrst ukrepov ter zahtevnejših natog civitne zaščite.
Ustanovijo se v večjih temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, večjih nasetjih, krajevnih skupnostih in v občini.
9. čten
Speciatizirane enote civitne zaščite so:
-	enote za prvo medicinsko pomoč,
-	enote za zaščito in reševanje ob požarih,
-	enote za zaščito in reševanje po rušenjih in poptavah,
-	enote za radiacijsko, kemijsko in biotoško (RKB) zaščito,
-	enote za sociatno deto,
-	enote za zaščito in reševanje živati in živi! živatskega izvora,
-	enote za zveze.
enote za dezaktiviranje neeksptodiranih bojnih tetes in enote za identifikacijo mrtvecev.
!(). čten
Enote civitne zaščite v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo in organizirajo detavski sveti oziroma njim ustrezni organ upravtjanja
Enote civitne zaščite v krajevnih skupnostih, nasetjih. uticah, skupne enote in enote za skupine zgradb ustanovijo in organizirajo sveti krajevnih skupnosti.
V stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite hišni sveti, (e hišni sveti to dotžnost opustijo, ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite v stanovanjskih hišah sveti kraje\ mh skupnosti.
Enote civitne zaščite v občini ustanovi izvršni svet občinske skupščine v sktadu z občinskim načrtom, na predtog občinskega štaba za ci-vitno zaščito ter dotoči njihovo sestavo.
tzvršni svet tudi dotoči temetjne in druge organizacije združenega deta in samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo ustanoviti speciatizirane enote civitne zaščite ati dete teh enot za zaščito in reševanje na območju občine.
! !. čten
Enote civitne zaščite detujejo predvsem na območjih za katera so ustanovljene, tahko pa se uporabijo tudi za izvajanje natog zaščite in reševanja izven organizacij in skupnosti, ki so jih ustanovite, če tako dotoči pristojni štab /a civitno zaščito
!
!2. čten
Vse enote civitne zaščite detujejo v sktadu z načrti civ itne zaščite in po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito.
t.V čten
Enote gasitskih društev in pokticne gasitske enote, enote prve medicinske pomoči Rdečega križa in enote drugih družbenih organizacij in
društev, se vktjučijo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v zaščitne in reševatne akcije civitne zaščite in detujejo v sktadu z načrti civitne zaščite ter po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito.
14.	čten
Organi, ki ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite po zakonu in tem odtoku, skrbijo za kadrovsko izpopotnjevanje enot in njihovo strokovno usposabtjanje ter zagotavtjajo finančna sredstva za njihovo materiatno popotnjenost.
!!! $TABt ZA CtVILNO ZAŠČITO
15.	čten
Z organiziranje, usmerjanje in pripravtjanje detov nih tjudt in občanov za osebno in vzajemno zaščito, usposabtjanje enot civitne zaščite ter za odrejanje, organiziranje in usmerjanje izvajanja zaščitnih ukrepov ter vodenja zaščitnih in reševatnih akcij ob neposredm vojni nevarnosti in vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah se ustanovijo in organizirajo štabi za civitno zaščito
16.	čten
Štabi za civitno zaščito so:
—	štabi za civitno zaščito v temetjnih m drugih organizacijah združenega deta,
—	štabi za civitno zaščito krajevnih skupnosti,
—	občinski štab za civitno zaščito.
Štdbi za civitno zaščito se tahko ustanovijo tudi v večjih stanovanjskih in drugih stavbah, v nasetjih, v detovnih skupnostih državnih in drugih organih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
17.	čten
Štab za civitno zaščito trna poveljnika, načetnika in ustrezno števito čtanov štaba.
Povetjnik, načetnik in čtani imajo tahko namestnike, katerih števito se dotoči po potrebi.
Ob vojnih akcijah, ob narav nih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah tahko deta štab v operativni sestavi, ki ustreza naravi postedic oziroma naravi zaščitnih in reševatnih akcij.
