Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tu-|!no 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-00 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov os vračamo.
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 5L 24, tel 29-60.
V Celjus Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.j Ljubljana 15,621.
St. 82
Ljubljana, petek, dne 10. aprila 1931
Leto II.
PPlliBIl
Novi japonski poslanik v Berlinu
Novi japonski poslanik v Berlinu Obata se je te dni pripeljal v Berlin; na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil baron Schbn (na desni) kot zastopnik nemškega ministrstva za vnanje zadeve.
Jugoslovansko - poljsko prijateljstvo
Varšava, 9. aprila. AA. Lvovski dnevnik »Slovo Poljskie« prinaša članek iz Beograda pod naslovom: »Delo naših prijateljev«. List poudarja, da ima redkokje v inozemstvu Poljska toliko simpatij kakor v Jugoslaviji. To so dokn-ale tudi mnogoštevilne akademije v jugoslovanskih mestih na rojstni dan maršala Pilsud-skega.
Varšava, 9. aprila. O priliki skupščine jugoslovansko - poljskega društva v Poznanju prinašajo vsi listi izčrpna poročila o delovanju tega društva. S posebnim zadovoljstvom naglaša-jo, da sta bila na tej skupščini za častna člana društva izvoljena znani prevajalec jugoslovanskih književnih del Krolikovski in voditelj poljskih legij v svetovni vojni general Haller.
Siamska kr. dvojica v Tokiu
Tokio, 9. aprila. AA. Siamska kraljevska dvojica je odpotovala iz prestolnice, pozdravljena od velike množice. Posetila bo Kamakuro, kjer se nahaja znameniti kip Budhe. Nato se bo
ukrcala za potovanje v Ameriko.
Ustanovitev fašistovske stranke na Španskem
Madrid, 9. aprila. AA. Lista »El Liberal« in »El Socialistom poročata, da se je ustanovila španska fašistična stranka, v katero so stopili nekateri pristaši delavske stranke, monarhistov, katoliške stranke, katalonskih liberalcev in bivšega španskega diktatorja Prima de Kive-> re general Martinez de Anido. Nova stranka Ima že nad 10.000 članov in razpolaga z velikimi fondi, ki jih je dobila od industrije.
Revolucija na Madeiri
Funchal (Madeira), 9. aprila. AA, Vojaški voditelji revolucije na Madeiri so izjavili, da so mobilizirali vse prebivalstvo za boj proti portugalski vladi. V Luki so uporniki zasegli tri portugalske parnike z živili. Dosedanji uradniki so bili odstavljeni. Revolucijonarcl izjavljajo, da hočejo vzpostaviti javno svobodo.
Lizbona, 9. aprila. AA. Mornariško ministrstvo je odredilo, da čete, ki so odšle na Madeiro, ne smejo bombardirati mesta Funchal. Ce bi se uporniki branili, naj mesto blokirajo ter ga prisilijo k predaji. Pred odhodom Je predsednik Carmona v spremstvu ministrov pregledal čete in jih pozval, naj branijo čast portugalske armade in zlomijo revolucijo. Po poročilih iz Fun-chala je tamkaj vse mirno.
Veliko prebivalcev je zbežalo iz mesta, ker se boje, da se ne zapletejo v sovražnosti.
Madrid, 9. aprila. AA. Po zasebnih vesteh, ki so jih tu dobili iz Portugalske, se zdi, da so bili revolucijonarji na Madeiri v zvezi s svojimi pristaši na kontinentu. Zato so bili izdani posebni varnostni ukrepi.
Lizbona, 9. aprila. AA. Ker je položaj na otoku Madeii-i zelo resen, je portugalski ministrski svet sklenil blokirati vse luke tega otoka. Prepovedal je vse stike s prebivalci in zagrozil z drakonskimi kaznimi onim, ki bi tihotapili na otok orožje in strelivo. Vse prestopke tega odloka bodo sodila izredna sodišča na portugalskih vojnih ladjah, ki bodo sodelovale pri bojnih operacijah proti upornikom. Nad otokom so proglasili najstrožjo blokado. Uporniki so brzojavili brezžično, da se ne bodo udali in da se bodo upirali vladi v Lizboni z vsemi sredstvi.
Pomen sestanka državnikov v Londonu
io njem bi se svečano podpisa! irojni pomorski sporazum - Kova nesporazumSjenfa med Francijo in Idalijo vzrok ockjocliive sesianka - London upa, da bodo do junija odstranjene
vse težkoče
London, 9. aprila, n. Nemški državni kancelar Brttning in zunanji minister Cur-tius sta prejela vabilo britanske vlade, naj' prideta v London. V uradnih krogih trdijo, da bo glavni predmet posvetovanj v Londonu in Chequersu razorožitveno vprašanje. Vest, da je britanska vlada na ta sestanek povabila tudi Brianda in Grandija, da se z zastopnikom nemške vlade pomenita o položaju v zvezi z načrtom avstrij-sko-nemške carinske unije, demontirajo. Mac Donald in Henderson sta dala inicija-tivo za ta sestanek, preden so objavili av-strijsko-nemški načrt o carinski uniji. Zaradi tega se ne da staviti sestanek v zvezo z omenjenim razgovorom francoskih, nemških in italijanskih zastopnikov o carinski uniji.
Vldani list »Daily Herald« pravi, da pripisuje britanska vlada velik pomen vprašanju razorožitve in da je zaradi tega hotela pripraviti teren za bližnjo splošno razorožitveno konferenco. Spričo tega je po-žurila sklenitev pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo in menila, da bo redakcija tega sporazuma šla brez težav od rok. Tako je projektirala širši sestanek
v	Lonodonu. Posebno Mac Donald je hotel, da se v Londonu na svečan način podpiše francosko-italijanski-hritanski pomorski sporazum. Istočasno bi poleg Brianda in Grandija prišla v London tudi Bruning in Curtius, ki bi si ob tej priliki mogla ustvariti točno sodbo o tem sporazumu, obenem pa bi skupno proučili vse možnosti za čim uspešnejše nadaljevanje akcije za redukcijo splošnega oboroževanja. Med tdm pa je prišlo do zastoja pri redakciji sporazuma in podpis pomorskega sporazuma so morali odgoditi. S tem je odpadla tudi možnost, da bi Briand in Grandi v kratkem prišla v London. To je angleško vlado prisililo, da je spremenila svoj prvotni načrt in na širši bazi zasnovani sestanek
omejila. Kljub temu pa vendarle ni izključeno, da bodo še pravočasno premagali vse ovire, ki so nastale pri redigiranju definitivnega teksta pomorskega sporazuma. Tedaj bi utegnili podpisati sporazum še v času, ko bosta Bruning in Curtius v Londonu, in tako bi se vendar dalo doseči, da bi se vršila omenjena širša konferenca, ki bi se je udeležila poleg zastopnikov Velike Britanije in Nemčije tudi zunanja ministra Francije in Italije.
Vendar pa za slučaj, da bi bilo to izključeno, že sedaj naglašajo, da se sestanku med Mac Donaldom, Hendersonom, Brii-ningom in Curtiusom ne sme pripisovati nikak poseben značaj. — Celo pariški »Temps« pravi, da sicer angleška vlada ceni svoje odnošaje z Nemčijo prav tako kakor svoje odnošaje s Francijo in Italijo, da pa se Henderson v zadnjih časih še ni sestal z zastopnikom Nemčije, čeprav je bil medtem že večkrat skupaj z Briandom in Grandijem. Zato se ne bo smel nihče čutiti prizadetega, če bosta Bruning in Curtius prišla v London. »Times« pravi, tla ta sestanek ne bo prejudiciral sklepov Sveta Društva narodov glede avstrijsko-nemške carinske unije, ker se bo Svet DN sestal 15. maja, zastopniki Nemčijo in Anglije pa 5. junija. Potemtakem bodo tedaj sklepi Sveta DN že sprejeti in londonski sestanek jih nikakor ne bo mogel spremeniti.
London, 9. aprila, n. Prvi lord admirala-ta Alexander je v eni izmed svojih izjav naglasil, da težave, ki so nastale pri redakciji definitivnega protokola o britan-sko-francosko-italijanskem sporazumu morajo biti odstranjeni. Izrazil je nado, da bo sporazum vsekakor v kratkem podpisan, ker si ne more niti predstavljati, da bi sporazum ki sta ga on osebno in Henderson dosegla v Rimu in Parizu, sedaj naletel na nasprotstva baš pri zainteresiranih vladah. Nobene zapreke ne bodo
nikoli mogle v bistvu spremeniti že skle-njega sporazuma.
London, 9. aprila, n. »Reuter« službeno poroča, da se bo delo pomorskih strokovnjakov za redakcijo francosko-angleško-italijanskega sporazuma nadaljevalo pričetkom prihodnjega tedna.*
Pariz, 9. aprila. A A. Uradno poročajo, da sta predsednik ministrskega sveta La-val in minister zunanjih zadev Briand imela včeraj konferenco, na kateri sta razpravljala o narodnih vprašanjih glede na mednarodno politiko in sklenila, da se koordinirajo veliki narodni interesi Francije z vprašanji mednarodne politike, tako da bo imela francoska politika enotno in čvrsto smer.
Ostra napetost med Francijo in Nemčijo.
Pariz, 9. aprila. AA. Francosko-nemška napetost zaradi avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma traja dalje. Ni nobenega upanja, da bi popustila. Znamenja kažejo, da se bo položaj do zasedanja Sveta Društva narodov meseca maja še poslabšal Briandova napoved, da bo nastal presledek v spravni politiki, se je naglo izpolnila.
Današnji »Midi« pravi, da so odnošaji med Nemčijo in Francijo skrajno napeti. Tako je bilo o priliki likvidacije zasedbe Porurja. Francosko časopisje ostro napada nemške in angleške liste, ki pravijo, da je francoska bojazen zaradi posledic angleškega povabita nemških državnikov ne-osnovana.
»Daily Herald« gre celo tako daleč, da očita francoskemu časopisju pomanjkanje takta.
Francoski listi omenjajo govor predsednika Doumergua v Nici, ki je poudaril, da je francoski patriotizem miroljuben, da pa ne bo trajnega miru brez popolnega jamstva za varstvo francoskih meja.
Jugoslovani najpomembnejši zavezniki Francije
Izredno simpatičen članek francoskega katoliškega lista »La Croix« o Jugoslaviji -Modra in odločna politika Rij. Vel. kralja, prvega združštelja jugoslovanskega naroda
Pariz, 9. aprila. AA. Francoski katoliški list »La Croix« prinaša članek pod naslovom »Jugoslavija«. List naglasa, da je av-strijsko-nemška pogodba vznemirila Evropo. Da se prepreči ustanovitev takega gospodarskega bloka, je češkoslovaška politika že prej delala za naslonitev na Malo antanto. Zato je Češkoslovaška tudi začela pogajanja o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in to pogodbo sklenila ter tako dopolnila prejšnja pogajanja, ltl so bila v Bukarešti in Beogradu. Osemnajst milijonov agrarnega prebivalstva v Romuniji in 14 milijonov agrarnega prebivalstva v Jugoslaviji, ki tvorita skupno blok 32 milijonov konsumentov industrijskih predmetov, se lahko sklicuje na svojo moč pri pogajanjih z industrijskimi državami, katerim dajejo veliko tržišče. Ta gospodarska Mala antanta se bo seveda potrudila, kakor je bilo že napovedano, da sklene z Madjarsko in Bolgarijo take pogodbe, da bo v njih vsa Evropi imela gospodarsko kontrolo na vzhodu. Krivo bi bilo pri tem zapostavljati glavnega delavca pri tem delu za mir — Jugoslavijo.
List poudarja, da vežejo najgloblje zveze Francije z Jugoslavijo in da so se te zveze še utrdile s politiko velike modrosti in odločnostjo kralja Aleksandra. Zato se ni treba čuditi, pravi list, tem gospodarskim in kulturnim zvezam med Jugoslavijo in Francijo, saj je minister zunanjih zadev kraljevine Jugoslavije doktor pariške univerze Marinkovič, vojni ministri pa ljudje kakor general Hadžič in general Stojanovič, ki je eden izmed verdun-skih junakov. Srečna struktura Jugoslavije se je še okrepila z vlado kralja Aleksandra, prvega stvaritelja, ali bolje, prvega združitelju svojega naroda. Tam zdaj vsakdo ve, da brani, kadar brani svojo državo, tudi svojo hišo in vsakdanji kruh.
Jugoslovani so francoski zavezniki od vsega začetka, in to najpomembnejši zavezniki. Njihovi ideali so tudi francoski ideali in Jugoslovani so pravi borci za mir. Francija ima dobro voljo, da v soglasju s svojo latinsko sestro Italijo reši probleme na Jadranskem morju v smeri pomiritve tam, kjer so sosedje med seboj še nezaupljivi: ta politika je v Jugoslaviji deležna polnega razumevanja. Zveze med Fran-
cijo in Jugoslavijo segajo čez državne meje, kadar gre za jedro skupne vere in skupnih nad.
List naglaša, da je nedavno beograjski nadškof Rodič posvetil štiri zvonove, ki so jih jugoslovanskim katoličanom darovale francoske misije. Ne prihajajo torej po sveti legendi zvonovi samo iz Rima, nego tudi iz Francije, in to bodo jugoslovanski katoličani znali ceniti.
Politična situacija v Romuniji
Titulescu je pričel včeraj posvetovanja za sestavo koncentracijske vlade — »Romunija na razpotju«
Bukarešta, 9. aprila, n. Titulescu je da-
vi	ob 7. uri prispel v Bukarešto. Na postaji ga je pričakovalo mnogo uglednih romunskih politikov, diplomatov in novinarjev. Najprej je govoril z Mironescujem, nato z ostalimi politiki. S postaje se je peljal domov. Medpotoma je sprejel tudi novinarja, kateremu je dejal, da ni vezan, kolikor se tiče sestave vlade. On sam pa ne more sprejeti odgovornosti za delo vlade. Zato zahteva podporo vseh strank v Romuniji. Romunija je na razpotju, zato je treba odpraviti krizo.
Opoldne je bil v avdijenci pri kralju. Pred dvorom je še izjavil, da namerava popoldne pričeti razgovore z zastopniki vseh strank.
Subotica, 9. aprila, k. Danes dopoldne ob 11. je potoval skozi Subotico bivši predsednik romunske vlade dr. Julij Maniu, predsednik narodne kmetske stranke. Z njim je potoval tudi bivši minister dr. Lu-gocianu, sedanji državni tajnik v predsed-ništvu vlade. Dr. Maniu je sprejel novinarje in se jim zahvalil za pozornost, da so ga posetili, ni pa jim mogel ničesar povedati
o političnem položaju v Romuniji, češ da že dolgo časa ni bil v Romuniji in zato ne ve, kakšne so tam sedaj razmere. Kar ne tiče koncentracije, je dejal, da je ta odvisna tako od strank kot od oseb Ne uio' e so spuščati v prorokovanja, ker to ne bi imelo nobenega smisla. Kar se njega samega tiče, je dejal Maniu, ima svojega namestnika v Bukarešti, ki je za časa njegove odsotnosti opravljal vse njegove posle. Ni dvoma, da se bo v nekaj dneh situacija docela razčistila.
Za njim je dal kratko izjavo tudi Lugo-cianu, ki prav tako ni mogel ničesar reči o uspehu g. Titulescuja, ker je že dalje časa bival v Parizu in v inozemstvu sploh. Neki madjarski novinar ga je vprašal, ali bo mogla madjarska stranka v koncentracijski vladi sodelovali, na kar je Lugocianu odgovoril, da je madjarska stranka sicer res močna stranka v Romuniji, da pa je odvisno od političnih in osebnih vprašanj, ali bo dobila v koncentracijski vladi port-felj ministra ali državnega tajnika. Njegova stranka je vedno tesno sodelovala i nemško stranko.
Velik uspeh zadnjega Beneševega govora
»Edina pot, ki vodi do gospodarske povzdige Evrope«
Stara napaka
Naše narodno življenje je bilo in je še vedno neorganizirano. Znali smo sicer organizirati svoje strankarsko življenje, toda vsenarodne organizacije nismo poznali nikdar. Vse se je pri nas razvijalo le bolj po sreči, kakor je pač dan nanesel in le v časih najtežjega zunanjega pritiska smo se sporazumeli za kakšno skupno akcijo, ki pa ie že po par tednih brez usmiljenja zamrla. Da pa bi se povzpeli do tega stališča in si ustvarili organizacijo, ki bi skrbela za vedno nove podnete v našem naoijonalnem življenju, o tem nismo niti mislili.
Še tega nismo zmogli, da bi vsaj za posamezne panoge narodnega življenja imeli razdeljeno delo in določene skupine, ki bi vedno in neprestano drezale k novemu gibanju. Skratka nismo poznali onih osnovnih celic narodne giio, ki so motorna sila vsega narodnega napredka. Čudno jo pri tem, da teh najosnovnejših celic v narodnem življenju nismo poznali, douim smo jih strankarskem življenju le predobro poznali. Ni vendar bilo stranke, ki ne bi imela svojih oeiic ' so vedno skrbele, da se ne poleže zanimanj«) za stranko, da ostajajo strankini člani vedno rawiušeni in da se ne poleže nasprotje med strankami. Te osnovne ce-1; 3 strankarskega življenja su L'' • razsejane povsod i in v vseh pokiio.ih, v vseb stanovih in tudi v v aki družbi so bili zastopniki teh celic. Naravna posledica tega je tudi bila, je bilo piri nas strankarsko življenje tudi v gospodarskem in kulturnem pogledu bolj produktivno od narodnega. Tega življenja natančno vzeto sploh bi-1» ni, temveč je dejansko obstojalo samo v tej meri, kolikor so ga pripuščale stranke. Životarilo je poleg strank, živelo pa je strankarsko življenje.
Velika naloga sedanje dobe je, da ustvari osnovne celice za narodno življenje. Te celice morajo skrbeti, da se nikdar ne poleže zanimanje za narodno stvar, da je vedno žrivo navdušenje ljudi za narodov napredek, da javnost obračuna z ljudmi, ki Škodujejo nacijonalnim interesom. Napredek naroda je odvisen od navdušenih in idealnih ljudi, a navdušenje in idealizem morajo ljudje od nekoga dobivati. To je ravno naloga onih nacijonalnih ceLic, ki jih mora osnovati narodna družba, kakor so stranke znale ustvariti svoje strankarske celice.
Ali pa danes sploh imamo svojo narodno družbo? Ne mislimo pri tem na družbo, ki se zaveda svoje jugoslovanske pripadnosti in ki je pripravljena sodelovati pri narodnem življenju. Takšna družba ne zadostuje, temveč mi potrebujemo družbo, ki je ini-cijativna, ki budno pazi in gleda, kje se treba lotiti dela, da ne zastane razvoj na-cijonalne misli. Mi skratka potrebujemo danes takšno družbo, kakor jo je tvoril baron Zois s svojimi narodnimi preroditelji, ker tudi danes gre za ustvaritev novega narodnega preporoda.
Takšne družbe po danes še nimamo, čeprav imamo dovolj posameznikov, ki so voljni in sposobni, da ustvarijo takšno družbo. Toda nikogar ni, ki bi se potrudil, da vse te ljudi zbere in jih potem združi v eni volji in misli. Imamo sicer tudi danes družbe, ki niso nastale iz splošno narodnega vzroka, temveč večinoma le iz osebnih uli pa iz materijalnih razlogov. Zato so vse te družbe omejene le na gotov krog ljudi in navadno le na ljudi z enakim socijalnim položajem. Mi pa potrebujemo krog, v katerem se zbirajo vsi oni, ki jih veže ista nacijonalna misel in ki so sposobni, da spravijo v narod novo gibanje. Potrebna je nam družba, ki more voditi vse narodno življenje in zanetiti v vsej deželi, ko Valvazorjev, Zoisov, Stritarjev krog novo kulturno življenje.
Le na ta način bomo dosegli tudi to, da borno res imeli narodno javno mnenje in da to ne bo razcepljeno na toliko in toliko drobcev ko danes, ko najdemo v isti družbi ljudi, ki bi najraje jokali za Avstrijo in navdušene Jugoslovane. Ker nimamo narodne jugoslovanske družbe, nimamo jugoslovanskega javnega mnenja, zato je vse naše narodno življenje .brez prave orientacije. Vsled tega živimo danes le tja v en dan in ne ustvarjamo narodnega življenja, temveč prenašamo samo to, kar nam ravno nanese življenje.
Naše nacijonalno Življenje obstoji zalo le v pasivnosti, mesto v aktivnosti in v tem je tudi vzrok, da ne napredujemo, kakor vsi vemo, da bi mogli. Toda če ni osnova dobra, ne more biti drugače in zato tudi ne bo boljše, dokler ne ustvarimo družbe, ki bo skrbela, da se narodno življenje vedno razvija, da nikdar ne popusti gibalna sila, ki je v narodu.
Pari*, 9. aprila, r. >Le Temps« se bavi v svojem zunanje-poliličnem uvodniku z zadnjimi izjavami češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša ter naglaša, da je dr. Itoneš označil pravo bistvo vprašanja nem ško-avstrijske carinske zveze. Češkoslova ški zunanji minister — nadaljuje list — je dokazal, da nemško-avstrijski načrt ne nudi nikomur nikake gospodarske koristi, dočim zadeva češkoslovaško v njenih živ-Ijenskih interesih. Njegovo stališče je, da bi Češkoslovaška, če bi se pridružila tej zvezi, spravila v nevarnost svobode svojega političnega gibanja, izložena bi bila pretiranemu vplivu s strani Nemčije ter bi s tem kompromitirala svojo neodvisnost. To je očividno — pripominja jTemps« — in tudi vsaka druga dežela, ki bi napravila napako, da bi se pridružila Berlinu in Dunaju, bi se izpostavljala isti nevarnosti.
Ali pomeni to, da ni treba ničesar napraviti? Nihče ne trdi tega, toda glavno je, da se prepreči, da bi se načrt, ki more sloneti samo na evropski solidarnosti, uresničil na korist le dveh držav. Preprečiti je treba, da bi se razdelila Evropa v dva politična in gospodarska tabora. Formula dr. Beneša — evropska rešitev ob sodelovanju vseh v okviru mirovnih pogodb in na podlagi predhodnega sporazuma Francije, Italije in Nemčije — je edina možna formula, če se hoče trdno zidati.