Operativni sestav štaba se ob izrednih razmerah tahko dopotni s strokovnimi sodetavci iz organov, organizacij in skupnosti.
18.	čten
Štabi za civitno zaščito opravtjajo ztasti nastednje natoge:
-	ocenjujejo ogroženost pred vojnimi akcijami, naravnimi in drugimi nesrečami in izrednimi razmerami ter možnosti in pogoje za zaščito in reševanje,
-	izdetajo načrta civitne zaščite.
-	organizirajo in usmerjajo izvajanje preventivnih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje,
-	organizirajo in neposredno vodijo akcije za zaščito in reševanje, usmerjajo in usktajujejo deto podrejenih štabov, sodetujejo s sosednimi štabi za civitno zaščito.
-	skrbijo za priprav tjanje in usposabtjanje prebivatstva ter pripadnikov enot. štabov in drugih sestavin civitne zaščite.
izvajajo druge natoge dotočene z zakonskimi predpisi.
t9. čten
Štabi za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samouprav nih organizacijah in skupnostih so operativni in strokovni organi za organiziranje, usmerjanje, priprav tjanje in vodenje zaščite in reševanje detovnih tjudi ter materiatnih in drugih dobrin.
Štabe za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenujejo detavski sveti oziroma njim ustrezni organi upravtjanja.
V detovnih skupnostih državnih in drugih organov imenujejo štabe za civitno zaščito sveti detovnih skupnosti
Xa svoje deto je štab odgovoren organu, ki ga je imenovat, komiteju oziroma odboru za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samouprav ne organizacije in skupnosti ter štabu krajevne skupnosti in občinskemu štabu za civ itno zaščito.
38
URADNE OBJAVE
17. februarja 1983 — St. 3
16. čten
investitorji, ki so po ! !. etenu tega odtoka obvezni graditi zaktonišča, morajo zaktonišča dimenzionirati tako. da se v njih zagotovijo nasted-nje zaktoniščne zmogtjivosti:
—	v stanovanjskih stavbah najmanj za potovico stanovatcev,
—	v družinskih stanovanjskih stavbah, za načrtovano števito čtanov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
—	v stavbah organizacij združenega deta in drugih organizacij in organov. ki detajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zapostenih v največji delovni izmeni in za vse stučajne obiskovatce.
—	v hotetih in drugih turističnih objektih, samskih domovih ter dijaških in študentskih domovih, najmanj za potovico cetotnega števita težišč in za 2/3 zapostenih v največji detovi izmeni.
—	v stavbah z gostinskimi tokati, za potovico števita sedežev v tokatu in za 2/3 zapostenih v največji detovni izmeni.
—	v stavbah s trgovskimi tokati, najmanj za 2/3 zapostenih v največji detovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno števito vseh zapostenih v največji detovni izmeni,
- v stavbah kutturno-prosvetnih organizacij in drugih stavbah v katerih se zbira večje števito tjudi. najmanj za potovico števita sedežev in za 2/3 zapostenih v detovni izmeni,
—	v šotskih stavbah in stavbah vzgojnovarstvenih ustanpv najmanj za 2/3 vseh zapostet h v največji detovni izmeni,
—	v domovih za ostarete občane, najmanj za 2/3 oskrbovancev in za 2/3 zapostenih \ največji detovni izmeni,
—	v zdravstvenih organizacijah, najmanj za 2/3 cetotnega Števita težišč, oziroma 2/3 botntkov. za 2/3 zapostenih v največji detovni izmeni in da se omogoča opravtjanje najnujnejše (intervencijske) medicinske dejavnosti,
—	na žetezniških in avtobusnih postajah, za enourno povprečno števito potnikov na postajah m 2/3 zapostenih v največji detovni izmeni.
Za stavbe, za katere ni dotočeno dimenzioniranje zmogtjivosti zaklonišč, v prejšnjem odstavku, dotoči zmogtjivost zaktonišč občinski upravni organ za tjudsko obrambo po poprejšnjem mnenju sveta za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.
!7. čten
Temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih m v nasetjih. kjer je obvezna graditev zaktonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaktonišča za zaktanjanje prebi-vatstva ter materiatnih in drugih dobrin, zgradijo zaktonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga dotoča zakon, pritagodijo in uporabijo ustrezni ktetni prostori in drugi gradbeni ati naravni objekti tako, da bo dosežena odpornost zaktonišča dopotnitne zaščite.
H! UPRAVLJANJE !N VZDRŽEVANJEZAKLONIŠČ
18.	čten
Z javnimi zaktonišči upravtja občina oziroma organizacija, ki jo za upravtjanjc ustanovi ati pooblasti občinska skupščina.
Z zaktonišči temetjnih in drugih organizacij združenega deta ter drugih organizacij in skupnosti upravljajo njihovi samoupravni organi.
Z zaktonišči stanovanjskih, postovnih in drugih stavb družbene tast-nine in stavb \ katerih so stanovanjski in drugi prostori z mešanimi tast-niki upravtja samoupravna stanovanjska skupnost oziroma tastniki, imetnik! uporabe in upravtjatci teh stavb.
Upravtjatec, ki upravtja z zaktoniščem, ne sme spremeniti osnovnega namena zaktonišča.
+
!9. čten
Zaktonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem in brezhibnem stanju.
Javna zaktonišča vzdržuje občina oziroma organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina.
Zaktonišča temetjnih m drugih organizacij združenega deta ter dru-gth organizacij in skupnosti vzdržujejo te organizacije in skupnosti.
Zaktonišča stanovanjskih, postovnih in drugih stavb vzdržujejo tastniki ati upravtjatci teh objektov.
Stroški za vzdrževanje se detijo na način, ki vetja za tekoče investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo tastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravtja stavbo.
20. čten
Zaktoniščni red in navodito o vzdrževanju in uporabi zaktonišča predpiše občinski upravni organ za tjudsko obrambo.
!V. UPORABA ZAKLONtšČ V MIRU
2	L čten
Zaktonišča se tahko v miru uporabtjajo za druge namene pod na-stednjimi pogoji:
—	da se v zaktoniščih ne opravtjajo adaptacije, k! bt postabšate odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaktomšča,
—	da se ne uporabtja prostore, ki so namenjeni za sktadiščenje opreme zaktonišča in prostore s fittroventitacijskimi napravami,
—	da se v zaktoniščnih prostorih ne sktadišči eksptozivne, strupene in vnettjive snovi ter
—	da se redno vzdržuje in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ati v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
22.	čten
Pogodbo o oddaji zaktonišča v najem sktene upravtjatec zaktonišča v sogtasju z upravnim organom za tjudsko obrambo
Pogodba o uporabtjanju zaktonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabtjanja zaktonišča, višino najemnine, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prekinitev pogodbene obveznosti. ureditev zaktonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje ob oddaji zaktonišča v najem, ki se ugotovi zapisniško.
Zapisnik o stanju objekta, instatacij, opreme in naprav ter ureditve zaktonišča ob izročitvi v uporabtjanje, je sestavni de! pogodbe.
23.	čten
Ob neposredni vojni nevarnosti in ob prehodu v vojno stanje prenehajo vetjati vse najemne pogodbe o uporabtjanju zaktonišč. Oškodovane stranke, v takih primerih nimajo pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporabtja zaktonišče v nasprotju s pogodbenimi dotočiti. Povračilo škode in stroške vzpostavitve zaktonišča v prejšnje stanje mora povrniti najemnik.
24.	čten
Sredstva pridobtjena z najemnino zaktonišč se vodijo točeno in se tahko uporabtjajo samo za graditev in vzdrževanje zaktonišč. 30% sredstev od najemnine se odvaja na poseben račun občine, kjer se zbirajo prispevki za zaktonišča, ostatih 70% pa na računu upravtjatca zaktonišča, ki jih tahko uporabi te za graditev, modernizacijo in vzdrževanje zaktonišč.