Dr. Beneš ima prav, ko pravi, da ne zadostuje zavzeti le negativno stališče, tem-
več da je treba imeti načrt za splošno sodelovanje, ki naj se predloži o pravem času. Ta konstruktivni napor — zaključuje »Temps« — je neodklonljiv, če hočemo prihraniti Evropi nova razočaranja. On je v logiki stvari in zahteva široko in lojalno sodelovanje v,3eh prizadetih dežel. Če se bo ta napor normalno razvijal, lahko dove de do velikega moralnega in političnega napredka. Ta pot — in ne ona, ki bi jo hotela kazati nemško-avstrijska pobuda — je, ki pelje do gospodarske povzdige Evrope.
Pariz, 9. aprila. AA. Politični krogi se zelo zanimajo za konference med vojnim, finančnim, trgovinskim in poljedelskim ministrom ter menijo, da so državniki razpravljali o podrobnosti načrta za gospodarsko konsolidacijo Srednje in Vzhodne Ev-rope. Načrt bo predložila Francija Svetu Društva narodov kot nekako protiutež av-strijsko-ncmškenui carinskemu dogovoril.
Pariz, 9. aprila, d. V listu >L’ Euro-pčen« piše predsednik carinskega odbora francoske poslanske zbornice Fougere o možnosti, da se ustanovi gospodarski blok med Francijo, Belgijo, Poljsko, Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. To bi bil blok, ki bi se po potrebi postavil nasproti nemško-avstrijskenui bloku. Tak gospodarski blok med Frnacijo, Belgijo, Poljsko in Malo antanto bi obsegal preko 11G milijonov prebivalcev, med tem ko ima nemško-ško-avstrijski blok samo 66 milijonov.
Povratek ministra Šverljuge
Beograd, 9. aprila. A A. Danes ob 10.50 se je vrnil s simplonskim ekspresom iz Pariza finančni minister dr. Šverljuga z gospo.
Pozdravna brzojavka dr. Beneša
Beograd, 9. aprila. AA. Kot odgovor na svojo brzojavko, ki jo je poslal praški vladi po podpisu trgovinske pogodbe in po odhodu s češkoslovaškega ozemlja, je prejel minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrcvič to-le pozdravno brzojavko češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Eduaida Beneša:
Prisrčno se Vam zahvaljujem za ljubeznive besede pri Vašem odhodu iz Češkoslovaške. Vaše bivanje v Pragi je okrepilo prijateljske stike med obema bratskima narodoma. Delo, ki ,e bilo pri tej priliki izvršeno, bo gotovo obrodilo dobre sadove.
Dovolitev četrtinske vožnje
Beograd, 9. aprila. AA. Prometni minister je dovolil četrtinsko vožnjo na državnih železnicah in ladjah všem delegatom društev »Kolo jugoslovanskih sester«, ki pridejo na proslavo desetletnice narodnega humanitarnega dela tega Kola v Ljubljano 25. in 26. aprila t. 1. Olajšava velja od 21. aprila do 2. maja za drugi in treaji razred potniških vlakov in za drugi razred na ladjah.
Dnevnice članov davčnih odborov
Beograd, 9. aprila. AA. Na podlagi sklepa glavne kontrole je davčni oddelek finančnega ministrstva sporočil finančnim direkcijam in inšpektoratom, da pripada Članom davčnih odborov dnevnica za delo v odboru ob nedeljah in praznikih.
Podpora centrali konjerej-skih društev v Ptuju
Beograd, 9. aprila. AA. V svrho pospeševanja konjereje v državi je kmetijski minister na predlog živinorejskega oddelka in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se centrali jugoslovanskih konjerejskih društev v Ptuju podeli podpora 100.000 Din za nagrade odgajalcem konj na konjerejskih razstavah. Podpora se izplača iz državne kmetijske blagajne pri kmetijskem ministrstvu.
Obdne spremembe v B-ŠuMjani
V	marcu je bilo priglašenih 29 novih obrti, odglašenih p«, 15. — Opuščena avtomobilska proga Ljubljana—Vevče.
Ljubljana, 9. aprila. Pretekli mesec je podelilo mestno načelstvo obrtiue pravice naslednjim obrtnikom: 1. Bolai-fio Jakob, prevozništvo z upornfoo tovornih avtomobilov; Medvedova cesta 7. 2. Jelenc Ana, trgovina s špecerijskim in tootlonijataim blagom; Celovška cesta 54. 3. Ing. Gallasch Egon, trgovska agentura s stroji, radiio apar., šamotuo opeko ter aviomob. izdelki; Lepodvorska ul. 3.
4.	Jeras Egidiij, izdelovanje kisa pod prot. firmo »E. Joras in drug«; Dunajska cesta 33. 5. Sabo-tinovič Lev ko, pekovski obrt;- Rimska cesta 5. 6. Terčelj Angel, koncesija zid. mojstra; Veli-kovška ul. 4. 7. Golob Franc, tog. agentura; \Volfova uldoa 8. 8. Novak Ana, trg. z mlekom iin mlečnimi izdelki ter slaščicami; Tržaška ceste 11. 9. Černe Boris, trg. z jeki. izd. in brivskimi potrebščinami; Floteršnilcova ulica 25;
10.	Ivan Samec, ja v. trg. dr., trg. z mešanim blagom; Mestni trg 21. 11. Maire Henrik, ml., tog. z urami, srebrnino, zlatnino in optič. predmeti; Dunajska cesta la/II. 12. Kotnik Ela, trg. z mlekom, mileč. izd. in slaščicami; Rimska cesta 5. 13. Suhadolc Franc, izdelov. marmor* natega mozaliMeraza in bet. tlaka; Janševa ulica 8. 14. Hlede Ivana, prodaja sadja, sočivja, poljskih pridelkov im jajc; na šišenskem trgu. 15. Jerko Josip, pek. obrt; Dunajska cesta 97. US. Bizjak Rozalija, žensko kroj. obrt; Karlovška cesta 15. 17. Krašnja Bogomir, krznarski obrt in izdelov. čepic; Wolfova ul. 12. 18. Resman Rudolf, prevozniški obrt; Kapiteljska ul. 3. 19. Krašovec Rudolf, knjigov. obrt; Študentovska ulica 9. 20. Košak Zdenka, koncesija po § 16 lit. f. o. r. t.j. za točenje brezaikoh. pijač in ,poživil; Prešernova ul. 52. 21. Zemljič Janko, prodaja posarn. potr. in galanten blaga; Galje-rfca 194. 22. KoSak Zdenka, Prodaja slaščic; Prešernova ul. 52. 23. K astri n Ignacij, sedlarski obrt; Karlovška cesta 22. 24. »Košak & Comp.« javna trg. dr. slaščičar sil« obrt; Prešernova ulica 52. 25. Bolailio Karel, izdelov. alkoh. pijač mrzi. 'in gork. potom; Medvedova cesta 7. 26. Bolailio Karel, trg. z vinom in žganjem; Medvedova cesta 7. 27. Boluffio Karel, izdelov. kisa; Medvedova cesta 7. 28. Stanislavskij Grd-gorij, trg. s delikatesami; Pražakova ulica 8. 29. »Prodaja tehničnih proizv. d. z o. z. Haniag«, prodaja tehin. proizv.; Meklošičeva cesta 14.
Svojo obrt so odpovedali, oz. jim je mestno načelstvo odvzelo obrtne pravice:
1.	Dolar Jerica, branjevski obrt.; Prisojna ulica, baraka. 2. Loborec Franc, brivski in frizerski obrt; Borštnikov trg 4. 3. Ing. Pribil Ivan, trg. agentura; Levstikova ul. 4. 4. Cigliž Josip, prevozu, obrt; Kapiteljska ul. 3. 5. Der-mastija Franc, pečar s ki obrt; Glinška ulica 11.
6.	Zager Ivan, vdova Josipina, pekovski obrt; Dunajska cesta 7. 7. Lenček Bogomir, kleparski obrt; Zaloška cesta 7. 8. Vanino Alojzij, vdova Marjeta, prodaja nožarskih izd.; Sv. Florijana ul. 15. 9. »Depa« parna pekarna, v Ljubljani, pekovski obrt; Sv. Petra cesta 46 (podruž.)
10.	fterek Anton, trg. s Spec., materijalmim in kolonija!, blagom, na drobno; Gosposvetska cesta 0. 11. Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek & drug, obrt stavbnega mojstra; Žibertova ul. 7.
12.	žužek Oskar, koncesija za periodično prevažanje oseb 7. avlobusi na progi Ljubljana—Dev. M. v Polju—Vevče; Kolodvorska uli 31. 13. Bo-l&lflio Evgen, prevozniški obrt; Medvedova cesta 7. 14. Špindler Ivana, obrt po § 16. b in f, t. j. na oddajo mrzlih jedil ter točenje brezalkoholnih pijač; Miklošičeva resi a 21. 15. Vrbinc Ivan, Prevozniški obrt; Ilovica 19.
Velika razstava aerokluba »Naša krila«
Razstava se bo vršila od 14. do 24. maja in bo prva večje vrste na
vsem Balkanu
Zagreb, 9. aprila. AA. Oblastni odbor aerokluba >Naša krila« v Zagrebu izvaja striktno program svojega dela pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Pavla ter priredi od 14. do 24. maja t. 1. v razstavnih prostorih zagrebškega Zbora prvo aeronavtično razstavo večje vrste ne samo v naši državi, temveč na celem Balkanu, Ta razstava bo v prvi vrsti propagandna prireditev, da se naše meščanstvo seznani z jugoslovanskim vojnim in civilnim letalstvom in da bo videlo delo jugoslovanskih tovarn in konstruktorjev, ki se lahko s svojim delom merijo z inozemskimi tovarnami in konstrukterji. Razstava bo imela tele oddelke: 1. vojno letalstvo, 2. oddelek jugoslovanske aeronavtične industrije, 3. oddelek aerokluba in 4. oddelek inozemskih tovarn. V vojnem oddelku bodo s strani letalske komande razstavljeni vsi tipi vojaških letal in ostali inaterijal vojaške narave. Ves oddelek bo razmeščen v posebni dvorani.
K sodelovanju na razstavi so pozvane v>e jugoslovanske tovarne in konstrukterji.
Incident med Litvo in Nemčijo
Berlin, 9. aprila. AA. Pred kratkim je litvanska vlada izgnala proti vsem določbam pogodb 5 nemških državljanov. Ker ni hotela preklicati izgona, je nemški odpravnik (»slov v Kov-nu obvestil litvansko vlado, da Nemčija predlaga, naj se ta spor predloži mednarodnemu razsodišču.
Letošnje Noblove nagrade
Stockholm, 9. aprila. A A. Letošnje Noblove nagrade bodo presegle vse dosedanje. Iz sklepnih računov izhaja, da bo znašala vsaka po 173.206 švedskih kron.
Izlet čsl. železničarjev v Jugoslavijo
Beograd, 9. aprila. AA. Začetkom meseca maja pride čez Maribor s svojimi rodbinami na izlet po Jugoslaviji 30 do 40 članov društva češkoslovaških železniških uradnikov v Pragi. Izlet bo trajal kakih 15 dni in železničarji si bodo ogledali Ljubljano, Zagreb, Beograd, Dubrovnik, Sarajevo in Split. Na Češkoslovaško se vrnejo čez Zagreb in Maribor.
15. maja pride v našo državo čez Bukarešto druga skupina železničarjev, članov »Jednote« v Pragi. 16. t. m. odpotujejo v Beograd, potem pa si ogledajo ista mesta kakor prva skupina.
Prometni minister je železničarjem dovolil brezplačno vožnjo po Jugoslaviji.
Izjava novega čikaškega župana, Čeha Čermaka
London, 9. aprila. AA. Dopisnik iDat!y Mai-la« je govoril snoči po brezžičnem telefonu z novoizvoljenim čikašklm županom Čehom Antonom čennakom. Na vprašanje dopisnika, ali bo nastopil proti čikaškim zločincem, ki so spravili mesto v slabo luč, je Cermak s smehom, ki ga je bilo dobro slišati preko Atlantskega oceana, odgovoril, da bo tako storil.
Dopisnik je dalje vprašal župana, ali bo odstavil policijske uslužbence, ki so kompromitirani. Cermak je odgovoril, da bo odstavljen vsakdo, kateremu bo krivda dokazana.
Na vprašanje, ali bo Capone organiziral nemire, ker je njegov kandidat propadel, je Cermak odgovoril, da bo Capone po njegovem utisu ostal izven mesta več let.
Glede bodočnosti Chikaga je Cermak dejal, da bo mesto postalo eno največjih na svetu in drugo na j večje mesto v Združenih državah. '
Večina je svoje sodelovanje že najavila in gotovo je, da bo oddelek jugoslovanskih konstrukterjev kompleten. V oddelku Aerokluba kraljevine Jugoslavije bodo razstavljena letala beograjskega, ljubljanskega, sarajevskega in zagrebškega aerokluba. V oddelku inozemskih tovarn bodo zastopane Nemčija, Anglija, Češkoslovaška, Avstrija in Poljska. Razen letal bo razstavljen tudi tale materijal: radioaparati, fotografski aparati, različni instrumenti itd. Razstavljeni bodo tudi razni posnetki z letal iz vse naše kraljeyine.
Prireditev te vrste bo imela uspeh, če organizatorji najdejo podporo pri vseh merodajnih činiteljih. Uprava odbora aerokluba je našla razumevanje službenih krogov, v prvem redu komande letalstva. S tem je uspeh razstave takorekoč zasiguran. Dozdaj je prijavljenih 40 aeroplanov, na-daljne prijave pa še dospevajo. Da bi se olajšalo delo organizacije, se je sestavil poseben odbor vojnih in civilnih strokovnjakov in uglednih zagrebških meščanov, prijateljev aerokluba.
Dohodki od trošarine in taks v februarju
Beograd, 9. aprila. 1. Po poročilih finačnega ministrstva o donosu državne trošarine in taks v mesecu februarju t. 1. posnemamo;
Za trošarine so dobile državne blagajne v mesecu februarju t. 1. 62,920.000 Din. Po proračunu je bilo določeno 74,250.000 -Din, primanjkljaj napram proračunu znaša 11,330.000 Din.
V	primeru z mesecem februarjem 193 leta znaša donos v mesetu februarju t. 1. 14,856.000 Din manj. V 11. mesecih proračunskega leta 1930-1931 je trošarina prinesla državi 796,059.000 Din. Po proračunu pa bi bila morala prinesti 827 tisoč Din. Primanjkljaj znaša potemtakem 31,690 tisoč Din. V primeru z 11. meseci proračunskega leta 1929-30 pa znaša primanjkljaj 43,996.000 dinarjev.
Donos splošnih taks v februarju t. 1. je znašal 75,47.000. Prevozne takse pa 25,399.000, skupno 100,447.000 Din. V primeru z donosom taks v februarju leta 1930 je bilo v letošnjem februarju za 1,569.000 Din dohodkov več.
Nemški protest proti zatiranju manjšin v Italiji
Insbruck, 9. aprila, d. Zveza Andreja Hoferja in društvo Sttdmark sta priredila včeraj v protest proti konfinaciji nekdanjega tajnika tirolskega »Volksvereina« Malferteinerja v i estni dvorani zborovanje, na katerem sta go\ rila nekdanji poslanec v italijanski zbornici dr.Beut Nicolussi in prof. dr. Kolb. Zbor je sklenil resolucijo, v kateri protestira proti politiki, ki se izvaja na južnem Tirolskem in ki je s pregnanstvom Malferteinerja dosegla nov višek. Sklenjeno je bilo dalje, da se predsedniku Zedinjenih držav Hooverju pošlje brzojavka. Sklenjeno je bilo tudi, da se pošlje brzojavka na hrvatsko in slovensko manjšino v Italiji, v kateri se tej zagotavlja enodušnost v boju za manjšinske pravice. Zborovalci so na koncu zapeli pesem Andreja Hoferja.
Angleška eskadra obišče Kiel
Berlin, 9. aprila. AA. Mornariški krogi so doznali, da bo angleška vojna eskadra poleti obiskala Kiel. Dan poseta še ni določen. S tem posetom bodo vzpostavljeni prijateljski odno-gaji med nemško in angleško mornarico kakor so obstojali pred svetovno vojno.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 9. aprila: Malo spremembe.
‘Doba	krim
Ljubljana. 9. aprila.
Lahko bi jo sestavili za kakšne druge praznike, kajti ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko je največ časa za popivanje, se polni naša priminalna kronika z grdimi zločini.
Sobota 4., nedelja 5. in ponedeljek 6. aprila
1. Gl-letni možakar je miril popivajoče fante. Ti so ga z nožem težko ranilina glavi. Zgodilo se je pri Sv. Tomažu pri Šmarja.
2. Otroka je podrl in zbežal. Otrok je bit težko poškodovan (Ljubljana).
3. Drzni vlomilci so oplenili trgovino v Kranju.
4. 2G-letui Rudolf Mohorko umori petčlansko družino s pomočjo zločinskega pajdaša.
5. V Kamniku ubije najemnik z motiko stanodajalca.
6. V Kamniku pijani fantje težko ranijo z nožem 25-letnega fanta.
7. Ropar napade posestnika v Slov. Goricah, ga opleni in težko poškoduje,
8. Zaradi malenkostnega spora (šlo je za 3 Din) se mlada žena zastrupi v Krškem.
9. Žrtev krvavega poboja fantov na Sv. Katarini postane 20-letni fant. Z nožem so ga po glavi težko ranili. Umira v bolnici.
10. V Ljubljani odgrizne pijanec v neki gostilni 20-letnemu fantu uho.
11. V Ljubljani se v neki gostilni stepo. Eden dobi s stolom po glavi in ima prebito lobanjo.
12. Zlobna roka podtakne požar pri Šmartnem ob Paki.
13. Z nožem in koli napadejo fantje tovariša in ga ranijo pri Celju.
14. Zaradi psa sune z nožem 23-letni fant v prepiru 21-letnega tovariša v Celju.
Kam bi prišli, če bi našteli še tatvine, vlome. požare, težke in manjše nesreče, ki so se zgodile za praznike. Res krvava velikonočna statistika je to, ki da misliti.
*
Komaj je grozni umor mengeškega župnika prišel z dnevnega reda in se je razburjenost v javnosti malo polegla, že je vznemirila duhove vest o še vse strašnejšem zločinu, ki se je za velikonočne praznike dogodil v Dravski dolini. Razen o nasilnem roparskem umoru petih ljudi, o tem zločinu, ki bi mu tudi v današnjih časih, ko je- človeško življenje zelo, zelo nizko padlo v svoji ceni, zaman iskali primere, pa so listi vedeli po Veliki noči poročati še kar o drugih umorih in ubojih, ki so jih zavoljo kakšne majhne stvari morda ravnodušno, morda
v	razdraženem afektu na različnih krajih skoraj naenkrat izvršili zločinski ljudje. Kriminat je nenadoma zavzel tako strahotne dimenzije, da bi bilo naravnost greh, če bi te dogodke zabeležili samo kot vestni kronisti in če bi jih samo kot verni, hvaležni publikum sprejeli na znanje — ta kriminal je v resnici začel tako kričati do neba, da se mora človek ustaviti in se vprašati, odkod to prihaja in kam vse to gre.
Ljudje iuiaino za ločevanje zločina od zločina in za ocenjevanje teh stvari zelo oster čut. Za merilo pri sodbi in obsodbi vsakega zlega dejanja jemljemo motiv, ki je to dejanje sprožil. Razumevanju življenja in vseh stvari pod soln-cem, kakor ga zmore kulturen človek, se seveda od vsega početka upira vsakršno nasiljevanje nad človekom, pa naj prihaja s katerimkoli namenom in v čigaršnemkoli imenu: vsako nasilje človeka nad človekom je zločin, vsak zločin odklanjamo in obsojamo. Prav vseeno nam pa vendarle ni, iz kakšnega razloga, s kakšnim namenom in pri kakšnih okoliščinah je kdo storil zločin.
Pri nas Slovencih je — vkljub dejstvu, da so so v zadnjih desetletjih razmere v tem oziru precej okrenile na bolje — šo vedno zelo pogosta navada, da se ob nedeljah in ob raznih drugih veselih, hrupnih prilikah bratita vino in nož. Vsak človek ima vedno kaj malega na srcu, kakšno majhno škodico, ki mu jo je kdo storil, kakšno smešno, lahkomiselno žalitev, ki mu jo je kdo prizadejal. To so stvari, ki jih človek z lahkoto prenese skozi vse trezne dneve svojega življenja, po nekaj kapljah čez mero popitega vina pa nenadoma bruhnejo na dan in si z nožem in v krvi poiščejo zadoščenja. To So liste žalostne stvari, ki teden za tednom pol-
nijo kriminalne kronike naših nedelj in ob katerih človek nikoli ne ve, ali naj bi popito vino, tega najbolj nevarnega zvodnika in podpihovalca, smatral za olajševalno ali za oteževalno okoliščino — ali morda za edinega krivca. Tisto, kar pri tem nedeljskem kriminalu daje človeku največ misliti, pa je tisto tragično nesorazmerje med vzrokom in posledico, ki se neprestano ponavlja pri vseh teh zločinih: tisto usodno dejstvo namreč, da si ljudje neprestano za kakšno prazno mrvico, za kakšno otročjo žalbesedo, za kakšno senco krivice, ki jim jo je kdo prizadejal, planejo po življenju in si jemljejo glave za vsak prazen nič. To večno, absolutno nesorazmerje med početkom in namenom konflikta in pa izvršenim maščevanjem —■ in za maščevanje gre pri pretežni večini vseh teh dejanj — to nesorazmerje smatrajo ljudje po vsej pravici za najgrozotnejšo karakteristiko kriminala.
Toda pri nobeni drugi vrsti zločina ni prepad med koristjo, ki si jo storilec obeta, in pa grozotnostjo dejanja samega tako velikanski, kakor pri roparskih umorih — tako da je nekdo sicer cinično, toda pravzaprav čisto točno zapisal: da se roparski umori ne izplačajo. Dejstvo roparskega umora navdaja človeka s studom in ogorčenjem predvsem zavoljo nizkega namena, ki je na početku takega dejanja: zavoljo namena, s krvavimi rokami seči po listnici ali blagajni. To je etično v resnici najmizernejši, najnizkotnejši motiv, ki more človeka dovesti z zakonom etike in človeške družbe navzkriž. To je dejanje, ki ga morejo sprejeti na svojo vest pač samo ljudje najžalostneše in vsega obžalovanja vredne duševne, intelektualne in moralne konstrukcije; v tisto rafiniranost, ki jo ljudski .glas tako rad pripisuje tudi enkratnim
morilcem, pač ni mogoče verjeti. Resnica je, da je na dnu skoraj slehernega človeka nekaj razpoloženja za zločin; da iz koga drugega izmed nas ta nagon ni bruhnil na dan, se imamo morda v največji meri zahvaliti srečnejšemu toku našega življenja. Vsi ti majhni, neznani ljudje, ki nenadoma vstanejo od nekod in čez noč zrasejo v strahotne, rdeče heroje kriminala in krvi, vsi ti ljudje so do svojega groznega de janja morda živeli kot povprečni, čisto dobri delavci; resnica je, da so bili najbrž že ves čas svojega življenja malo bolj topi v svojem srcu, malo bolj zlobni okrog ust, malo bolj trdi v svojem dejanju in nehanju, kakor so drugi ljudje; vsega najhujšega pa bi človek morda vendarle ne mogel pričakovati od njih. Potem se je nenadoma nekaj zgodilo z njimi — od dela so prišli na cesto, morda po svoji krivdi, morda po krivdi nikogar, živeli so nekaj časa kar tako, potikali so se okrog in so polagoma izgubljali vse, kar je bilo še dobrega in vrednega v njih, šli so polagoma čezdaTje bolj navzdol in so nazadnje pristali tam, od koder ni nobene rešitve več. Roparski umor je vendar najbolj brezupno dejanje, kar ga more človek napraviti pod solncem, roparski umor je najstrahotnejši, najgrši samomor.
Vsi ti žalostili dogodki, ki zadnje čase polnijo dnevni tisk in razburjajo ljudi, dajejo človeku mnogo misliti; znamenje so, da brodimo skozi čase težke moralne in duhovne krize. Pred nami se grozeče reži nov problem: brezposelnost in kriminal. Zakaj nobenega dvoma ni, da ima na obeh najtežjih zločinih, ki jih je zadnji čas zabeležila naša kriminalna kronika, na roparskih umorih v Mengšu in zdaj v Jelovcu, dobršen delež krivde tista težka duhovna in moralna psihoza, ki povsod družno hodi za brezposelnostjo. Temu dejstvu je treba pogumno pogledati v oči, predno bomo mogli poiskati rešitve.	Fri.
Mohorko poglavar razbojniške tolpe
Aretacija posestnika Š. v Limbušu in Štefanije Kosove v Avstriji — Hriberška izroče v kratkem našim oblastim
Maribor, 9. aprila.
Grozni zločin v Jelovcu in aretacija Rudolfa Mohorka ter Ludvika Hriberška so še vedno v ospredju vseh mariborskih pogovorov. Posebno veliko je zanimanje za preiskavo in zaslišanja. Da se pri tem širijo tudi razne alarmantne, toda izmišljene govorice, je razumljivo.
Zločinec je prespal mirno dve noči.
Tako se je včeraj nenadoma razširila vest, da se je Mohorko hotel včeraj v zaporu obesiti, lieležili so jo tudi nekateri listi, ni pa na stvari nobene resnice. Prvo kakor drugo noč v zaporu okrožnega sodišča je zločinec prebil zelo mirno in v globokem spanju, kar je po prejšnjih ti-žičnih in psihičnih naporih zelo razumljivo. Zaradi varnosti je zaenkrat še v okovih, vendar pa se po svoji samotni celici lahko nemoteno giba. Mariborske zapore pozna dobro, saj seJi «■ njih že petič. Prvič se je seznanil z njimi, ko mu je bilo šele 17 let.
Roparja sta naredila načrt.
Vest, da je tudi Hriberšek že pod ključem, je sprejel z vidnim zadovoljstvom in je na ponovna vprašanja preiskovalnega sodnika dr. Grmovška glede Hriberakove sokrivde odločno vztrajal pri trditvi, da je bil ta res soudeležen pri umoru Dobrjeve družine. O tem je izpove ial v nasprotju s svojimi prejšnjimi izpovedbami zelo podrobno, da je šel k Hriberšku v Avstrijo že v torek 1. t, m. zvečer, in sicer na viničarijo, ki je last posestnika Franca Roja. Tja je prispel
v sredo 2. t. m. 'ui ostal pri svojem tovarišu do petka. O načrtu za rop pri Dobajevih sta se natanko domenila in je Hriberšek vzel s seboj sekiro, s katero je potem pobijal Dobajeve, VIi-horko pa je svojo sekiro ukradel nekje na potu. Noč od petka na soboto in še skoraj ves naslednji dan sta prespala v neki šupi. K Dobaje-
vi domačiji sta dospela v soboto okrog 21. ura,
šla v klet in se potem, kakor znano splazila v hišo.
Hriberšek je umoril tri Dobajeve.
V nasprotju s svojimi prvotnimi izpovedbami je dejal, da je on umoril samo starega Dobaja in njegovo hčer Terezijo, dočim je 7()letuo go-spodarjovo sestro Kuiiigiiudo, hčer Terezijo in (Hotnega Gosaka pobil Ludvik Hriberšek. Nadalje je sedaj izpovedal, da sta s Hriberška:« dobila pri Dobajevih 4200 Din in ne le 2000 dinarjev. Denar sta si točno razdelila, tako da je dobil vsak 2100 Din. Hriberšek je, čim je zaslišal, da prihaja še preživeli Dobajev sin Ivan, jadrno pobegnil in ga potem ni več videl. ‘Je kiro, katero so našli v soboto na okrni Dobajeve hiše, je pustil tam Hriberšek, Mohorko je svojo zavrgel šele pozneje nekje v gozdu pri Jelovcu.
Preskrbljen za potovanje po gozdovih.
Iz Jelovca se je napotil v Maribor, kjer je na velikonočno nedeljo po brvi prekoračil Dravo, dospel v Studence in od tu na Pobrežje, naposled pa v Slivnico, kjer je že ob prevratu nekaj časa bival s svojo materjo in so ga zaradi tega še nekateri poznali. Popivat je po raznih gostilnah in plačeval tudi za druge, tako da je potrošit skupno 600 Din. Ostalih 1000 je po aretaciji še imel. Prav tako je imel več kuhanih jajc in drugih živil, ki si jih je preskrbel za na-daljno potovanje po gozdovih. Nameraval se je namreč pretihotapiti v Avstrijo.
Kje se je Mohorko skrival.
V času pred zločinom v Jelovcu sc jc delj časa skrival tudi v Limbušu, kjer je bil zaposlen pri posestniku S., katerega so včeraj, ker so ga osumili sokrivde, aretirali in zaprli. Vendar je š. odločno trdil in vztrajal pri tem, da ni bil z Mohorkom v nikakršni zločinski zvezi in da ga tudi ni skrival, ker sploh ni vedel, da je zločinec. Da je služil pri njem za hlapca, so vedeli, kakor je dejal, tudi domači orožniki.
Ilriberškova ljubavua razmerja.
Vse oko In osti kažejo, da je Ludvik Hriberšek zares sodeloval pri zločinu, čeprav še vedno taji. Razen tega obremenjuje Hriberška tudi izpoved viničarke, pri kateri je živel. Ta je namreč izjavila avstrijskim orožnikom, da se je Hri-beršek vrnil v nedeljo zvečer zelo utrujen in blaten, tako da se ji je takoj zdelo, da je tnoral prehoditi dolgo in naporno pol. Ce bi bil, kakor je sam povedal, pri Kosovih, bi teh znakov ne bilo, kajti ta stanuje le nekaj korakov od Ro-jeve viničarije. Sicer pa je imel Hriberšek baje z obema ljubavno razmerje: z viničarko, ki je vdova, in s Kosovo, ki je še dekle.
Nepojasnjeni zločini.
Danes se je razširila vest, da so avstrijske oblasti dalo aretirati tudi Štefanijo Kosovo, ki bi Hriberška rada rešila iu zato trdi, da je kritično noč spal pri njej. Vendar pa te vesti še nismo mogli kontrolirati. Sam Hriberšek pa je sedaj v Gradcu, kjer leži v bolnici in si je že toliko opomogel, da bp kmalu po|toluoma zdrav, tako da ga bodo ntogli v kratkem izročiti našim oblastem. Ali je bil res pri umoru v Jelovcu ali ne, se bo dalo dokončno dognati šele pri nadaljnji preiskavi, posebno potem, ko bo Hrd-beršek prišel v Maribor. Za enkrat ni dvoma, da sta bila Mohorko in Hriberšek vsaj poprej v zvezi in da imata gotovo skupno na vesti več zločinov. Splošno sumijo, da so bili Mohorko, Hriberšek in zaprti Rudolf Kovač člani razbojniške iu vlomilske družbe, ki jo je vodil najbr-že najbolj cinični zločinec Rudolf Mohorko. V tem zniislu so tudi uvedli preiskavo, kajti v zadnjih letih je bilo izvršenih v ožji in širši mariborski okolici mnogo vlomov, roparskih napadov in drugih zločinov, ki še niso pojasnjeni.
Preiskava tudi v Avstriji.
Naposled upoštevajo tudi možnost, da je Mohorko zares ubil svojo mater, ki je leta 1927 nenadoma izginila brez vsakega sledu. Mohorko sam je to zanikal in dejal, da ne ve, kam je odšla in kje je. Preiskava se z vnemo nadaljuje tako e Mariboru kakor tudi v Avstriji in bo trajala najbrže še več dni.
Zrtfev alkohola - šmarnice
Šoštanj, 8. aprila.
V	Rečici na Paki je živel starček, 73-letni prevžitlcar Krevselj Franc. Skoro vsak dan je zahajal v vinske gorice na Malem vrhu pod Laškimi vrhovi, kjer je v Podgorškovi zidanici imel shranjeno svoje vino. Pogosto si ga je pošteno privoščil, toda čeprav težko naložen je vselej srečno prikrevsal domov. Tudi na Velikonočni četrtek popoldne se je podal v gorico ter v kratkem času spil 2 litra vina, največ nesrečne šmarnice, kateri Prleki pravijo, da je cilca-sta. Močno pijan se je okoli 18. ure podal domov ter po strmi kameniti poti vedno padal. Nekje se je preko strmega pobočja zakotalil navzdol in obležal spodaj na njivi ter tam zaspal.
Okoli 21 ure je tam vstal in se opotekal naprej. Na nekem mestu se je prevrnil v jarek in se v vodi ves premočil.. Pri hiši št. 75 je šel klicat, da bi mu odprli, Češ, da je tako pijan, da ne more naprej. Ker so pa starčka že večkrat videli pijanega hoditi mimo, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo, mu niso odprli. Toda žena mu kljub obvestilu ni poslala pomoči, ker je mislila, da mu ho, kot vselej, uspelo priti domov. Ta noč pa je postala zanj usodna. Od hiše, kjer je klical za prenočišče, je zopet padel, dokler ui ves obnemogel in obtolčen obležat na cesti. Drugo jutro so ga lam našli mrtvega.
Se vedno praznovanje
Trbovlje, 9. aprila.
Ker do danes naročila premoga s strani državne železnice še vedno niso dospela, je rudniška uprava odredila ponovno praznovanje za četrtek 9. in v petek 10. t. m. Rudarsko delavstvo težko pričakuje rednejšo zaposlitev, ker je itak že dosedaj dovolj trpelo vsled praznovanja. Upati je, da bo do konca tega tedna zadeva radi dobave premoga državnim železnicam zadovoljivo urejena in se bo potem pričelo red-nejše delati.
Crrida;
Fa.Pl2212C2P
Homan
43
Kamorkoli se je pojavila, jo je zasledoval Farnmor, tako da se je njegove bližine bala, kakor se boji bolnik strahov v svoji preganjalni blaznosti. Večkrat je pomislila, da bi mu zbežala v Nico, Florenco ali kamorkoli bi jo poslali zdravniki na zdravljenje. Toda zavrgla je vso take načrte, dobro vedoč, da bi jo njegovo maščevanje dohitelo, kamorkoli bi se podala. Razen tega pa ni niti vedela, kaj mu je znano iz njenega prejšnjega življenja. Sicer pa je Marion Vavasour po svoji epikurijski nravi verjela v usodo. Udarec ni še padel nanjo, morda pa sploh nikoli ne pade. Kdo ve, kakšne okoluosti ga utegnejo prestreči. Zato si je premislila in še dalje kraljevala v družbi, medtem ko je Farnmor čakal ugodnega trenutka, ko jo bo mogel zadeti s svojim maščevanjem pred očmi vse družbe francoske prestolice.
24.
Ril je krasen dan zgodnje spomladi. Izpred eastueg.i dvorišča Vavasourjevega hotela se je odpeljala kočija .. grbom na vratih. Pred njo sta jahala dva jezdeca in ve« izprevod je šel skozi zmagoslavni obok v Bois de Bou logne. Dan je bil solnčen in jasen in pol Pariza je bilo zunaj mesta. Nepregledna vrsta elegantnih kočij je dr-
drala iz Faubourga St. Gennain v široki drevored Champ-Elysees in elita visoke družbe je hitela v Long-cliamps.
Lady Vavasourjeva je sedela danes sama v kočiji Samo njen naročni psiček je sedel na blazini poleg nje. Gospodje, ki so na konjih spremljali kočije, so danes zopet govorili samo o njeni lepoti.
Lady Vavasour je drdrala mimo razvalin stare opatije v Longchampsu, medtem ko se je poleg njene kočije jahajoči d’Etoiles nagnil na sedlu k njej ter ji šepetal laskave besede. Zdaj je krenila v široki tok vozovnega izprevoda. V sleherni kočiji je sedela kakšna njena znan ka ali prijateljica. Tedaj je nekaj opazila, da ji je kri zastala v žilah. D’ Etoiles se je začudil, vendar je bil dovršen kavalir, zato ni dal videti, kako ga je presene tilo, kar je opazil. Tedaj sta prispela v gneči vozov tik do četverovprežne kočije njene najboljše prijateljice lady Charence Camelstove, ponosne, hladne, izjemne krasotice, ki se ji je po žilah pretakala modra kri normauskih knezov. Še snoči sta si bili tako dobri prijateljici, da ata se nazivali samo »Ida« in »Marion«. Danes pa so jo višnjeve oči aristokratinje gledale mirno in hladno kakor nepoznano osebo. Lady Clarence Camelot je ni pozdravila.
Na ustnah Marion Vavasourjeve je zamrl smehljaj, divji strah ji je bil zarisan na obraznih potezah, ko se je ozrla, da bi videla, če je kdo zapazil ta dogodek. Hkratu se je pojavilo pred njo jekleno grozeče Farnmorovo obličje. V bližini je opazoval posledice svojega dela, opa-
zoval je, kako počasi in gotovo je deloval njegov strup, ki ga je spuščal vanjo kapljico za kapljico.
Tok kočij je potisnil v stran njegovega konja, tako da ga je lady Vavasour izgubila izpred oči, a njena kočija sc je pomikala dalje skozi bleščečo gnečo, v kateri je doživljala zdaj neprestano nova ponižanja. Prišla je mimo grofice Benaine, vojvodinje Luvine, vicomtese Ruelle, mimo svoje stare prijateljice, lady Beaudeser-tove.
In vse-so ji prizadejale isti udarec, vse so se pretvarjale, kakor da je ne poznajo. In v vrvežu so mnogi opazili to očitno preziranje angleške markize ter se radovedno povpraševali, kaj to pomeni.
Ko je njena kočija končno krenila nazaj proti Parizu, je prišla mimo voza Viole Vesove, znane pustolovke iz spodnjega sveta, ki je iskala slavo v tem, da je vsako četrtletje oplenila kakšnega francoskega paira; in ko je markizina kočija rahlo trčila ob njeno, se je Lorette nasmehnila, se sklonila naprej in izpregovorila nekaj ravnodušnih, šaljivih besed, kakor da sta z Marion Vavasour jevo iz istega sloja.
Markiza pa je sedela ravnodušno na svojih blazinah ter navidezno prezrla in preslišala vse žalitve, ki so jo zadevale v dno duše.
Ni bila zaman izvrstna igralka, ki bi bila v čad najboljšim gledališčem sveta, in vendar je trpela v svoji notranjosti, trpela, kakor ni še trpela v življenju. Bilo ji je, kakor da jo preganjajo in pode Evmenido.
Jz Dravske banovine
d Lig« zn pospeševanje ciljev Druživa Narodov v Ljubljani je imela 27. marca t. L občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča u-prava: predsednik ban dr. Drago Marušič, podpredsednik univ. prof. dr. Matija Slavič in prof. dr. Janko Pretnar, gen. tajnik odvetniški pripravnik dr. Marjan Zajec, blagajnik ravnatelj Fran Jeran, odborniki univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. dr. Franc L u k m a n , odvetnik dr. Marko N a 11 a -če n, župan dr. Dinko l’uc, odvetnik dr. Vladimir Ravnihar in univ. docent dr. Ivan T o m š i č.
d Poletni delovni čas. Pokrajinska zveza obrtniških društev kraljevine Jugoslavije je sporočila svojim članom, da se po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin začne poletni delovni čas 1. aprila, konča pa se 1. oktobra.
d Otvoritev novih telefonskih zvez. Od 10. aprila naprej je otvorjen telefonski promet Ljub-ljana-Bologna, od 1. aprila pa telefonski promet med Sevnico in vsemi centralami na Francoskem.
d Slovensko planinsko društvo naznanja, da je koča pri Triglavskih jezerih še nadalje do 19. aprila odprta in oskrbovana.
d Občni zbor društva državnih upravnih pisarniških uradnikov Dravske banovine bo 12. aprila ob 10. uri dopoldne v kletnih prostorih hotela Miklič v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
d Prepovedani listi. V seznam prepovedanih listov so pošle vpisale koledar Dennik Rovnost l’udi, ki je izšel v Chikago, knjigo Hrvatske narodne pjesme 1914/1918, ki jo je izdal Grgo Turkatj v Newyorku, Naša Nada, ki izhaja v Pit-tsburgu, brošura Prošlost i sadašnjost Istre, ki jo je izdal M. J. Vutkovič v Newyorku in koledar Robotnicky Kalender 1931, ki je izšel v Chicagu.
d Koncert kulturnega in prosvetnega društva »Cankar« v Beogradu. V nedeljo 12. aprila ob pol 9. uri zvečer priredi kulturno in prosvetno društvo »Cankar« v veliki dvorani hotela »Union« v Beogradu, Kosovska ul. koncert s sledečim sporedom: Mešani zbor: 1. J. Klemenčič: Oj poglejte ptičke; 2. P. 11. Sattner: Vrbica; ■i. Koroška narodna: Pojdem u rute; 4. Ivor. nar.: Spev ptice pojo; 5. dr. Fr. Kimovec: Ti boš pa doma ostala. Moški zbor: 6. P. Jereb:
O	kresu. Oktet: 7. P. Jereb: Pisemce; 8. Iv. pl. Zajc: Curičica mala; 9. Volarič: Lahko noč. Mešani zbor: 10. A. Mau: Angel tvoj se zjokat gre;
11.	E. Adamič: Kresovale tri devojke.
d Volna, bombaž, nogavico in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	000
Obledelo obleke barva v različnih barvali in plisira tovarna Jos. Rcieh. 308—2 d Prodaja žrebcev na banovinski žrebfarni.
V	torek 14. aprila popoldne ob treh bo na žreb-čarni na Selu prodaja izločenih skopljenih žrebcev, in sicer 2 amerikanskih kasačev, 2 arabcev in 1 noričan.
d Prvi transport. V torek je odšel v Nemčijo prvi transport sezonskih delavcev iz Medjimurja in iz Prekmurja. Sedaj bo vsak teden odhajal po en tak transport v Nemčijo in Francijo. Lani so ti delavci precej zaslužili, računajo da okrog
25.000.000 Din, kar je za tamožuje siromašne kraje velika vsota.
d Devet in veččlanske rodbine in kuluk. Ministrstvo za finance pojasnjuje preko Dravske finančne direkcije v Ljubljani, da so devet in veččlanske družine oproščene plačevanja voj-nice, dočim morajo plačati davek na poslovni promet in kuluk.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 707, termometer 3-2, relativna vlaga 53%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 7671, termometer 0, relativna vlaga 90%, smer vetra NNE jasno, zjutraj je deževalo (0-2 mm). Drugod v državi je bilo večinoma jasno. Deževalo je samo v Sarajevu (0-5 mm) in v Skoplju (18 00 mm). Opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 12, v Mariboru 11 4, v Zagrebu 12 8, v Beogradu 9'5, v Sarajevu 10-0, v Skoplju 11/7, v Kumboru
1.V0, na Rabu 14 7, na Visu 14-3. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani 2-6, v Mariboru —1*6, v Zagrebu 21, v Beogradu 02, v Sarajevu P2, v Skoplju 6-2, v Kumboru 12, na Rabu 92, na Visu 0.
Hfublfana
Petek, 10. aprila 1931., Ezekijel. Pravoslavni 28. marca, Veliki petek.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
*
■	Poziv prebivalstvu Ljubljane. Mestni popisni odbor objavlja: Osebe, ki so bivale v Ljubljani o polnoči od 31. marca na 1. aprila
1931., a do danes še niso prejele popisnic za ljudsko štetje, vabimo, da se nemudoma zglase v mestni posvetovalnici na magistratu, soba št. 22. V interesu vsakega posameznika je, da bo /.a časa ljusltega štetja popisan, ker bo imel sicer za primer, če bi potreboval kdaj kake listine, nepotrebne tež koče. Osobito poživljamo lastnike hiš, barak, kakor tudi zavode in druge ustanove, naj takoj prijavijo mestnemu magi-stratu, ako bi kdo njihovih stanovalcev ne bil popisan. To velja osobito za lastnike novih zgradb in barak, ki še nimajo hišnih številk, v katerih pa vendar že kdo stanuje. Končno opozarjamo še na § 11. zakona o popisu prebivalstva, ki določa: Kdor se nalašč izogne popisu ali zataji katero osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke (katere s tem zahtevamo) in katere je dolžan dali. se kaznuje
z denarno globo 10 do 500 Din; če denarne kazni ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dni. Vrbulega odgovarja za morebitno prizadeto škodo. Vse prebivalstvo Ljubljane naprošamo, da se ljudsko štetje izvrši povsem točno in da ne ostane nihče nepopisan. Mestni popisni odbor.
■ Vič dobi meščansko šolo. Včeraj se je vršil na Viču komisijski ogled zemljišča za stav-bišče nove meščanske šole. Zemljišče meri
000	kvadratnih metrov in leži tik ob osnovni šoli. Lastnica je Marija Zadnikarjeva, s katero se vrše pogajanja za prodajo. Ogleda so se udeležili viški župan g. Petrovčič z občinskimi svetovalci, krajevni šolski odbor, sresld glavar Kette in zastopnik banske uprave.