V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
25.	čten
Investitorji, tastniki, imetniki pravice uporabe in upravtjatci stanovanjskih, postovnih in drugih stavb ter deta stavb financirajo graditev, opravtjanje in vzdrževanje zaktonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
26.	čten
Graditev, opremtjanje in vzdrževanje javnih zaktonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaktonišča, ki se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaktonišča, iz najemnin za zaktonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaktonišča razporeja in o njihovi uporabi odtoča svet za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.
Za obračun in ptačito prispevkov za zaktonišča je pristojna uprava za družbene prihodke.
27.	čten
Investitorji, ki so oproščeni graditve zaktonišča motajo ptačati pred pridobitvijo gradbenega dovotjenja prispevek za graditev zaktonišč v višini 4% skupne cene gradbenega deta objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni det stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napetjavami brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoti objekta.
17. februarja 1983 — Št. 3
URADNE OBJAVE
39
Skupna cena gradbenega de!a stavbe se ugotovi na podtagi predračuna, ki je sestavni de! gradbenotchnične dokumentacije, ki ga je izde-tata pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega !eta.
Na tej podtagi odmerjeni prispevek za zaktonišča pri graditvi skta-dišč. garažnih hiš in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše šte-vi!o zapostenih de!avccv, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastah, če bi !ahko sam gradi! zaktonišče. Ugotovi se tako. da se po predpisanih tehničnih normativih dotoči potrebne zak!oniščne /mog! jivosti ter upošteva povprečna cena zak!oniščnega mesta v javnih zak!oniščih dosežena v zadnjem !etu na območju občine.
Povprečno ceno zaktoniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugo-tav!ja svet za sp!ošno tjudsko obrambo tn družbeno samozaščito.
2M. č!en
tmctntkt stanovanjske pravice in uporabntki postov nih stavb in prostorov v družbeni tastnint na območjih. y nasetjih m ohjektth kjer je obvezna graditev zaktontšč ptačujejo prtspevek /a /aktonišča v vtštnt 3^ž !etne stanarine oziroma najemnine /a obračun tn p!ači!o prt-spevka /a /aktontšča od stanarin in najemnin skrbijo organt/acije in skupnost) /a upr^tv !janje s stanov anjsktmi. pos!o\ ntmt tn drugimt sta\ -bamt tn deti stavb.
29 e!en
Lastnik) stanovanjskth. postov nth. počttniškt!t tn drugth sta\b tn prostorov ter de!a ^tavtv na območjth. v nasetjth in objektih kjer je obvezna graditev /aktonišč pktčujejo prispevek /a /aktonišča v vištni O.Ob^ od osno\e /a obračun tmorttzacije o/troma nabavne \rednost) stavbe, prostora a!i deta stavbe	,
Zavezanci prispevka /a /aktontšča iz prejšnjega odstavka ptačujejo prispevek hkrati z davkom od premoženja na posest stavb.
Odmerja in pobit a ga uprava za družbene prihodke /a odmero, po hiranje, prtsitno izterjavo, knjiženje in druga dejanja v ctjajo predpisi o davkth občanov
Prispevek po prejšnjem odstavku ptačujejo tudt občant, kt uživajo začasno oprostitc\ ptačev a n ja davka od premoženja na posest stav b po dotočbah zakona o davktti občanov.