■ ljudsko štetje v Ljubljani gre zelo počasi od rok. Dosedaj so bili komaj 3 popisovalni komisarji gotovi s svojim delom. Vseh popisovalnih komisarjev pa je 1541 Popisovanje je otež-kočeno predvsem radi tega, ker je treba nekatere stranke obiskati po večkrat.
■ Železniškim upokojencem v vednost. Umrl je g. Štefan Gruber, žel. sprevodnik v. p.; pogreb bo v soboto 11. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra c. 77 v Ljubljani. Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Društvo žel. upokojencev.
■ Zanimivo predavanje v »ženskem pokre-tu«. V nedeljo 12. t. m. priredi »Ženski pokret« zanimivo predavanje. Govorila bo zdravnica in šef dečjega dispanzerja v Sarajevu dr. Maša Živanovič o temi: Feminizem za zaščito rase in naroda. Kraj in čas predavanja bodo objavili listi jutri. K obilni udeležbi pa vabi že danes »Ženski pokret«.
■ Mestna občina kapi stroje za ceste. Mestna občina namerava kupiti več strojev za izboljšanje javne bigi jene na ljubljanskih česali in ulicah. Tako bo kupila stroj za drobljenje gramoza, bencinski traktor za prevažanje težkih predmetov po ulicah in stroj za izdelovanje kanalskih cementnih cevi, Za vse stroje bo dala približno 1,200.000 Din.
■ Oton Župančič je priredil misterij o bogatinu Slehrniku za slovenski oder. Priprave za vprizoritev tega monumentalnega dela so v polnem teku in se bo vršila premijera predvidoma v drugi polovici iega meseca. Naše občinstvo, katero izredno ceni religijozne igre, bo gotovo z zadovoljstvom seglo po tej prvi priliki, spoznati vredno Hoffmansthalovo delo v odličnem slovenskem prevodu. Slehrnika kreira g. Levar, režijo pa vodi prof. O. Šest.
■ Bolgarska pianistka Lilian Dobri Hristov je odpovedala svoj prihod v Jugoslavijo. Zato odpade koncert v Ljubljani. Denar za kupljene-vstopnice se vrne v Matični knjigarni.
■ Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 13. aprila ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVIII. vajeniško predavanje. — predava g. profesor dr. Valentin Rožič o temi »Jadranski biseri« s skioptičnimi slikami. — Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
■ II. tradicijonelni valčkov večer društva »Soče« bo pod pokroviteljstvom ge. Jožice Novakove v soboto 11. t. m. ob 21. uri v vseh prostorih Kazine. Plese vodi tov. J. Ivančič. Toaleta promenadna. Vstopnina Din 10. čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridite I
■ Baletni večer v naši operi. V torek 14. 1. m. bo v naši operi baletni večer, katerega priredita prva soloplesalea beograjske opere ga. Ksenija Grundt in g. Anatol Zikovski. Oba sta iz priznano najboljše baletne šole bivšega carskega baleta v Petrogradu. Program obsega 14 plesnih točk, deloma solističnih, deloma pa v baletu, na podlagi originalnih koreografij, naj-večjili mojstric baleta. Veljajo običajne operne cene. Večer je izven abonmana.
■ Prihodnji teden počasti naša opera 50-let-nico smrti enega največjih ruskih komponistov Modesta Petroviča Musorgskega. Izvajala se bo muzikalna drama »Boris Godunov«. V naslovni partiji nastopi evropsko znani bariton S. Za-lewski.
■ V soboto 11. I. m. gostuje na našem odru član beograjske drame g. Raša Plaovič, in sicer v vlogi Leona v drami »Gospoda Glembajevk. G. Plaovič je eden najodličnejših članov beograjske dramske družine, ki zelo pogostokrat gostuje po raznih odrih širom naše kraljevine.
V	soboto ga bomo pozdravili prvič na deskali naše drame. Predstava se vrši za red D.
■ Pevski zbor Mokranjac iz Skoplja v Ljubljani. V ponedeljek 13. t. m. bo koncertiral v Ljubljani mešani zbor društva »Mokranjac« iz Skoplja, ki priredi te dni turnejo po domovini s koncerti v Zagrebu, Ljubljani, Karlovcu, Vu-kovaru, Osijeku, Somboru, Subotici in Beogradu. Zbor šteje 40 članov mešanega zbora, je pod vodstvom dirigenta Sijackega. V Skoplju uživa zbor velik sloves. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni.
■ Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani, sporoča članstvu, da bo pevski tečaj za mešani zbor 13. in 14. aprila v Glasbeni Matici. Pričetek v ponedeljek 13. aprila ob 9. uri z občnim zborom.
■ Za »Dom učiteljic« sta darovali 50 Din
zavedni tovarišici Anka Celnarjeva in Gabrijela Draščekova mesto venca umrlemu očetu tovarišice Franje Lavričeve. Najlepša hvala!
■ Društvo učiteljic v Ljubljani je včeraj dopoldne zborovalo v šentjakobski šoli. Po poročilu predsednice Vodetove se je vršilo preda-
vanje ge. čučkove o vzgoji ženske mladine v šolski dobi. Po predavanju se je vršila živahna debata. Popoldne so imele učiteljice v damski sobi Emone prijateljski sestanek.
■ Odprla noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ivan Rodič, 82 let star, posestnik, Stara pot 15; Jernej Šerjak, 65 let star, trg. poslovodja, Sv. Florijana ulica 11; Dušan Ristič, pol leta star, sin narednika, Hradeckega vas 40; Miroslav Pajk, 47 let star, knjigovez, Hrenova ul.
4; France Knaflič, 74 lel star, tovarnar usnja, Šmartno pri Litiji.
■ Samskemu stanu da slovo bivši režiser Narodnega gledališča g. Bratko Kreft, samski pisatelj v Ljubljani. Kakor pravi poročni oklic, nabit na deski v veži mestnega magistrata, se poroči z operno pevko g. Anico,Španovo. Ker je Kreft brez konfesije, bo poroka civilna.
■ Kap ga je zadela. Včeraj je nenadoma zadela kap g. Čada, bivšega blagajnika Kranjske hranilnice in upravitelja takozvane »vodne kasarne« na Karlovški cesli.
Maribcr
m Proslava Finžgarjev® 60-letuice v Kušah.
Gledališki odsek Bralnega društva v Rušah bo v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri proslavil 60-let-nico pisatelja Finžgarja z uprizoritvijo njegovega »Divjega lovca«. Pred predstavo bo o Finžgarju predaval pesnik Janko Glažer.
m Sokoli! Sokolsko društvo Maribor I. bo priredilo v soboto 11. t. m. bratom Sokolom, odhajajočim v vojaško službo, poslovilni večer z lepim sporedom. Začetek ob 20. uri. Prijatelji sokolstva dobrodošli! Zdravo!
m Lep uspeli mladega šahista. Na Velikonočni ponedeljek je igral v Črni mladi mariborski šahist Bogdan Pušenjak simultanko proti 20 igralcem. Rezultat je bil: 11 dobljenih partij, 1 reinisirana in 8 izgubljenih.
m Koncertna turneja Glasbene Matice po Srbiji. Pevski zbor mariborske Glasbene'Matice odide te dni na daljšo turnejo po Srbiji posebno po južni, kjer bo nastopil pod pokroviteljstvom g. bana Vardarslte banovine Zike Laziča, kateremu bo v zahvalo izročil dva kipa, delo mariborskega kiparja Sojča. Zbor sestavlja 70 pevcev in pevk. Na potovanju jih bodo. spremljali predsednik ravnatelj dr. Tominšek, industrialec Peter Mijovie, ga. Zora Ravnikova, ravnatelj Trafenik in drugi. Iz Maribora bodo odpotovali v soboto 11. t. m. ob 5'30, vrnili pa se bodo v torek 21. t. m. Koncerti na katerih bodo peli večinoma slovenske narodne pesmi, bodo v Skoplju, Kumanovem, Leskovcu, Nišu, llrušev-cu in Šabcu. Povsod se že sedaj pripravljajo, da naše pevce slovesno sprejmejo.
m Izlet k Sv. Urbanu. Zveza privatnih nameščencev v Mariboru priredi v nedeljo pomladanski izlet k Sv. Urbanu. Odhod točno ob 13. uri iz društvenega lokala na Slomškovem trgu.
m Novo divjaštvo. V sredo so 4 možje in fantje s koli napadli 26-letnega posestnikovega sina Vincenca Kropšeta in ga težko- poškodovali na glavi in desni ključni. Kropšeta so prepeljali v tukajšnjo bolnico.
m Gostovanje Slovaške filharmonije. Dne 18. t. m. je hotela Slovaška filharmonija iz Bratislave gostovati v Mariboru, ker pa je bil Maribor o lem prepozno obveščen, je bil koncert na ta dan odsvetovan. Včeraj pa je dobila Ju-goslovansko-češkoslovaška liga iz Bratislave brzojavko, da je Slovaška filharmonija zaradi tega svoj prihod v Maribor odgodila na mesec maj-nik.
m Mariborska podružnica Bate. Za Veliko noč je bila na Aleksandrovi cesti otvorjena popolnoma prenovljena in modernizirana prodajalna čevljev in drugih izdelkov tovarne Bata. Sedaj postavljajo velike moderne napise, v kratkem pa bo v celoti dovršena tudi fasada. S trgovino je združena tudi na novo ustanovljena poprav-Ijalnica. S tem je Aleksandrova cesta zopet mnogo pridobila.
m lz gledališča. V soboto se bo ponovila Kal-manova opereta »Cirkuška princesa«; veljajo kuponi. V nedeljo 12. t. m. ob 15. uri bo prva letošnja kmečka predstava, namenjena zgolj okoličanom. Vprizorila rc bo Nušičeva veseloigra »Gospa ministrica«. Cene za kmečko predstavo veljajo samo v predprodaji. Za v torek
14.	t. m. se pripravlja premiera francoske družinske komedije »Leseni konji« v režiji Jožka Koviča. V sredo bo baletni večer Ksenije Grun-tove in Anatola Žukovskega, v soboto 18. t. m. pa koncert tria ge. Brandlove.
m Poroke. Pretekli teden so bili v Mariboru poročeni: Franc Peteršič, strojni inženjer tn gdč. Georgina Albrechtova, zasebnica; Leopold Koren, strojnik in gdč. Marija Okornova, zasebnica; France Kozar, delavec in gdč. Ivana Močnikova, tkalka; Alojzij Korošec, ključavničar državne železnice in gdč. Ana Vavpotičeva, delavka; France šuštarič, ključavničar državne železnice in gdč. Ema Košnikova, šivilja; Alojzij Lilek, delavec in gdč. Marija Krambergerjeva, delavka, ter Karel Vezvega, poštni uslužbenec in gdč. Štefanija Ferkova, zasebnica. Bilo srečno!
m Simultanka. Na velikonočni ponedeljek se je vršila v Črni simultanka Bogdana Pušenjaka proti 20 igralcem. Po štiriurni borbi se je končala simultanka z rezultatom llVs : 8>/a. Rezultat nikakor ne odgovarja močem obeh igralcev, kajti končne igre je izgubil Bogdan Pušenjak le radi živčne utrujenosti. Vsekakor pa je ta rezultat lep uspeli za mladega dijaškega mojstra, ki je s lo simultanko dokazal, da je po pravici zmagal proti dr. Aljehinu in da res že poseduje sigurno teoretično znanje.
Radi kvalitete in cene — samo
»Karo čevlje!«	985
m Kdo je zgradil tekstilne tovarne v Maribora? lz predavanja g. Filipa Uraluika, ki bo govoril jutri v petek 10. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orlu« o tekstilni industriji v Jugoslaviji, bo razvidno na podlagi točne statistiko, da smo si Jugoslovani tekstilno industrijo zgradili z velikansko carinsko zaščito popolnoma sami, ne pa inozemski kapital, kakor se to splošno domneva. Predavanje g. Uratnika, ki ga priredi Jugoslovansko-češkoslovaška liga, bo torej za Maribor prava senzacija in je skrajni čas, da zlasti naša inteligenca spozna to pereče narod* no-gospodarsko stanje ob meji z vseb vidikov.
Vabljen je vsakdo in je vslop prost. Začetek točno ob 20. uri.
m Med prijatelji. V dobrem prijateljstvu sla živela 30-Jetni brezposelni ključavničarski pomočnik Alojzij Vaks in istotako 30-letni ključavničarski pomočnik Alojzij Sorec. Pa se je zgodilo, da je Vaks vzel prijatelju 000 Din vredno mandolino in jo' — zastavil. Potem je izginil Sorču volneni šal s parom spodnjih hlač. Sodu pa je izbilo dno šele to, da je Vales, ko je izvedel, da je Sorec pri neki branjevki zastavil svoje krog 600 Din vredno kolo, šel, se izdal za Sorčevega pooblaščenca, plačal za-stavnino 100 Din in kolo prodal nekemu neznanemu mladeniču. Zalo je Sorec prišel na policijo in svojega prijatelja ovadil. Vendar Valesa doslej še niso izsledili.
m Nezgoda s pištolo. S pištolo si je po nesreči prestrelil desno roko v torek 18-jetni Ivan Ploj v Cogetincih. Moral je v tukajšnjo bolnico.
m Skrivnosten napad. Dne 0. t. m. zvečer so v Dobrenju štirje neznanci iz zasede napadli 28-letnega tesarskega mojstra in posestnika Matijo Kodriča ter mu prizadejali težje poškodbe na prsih in plečih. Kodrič se je onesveščen zgrudil na tla, ko se je pa zopet zavedel, so napadalci že izginili. Napadenec ne ve, ne kdo so bili napadalci, ne zakaj so ga napadli.
m Nezgoda pri delu. V sredo popoldne se j« v kemični tovarni Josipa Reicha na Teznu zaposlena delavka Alojzija Senekovičeva po nesreči polila z neko kislino in zadobila tako močne opekline, da so jo morali prepeljati v bolnico.
m Obsodba sleparja. Zaradi sleparije z na* rrobnimi spomeniki je sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča obsodil nemškega državljana Maksa Pa\vella na 0 mesecev težke ječe.
m Aretacije. V sredo sta bili v Mariboru aretirani dve osebi: Josip P. radi beračenja in Neža R. radi potepuštva in tajne prostitucije.
m Izsleditev kolesa. Dne 3. t. m. se je v nekem grmovju ob železniški progi v bližini Fale našlo dobro ohranjeno moško kolo znamke »PucIk št. 811407. Kolo, ki je brez blatnikov, je bilo najbrže kje ukradeno. Lastnik ga dobi na orožniški postaji pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Celye
* Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo letos 3. maja, pri slabem vremenu pa 10. ali 14. maja — priredil svojo Vil. javno tombolo. Tudi ta tombola ne bode zaostala za prejšnjimi glede mnogih in vrednostnih dobitkov, koji so invalidske tombole pri ljudstvu tako priljubili. Prosimo in opozarjamo vsa Celjska društva na datum tombole, da puste istega prostega revnim vojnim žrtvam, ki se od čistega dobička tombole podpirajo.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 11. aprila do prihodnjega petka 17. aprila lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
* Red bogoslužja za pravoslavno Veliko noč.
V	pravoslavni kapeli v Celju se bodo velikonočni obredi vršiti sledeče: danes na veliki petek ob 16. v e Cern a ja; na velikonočno nedeljo ob 4. zjutraj jutrenja, ob 9‘30 liturgija; v ponedeljek ob 9'30 liturgija.
* Praški župan v Celju. Praški župan senator dr. Baxa je v sredo zvečer s soprogo prišel v Celje in prenočeval v hotelu »Evropa«, nakar je v četrtek opoldan nadaljeval pot v Dalmacijo, kamor gre na oddih.
* Koncert »Oljke«. V nedeljo 12. t. m. priredi pevsko društvo »Oljka« ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma prvi pomladanski koncert pod vodstvom g. Videčnika Mirka. Na Siporedu so narodne in umetne slovenske in hrvaške ter koroške pesmi. Občinstvo se naproša, naj pride h koncertu pravočasno ker se bo ločno ob 16. začelo in napravlja neprijeten vtis, če zamudniki molijo zbor tn poslušalce.
* Aretirana stil liila radi pijanosti _in razgrajanja neki Ž. Anion ter neki M. Julij. Oba »ta že stara znanca policije. Ž. je bil tako pijan, da so ga morali nesti v policijski zapor.
* Izguba. 8. t. m. je bil med 14. do 18. na poti od Lave do Ljubljanske ceste izgubljen zlat prstan z briljantom v obliki zvezde, vreden 800 Dim. Najditelj naj ga odda na policiji.
* Sejni prašičev v sredo je bil dobro obiskan, kupčija pa ni bila najboljša. Pripeljanih ije bilo 111 prašičev, cena pa se je gibala med 150, 250, 300 do 000 Din po starosti živali.
* Nezgoda otroka. 6-Jetai posestnikov sin Udrih Filip iz Sp. Grušovelj pri Sv. Petru v Savinski dolini je bil prepeljan v celjskobolnico. Na domačem podu se je nanj zvrnila težka mlatilnica in mu zalomila levo stegensko kost.
* Mestni kino. V petek, nedeljo in ponedeljek znani Janningsov lOOodslotni zvočni film »Ljubljenec bogov« ter zvočna predigra. V soboto je kino zaprt.
* Napredovanje v šolski službi. Strokovni učitelj deške meščanske šole v Celju g. Grašei’ Joža je napredoval v 1/11; v 2/II je napredovala ga. Praznik Julka pri sreskem šolskem nadzorniku v Celju.
Dva imenitna »zdravnika-specijalista«
Brezposelni 431etni brivski pomočnik M. Milko, doma iz- Krapine ter brezposelni 471etni čevljarski pomočnik K. Franc, doma iz Ponikve ob juž. žel., oba v zadnjem času stanujoča v Gaberju sta sl izmislila imeniten način, kako priti do zaslužka in denarja. Kar brez študija in izpitov sta začela lahkoverne ljudi v celjski okolici zdravita. Hodila sta od kmetije do kmetije ter povpraševala, če je kdo bolan, nato sta bolnike, preiskala, eden je napisal recept, drugi pa je na recept takoj dal zdravila, večinoma z droženko pomešano vodo. Na recept sta napisala, koliko oralov ima bolnik ter na podlagi tega določila honorar. Njiju specialiteta pa so bila sredstva za odpravljanje telesnega plodu. Končno so jim prišle oblasti le na sled ter ju je celjska policija 3. t. m. aretirala na njunem skupnem stanovanju, kjer je zaplenila tudi večjo količino zdravil v steklenicah, ki «o imele ponarejene etikete neke zagrebške lekarne. Oba sta morala v preiskovalni zapor, oškodovanci pa se naj javijo oblastem. Neverjetno je, da ljudje nasedajo takim mazačem, ki že p« svoji vnanjosM vzbujajo sum sleparjev.
r 3 ttaiSSTSMKar. ;r.SB i
Tovarnar Franc Knaflič f
Ljubljana, 9. aprila.
Davi je umrl v ljubljanskem sanatoriju v Leo-nišču v 77. letu industrijalec iz Šmartnega pri Litiji, po vsej domovini znan tovarnar usnja K. 1’’ranče Knaflič. Pred meseci je nenadoma zbolel, kar je presenetilo vse, ki so ga poznali kot čilega, zdravega in delavnega. Z njim so izgubila številna narodna in kulturna društva svojega velikega dobrotnika in podpornika.
Zapustil nas je takoj-po smrti njegove žene Ivanc, rojene Verbič, katero so včeraj pokopali v Šmartnem pri Litiji. Za pokojnikom žalujeta sinova Pavle, tovarnar v Šmartnem pri Litiji, in Tone, tovarnar v Kamniku, ter hčere ga. Ivana Verbič, Anica inž. Kobler in Lojzka Domieelj in njegov brat .Jože Knaflič s Sladke gore.
Včeraj so truplo' pokoji\pga prepeljali iz Ljubljane v Šmartno, kjer ga bodo pokopali v soboto popoldne na tamošnjem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
Zadnja pot Ivanke Knafličeve
Šmartno pri Litiji, 8. aprila.
Danes se je vršil pogreb priljubljene gospe Ivanke Knaflič. Ob 10. uri je g. dekan Ante Gornik blagoslovil pred hišo žalosti v Šmartnem zemeljske ostanke pokojnice, nakar je pevsko društvo »Zvon" zapelo nekaj žalostink pod vodstvom pevovodje g. Maksa Kovačiča. Po od-petju so pogrebci dvignili krsto in se je dolgi sprevod, kakršnega Šmartno že dolgo ni videlo, začel pomikati proti dek. cerkvi, kjer je duhovščina opravila molitve. Prišli so pokojnico spremili na zadnji potr ljudje Iz vseh krajev ter je bilo preko ‘20 vencev položenih, kar je pokazalo, kako je bila priljubljena. Tudi vsa tukajšnja in okoliška društva, gasilci itd. so bili v sprevodu. Ni ostalo suho nobeno oko. Z neba je pa rosil topli pomladanski dež, kakor bi tudi nebo žalostilo za Tajno. Na pokopališču so se vsi še enkrat poslovili od pokojnice, nakar je >Zvon< zapel zopet žalostinke, nato so pa začele padati na krsto grude. Spavaj v miru, draga žena, tam, kjer ni jeze ne sovraštva!
Saje bi sltoro uničile *so vas
Raka, li. aprila.
Na velikonočni četrtek je v vasi Planini ob
11.	dopoldne nastal požar, ki je uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, last gosp. Vinka Gregla, trgovca v Brežicah. Rešili so samo kozolec; obleka, pohištvo, živila, orodje in nekaj denarja pa je zgorelo. Imenovanega dne smo na Raki nenadoma zaslišali turoben glas sirene. V nekaj trenutkih so bili prestrašeni Račani pokoncu. V tem pa so že odbrzeli naši vrli gasilci z brizgalno pod vodstvom g. načelnika Gabriča v smeri Sv. Duha ali Studenca. Tudi naši vestni orožniki so se hitro pripravili in hiteli za gasilci. Vsa vas je bila tako razburjena, da ni nihče znal povedati, kje pravzaprav gori. Drli so vsi po cesti, na kateri je izginila brizgalna. Dima ni bilo niti od daleč opaziti, požar je izbruhnil 10 minut pred 11. dopoldne na Planini. V hiši, kjer je ogenj nastal, je v enem koncu domoval Greglov svak, gluhonemi Lojze Mlakar, v drugem pa neki go-stač s svojo družino. Lastnik g. Gregl se prav v onih dneh ni nahajal na svoji domačiji. Odšel je zjutraj v svoje vinograde nadzorovat delavce, pred odhodom je pa naročil hišni najemnici, naj skuha za njegove delavce kosilo. Nesrečo so povzročile saje neosnaženega dimnika, iskre so padale na slamnato streho in v nekaj trenutkih so goreči zublji objeli vso streho. Vaščani so bili vsi na delu po svojih vinogradih in tako se je ogenj nemoteno Siril, sicer bi se dal že v kali zadušiti. Med tem so prihiteli gasilci iz Rake in takoj začeli z reševalnimi de-
li,	kar jim je zelo otežkočalo pomanjkanje vode. V vasi je namreč le nekaj mlak in nekaj vodnjakov. S težkim trudom so naposled gasilci požar s pomočjo ljudi, Id so prihiteli na pomoč od raznih strani, lokalizirali. Ognjeni element ni prenehal delovati prej, dokler ni hiša z gospodarskim poslopjem zgorela do tal. Velika
f*©f©van/e pc zvezdi večernici
42.
Tok reke se je vedno bolj ožil, le na nekem mestu se je razširil v zeleno jezero, posuto z velikimi, do pet metrov širokimi cveti belega lokvanja. Njegovi listi so bili pa še večji in na njih so sedele ogromne žabe in tako grozansko kvakale, da bi bila Dušan in Danica kmalu oglušela. Spodbodla sta si konjička, a ta dva takih šal nista bila vajena. Poskočil sta in deček in deklica sta obsedela na tleh.
sreča za vaščane je bila, da so ognjegasci prihiteli na kraj nesreče še o pravem času, ker sicer bi ob hitrem naraščanju vetra ogenj uničil celo vas, ki šteje 15 hiš. Škoda g. Gregla je delno krita z zavarovalnino. Zavarovalnice Planincev naj bi po možnosti v znak zahvale darovale požrtvovalnemu gasilnemu društvu primerne vsote za pokritje dolga in za nabavo novih cevi.
Gozdni požar
Bučka, 6. aprila.
Pretekli teden je nenadoma nastal velik požar v gozdu v Dovgah, ki je last g. K. z Vrhnike. Uničil je okrog tri orale mladega gozda in povzročil s tem znatno škodo. Le dejstvu, da so ogenj takoj opazili, se. je zahvaliti, da ni uničil ognjeni element do 50 johov zdravega gozda.
Gozdnemu čuvaju Fr. Gorencu, ki je delal ob času, ko je izbruhnil požar, v vinogradu, je pritekel nekdo povedat, da gori v Dovgah hosta, baš v njegovem revirju. Hitro popusti delo in z mrzlično naglico z ženo iu sosedi hiti na kraj požara. Ko pridejo tja, je bilo že vse v plamenu, tako da so resno dvomili, če se jim bo posrečilo ogenj lokalizirati, posebno, ker je veter močno pihat in je bilo v gozdu vse suho. Pričeli so z odgrabljanjem listja par metrov s.*.ra.n kraia’ ,{ier so se dvigati ognjeni zublji in kopati rušo. Mnogo so imeli truda, dvakrat so se morali umakniti nazaj, predno so šele po večurnem delu zajezili uničujoče plamene. Ju še precej časa potem, ko se ogenj že ni več širil, so morali ostati ljudje tam, da bi se radi močnega vetra ponovno ne vžgala hosla.
Ogenj je povzročil najbrž nekdo od hribovskih stanovalcev, ki imajo skozi ta gozd pot, ko gredo v cerkev ali v trgovine v prometnejšo Bučko. Gotovo je vrgel kdo nepremišljeno stran cigareto in se je radi izredno suhih tal vžgalo. Končno bi bilo tudi mogoče, da je storila to zlobna roka.
Pohvaliti je treba veliko požrtvovalnost in prisotnost duha gozdnega čuvaja, ki je s pomočjo sosedov mogel v razmeroma kratkem času ustaviti uničujočo pot ognja, ki bi povzročil lahko ogromno škodo.
Gospodar nevedoma zastrupil svojo živino
Par volov, bik in breja krava poginili, ker so zavžili zastrupljeno oparo
Cerkno, 9. aprila.
Sloviti grad Cerkno leži na prijaznem hol-miču, i! km pod vasjo Primskova pri Liliji. Grad, ki je večkrat menjal svoje gospodarje, osobito od francoske dobe sem, je sedaj last gospoda Franceta Perka, vulgo Krajnčana. Gospodar je pristna dolenjska grča in daleč na okrog znan vinogradnik in ekonom. Je tudi podžupan občine Moravče pri Sv. Križu pri Litiji.
Pretekle dni sta g. Perko in soproga kuhala krmo za govejo živino v navadnem kmečkem kotlu. Pogledala pa nista, če je kotel dobro osnažen. Nič hudega sluteč, sta dala živini kuhano oparo.
Ko je prišel gospodar čez nekaj časa v hlev, je začuden zagledal, kako se žival zvija. Hajdi k živinozdravniku ter mu pojasni, kaj se je zgo-dilo.Prišedši domov, mu je na žalost poginila vsa živina, ki jo je s to oparo nakrmil, in sicer par krasnih volov, bik in breja krava. Veterinar je namreč ugotovi), da je bil v omenjenem kotlu razlit cink in rjavina ter je vsled zastrupljen ja žival poginila. Žival je moral Perko pustiti takoj pokopati, ker je bilo ugotovljeno, da je meso neužitno. Perko trpi okoli
24.000	Din škode. Vsa dolina svetokrižke in primskovške fare sočustvuje z njim, ker je v tako hudih časih prišel ob toliko premoženja in ob lepo, dobro rejeno živino.
Mokronog
V nedeljo sta bila poročena v farni cerkvi g. Gregor Tratar, p. d. Remec, in gdčna Justi Uhanova iz ugledne in delovne hiše iz Mokronoga.
Za praznike je zatisnila oči znana iu splošno spoštovana ga. Jožefa Vidmar iz Grilevga hriba pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Odgojila je 8 narodno zavednih otrok in bila je vedno Slovanka. Naj počiva v miru! Žalujočim sožalje!
Vlom v klet. Cim je orožniška stanica Mokronog zvedela za zločin, je takoj tudi izsledila storilce in s tem dokazala svoje sposobnost. Fr. Kraševcu, sodarju in kolarju iz Cužne vasi, je bila dokazana glavna krivda vloma in tatvina. Plen je razdelil med svojo priležnico H. R., pri kateri so našli kračo. Istotako so našli kračo pri T. Podjetna trojica je bila aretirana na veliki petek in odgnana v zapor sodišča v Mokronogu. Z. so izpustili takoj k dvema otročičema, ravno tako je bila izpuščena T. Pridržali pa so Kraševca, ki je delal že toliko truda in preglavic oblastim.
V nedeljo so zakopali pri Sv. Križu pri Mo kronogu Pepco Kovačičevo, 17-letno mladenko, požrtvovalno pevko iz Slepšeka. — V sredo dopoldne je umrla pa tudi njena mati vdova Kovačič iz Slepšeka. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
Laporje
Novi zvonovi. Na velikonočni ponedeljek je bila laporska župnija deležna veselega dogodka. Pri podružni cerkvi v Kočnem se je namreč vršila blagoslovitev dveh novih zvonov. Vsa la porčad — mlada in stara — je hotela biti zraven. Razumljivo! Saj pa kaj takega tudi ni vsako leto. '1 udi vsakih deset ne. No, v Kočnem že celih devetindevetdeset! — Vse slavje, je prav prisrčno poteklo. Domači gospod župnik je ob sprejemu v vznesenih besedah poudarjal pomen dogodka in se toplo zahvalil velikodušnim dobrotnikom, ki so kupili čez 350 kg težka zvona. So to posestnik Franc Košič in njegovi sestri Ema ter Marija omožena Pobijač. Blagoslovitev samo pa je izvršil č. g. stolni kanonik mariborski — dr. Maks Wraber. — Istočasno smo imeli tudi zlato poroko. Nevesta — dobrotnica novih zvonov — je Marija Pobijač, ženin njen mož Blaž. Sta posestnika na Križnem vrhu in že 50 let veselo nosita Lukeževe telege. Da jih bosta vnaprej še rajši, smo ju v ponedeljek Se enkrat »povezali«, in sicer tako, da bo spet prav gotovo držalo za petdeset let. Bog ju živi!
Zaklal ga radi dekleta
Ljubljana, 9. aprila.
V ljubljansko bolnico so prepeljali več ponesrečencev.
V Podli ruški pri Kamniku so bili snoči zbrani pri skušnji Gasilskega društva fantje in dekleta i/. Podhruške in okolice. Med fanti je bil tudi 17-Ietni posestnikov sin Ferdinand V ra ii k ar. Med skušnjo je prišlo radi nekega dekleta me.t
V	Cankarjem in drugimi fanti do prepira, ki pa se je kmalu polegel.
V raiikar j©) opolnoči odšel domov in se zajirl v hišo. Okoli 130 pa so prihrumeli pred Vran-karjev dom fantje in kričali :auf biks-r. Ker se jim ni nihče odzval, so vdrli v li lev, kjer so iskali Vrankarja in njegovega bratranca. Vran-kar je, ob 1 j priliki stopil iz hiše, oborožen s krepelcem, mahnil po enem napadalen in se skril v hiši.
Ker ni bilo nato nobenega na spregled, so razgrajači odšli, čez pol ure se pa vrnili. Zdrobili so šipe pri oknu v hiši in klicali Vrankarja. Ker ga ni bilo iz hiše, so vrgli vrata iz tečajev, da ga poiščejo. Vrankar se jim je v veži postavil v bran, tedaj pa ga je ‘20-letni posestnikov sin Janez Burja iz Markovega, občina Pod-hruška, oklal z nožem po vratu in po desni roki in mu zadal nevarne poškodbe. Davi ga je obvezal zdravnik v Kamniku, nakar se je odpeljal z vlakom v ljubljansko bolnico.
Tako pripoveduje Vrankar. Kako se je krvavi dogodek v resnici izvršil, pa bo ugotovila preiskava, ki so jo uvedli tamošnji orožniki.
*
V št. Lenartu se je vršila dramska predstava, med katero je pahnil neki Prepeluh z odra
1	Met nega sina kočarice iz Zadvora, občina Do-brunje, Franca Vidmarja. Vidmar je zadobil hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo resno.
Pri igranju je 8-letna posestnikova hči Vida Žnidaršičeva iz Velikih Lašč tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko, 7-letna delavčeva hči Ivana IJršičcva iz Brezovice pa levo nogo.
Iz kriminalnega predala
l)va vlomilca pod ključem iu drugo
Ljubljana, 9. aprila.
Policijski kriminalni organi so aretirali 38-letnega Ignaca Aljančiča iz Kovora pri Tržiču iu 21-letnega Alberta Lukanca iz Sv. Križa pri Dupljah, ki sta brez cilja tavala po Ljubljani iu si ogledovala lokale, pripravne za vlome. Aljančič je prišel šele pred mesecem dni iz mariborsko kaznilnice, a ga je že zasledovala orožniška postaja iz Kranja radi tatvine, oz. vloma v trgovino Petra Arnška v Kranju. Lukanca so zasledovali radi manjše goljufije in kot vojnega obveznika. Oba aretiranca izroči policija sodišču v svrho kazenskega postopanja.
Ivanka Z., hišna posestnica v Linhartovi ulici, je v torek zjutraj opazila, da ji je prejšnji večer neznan zlikovec namazal s karbolom ka-nienite stopnice in vrata in ji napravil 1000 Din škode. Zlikovca zasleduje policija.
Izpred trgovine Ivana Jančarja na Miklošičevi cesti št. 4 je bi) ukraden suknjič, vreden 400 Din.
Kleparskemu pomočniku Petru Šteru iz Slomškove ulice št. 12 je bilo z odprtega dvorišča ukradeno kolo, vredno 1‘200 Din. Na kolesu je bila montirana električna svetiljka.
Josip Barbarovič, gostilničar na Dolenjski ce-slii je prijavil, da mu je bilo na velikonočni ponedeljek zvečer ukradenih iz gostilniške sobe 6 gramofonskih plošč, vrednih 380 Din. Plošče so znamke »Polidor«, »Columbia« in »Miss<r.
Minuli toren med 19. in 23. uro je bilo vlomljeno v barako Jere Urbičeve na Grajski planoti. Tat je odnesel več pomaranč in slaščic iu ji napravil 170 Din škode.
Te dni so ustavili policijski organi Julijo Z„ ki jo nosila klobuk, ukraden na veliki petek v neki trgovini z ženskimi klobuki.
Marenbercj
Odlikovanje. Z redom Sv. Save IV. razreda je bil odlikovan notar g. Avgust Kolšek, z zlato medajlo za državljanske zasluge pa trafikant Franc Pogorelčnik. Odlikovanja jima je izročil sreski poglavar g. dr Marež osebno. Iskreno čestitamo!	->
Sprememba v marenberškem občinskem odboru. Na mesto dosedanjih občinskih odbornikov gg. Habermana Ivana, Straha Mihe in Hel-bla Franca so bili imenovani gg. Kolšek Avgust, notar, Čer če k Janko, sodni predstojnik in Terčak Stane, učitelj.
Junaka pesti. Ko prihajajo v hišo velikonočni prazniki, oživi staro in mlado. Takile pomladanski prazniki vlijejo človeku novih mladostnih moči iu korajže v telo. Tako praznično, pomladansko razpoloženje sta občul ila na Velikonočno soboto zvečer tudi Ignac in Avgust M., oba iz Marenberga. Ko se je vračal v soboto zvečer hlapec Peter Komarički, uslužben pri grajščini Zupanc, iz trga domov, sta ga na cesti napadla. Kadar je človek dobre volje se pač rad postavi. In res! Postavila sta se ter Petra Komaričkega s svojimi trdimi, dela vajenimi pestmi dobro nabunkala. Ko pa so ju od napornega dela začele boleti roke, sta ga vrgla še na tla ter ga obdelavala še s čevlji. Pretepeni je iskal zdravniške pomoči, zadnjo besedo pa bo spregovorilo okrajno sodišče v Marenbergu.
Hrastnik
Shod Narodne strokovne zveze. V nedeljo 12. t. in. ob 10. uri se vrši v dvorani gostilne Dolinšek shod NSZ, na katerem bodo poročali delegati o izvršeni intervenciji v Beogradu.
Središče ob Dravi
Kakor običajno je imela Središka sokolska godba tudi letos na velikonočni ponedeljek svoj koncert. Program je bil tokrat res izbran. Vsi komadi so bili izvajani precizno in točno, z lepo dinamiko. Med njimi sta najbolj ugajala »Kalil iz Bagdada;: in »Klarinetni Pepček«. Obisk je bil naravnost škandalozen, česar godba gotovo ni zaslužila. Prodalo se je komaj 40 vstopnic. Seveda se ljudje radi sklicujejo na gospodarsko krizo, katero pa so Središčanj ta dan prav pridno reševali po raznih »pušenšankih« in gostilnah
Dolnja Lendava
Lepo uspela prireditev. Dne 6. aprila je pri redilo evangeljsko žensko društvo v Dolnji Len davi lepo uspelo prireditev. Na dnevnem redu sla bili dve igri:	Dedščlna«	in Fruška*
Igralci so se temeljito vživeli v svoje vloge. Cisti dobiček je namenjen za zidavo nove evan geljske cerkve v Dolnji Lendavi.
Novi načelnik sreskega cestnega odbora pre vzel posle. Nedavno imenovani župan g. Šiftai Geza je v smislu zakona o cestnih odborih postal tudi načelnik cestnega odbora za srez Dol nja Lendava, ki je tik pred prazniki prevzel svoje posle. Novi g. načelnik je ob priliki prevzema nove funkcije izjavil, da bo tudi v tem svojstvu delal po navodilih kr. vlade v splošno korist naroda. — Dan za dnevom čitamo po časopisih, da cestni odbori razpisujejo službena mesta tajnikov, le lendavski cestni odbor še te ga ni storil. Da bi se dala možnost širšim kro gonj na konipetiranje tajniškega mesta, bi bilo nujno potrebno, da bi tudi ta odbor sledil drugim ter s tem storil samo svojo dolžnost.
Kočevje
Obnovitev Akademskega društva. V ponede Ijek ti. aprila se je vršil v hotelu »Trst« občni zbor obnovljenega Jugoslovanskega akademskega društva v Kočevju, ki pa bo začelo aktivno delovati šele med počitnicami, ker so sedaj aka demiki preveč zaposleni s študijami. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Benulič Rudolf; podpredsednik Kovačič Maks: tajnik Benulič Marjan; blagajuik Kužnik Henrik; gospodar Koreu Marjeta; revizorja Boje Vilko iu Jenčič Milan. Novo društvo je nadaljevanje starega Akademskega društva, ki se je prostovoljno razšlo v s?ntembru 1930, vendar je zgrajeno na novi podlagi.
Škocijan
Sreča v nesreči. Pretekli teden se je vratjal hlapec p( ijitnika Gornika iz škocijana proti domu. Na razpotju pri Stari vasi je privozil za njim avto neke trgovske tvrdke. Plašljivi konji so se šumenja motorja ustrašili iu se splašili.
V	urnem galopu so zdirjali s ceste navkreber in nato zopet na cesto. Voz so je prevrnil in pokopal hlapca pod seboj. S prevrnjenim in popolnoma razbitim vozom so splašeni konji pritekli v škocijan, kjer jih je pomiril hlapec nekega tukajšnjega posestnika. Voznik je imel nenavadno srečo, pri padcu se mu ni ničesar hudega pripetilo, samo malo popraskan je prišel domov. Posestniku Gorniku je prizadejana precejšnja škoda.
Tatvina v farovžu v Beli Cerkvi. Na veliki teden so neznani prijatelji kurjega mesa ukradli v farovžu šestnajst kokoši, katere je gospod župnik hranil za velikonočne praznike. Predrznih tatov še niso izsledili, orožniki pridno po izvedujejo za njimi.
Kaj znancev že zasui.t je lopata. V mesecu marcu je bilo v naši fari 14 novorojencev; 5 faranov je pa umrlo. Umrli so Blažič Alojz, posestnik v Dolenjih Dulah, star 68 let; Javoršek Terezija, hči posestnika iz Česnjic, stara 20 let: Rupar Marija, posestnica iz Jelenga dola, stara 79 let; Resnik Ivana, dninarica, stara 32 let; Zupančič Franc, kmet, iz Kresinjga Vrha, star 76 let. Naj jim bo zemlja lahka! Žalujočim so žal je!
Vič
Dramski odsek Sokola bo zaključil svojo tekočo sezono v nedeljo 12. t. m. z vprizoritvijo Fiužgarjeve trodejanke »Veriga«. Odsek je pridobil za novega režiserja društvenega člana g. Luja Drenovca. Javnost vabimo, da v častnem številu poseli zaključno predstavo.
Braslovče
Odlikovanja. Na velikonočni ponedeljek so bili v občinski dvorani slovesno odlikovani zaslužni možje. Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. razreda naš župan g. Omladič Josip, z redom sv. Save dekan g Martin Medved in z zlato kolajno pa g. Bošnak Matija, posestnik iz Pariželj, in g. Remic Ivan, posestnik iz Letuša.
Osebna vest. Imenovan je č. g. Ivan A1 e n -šek, sedaj župnik v Stranicah pri Konjicah, rodom iz Ljubnega, za dekana v Braslovče.
"Radie
Ljubljana, petek, 11). aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas. plošče, borza.
18.00 Koncert Radio-orkestra. 19.00 Prof. Niko Kuret; Modernizacija našega pouka* (diapozitivi, film, plošča, radio v šoli). 19.30 dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Snaženje raznih tal (Krekova gospodinjska šola). 20.30 Samospevi Marjana Rusa. 21.00 Koncert Radio-orkestra^ 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 11. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Planik ton, ribja hrana. 18.30 Plošče.
19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. 20.00 Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Yvete Guilbert, poje ga. Cirila Škerlj-Medvedova. 20.45 Koncert Radio-or-kestira. 22.00 Časovna napoved in poročila; Ha-waii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek. 1(1. aprila. 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba.
Zagreb, sobota, 11. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popol. koncert radio orkestra. 18.30 Novice. 18.45 Sveta vojska. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Koštana«, op., P. Konjovic.
Beograd, petek, 10. aprila. 12.00 Novice. 15.00 Prenos iz Saborne cerkve (lamentacije). 20.00 Koncert pevskega zbora »Voznesenska enkva«
21.00 Novice.
Beograd, sobota, 11. aprila. 12.00 Novice. 17.30 Plošče. 20.00 Pevski koncert. 21.00 Marija Magdalena1, drama, M. Maeterlink. 21.45 Novice.
Praga, petek, 10. aprila. 19.05 Radio orkester v Brnu. 19.40 Violina. 20.00 »Venčeslav ThaoK. drama. 22.20 Sodobna glasba.
Praga, sobota, 11. aprila. 16.30 Jazz orkester. 19.05 Sodobna gilasba. 20.00 Komični prizori. 22.25 Moravska Ostrava.
Industrijalizacija poljedelstva
V	trenutku, ko zboruje v Rimu agrarua kon-terenca, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kako se v nekaterih industrijskih, posebno prekomorskih državah vzgaja agrarni protekci-jonizem in kake dimenzije zavzema mehanizacija in celo industrijalizacija poljedelstva v teh državah.
Nemško poljedelstvo se v zadnjem času z ogromno brzino racijonalizira in se mehanizacija produkcije stopnjuje do neverjetnih višin. Po zadnjih statističnih podatkih razpolaga uemško poljedelstvo v 1018 parnimi plugi. 6958 motornimi plugi, 104.899 stroji za gnojenje, 543.705 sejalnimi stroji, 135.388 kosilnimi stroji, 320.110 stroji za žetev In 1,272.755 mlatilnic. Pa tudi drugače se agrarni protekcijonizem v Nemčiji forsira z vsemi mogočimi sredstvi. Tako so na dnevnem redu v nemškem državnem zboru stalna poviševanja carinskih postavk na deželne pridelke in agrarne proizvode. Kar se tiče samega uvoza teh dobrin, je nemška agrarna in trgovinska politika usmerjena za tem, da do skrajnih mej zavira možnosti uvoza, na drugi strani pa z dalekosežno reklamo podpira kon-sum onih pridelkov, ki se producirajo doma. Mehanizacija in industrijalizacija nemškega poljedelstva pod zastavo »zelenega kadra« se for-sira z vso silo. Naše poljedelstvo, posebno pa naši gospodarski krogi bodo morali posvečati tem mahinacijam veliko pažnje. Oglejmo pa si mehanizacijo, oziroma industrijalizacijo tudi v onih državah, ki imajo več predpogojev za intenziviranje poljedelstva.