.10. čten
tmetnikt pravice uporabe stanovanjskth stavb (samskt domovi, študentski domovi in podobni objekti). postov nih. počitntških tn drugih stavb in prostoro\ ter deta stavb s katerimi sami upravljajo, na območjth, v nasetjth tn objektth. kjer je obvezna graditev zaktonišč. ptačujejo prispevek za/aktontšča v vtšiniO.Oh'' od osnove za obračun amortiza-ctje oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ati deta stavbe
.1 !. čten
Prispevek t/ 27 . 2S. in lo.čtena tega odtoka se ne ptačujc, če je v stavbi zgrajeno zaktonišče ah če je bit prt njeni graditvi že ptačan prispevek iz 27. čtena tega odtoka, kot tudi tre če je investitor že zagotov i! z tastnimi sredstvi zadostne /aktoniščne /mogtjivosti. ati če ne obstaja obveznost graditve /aktonišč po tem odtoku.
V!. NADZOR NA!) /AKLONtSČ!
.12. čten
tnšpekcijo nad projektiranjem, graditv tjo. uporabo in vzdrževanjem zaktonišč izvajajo organi, dotočent s ^ptošnimi predptst /a opravljanje inšpekcijskega nadzora v občini ter občinski uprav ni organ prtstojen za tjudsko obrambo.
Vt! KAZENSKE t)OLO( BE
.1.1. čten
Za prekrške po tem odtoku se kaznujejo investitorji, tastnikt stav tv. tmetntkt prav ice uporabe in uprav tjatci stanovanjski!), postov nth tn drugih stavb ter deta stavb tet drugi po dotočbah zakona o sptošni tjud-skt obrambt tn zakona o sptoštn tjudski obratrrbi in družbeni samo/ašet tt.
V!!! PREHODNE !N KON( NE DOLOk BE
IJtCLEN
Vsi izdetani urbanistični, zazidatni tn asanacijski načrti, ki še niso v cctoti uresničeni se tturrajo revidirati tako, da sc dodatno izdeta načrte graditve zaktonišč, ki so sestavnt deti teh načrtov.
Načrti graditve zaktonišč morajo hiti sprejeti v enem tetu od uvetja-vitve tega odtoka.
Do sprejetja načrtov graditve zaktonišč se tahko izdajo tokacijska in gradbena dovotjenja te po predhodnem sogtasju upravnega organa pristojnega za tjudsko obrambo.
35. čten
Z dnem, ko začne vetjati ta odtok preneha vetjatt odtok o graditvi in vzdrževanju zaktonišč (Uradne objave, št. !(t/77), odtok o spremembi odtoka o graditvi tn vzdrževanju zaktontšč (Uradne objave, št. !9/7K), odtok o spremembah in dopotnitvah odtoka o gradttvi in vzdrževanju zaktonišč na območju občine Piran (Uradne objave, št. 2/HO) in odtok o spremembah odtoka o graditvi in vzdrževanju zaktontšč na območju občine Piran (Uradne objave, št. 14/K!))
Ift. eten
t a odtok začne vetjatt osmt dan po ohj tvt v Uradnih objavah
Stevttka K32/97	Predsednik
Ptran. 1!) januarja !9S4	DRAGO ŽERJAL, t r
OBČtNA SEŽANA
Na podtagi drugega odstavka tO. čtena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boteznimi (Uradnt tist SRS. št tS/77 in 2/7K). 2. čtena odredbe o preventivnth ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu )9M4 (Uradni tist SRS, št. 4t/S3) tn !93. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, š* 25/S3) je izvršni svet skupščine občine Sežana na sejt dne 2d. januarja !9M4 sprejet
ODREDBO
O PREVENTtVNtH CEPLJENJtH tN DtAGNOSTtCNtH TER DRUGtH PREtSKAVAH V LETU !9S4
t SPLOŠNE DOLOČBE
!. čten
Da se preprečijo oziroma ugotov ijo v tej odredbi navedene živatske kužne botezni. mora poobtaščena veterinarska organizacija združenega deta opraviti v tetu !9S4 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnth boteznt .
Posestniki Živah so dotžnt izvajat! ukrepe iz te odredbe
2	čten
Veterinarski zavod iti obratne vetertnarske ambutante so dotžne pred vsakttn začetkom izvajanja ukrepov tz te odredbe o tem obvestiti prtstojni občinski ati medobčinski uprav ni organ v eterinarskdInšpckct-jc O opravljenem detu morajo poročatt na predptsanih obrazcih.