Ameriško poljedelstvo se je skoro povsod in-duslrijaliziralo. Tako so nastale na skrajnem zapadu ogromne perutninarske farme, ki vsebujejo do 10.000 kokošk, velike plantaže jagod in celi gozdovi malin. Sadjarska farma in velike farme kuncev niso nikaka redkost.
Industrijalizacija pa je posegla še dalje, posebno učinkovito v produkciji žitaric. Predvsem se je pokazalo, da se obširna zemljišča lažje in mnogo ceneje obdelujejo pod enim samim vodstvom, kakor pa, če se taka zemljišča delijo in obdelujejo s številnimi majhnimi posestniki. Tako so se v državi K: sa- stvorili dve industrijski farmi, prva s 30.000 ha, druga s 14.000 ha zemlje. Se osemnajst sličnih farm pa se pripravlja za ustanovitev. Nekateri ameriški narodni gospodarji prerokujejo celo, da bo Ameri' v
Gospodarske vesti
X Sejemski Vestnik, glasilo Ljubljanskega velesejma, izide koncem lega meseca v samozaložbi tvrdke Aloma Company v Ljubljani. V isti samozaložbi izide ob pričetku spomladanskega velesejma tudi oficijelni sejemski katalog.
X Ob priliki letošnjega XI. ljubljanskega velesejma v dneh od 30. maja do 8. junija bodo prikazane poleg naporov in sadov naše obrti, industrije in trgovine tudi stvaritve slovenskega duha, stvaritve elite naših likovnih umetnikov, v razstavi, ki naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično celoto, da ponovno in glasno dokumentirajo obstoj osobite slovenske umetnosti, tako močne in plodovite, da vzdrži danes tudi najstrožji evropski kriterij in ki se že uveljavlja v največjih kulturnih centrih Evrope. Naravno, da bodo združena v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela, ne oziraje se na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine ter bo brez dvoma mnogo doprinesla k propagandi za slovensko umetnost. Umetnine se bodo odprodajale na licu mesta.
X VIL dražba kož divjadi se vrši dne 13. t. m. na velesejmu v Ljubljani.
X Trgovski atašeji pri naših poslaništvih. Na podlagi novega državnega proračuna se bo že v najkrajšem času pričelo z nnmeščenjem trgovskih atašejev, ki bodo podrejeni direktno trgovinskemu ministrstvu. Naloge trgovskih atašejev so v sedanjem gospodarskem položaju tako izredno važne, da bodo za pravilen izbor potrebne kar najbolj rigorozne mere tako kvalifikacijskega kakor tudi individuelnega značaja.
X Kmetijska nadaljevalna šola .Šenkov turu (Vodice). Pred velikonočnimi prazniki se je s prav dobrim uspehom zaključil tečaj kmetijske nadaljevalne šole. Tečaj je obiskovalo 35 ude-ležnikov. Posebna zasluga, za tečaj pripada kr. banski upravi, ki je tečajftvorila in omogočila; za dosežene koučue uspehe se pa moramo posebno zahvaliti g. učitelju Alfonzu Inkretu, kakor tudi ostalim gg. predavateljem, ki so nas naučili marsikaj koristnega za naše kmetijsko gospodarstvo. Želimo, da bi se ti tečaji pri na3 pomnožili in se z njimi krepilo gospodarsko snovanje našega naroda. — Tečajnik.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Mosiči-Ro-
fatica se bo vršila potom ofertalue licitacije dne 3. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice zn TOl v Ljubljani).
Dobave
Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 18. aprila t, 1. ponudbe glede dobave 100.000 komadov kapsol.
Direkcija državnega rudnika Kalc a n j sprejema do 23. aprila t. I. ponudbe glede dobave 4000 kg masti.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega aparata.	•
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe glede dobave žage za hlode, 1500 m jeklenih vrvi, raznega železa, 100 kg terpentina, 100 kg emajllaka, 10 kg boraksa, 100 kg euboks barve, 20 kg si-kativa, 20 ,kg kopallaka itd.
Direkcija državnega rudnika Zpnica sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave obročev in jermen.
par letih razpolagala s kakimi 200 takimi farmami in s tem prevzela sploh vso produkcijo pšenice v svoje roke .
Zanimiva so izvajanja ene teh farm, ki v svojem poročilu zatrjuje, da potrebuje za opravljanje vseh del tri mesece v letu, medtem ko mora povprečni farmer vse leto preživljati svojo družino. Industrializirana farma s 6920 ha najboljšega zemljišča opravi delo s 25 delavci v teku 90 dni, medtem ko bi moralo isto zemljišče zaposliti 53 farmarjev skozi vse leto. Ves delovni proces industrializirane farme stane letno 8000 dolarjev, medtem ko stane obdelava z omenjenimi 53 farmarji polnih 63.000 dolarjev.
Seveda ne pomišlja ameriška žitna industrija na socijalne težave poljskega delavstva, niti ne pomišlja kako in na kak način se bo to delavstvo v bodočnosti preživljalo. Tudi ničesar ne zvemo, kako ogromne dimenzije bo zavzel urbanizem, ki je že danes problem ne samo Amerike, pač pa tudi drugih držav. Iz teh razlogov, ki so za ravnovesje socijalnega in gospodarskega življenja narodov in držav izredno važni, ne bo smela naša država slepo slediti industrija-lizaciji našega poljedelstva; morala pa bo poskrbeti, da se pri nas z vso silo pospešuje smiselna racijonalizacija, ki nam bo omogočala, da bomo z našimi žitaricami kvalitativno lahko konkurirali na evropskih tržiščih. Naša delovna sila je v primeri z drugimi državami poceni, zato ni nobenih tehtnih razlogov, da bi uvajali industrijalizacijo, čeravno je mehanizacija tudi pri nas v gotovih panogah koristna. To smo zapisali zato, ker se tudi pri nas pojavljajo glasovi, ki nam stalno stavljajo za primer države,
o	katerih smo govorili.
Kakor je iz teh razmotrivanj ameriškega gospodarskega življenja razvidno, ne obstoja nikaka bistvena razlika med kolektivizmom sovjetske Rusije in Amerike. Kapitalizem in sovjeti so se srečali na isti črti, Kakšen je gospodarski efekt tega dela, smo videli, kakšen pa je socija-len, nam prikazuje in nam bodo še bolj nazorno pokazali oni milijoni nezaposljenih, s katerimi razpolaga Amerika in zelo verjetno tudi Rusija.
Naša pot bi morala biti srednja, to se pravi čut skupnosti na zadružni podlagi pri popolni zaščiti osebne in lastninske svobode.
Borzna poročila
dne 9. aprila 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 9. aprila. Amsterdam 22815, Berlin 13T>325—13-5625, Bruselj 7-9129, Budimpešta 9-9233, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7 9828 —8"0128, London 275’97—276 77, Newyork 56"67 —56-87,	Pariz 222-49,	Praga	168-16—168-96,
Trst 297-62—297-79.
Zagreb, 9. aprila. Amsterdam 22-785—22'845, Dunaj 798-28-801-28, Berlin 13-5325-13-5625, Bruselj 791-29 bi., Budimpešta 990-83—993-88, London	275-97—276-77,	Milan	296-70—298-70,
Newyork ček 56-67—50-87, Pariz 221-49—223-49, Praga 16816—168-96, Curih 1094-10—1097-10.
Beograd, 9. aprila. Berlin 13-5350—13-5650, Budimpešta 990-83—993-83, Dunaj 798-28—801-28, London	275-97—276:77,	Milan	296-62—298-62,
Newyork 50-57—56-87,	Pariz	221-49—223-49,
Praga 16815—168-95, Curih 1094-10—1097-10.
Dunaj, 9. aprila. Amsterdam 285-19, Atene 9-2175, Beograd 12'5062. Berlin 169-40, Bruselj 98-94, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-23, London 34-5625, Madrid 78-80, Milan 37’24, Nevv-york 711-20, Pariz 27-81, Praga 21-0637, Sofija 5-153, Stockholm 190-45, Kopenhagen 190-10, Varšava 79-67, Curih 136-99.
Curih. 9. aprila. Beograd 91250, Pariz 20-805, London 25-22375, Newyork 529-10, Bruselj 72-225, Milan 27-175, Madrid 57-10, Amsterdam 208-10, Berlin 123-66, Kopenhagen 138-925, Sofija 3‘70, Praga 15-3775, Varšava 58-15, Budimpešta 90-55.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Državni papirji: "%> inv. pos. 88-75—89, vojna škoda ar. 424—424-50 (424), vojna škoda kasa 424—424',>0 (424), vojna škoda april, maj 423-50 d. vojna škoda julij, december 425 bl„ 4% agr. obv. 51-25—52, 7% Bler. pos. 82-25— —82-75, 8% Bler. pos. 92-50—93-25, 7% pos. hipot. 83—83-50 (83-50). — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 920—922-50, Udružena 174— —176, Ljubljanska kreditna 120 d.. Medjunarod-na 66'50 d. — Industrija: Šečerana Osijek 290 —295, Trboveljska 307—309, Slavonija ‘200 d., Vevče 133 d.
Dunaj, 9. aprila. Bankverein 16-10, Kreditni zavod 4590, Dunav, Sava, Adria 14-77, Prioritete 88-53, Trbovlje 38-75, Leykani 3-20. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 9. aprila. 7% Blaire 81-50—82-50.
Ncwyork, 9. aprila. 8% Blaire 92—93, 7% Bliare 82—83, 1% pos. Drž. hip. b. 81-75—88.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet:
2	vagona oglja.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, promet: 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze.
Novi Sad, 9. aprila. Oves: baški, sremski, slavonski 150—155. — Koruza: baška ladja Dunav, Sava predčasno posušena 67 'A —92 'A.
— Otrobi: baški, sremski, banatski 120—125. Ječmen ne notira! — Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 16 vagonov, oves 2 vagona, koruza 10 vagonov, moka 3 vagone, otrobi 5 vagonov. — Tendenca mirna. — Borza v Novem Sadu ostane do inkltisive 14. aprila zaprta.
Budimpcšla. 9. aprila. Tendenca neodrejena. Promet srednji. — Pšenica maj 15-86—16-10 (15-87—15-89). — Rž: maj 12-55—12-70 (12-61
— 12-63). — Koruza: maj 12-53—12-67 (12-50— 12-53), julij 12-90—13-07 (12-89-12-91), trans, maj 10-04, 9-97 (9-93—9-97).
<$p©z?f
S	Hajdukom v Južno Ameriko.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Prvo srečanje s peruanskimi nogometaši. — Alianza porazi Hajduk s 4:0, v drugem nastopu premaga Hajduk Uni-versitad s 3:0.
V	Splitu smo mislili, da v Peruu ne bomo naleteli na najboljše nasprotnike. Računali smo, da jih bomo z lahkoto odpravili. Bridko smo se prevarali. 2e v prvi tekmi smo sprevideli, da so nas slabo informirali. Doživeli smo hud poraz, ki nam je pokazal, da bomo naleteli na nadaljni turneji še na mnogo močnejše, odličnejše nasprotnike. V drugo našo tekmo smo položili maksimum napora energije in volje, da smo mogli premagati odličnega nasprotnika. Prepričali smo se, da je peruanski nogomet na zelo visoki stopnji. Kolikšna pa je tudi propaganda časopisja. Ogromni stadijoni, najboljši angleški trenerji — vse to je spravilo peruanski nogomet na odlično višino.
Utrujeni od napornega potovanja, malo bolni radi izpremenjene hrane in nagle menjave temperature, nevajeni idealnega terena pokritega z gosto travo, vse te stvari so nemalo doprinesle, da smo bili v prvem nastopu občutno poraženi. Naš nasprotnik je zaigral odlično. Njegov napad predstavlja dobro vigrano celoto, kakršne ne najdemo v srednji Evropi. Tehnično in taktično izgrajeno dovršeno. Defenzivna črta sicer malo zaostaja, vendar igra zato ostrejše. Naši igrači so se trudili na vso moč, toda ves trud je bil zastonj. Obramba ni mogla držati nasprotnikovega kvinteta, poleg tega je imel naš vratar slab dan. V nasprotnikovi obrambi posebno na vratarju smo naleteli na nepremičen zid, preko katerega nismo mogli.
Navzlic občutnemu porazu, nismo izgubili simpatij publike, ki nas je tekom cele igre bodrila. Zapustili smo igrišče upognejnih glav. Edina misel nam je bila rehabilitacija.
Zaprli smo se v La Punti. Naše življenje smo posvetili treningu. Trenirali smo zgodaj zjutraj in zvečer pri električni razsvetljavi na igrišču oficirske pomorske šole v bližini našega hotela. Cez dan smo počvali. V takih pripravah je prišla nedelja. Vsi smo bili nervozni. Kako bi tudi ne, naša odgovornost je bila velika. Naš nasprotnik je bil Universitad, moštvo, ki je pred tremi tedni premagalo Bellavisto, najboljši klub Uruguaja z znanimi reprezentanti Andra-de, Nazacci, Scarone, Petrone, Castro in drugi. Universitad je nastopil siguren zmage.
Igro sem opazoval s častne tribune. Naši izseljenci so bili polnoštevilno prisotni. Skoro dihati se niso upali. Borba se je med tem razvijala. Izgledalo je, kakor da se borita dva nasprotnika, ki sta parirala vsak napad z ravno tako dovršeno obrambo. Tehnični triki, taktične poteze, krasne kombinacije so zadivile gledalce
—	pritrjevanje kar ni hotelo odnehati. V sedmi minuti smo se malo pomirili. Bakotič je mojstrsko poslal žogo v mrežo. Vodili smo z
1:0. Tempo je postal še ostrejši. Napada so se vrstili drug za drugim, napetost med publiko je naraščala. Obrambi in napada sta bila kos drug drugemu. Konec polčasa je našel Hajduka v mali premoči. Mala napaka nasprotnega backa in Bakotič je vdrugič realiziral. Igra je bila s tem odločena.
Po odmoru se je borba nadaljevala z enakim tempom, enakim znanjem. Nasprotnik Je hotel popraviti rezultat. Igra je zadobila surov karakter. Bakotič je bil težje ranjen in so ga nezavestnega odnesli z igrišča. Publika je na ves glas zahtevala, da sodnik krivca izključi, kar ji je uspelo. Hajduk je nadaljeval igro z desetimi igrači, akademiki niso dopustili, da vstopi rezerva. Občinstvo je sprejelo to gesto z glasnim protestom in je popolnoma prestopilo na našo stran. Hajduk je postal gospodar položaja. Po krasni kombinaciji je postavil Le-mešič končni rezultat na 3:0 s krasnim plasiranim strelom.
Hajduk se je rehabilitiral. Publika je našo našo zmago navdušeno pozdravila, naše-radosti ni mogoče popisati.	Veljko Poduje.
IMi
itUii
Ogluši socijalne in posredovalne vsebine: beseda SO pur. Nujmunj Din 5"—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: nujmunj Din 10 — (do 5 besedi. Vsaka nadaljna beseda SO pur.
Za pismene odgovore priložite znumlco.
Kolesa
na ugodne obrobe
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
OgIalu|fo
v
»Jugoslovanu !«
B.	Pauer
keksi
biskviti vafolni i. t. d.
so najboljši!	732
logavice, roka« vice, volna in bombaž 463
aajoeneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG LjubRana. Židovska ulica ln Stari trg
Potni i izmer ne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, zet, tast itd., gospod
France Knaflič
tovarnar in posestnik
danes ob 3. zjutraj, previden s svetota.istvi, v 77. letu starosti mirno izdihnil.
Truplo predragega pokojnika se prepelje danes iz LeonišČa v Šmartno.
Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob 15-15 popoldne iz hiše žalosti v Šmartnem na župno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala isti dan ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi v Šmartnem.
V Šmartnem pri Liliji, dne 9. aprila 1931.
Globok žalujoče rodbine:
Pavle Knaflič, Šmartno; Tone Knaflič,
Kamnik; Lojzka Domicelj, Maribor: inž. Kobler, Litija; Verbič, Vrhnika-Sap; Jože Knaflič, Sladka gora; Bricelj, Vrhnika.
Petek, 10. aprila 1931.
———p-—^  ............
JUGOSLOVAN
St an 7
Kuliuva
Kalmanova ,,Cirkuška prin-cesa“ na mariborskem odru
Operetni komponist Emetik Kalman ni niti originalen niti v splošnem nadpovprečen mojster, ima pa veliko srečo z libreti, ki so precej boljši kakor Leharjevi, zato je vsaki njegovi opereti že zaradi tega zagotovljen uspeli. Tako zelo posrečeno zunanje zgrajena je tudi njegova »Cirkuška princesa«, katero so Mariborčanom prvič pokazali že Beograjčani lansko leto, v nedeljo zvečer pa nam jo je naštudiral režiser g.Trbuhovič skupaj z dirigentom g. Herzogom, koreografom g. Harastovičem. dekoraterjem g. Ussarjem in ostalimi sodelavci. Gledališko vodstvo je žrtvovalo nenavadno mnogo, da bi z zunanjo opremo doseglo čimveuji uspeh, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Ves dekor vseh treh dejanj je bil razkošen in sijajen, prav tako so bili okusni kostumi, le oprema kneginje Palinske (gdč. Udovičeve) v drugem dejanju ni bila popolnoma v stilu, odnosno ni dosegala popolnega efekta.
Režijsko »Cirkuška princesa« ni nudila novih razkritij, dokazala pa je, da je g. Trbuhovie vesten in soliden mojster svoje stroke. Mistra Iksa, ki daje vsej opereti poseben čar, je igralsko in pevsko sijajno izoblikoval g. Djukn Tr-buhovič. To je menda sploh njegova najboljša vloga. Prikupna partnerica mu je bila gdč. Pavla Udovičeva kot kneginja Fedora Palinska, vendar pa pevsko ni dosegla tistega, kur smo pričakovali. Zdi se, da jo same velike vloge pri naših tesnih razmerah preveč izčrpavajo. Drugače pa je bila recej močna pojava. Druga »junakinja«, cirkuška jahalka mis Mabel Gibsonova je našla v gdč. Elzi Barbičcvi ljubko inter-pretinjo, ki je tu in tam prav živahno zaživela, vendar ni, žal, pokazala nikakršnega napredka, kakor smo ga po njenih prvih nastopih upravičeno pričakovali. G. Skrbinšek je zasnovali svojega kneza Sergeja Vladimirja po običajni maniri takih knezov, pa sicer posrečeno. Zelo močan je bil g. Pavle Kovič kot natakar Pelikan, samo ono naravnavanje kolen bi bilo lahko malo krajše; prvič zabave, ponavljanje pa je neokusno in dolgočasno. Sicer pa sta ga menda bolj kriva režiser in g. Harastovič? Tipičen pribočnik baron Brusovskij je zaživel v interpretaciji g. Furijana realno življenje, kar bi se moglo reči tudi o Luigiju Pinelliju g. Tovornika in nekaterih drugih. Tudi manjše vloge so bile podane precej posrečeno, tako Karla Schlum-bergerjeva ge. Dragutinovičeve. igralska vloga njenega sina Tonija g Harnstoviča, ki se je izkazal tudi kot plesalec; grof Saskuzin g. Gorinška; ravnatelj cirkusa g. Rasbergcr; Samuel Friedlander g. Na krsta; pikolo ge.Savinove: Marj? ge. Goriuškove; poročnik Petrovič g. Šauperla in vratar g. Gorinška. Dobro je nastopal tudi zlmr.
V	splošnem pa je predstava »Cirkuške princese« uspela bolje zunanje kakor notranje, bolje po opremi in režiji kakor po petju in igri. V tem je pa dosegla rekord.	H;	H.
Knjiga o Beneški Sloveniji
(\Vagner Rudolf: Poglejmo v Beneško Slovenijo.)
Izdala in založila Slomškova družba v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Strani 136. Cena 20 Din. — Po knjigi »Gremo v Korotan« je izdala Slomškova družba za mladino knjigo, ki nam prikazuje Beneško Slovenijo, njene lepote, jezik, običaje in navade. Med popisi krajev in zgodovinskimi dogodki so lepo nanizane narodne pravljice in pesmi beneških Slovencev, dalje tudi prispevki pisateljev, ki so zelo posrečeno orisati razne zgodbe iz Beneške Slovenije. Knjiga je bogato ilustrirana: poleg izredno lepih pokrajinskih slik so zelo posrečene ilustracije akad. slikarja Gasparija, ki jih je narisal k nekaterim pravljicam, da tako nazorno pojasnjujejo najpomembnejše dogodke iz pravljic. Knjigi je pri-dejan tudi zemljevid ozemlja Beneške Slovenije. Že dolgo nismo imeli v rokah knjige, ki bi pisala o tem delu našega naroda, na katerega smo že skoraj pozabili. Zato knjiga ne bo dobro služila le šolam in mladini, temveč tudi odraslim, ki hočejo spoznati lepoto naše zemlje in se seznaniti z najzapadnejšo vejo slovenskega rodu. Knjiga sodi v vsako knjižnico, vse šole brez razlike morajo pa z njo seznaniti svoje učence. Knjiga se dobiva v vseh knjigarnah.
Jubilej ge. Vilharjeve. Danes praznuje v Zagrebu igralka ga. Bog umiki V i 1 h a r, hči znanega komponista, 201etnico svojega umetniškega dela. Za jubilejni večer kreira glavno vlogo v znani komediji Bruna Francka Vihar v kozarcu vode.
Gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
tfeleli, 10. aprila: Zaprto.
Sobota, 11. a-prila; »Gospoda Glembajevk, gostuje član beograjske drame, g. 1‘laovič. Red D.
Nedelja, 12. aprila: »Pri belem konjičku«. Na ■korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Ponedeljek, 13. apr.: »Življenje je lepoc. Red. E.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 10. aprila: Zaprto.
Sobota, 11. aprila: »Dijak prosjak«. Red 1*1. Nedelja, 12. aprila: »Snugurka*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE. Petek. 10. aprila: Zaprto.
Sobota, 11. aprila ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Kuponi.
Jpedelja, 12. aprila ob 15. uri: »Gospa mini-strckar. Kmetska predstava.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Ne 1 854/31—4.
886—3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Matije Kladnik, rudarja v Hamborn a/Rhein, Auguststrasse 13, Nemčija, se uvede postopanje v svrho amortizacije vložne knjižice Hranilnice in posojilnice na Raki, reg. zadr. z omej. zav. št. 31, v poimenski vrednosti po Din 1366’— reci: entisoč tristo šestdesetšest dinarjev, glaseče se na ime Reza Simončič vdova Jordan iz Gmajne št. 28.
Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice v teku 6 mescev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sicer knjižica proglasila za neveljavno in bi se Matiji Kladnik ozir. okrajnemu sodišču v Krškem kot zapuščinski oblasti po Tereziji Kladnik, bivši vdovi Simončič in Jordan iz Gmajne št. 28, vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice št. 31.
Okrajno odišče v Krškem, odd. I., dne 31. marca 1931.
C 154/31—1	937
Oklic.
Tožeča stranka Cerar Ignacij, trgovec v Krašnji, je vložila proti toženi stranki Pavlin Ivanu, posestniku v Domžalah št. 70, radi 700 Din s prip. k opr. št. C 154/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
23.	aprila 1931 ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 6.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Ponikvar Alojz, posestnik in sodni vročevalec v Kamniku, Novi trg, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče Kamnik, odd. II., dne 3. aprila 1931.
*
C 66/31
909
Oklic.
Tožeča stranka Košir Anton, pos. na Pre-veku, je vložila proti toženi stranki Re-povž Ivanu in Mariji iz Stranskega vrha radi 2500 Din s prip. k opr. št. 66/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. aprila 1931 ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 21.
Ker je bivališče tožene stranke Repovža Ivana neznano, se postavlja g. Zebre Andrej, sod. kanclist v Litiji, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 30. marca 1931
*
C 145/31/1.	891
Oklic
Tkalec Marija, roj. Vugrinčič, pos. iz Gornje Bistrice, sedaj v Avellanedi (Argentina), zastopana po Pikuš dr. JankotU, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Zver Jožčfa iz Melincev št. 81 tožbe zaradi 50 argentinskih pesov s prip.
Ustna sporna razparva se določa na dne
2.	maja 193 1. ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21.
Ker je bivališče toženca neznano, se mu postavlja za skrbnika Strasser dr. Armin, odv. v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 28. marca 1931.
C 11. 549/31—1	921
Oklic.
Tožeča stranka Potočnik Jožefa, prevžit-karica v Zg. Leskovcu, pošta Sv. Andraž pri Ptuju, toženi stranki Pavič Juriju, trgovcu, sedaj v Nemčiji, neznanega bivališča, radi Din 3000.— s prip. k opr. štev C II. 549/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
5.	maja 1931 ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 27.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Pipenbacher Dušan, pravni praktikant pri okrajnem sodišču v Mariboru, za skrbni^, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 26. marca 1931.
C 37/30—1	905
Oklic.
Tožeča stranka Terezija Vene, pos. hči, Drnovo 57, je vložila proti toženi stranki Alojz Skoda, pos. sin iz Dmovega, sedaj delavec v Rep. Argentini, radi 1840 Din k opr. št. C 37/30 tožbo.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Beniger Fridolin, v. oficijal v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 6. marca 1931 .
*
943
B 1114/30—8.
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. aprila 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čr-možnjice Koč., vi. št. 134.
Cenilna vrednost: 1000 Din; najmanjši ponudek: 667*— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 31. marca 1931.
«g>
E 622/30—7.	627
Dražbeni oklic
Dne 2. maja 1931. ob devetih Jjo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sta-ritrg, vi. št. 65.
Cenilna vrednost: 452.505'— Din; vrednost pritikline: 7243 katera pa je že všteta v cenilni vrednosti nepremičnin; najmanjši ponudek: 301.670 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav-ual v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradee,
dne 17. marca 1931.
E 23/31—6.	910
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podtabor, vi. št. 150, in sdcer le ena četrtina tega posestva.
Cenilna vrednost: 105.000 Din, najmanjši ponudek 70.000 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 20. marca 1931.
E 487/31—7.	942
Dražbeni oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke tvrdke D. Rakusch, veletrgovina z železom v Celju bo dne 2. j u n i j a 19 31 ob devetih, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. mesto Celje, vi. št. 124; označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 106.200 Din, 2 pritlični delavnici, cenilna vrednost 10.400 Din; stav-bisče cenilna vrednost 15.075 Din, skupaj 131.675 Din, najmanjši ponudek 65.83750 dinarjev. Vadi j znaša Din 13.167-50. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Colje, odd. III., dne 23. marca 1931.
Konkurzni razglasi
S 12/31—1.	948
347 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvornice zamaškov »Veha« družbe z o. z. v Ljubljani, Gosposvetska c. 8 in v Logatcu, regi-strovana pod firmo tvornica zamaškov »Veha« družba z o. z. v Logatcu.
Konkurzni sodnik dr. Stojkovič Gašo, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Fettirh Oton, odvetnik
v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 1 8. a p r i J a 1931. ob desetih.
Oglasit veni rok do 10. maja 1931. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 2 2. maja 1931. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1931.
*
S 13/31—2.	947
84s Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lenarda Josipa, trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20 registrovanega pod firmo »Jos. Le-nard« v Ljubljani.
Konkurzni sodnik Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Vovk Viktor, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 2 0. a p r i 1 a 19 31 ob desetih.
Oglasdtveni rok do 2 4. maja 1931. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 3 0. maja 1931. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1931.
Sa 3/31—55 349.
*
924
Oklic.
Poravnava, pouudena od Ogrin Terezije, trgovke v Novem mestu, da plača svoje dolgove upnikom s 40%, plačljivo v štirih letnih obrokih, in sicer v 3, 6, 9 in 12 mesecih proti poroštvu gg. Ogoreutz Josipa, posestnika in trgovca, Medica Ivana, pos. dn industrijalca, ter Marinčka Matije, notarja v Novem mestu, se smatra po § 46 zak. o prisilni poravnavi izven konkurza
—	za sprejeto.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 2. aprila 1931.
S 12/31—1. 850.
*
949
Razglas.
Poravnalno postopanje v imovini tvornice zamaškov »Veha« družbe z o. z. v Ljubljani, uvedeno po zakonu v prisilni poravnavi izven konkurza se je ustavilo, ker se poravnava ni dosegla.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. aprila 1931.
E 8/31.	936
381	Sklep.
Izvršilna zadeva dr. Mayer Fran, odv. v Šoštanju, zoper Tajnšek Franca radi 2792'— Din s prip.
S tusodnim sklepom z dne 24. februarja 1931, opr. štev. 8/31, na 16. aprila 1931 ob desetih določena dražba polovice nepremičnin vi. št. 58 k. o. Dobrič se prekliče, ker se bo na predlog zahtevane stranke vršila v pozneje določenem naroku dražba cele nepremičnine vi. štev. 58. k. o. Dobrič.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 28. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Eks. št. 975d/31.
9*16
Razglas
Prodaja žrebcev na banovinski žrebčarni na Selu.
V	torek dne 14. aprila 1931 popoldne ob treh se vrši na žrebčarni javna prodaja žrebcev: 2 amerikanskih kasačev, 2 arab-cev in 1 uoričana.
Selo pri Ljubljani, dne 7. aprila 1931.
Uprava banovinske žrebčarne.
Razne objave
Likvidacija zadruge.
893
Mlekarska zadruga r. z. z n. z. na Tre-beljnem je v likvidaciji. Upniki se pozivajo, da se zglase pri zadrugi.
Sinur Josip, posestnik, Dečji vrh 11,
Mrvar Franc, posestnik, Sp. Jakubovje, likvidatorja.
*
945
Objava.
Društvo »Podružnica krščanske šole za župnijo Marijinega Oznanenja v Ljubljani« se je razšlo. Premoženja ni nikakega.
Silvester Ivnn, s. r.,
zadnji predsednik.
*
944
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda državne lealne gimnazije v Celju, šolsko leto 1922/23; II. razreda drž. realne gimnazije v Ptuju, šolsko leto 1923/24; ter III. razreda drž. realne gimnazije v Celju, šolsko leto 1925/28, in jih proglašam za neveljavna.
Kalan Boris, g. r.
■» «4®
C.	M. Semarqwc:	62
SPcf nctzaj
Koman
(Copjrighl by M. Fealure Syndicate, Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Bil je podčastnik Anton Demuth, naš prejšnji kuhinjski bik. Strumno sem ga pozdravil, ker pri komisu so nam vtepli v glave, da veljajo pozdravi uniformi, ne pa nje nosilcem. Uniforma pred menoj je pa pomenila nekaj velikega in vrednega, da bi se postavil človek pred njo v pozor.
»Dober tek, Anton,« sem se smejal, »da bova govorila takoj kaj pametnega, mi povej, ali imaš' kaj za pod zobe?«
»Puppille,« je odgovoril pritrdevalno, »Franc El-tersmann je tu v tej sočni prodajalni kuhar.«
»Kdaj smem priti?« sem vprašal, ker kar mi je Anton povedal, je zadostovalo za moje dalnje ravnanje. Eltersmann in Demuth sta bila v celi Franciji naj večja rekvirirarja.
»Nocoj po eni url, je pomežiknil Anton, »od nekega provijantnega nadzornika smo prejeli tucat gosi. Verižniško blago. Lahko si misliš, da jih bo Franc en par prej amputiral. Kdo more trditi, da tudi med gosmi ne izbruhne včasih vojna, v kateri
izgubi katera izmed njih nogo!«
»Nihče,« sem dejal in vprašal: »je mnogo prometa tu?«
»Vsak večer nabito polno. Poglej.«
Pomaknil je zaveso na vratih malo na stran. Poškilil sem skozi špranjo noter. Mehka, topla svetloba je ležala nad mizami, skozi njo se je vlekel plavkasti dim cigaret. Preproge so se lesketale, porcelan se je bleske tal in srebro se je svetilo. Pri mizah so sedele ženske, obdane od natakarjev, zraven njih pa možje, ki se niso prav nič potili in tudi v zadregi niso bili. S čudovito lahkoto, kakor da se vse samo ob sebi razume, so dajali navodila.
»No, človek, biti samo enkrat z eno teh pravih na drsalnici, kaj?« je menil Anton in me sunil v rebra.
Nisem mu mogel odgovoriti, ker ta pisani, oblačni izrezek življenja me je čudno razburil. Nekaj neresničnega se mi je zdelo vse to, ko da stojim v sanjah v tej temni ulici v mokri sneženi kaši in zrem na to sliko skozi špranjo v vratih. Ta pogled me je vsega obvladal, dasi nisem niti za trenotek pozabil na to, da zapravlja tu svoj denar nekaj verižnikov. Predolgo smo ležali v blatnih zemeljskih rovih, zato ni čudo, če se dvigne enkrat v nas močno in blazno poželenje po razkošju in eleganci, — ker razkošje pomeni biti obvarovan in negovan, — tega pa ravno
mi ne poznamo.
»No, fanty kako je?« me je vprašal Anton še enkrat. »čisto voljene nočne kapice, kaj?«
Zdel sem se sam sebi neumen, toda v tistem tre-notku mu nisem mogel odgovoriti. Tisti ton, ki sem se ga posluževal že leta brez pomišljanja tudi jaz, se mi je zdel naenkrat surov in zoperen. K sreči je okrepe-nel Anton v drži in dostojanstvu, ker se je ustavil pred barom avto. Vitka stvarca je izstopila iz avta in stopala proti vratom nekoliko naprej nagnjena. Kožuhovino je imela navlečeno na prsih in jo je držala z eno roko, lasje so se ji blesteli izpod zlatega, čeladi podobnega klobučka, ki je tesno oklepal glavico. Koleni je imela tesno stisnjeni, nogi vitki, obrazek pa ozek. Z nalahko se vdajajočimi koleni je stopala mimo mene, ovita v medlo grenki vonj. — Naenkrat me je zagrabila besneča želja, da bi šel s tem ženskim otrokom skozi vrteča se vrata k mizam in v ugodno, obvarovano atmosfero barv in svetlobe. — Brezskrbno bi postopal med natakarji, slugami in med vsem tistim tam, ki je bilo obrobljeno z izo-lirno plastjo denarja, brez pomanjkanja in blata, kar je bilo. dolga leta naš vsakdanji kruh.
Gotovo sem izgledal zelo mladeniško naivno, ker Antonu se je vsul smeh iz brade ter me je postrani pogledujoč sunil od vrat. »četudi si nadevajo svilo in žamet, v postelji so vse enake.«
svoje panje dobro mašijo, takrat računaj s hudo zimo.
Manj verjetno pa je, da pomeni slabo vreme, če poje kukavica še po kresu. Če vrabci kriče (»živio« — vpijejo), napovedujejo dež, mijavkanje mačk pa napoveduje nevihto z gromom.
Če lastovke nizko letajo, pomeni to dež. To je verjetno, kajti lastovke love žuželke, te pa letajo pred dežjem nizko.
Reo je tudi, da začne -do deževati, če se vrabn i golobje »kopljejo« v prahu; razne ži-valice (»kurje uši« itd.) so namreč tik pred nevihto veliko bolj situe kakor po navadi in zato se ’’OČe perotnina ščegetanja rešiti z valjanjem (»kopanjem«) v prahu. Tudi psi napovedujejo dež, če začno travo jesti; posebno zanesljiv znak pa to ni za bližajočo se vremensko spremembo.
minjali svojih del ali besed, ki so jih storili ali govorili, ko so bili stari komaj 18 ali 20 let. Pisateljica Thompson pravi dalje, da je to velika napaka, če pripisujemo mladosti rieke prednosti. Kavno nasprotno je res: mladost ima vse ' polno hib in napak, ki pa se izgubljajo, čim doseže človek 30 let. Dekle, ki pri svojih 18 letih ni nič pomenilo, postane dostikrat s 30 leti prav dražestna in mikavna ženska. S tem, da se šolanje mladine navadno konča okoli dvajsetega leta, še ni nič rečeno, kajti konec šolanja še ne pomenja začetka pameti.
Krst podmornice NautiUib«
V Ne\vyorku so te dni na slovesen način krstili podmornico »Nautilus«, s katero bo odplul kapitan Wilkins pod vodo in pod ledom na severni tečaj. Ladjo je krstila soproga kapitana Wil-kinsa in vnuk pisatelja knjige »10.000 milj pod
morjem« Jean Jules Verne.
Ameriške volile
V	ponedeljek so se vršile v Chicagu, drugem naj večje m mestu Sev. Ameriko županske volitve, ki «o bile silno burne, la nekaj minut po otvoritvi votivnih žar je prišlo hkrati na raznih mestih v 13. okraju do ostrih pretepov. Vzrok je bil vedno isti, da se je nekaterim votivnim upravičencem odrekla volivna pravica.
V 10. votivnem okraju pa so morali aretira« kar vso votivno komisijo in jo takoj nadomestiti z novo. Vsa volivna komisija jo namreč na debelo sleparila. Predsednika volivne komisije v 13. okraju so neznatni banditi kar odpeljali in ga izpustili šele po volitvah. Tudi iz drugih votivnih okrajev prihajajo slična poročila. Boj se je bil v glavnem med sedanjim županom Ttoompronom in njegovum protikandidatom Čermaikom, lei je po rodu Čeh iz Prage. Zm agal je Čer mak in t ako ima 2. največje m esto v Ameriki češkega župana. Zanimivo je, da sta oba kandidata izjavljala, da se je po Chicagu razpaslo ra&bojnlStvo le vsled prohibicije.
Živali napovedujejo vreme
Znana stvar je, da ne vpliva na živali, ki žive na prostem, le vreme, kakoršno je, ampak živali čutijo tudi do neke mere že naprej vremenske spremembe in jih oznanjajo s svojim posebnim vedenjem. Živali so torej posebno na kmetih in za kmete prav dober in navadno' tudi prav zanesljiv barometer.
Ribiči, ki love postrvi, vedo prav dobro, da postrvi lepega dne ne prijemajo ne črvov, ne ribic in tudi ne umetnih mušic, To je za ribiče znak, da se bo vreme spremenilo. Prav take izkušnje doživljajo tudi lovci. So dnevi, ko vse kaže,, da so se vsi zajci ali fazani kar v zemljo udrli — to je znak, da bo kmalu deževalo.
Dobri vremenski preroki so tudi ptiči-selivcl. Kmetje si vedno dobro zapomnijo, kdaj so selile! prileteli ali odleteli in po tem računa na daljšo ali krajšo, na ostrejšo ali na milejšo zimo. Če 30 selilci na dan sv. Mihaela še pri nas, pravijo, da se bo zima začela bolj pozno. Tudi sljuke so dober barometer: te se namreč umikajo neposredno pred mrazom in če lovec naleti jeseni na sljuke (»šuefe«), ve, da bo kmalu mrzlo.
Če začne dobivati divja koza na jesen temno dlako, bo kmalu sneg — pravijo v Alpah. Čo pa mravlje svoja mravljišča širijo in £e čebele
začne človek »živeli«?
Angleška pisateljica Silvija Thompson piše v listu »Dailv Maik, da se začne za človeka pravo življenje šele s tridesetim letom. Nevarna je vsaka doba človeškega življenja, toda te dobe so tudi dobre ali slabe. Posamezne dobe življenja so pa tako zelo različne med seboj, da je naravnost nesmiselno, da bi moral biti človek odgovoren v poznejši dobi za nekaj, kar je rekel ali storil 5 let prej. Prav gotovo je malo ljudi na svetu, ki se ne bi s čutom sramu spo-
Statistika ločitve zakonov
Po najnovejši statistiki pride največ ločitev zakonov na Ameriko. Na Vsakih 100.000 prebivalcev pride namreč v Ameriki 103 ločitev zakonov. Na drugem mestu sloji Avstrija (85), Danska (00), Švica (03), Nemčija (01), Estonska (50) in Francija (45). Ločujejo so najbolj tisti, ki so se oženili med vojno ali pa prva leta po vojni.
Velik loterijski dobitek
Glavni > k velike loterije v Dublinu na Irskem je zadel neki Italijan, ki ima v Londonu svojo kavarno. Mož bi bil dobil okoli 90 milijonov dinarjev, £e ne bi bil tri četrtinke svoje srečke prodal. Drugi dobitek pa je zadel neki Amerikanec in sicer 48 milijonov dinarjev.
Blagoslovitev letala	*
Francoski letalci, ki letajo v Alžir, so dali v Parizu blagosloviti svoje novo letalo »Lorraine«.
Otrok je zažgal celo vas
Vas Aufhausen pri Augsburgu na Bavarskem je popolnoma pogorela. Ogenj je zanetil neki
6-letni otrok.
Letalec Glen Kidston
Letalec Clen Kidston je preletel dolgo pot i* Londona v Capstadt v južni Afriki v 0 dueh.
»Črna roka« v Švici
Policija v Ženevi je izsledila lolpo mladoletnih nepridipravov, ki so pod vplivom znanih kriminalnh in detektivskih filmov sami poskušali izvrševati to v dejanju, kar so videli na platnu. Organizacija je bila seveda »tajna«, znak organizacije pa je bila »črna roka«.
Organizacija je začela »poslovati« pred nekaj tedni. Takrat je bila policija obveščena, da je bil iz nekega čakajočega avtomobila ukraden žepni robec. Potem zopet je bila ukradena škatljica vžigalic, potem pa je šlo vedno na višje. Uspehi so zlikovce napravili tako predrzne, da so začeli razne ukradene malenkosti pošiljati na naslov policije po pošti, vsaki pošiljki pa so priložili vizitko s »črno roko«.
Policija je dolgo imela vse to početje za otročje budalosti. Ko pa je »črna roka« enkrat ukradla večjo svoto denarja, je postala pa stvar resna in policija, je kmalu dognala, da so v tej organizaciji sami mladoletni frkovci, ki jih je policija kmalu vse polovila in po zaslugi kaznovala, brez strahu pred skrivnostno »črno roko«.
Lov za zlatom
Iz Brazilije poročajo, da so odkrili blizu mesta Quro Preto v južni Braziliji bogata ležišča zlata. Tam so enkrat že kopali zlato; sedaj pa so baje odkrili tam tako bogate zlate žile, da derejo ljudje tako na jug, kakor so nekdaj drli v Kalifornijo.
Za kratek čas
»Ali ni lepa ta-le moja obleka, ki sera Jo dobila za svoj dvajseti rojstni dan?«
»Da, da — prav lepa je — toda povejte ml, ali je bila že takrat taka moda?«
»Koliko velja pri vas soba?«
»V prvem nadstropju 12 mark, v drugem 10, v tretjem 8 in v četrtem 0 mark.«
»Hvala lepa — vaš hotel zame ni dovolj visok k
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Val v Ljubljani.
Pottata* Vteteat v gotov in L
st«	SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 82. kosu letnika II. z dne 23. decembra 1931.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 45/46	60
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
ad 1. decembra do 7. decembra 1931.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
S.	br. 4948 z dno 21. marca 1930.
S r e i	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli!	M S o	Ostanejo! v oskrbil	
Skupina tifuznih bolezni.						
Brežice , , .	2			1			1	
Dolnja Lendava , . .	—	1	—	1	—	
Gornjigrad		1			—	—	1	
Krško 		7			3	—	4	
Litija ......	3			3	—	—	
Logatec	t	—	—	—	1	
1 itihljana (srez' . . .	1	1	1	—	1	
Ljubljana (mesto). . .	1			—	—	1	
Ptuj 		1			—	—	1	
Ptuj (mesto)		1			—	—	1	
Slovenjgradeo . . .	1			-	—	1	
Skupaj	1 19	2	8	1	12	
Griža. — Dysenteria.						
Dolnja Lendava . . .	1	—	1	—	_	
Krško . , .	2	3	2	—	3	
Ljubljana (srez) , . .	1	—	—	—	1	
Ljutomer ....	4	—	1	—	3	
Novo mest.)		7	—	2	—	5	
Slovenju radeo . . .	—	2	—	—	2	
Skupaj	1 W	5	6	1-	14	
fikrlutinka. —	Scarlatina.					