.1. čten
Preventivna ceptjenja se morajo opraviti tohkokrat. kotikorkrat je potrebno, da so živ ati statno zaščitene
4.	čten
Veterinarski zavod in dbratne veterinarske ambutante. kt oprav tjajo preventivna ceptjenja ati diagnostične pretskave. morajo voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskave, o imenu in bivatišču posestnika živ ati. o opisu Živ ah, o proizv ajatcu. o serijski in kontrotni šte-vitki cepiva ter rezuttatu ceptjenja in preiskave.
Veterinarski zavod tn obratne veterinarske ambutante iz prejšnjega odstav ka morajo spremtjati zdravstveno stanje Živah po uporabi bioto-škega preparata in o tem obveščati občinski uprav ni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
tt PREVENTtVN! UKREP!
5.	čten
Preventivno ceptjenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu mora opraviti Veterinarski zavod Primorske Sežana do 30
40
URADNE OBJAVE
17. februarja 1983 — Št. 3
apri!a 1984 v vasi Zazid oziroma v soseskah, kjer je bi! v zadnjih 30 !etih ugotovljen vranični prisad.	H
6.	č!en
Sp!ošno preventivno cepljenje psov proti stekhni se mora opraviti do 1. maja !984.
Zaščitno cepljenje m!adih psov proti stek!ini se mora opraviti takoj, ko dopoinijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti stekhni tudi domače Živah, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ah umetno neograjenih površinah, ki so odda-!jene od nasehj.
Cepljenje, doiočeno s tem členom, opravi veterinarski zavod.
7.	č!en
Preventivno cep!jenje kokoši, piščancev, brojterjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratnih organizacijah združenega deta,
—	v nase!jih, kjer so perutninski obrati organizacij združenga de!a ah večje reje individualnih proizvajalcev
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
—	v fazanerijah.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje, določeno po tem členu, opravijo veterinarski zavodi: v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekciozncm bronhitisu in Gumbore bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale notrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po met jdi hitre krvne aglutinacije opravi vetermarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioz-nemu bronhitisu in Gumhoro bolezni opravi z registriranimi vakcinami veterinarski zavod: v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. ki imajo deset in več plemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ah z odpadki živalskega izvora, ne glede ha njihovo število v gospodarstvu
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Cepljenje opravijo veterinarski zavodi: na družbenih prašiče-rejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante
10.	člen
Veterinarske organizacije morajo v letu 1984 začet! VI ! splošno tu-berkulinizacijo ter intrademalno tuberkulinizirati 20 ^ goved v občini.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravi veterinarski zavod
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod.
Tuberkulinizirati je treba 5 ^ prašičev v matičnih čredah. Tuherku-linizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z veterinarskim zavodom.
Na tuberkulozo je treba pregledati 10 % fazanov natičnih jat v neokuženih ah na TBC nekontroliranih fazanerijah. Preiskave opravi VTOXD za veterinarstvo v sodelovanju z veterinarskim zavodom
! !. člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom: v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled:
Preiskavo opravi veterinarski zavod.
-	vse ovce in koze na območju občine Sežana s serološko preiskavo
krvi,	.
plemenske živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi,
-	vse odstreljene poljske zajce na območju občine.
Vzotce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pregled zajcev opravi veterinarski zavod, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
!2. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v Kobilarni Lipica.
Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili na novo nabavljeni v letu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Primorske Sežana. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprocipitirskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani
13.	člen
Enkrat letne je treba pregledati na leptospirozo M)'; vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega dela ter plemenske konje v Kobilarni Lipica.
Vzorce odvzel veterinarski zavod. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 322-1/81 Sežana, 20. januarja 1984
Predsednik IVAN VODOPIVEC