Brežice ....	1						1	
Celje ......	1	—	—	—	1	
Celje (mesto) . . , ,	.1	—	—	—	1	
Gornjigrad		—	2	—	—	2	
Kamnik		1	—	—	—	1	
Kranj 		4	2	—	—	6	
Kočevje ......	7	X	—	—	8	
	2	—	—	—	2	
Krško .iiii,.	3	—	1	—	2	
Litija L.oi^ftt©o ......	1 3	2	1	—	2 •j	
Ljutiljana (srez) . , .	4	—	1	—	3	
Ljubljana (mesto). . .	-	1	1	—	—	
Ljutomer . . .	2	—	—	—	2	
Maribor desni breg . .	2	—	—	—	2	
Muril»or levt breg . . ,	3	—	1	—	2	
Maribor (mesto) . , .	2	—	—	—	2	
Metlika . ...»	3	—	—	—	3	
Murska Sobota . • . .	2	—	1	—	1	
Novo mesto . ■ . .	3	—	—	—	3	
Prevalje		4	—	1	—	8	
Ptuj . . » • .	3	1	—	—	4	
Radovljica ....	10	—	1	—	9	
Slovenjgradeo ....	3	—	—	—	3	
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	—	—	1	
Skupaj	66	9	8	-	67	
Ošpice. — Morbilli.						
Celje • . i t * ■	16	—	7	—	9	
Črnomelj ..•••>	29	—	—	—	29	
Ptuj 		53	3G	40	2	47	
Ptuj (mesto)		—	2	—	—	2	
Šmarje pri Jelšah . . .	7	2	—	—	9	
Skupaj .	105	40	47	2	96	
Danca. — Diphtcria et Croup.						
Brežice	24	4	1	—	27	
Celje .......	7	2	1	1	7	
Gornjigrad . . . , ,	2	1	2	—	1	
Kamnik . • t t • .	1	1	—	—	2	
Kranj ..«•••■	7	2	2	—	7	
K oče v J« .•■•••	1	1	2			—	
Konjice . * i • i ,	4	3	1	3	3	
Krško	6	2	6	—	2	
Laško .!■■■••	1	—	—	—	1	
Litija .,,,■•,	4	3	3	—	4	
Logats*	11	—	1	—	10	
Ljubljani ((rez) . « ,	13	5	4	1	13	
Ljubljana (mesto) . .	9	—	—	—	9	
Ljutomer . . ,	5	2	4	—	3	
Maribor desni breg . .	3	3	—	1	5	
Maribor levi breg . . .	21	5	3	1	22	
Maribor (mesto) . , .	1	—	—	—	1	
Metlika . . . , , .	3	—	—	—	3	
Murski Sobota . • • .	3	4	1	2	4	
Novo mesto ....	2	—	—	—	2	
Prevalje	3	2	2	—	3	
Ptuj	1	2	2	1	—	
Radovljica . . t ■ ,	2	2	—	1	3	
Slovenjgradeo ....	l	1	—	—	2	
Šmarje pri Jelšah . . .	15	4	7	1	11	
Skupa) |l50 j		49 |	42	12	145	
Nalezljivo vnetje možganov		— Meningitis				
cerebrospinalis epidemica.						
Šmarje pri Jelšah . . . |	1	- 1	—	-1	1	
Skupaj j	1	-1	-		1	
Dušljivl kašelj. -	- Pertussia.					
P’uJ	 |	44 |	31	19|	-1	56	
Skupaj . |	44 j	31	19 |	- 1 56		
Srez	d *-> 00 o	Na novo 1 oboleli |	Ozdravelil	t-, 0 u	Ostanejo v oskrbi
Sen. — Ery Celje .....	sipe 3	las. 2	1	1	3
Črnomelj ......	1	2	1	—	2
Gornjigrad		1	—	1	—	—
	1	1	—	—	2
K ra rij .......	2	1	2	—	1
Krško	—	1	1	—	—
Laško	1	—	—	—	1
Litija ■ . . , . « •	1	—	—	—	1
Logatec			2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . .	3	1	—	—	4
Ljutomer . . .	1	—	1	—	—
Maribor desni breg . .	—	1	—	—	1
Mariboi levi breg . . .	2	—	—	—	2
Maribor (mesto) . . •	2	—	—	—	2
Murska Sobota ....	1	—	—	—	1
Novo mesto . . « . .	2	—	—	—	2
Prevalje . . , , . .	1	—	«—	—	1
Ptuj	—	1	—	—	1
Radovljica .....	4	1	—	—	5
Slovenjgradeo ...	2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšah . .	3	—	1	—	2
Skupaj	33	n	8	1	35
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Ptuj.......	-	1		1	—
Skupaj	-	1	-	1	-
Vranifr’ prisad. Brežice		1	' ntl	ra* -	-	1
Skupaj .	1	-	-	-	1
'tročniška vročica — Sepsis puerperalis					
Ljubljana (srez) . . .	1	—	—	1	—
Novo mesto		1	—	—	—	1
Slovenjgradeo . .	—	1	-	1	—
Skupal	a	1	-		1
Vnetje hrbteničnega mozga. —			Polvonv-		
clitis ac Maribor levi breg . .	uta. 1				1
Novo siesto	1	—	—	—	1
Skupaj	2	—	—	—	2
Ljubljana, dne 10. decembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*{•
VIII. No. 6605/1	154
Razglas.
Na osnovi § 5. zakona z dno 16. julija 1892, drž. zak. St. 202, sem dovolil g. Pre-merlu Ivanu in drugovom, da smejo osnovati pomožno blagajno pod imenom >UuI-tas«, registrovana pomožna blagajna v Ljubljani, ki se bo v okviru navedenega zakona in odobrenih pravil bavila z zavarovanjem onemoglosti odnosno invalidnine, posmrtnine in dote.
Blagajna je vpisana v tuk. register registriranih pomožnih blagajn pod št- 6. Kraljevska kanska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. decembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 290 13/30—29.	i30
Objava.
Kogej Jakob konča svojo službo kot notar v Šmarju 16. januarja 1932. in jo nastopi kot uotar v Mariboru 18. januarja 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 11. decembra 1931.
Nc II 107/30—6	77—3—8
Drugi edikt.
Ker je v tusodnem ediktu z dne 25. VII. 1930 apr. St. Nc II 107/30—2 določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. 7. 1871 d. z. št. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Mursko Soboto v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 30. junija 1932 pri okrajnem sodisču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Višjo deželno sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 28. novembra 1931.
*
Cg la 238/31—1.	133
Oklic
Tu toži Kostelc Anton, posestnik iz Ro-salnic štev. 20, po odvetniku Pretuarju Kraševca Ivana iz Roaalnic štov. 17. radi 300 dolarjev.
Prvi narok bo 30. decembra 1931. ob pol 9. uri v sobi št. 58, I. nadstropje.
Tožencu neznanega bivališča se je postavil kot kurator dr. Vasič Ivan, odvetnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. Ia., dne 12. decembra 1931.
*
Cg Ia 1073/31—1.	152
Oklic.
Tožeča stranka Osolin Jakob, posestnice sin, Nožioe p. Radomlje pri Kamniku, je vložila proti toženi stranki Osolinu Francetu, posestniku v Nožicah, p. Radomlje, sedaj neznanega bivališča, radi Din 21.513 k opr. št. Cg Ia 1073/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
4.	februarja 1931 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 124, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Rokovec Ivan izvršilni uradnik v pokoju, v Ljubljani, Ilirska ulica 15, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. decembra 1931.
*
C 156/31—1.
Oklic.
142
Tožeča stranka Dvoršak Ivan, posestnik v Dol. Leskovcu št. 38, je vložila proti toženi stranki Abram Leopoldu, posestnikovemu sinu v Dol. I^eskovcu 65, sedaj neznanega bivališča, radi 400'— Din s prip. k opr. št. C 156/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. januarja 1932 ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 5, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Loschdorfer Konrad, pisarniški oficijal v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. I., dne 11. decembra 1931.
E 1320/31-1
*
Oklic
156
Lubasu Nikoli in Vidoviču Perl, prevoznikoma drv, preje v Mojstrani Stev. 21, je vročiti v izvršilni stvari Petača Franca, trgovca v Gorjah, zoper Ljubasa Nikola in Vidoviča Pera sklep z dne 11. decembra 1931, opravilna številka E 1320/31-1, s katerim se |e zarubila terjatev zavezancev napram Šumski upravi na Bledu. Ker je bivališče Ljubasa Nikole in Vidoviča Pera neznano, se postavlja za skrbnika gospod Krištof Vladimir, advokat v Radovljici, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II-, dne 11. decembra 1931.
•g.
202/31—12.	134
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. decembra 1931. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hruševka, vi. št. 51.
Cenilna vrednost: Din 66.206-72.
Vrednost pritikline: Din 300.—.
Najmanjši ponudek: Din 44.138’—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo' zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik,
dne 2. decembra 1931.
*
138
E 1147/31—8.
Dražbeni oklic
Dne 5. j a n u a r j a 19 3 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šulinci, 'A vi. št. 265, V,- vi. št. 13, % vi. št. 54, */ vi. 83,14/4„ vi. št. 113, % vi. št. 114, % vi. št. 138 in ‘S/M vi. št. 179.
Cenilna vrednost: 15.126 Din 53 p, manj bremena 5400'— Din, ostane 9726 Din 53 p.
Najmanjši ponudek: 6484 Din 36 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti odd. IV., dne 1. decembra 1931.
E 835/30.
Dražbeni oklic.
136
Dne 8. januarja 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trnava, vi. št. 49, 50, 228, zemljiška knjiga k. o. Reka, vi. št. 76.
Cenilna vrednost: 190.722-50 Din.
Vrednost pritikline: 8632’— Din.
Najmanjši ponudek: 95.362-— Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ’
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 3. decembra 1931.
E 660/31.	137
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grajska vas vi. št. 53, k. o. Reka vi. št. 189, k. o. Šmiklavž vi. št. 204.
Cenilna vrednost: 221.232-60 Din.
Vrednost pritikline: 10.944-— Din.
Najmanjši ponudek: 147‘500-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
3.	decembra 1931.
*
135
E 282/31—14.
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 193 2. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljška knjiga Mekinje, vi. št. 145 in 198, zemljiška knjiga Nevlje, vi. št. 268 in 270.
Cenilna vrednost: Din 64.914-15.
Najmanjši ponudek: Din 37.651'14.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik,
dne 8. decembra 1931.
&
E 797/31-8.	173
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1931 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pince, vi. št. 255, 264, 293, 398, 399, 579, 411, 539, 577, 580, 642.
Cenilna vrednost: Din 15.110-—.
Vrednost pritikline: Din 270-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.073-39.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava,
dne 14. decembra 1931.
E 336/31-17	158
Dražbeni oklic
Dne 19. januarja 1932. ob enajstih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mali kamen, vi. št. 154, Senovo, vi. št. 135.
Cenilna vrednost: Din 10.685-75. Najmanjši ponudek: Din 13.000-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri drai-benenn naroku pred začetkom dražbe 3ioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 10. decembra 1931.
*
E 868/31	155
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 draž-
141
en a ]-
v sobi
ba nepremičnin zemljiška knjiga Vuzenica vi. St. 56, 105, Sv. Janž II., vi. št. 36, Sv. Primož II., vi. št. 1, 6, 47, Sv. Vid, vi.
St. 50.
Cenilna v rednost: D in 1,036.211 '80. Vrednost pritikline je v cenilni vrednosti že vfcteta. Najmanjši ponudek: Din 690-807-86.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi fte ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 19. novembra 1931.
. *
E 490/31—12.
Dražb eni oklic.
Dne 2 6. januarja 193 2. ob Btih bo pri podpisanem sodišču št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dekmarca, v). St. 127 in 129.
Cenilna vrednost: Din 32.211 ‘50.
Vrednost pritikline: Din 3085-—. Najmanjši pommiek: Din 21.476'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mosle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav nal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski iega eodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 16. decembra 1931.
E 437/31-9	157
Dražbeni oklic.
Dne 27. Januarja 1932 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Preloge, vi. št. 138 in 291.
Cenilna vrednost: Din 20.522-75 (s pritiklino vred). Vrednost pritikline: dinarjev 1500’— Najmanjši ponudek: Din 13.682'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
Je priglasiti eodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ,se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšali, dne 11. decembra 1931.
E 689/31-7.	169
Dražbeni oklic.
Dne 5. februarja 1982. dopoldne rfb devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba neprimičnin: zemljiška \njiga Nemška loka, vi. št. 62, 119, 182. Cenilna vrednost: 15.988'— Din.
Vrednost pritikline: 2785’— Din. Najmanjši ponudek: 4660'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, hi je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 11. decembra 1931.
*
E &43/31—-6.
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 193 2. dopoldne «b pol desetih bo pri podpisanem eodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: eemljiška knjiga Homec, vi. št. 326.
Cenilna vrednost: Din 84.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 22.668'—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe. Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 16. decembra 1931.
&
E 340/31—9.	168
Dražbeni oklic.
Dne 8. f e b r u a r j a 1 9 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču ■v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 1199, 1163 in zemljiška knjiga k. o. Pri bi šj e, vi. št. 220. Cenilna vrednost: 25.500-— Din. "Vrednost pritikline: 130'— Din. Najmanjši ponudek: 17.100'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe. Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 3. novembra 1931.
171
E IX 8144/31-12.	177
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 1932 ob desetih bo pri podpisanem eodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rdeči breg, vi. št. 40.
Cenilna vrednost: 105.350'61 Din.
Vrednost pritikline: 6400'— Din.
Najmanjši ponudek: 70.234'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. decembra 1931.
*
E IX 3480/31—9.
178
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1932 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bresternica, vi. št. 226, 108.
Cenilna vrednost: 26.410 Din 50 p.
Vrednost pritikline:: 1452'— Din.
Najmanjši ponudek: 17.607-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 13. decembra 1931.
*
E 806/31—7.
172
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. fe b r u a r j a 19 3 2. dopoldne ob poide vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cagona, vi. št. 173.
Cenilna vrednost: Din 322680.
Najmanjši ponudek: Din 2151'20.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
dne 14. decembra 1931.
Kps 884/31.
143
Razglas.
Podpisano sodišče je s tusodno pravnomočno razsodbo z dne 15. decembra 1931., opr. štev. Kps 334/31—14 prepovedalo v smislu § 55. k. z. zahajanje v krčme Šmi-goeu Jožefu, raznašalcu kruha in Omerzu Leopoldu, usnjarskemu pomočniku, oba pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za dobo dveh let.
Ta prepoved stopi v veljavo 15. decembra 1931 in se konča 15. decembra 1933.
Po § 268., 4. odst., k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za prepoved iz § 55. k. z., pa streže tam označenim osebam z opojnimi pijačami.
Sresko sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. III., dne 15. decembra 1931.
E 555/31—14.
*
Sklep.
144
Izvršilna • zadeva zahtevajoče stranke Poredoša Karola, posestnika v Polani št. 28, ki ga zastopa dr. Šomen Ljudevit, odvetnik v Murski Soboti, zoper zavezano stranko Petroviča Franca, posestnika in lastnika mlatilnice v Radovcih št. 3 in Petroviča Franca, posestnika v Radovcih št. 71, radi 200'— Din s prip.
Na prisilni dražbi dne 17. novembra 1931. se ni stavila nikaka ponudba. Radi tega se izvršba, dovoljena s tusodnim sklepom z dne 17. junija 1931., opravilna številka E 555/31—5, po dražbi nepremičnin 25/784 vi. št. 111 in 25/112 vi. št. 193 d. o. Radovci, ustavlja.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 17. novembra 1931.
*
84-3-3
A 151/31-3.
Oklic dedičem neznanega bivališča.
Kopušar Jošef, posestnik iz Ljubnega, nazadnje v Ameriki, je bil z dnem 1. januarja 1912. mrtvim proglašen. Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikov sin Popušar Martin, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z osta limi dediči in z gospodom Juvanom Igna-oem, ključavničarjem št. 33, ki ne je postavil za skrbnika odsotnemu zapustnikovemu sinu Kopušarju Martinu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 4. decembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
1397. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. decembra 1931.
Besedilo: Minka vdova Modic, poročena
Grobming.
Obratni predmet:	trgovina z glasbili,
glasbenimi potrebščinami in založba muzikali j.
Imetnik: Minka Grobming prej vdova Modic v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 4.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12- decembra 1931.
(Firm. 1035/31 - Kg A VII 81/1.)
*
1398. Sedež: Dravlje.
Dan vpisa: 16. decembra 1931.
Besedilo: Grudnik — mesarske potrebščine, družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje m prodaja vseli mesarskih potrebščin.
Družbena pogodba z dne 10. decembra 1931.
Družba je sklenjena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 10-000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 10.000 dinarjev.
Poslovodje: Grudnik Rudolf, mehanik iz Dravelj št. 103.
Za namestovanje je upravičen:
Družbo zastopa in nje firmo podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke prsitavi lastnoročno svoj podpis.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12- decembra 1931. (Firm. 1037/31 — Rg C V 32/1.)
*
1399. Sedež: Zgornja Luša pošta Selc nad Škofjo Loko.
Dan vpisa: 16. decembra 1931.
Besedilo: Tavčar Joško.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Fmetnik: Tavčar Joško, trgovec z lesom pri Sv. Lenartu 15, p- Selca.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12- decembra 1931. (Firm. 1036/31 — Rg A VII 82/1.)
*
1400. Sedež: Podkoren.
Dan vpisa: 16. decembra 1931.
Besedilo: Ivan Gregori.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Gregori Ivan, trgovec z lesom
V Podkorenu 61 pri Kronjehi gori.
Deželno kot tTgovsko sodišče v Ljubljani, odd- III., dne 12- decembra 1931. (Firm. 1053 — Rg A VII 83/1.)
nc iii 747/81-j	Uvedba	postopanja	v	dokaz	smrti.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se zamore
o njih po 8 240 o d. z odnosno po S 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128. domnevati, da so umrl, Pogresance nave-o njiu po s	*•	u	_.___„i.»	„u	botn /inionfe na zname. Po preteku spodaj
150
deno sodišče poživlja, označenega roka in po
da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje.
sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
-	Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče dne
	Pupis Jernej, roj. 20. avgusta 1923.. pob. na Uncu	1 Začetkom 1915. odšel z 19. Avstr, peš. polk. na rusko fronto, bil ujet, nazadnje iiisal iz ujetništva junija 1917.	žena Pupis I ana	—	12.12.1931. T 74/31-3	1. 6.1932.
	Krsnik Anton, roi. 6. aprila 1900., trg. pomoč, v Ljubljani, Opekarska e. 31.	Leta 1918. odšel z bivšim 17. peš. polk. na italijansko fronto, na tirolsko bojišče, dozdevno 13. oktobra 1918. prišel v italijansko ujetništvo in od takrat pogrešan.	Državni zaklad	Krsnik Uroš. Ljubljana. Frankopanska c. 9	11.11.1931. T 76/31-2	1. 6.1932.
i	Kotnik Henrik, roi. 16. decembra 1899., dijak v Ljubljani	Odšel leta 1915. s koles. baon. prostovoljnih strelcev na italijansko bojišče in pogrešan od bitke pri Monfalcone.	Državni zaklad	Kotnik Pavel, podjetnik v Ljubljani, Emonska«, št. 6/1*.	17.11. 1931. T 79/31-2	1. 6.1932.
	Ravnikar Tomaž, rojen 14. marca 1809., delavec na Količevem 22	Odšel leta 1915. na italijansko fronto k delavski konmaniji ter se odslej pogreša.	žena Ravnikar Marija	—	9.12.1931. T. 80/.31-2	1.7. 1932.
i	Truden Josip. roi. 10. marca 1886., Stari trg 48	Ob pričetku svetovne vojne odSel j s 3. gor. top. polkom na tirolsko bojišče, pisal zadnjič 8. avgusta 1918. in od takrat naprej pogrešan.	žena Truden Marija	—	25.11.1931. T 82/31-2	1.7.1932.
	Gantar Matija, rojen 25. februarja 1872., pos. Selo št. 7	V letu 1915. odšel na italijansko bojišče s črnovojniškim bataljonom 153. V letu 1918. ie bil dne 18. junija na Tirolskem težko ranjen po navedbah Jenko Franceta. Kljub poizvedovanjem se ni več oglasil.	žena Gantar Marija	-	9. 12.1931. T 83/31-3	1. 7.1932.
	Mikec Janez. roj. 31. julija 1885. v Vratnem št. 4	L. 1914. bil vpoklican v vojno in služil kot desetnik pri bivšem c. kr. 17. peš. polk. pri 5 stotniji in bil takoj poslan v Rusijo. Istega leta bil ranjen in pisal iz bolnice v Lwovu. Od tedaj se kljub poizvedbam ni več oglasil.	žena Mikec Marija	—	9.12. x931. T 85/31-2	1. 7.1932.
	Mandeljc Ivan. sodni kanciist. roj. 18. januarja 1871, Ljubljana. Me«tni \rg 17/111.	V letu 1917. odšel v svetovno vojno ter bil na italijanskem in galicijskem bojišču. V letu 1918. služil pri žandarmeriji v Skadru. Neki Lultmann ga je baje videl, da je 1 padel v prvih bojih z Albanci — od tedaj dalje se ni več oglasil.	žena Mandeljc Juli ia 1 1		9.1*2.1931. T 87/31-2	1.7.1932. 1
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 15. decembra 1931
Etrag 8.
Vpisale eo seizpremembe ln dodatki pri nastopnih firmah:
1401. Sedež: Kandija.
Dan vpisa: 12. decembra 1931.
Besedilo: Josef Windischer.
Obratni predmet: hotelir in mesar.
Izbriše se dosedanji imetnik Windischer Josip star. vpiše pa, da je sedež firme odslej: Novo mesto. Zagrebška cesta št. 2, in njen imetnik Windischer Josip mlajši, posestnik, gostilničar in mesar v Novem mestu. Zagrebška cesta št. 2.
Okrožno sodišče v Novem mestu. odd. II., dne 12. decembra 1931.
Firm. 374/31 — Pos. I 129/2.
*
1402. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. decembra 1931-
Besedilo:	Trboveljska	premogokopna
družba.
Prokura se je podelila direktorju generalnega ravnateljstva dr. Vrhuncu Vinku v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12- decembra 1931. (Firm. 1032 — Rg B II 163/27.)
*
1403. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. decembra 1931.
Besedilo: Mariborska livarna in tvornica kovin Ing. Hugo Lenliard & Co.
Izstopil je iz družbe družabnik Ing. Len-hard Hugo.
Besedilo firme odslej: Mariborska livarna in tvornica kovin Joh. Pengg.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 10. decembra 1931.
(Firm. 1028/31 — Rg. A II 56/20)
Vpisali e t a se nastopni zadrugi:
1404.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 10. decembra 1931.
Besedilo: Osrednja mlekarska zadruga sa Maribor in okolico v Mariboru, registrirana zadruga i omejeno zavezo.
O	■ d in predmet: Zadruga ima namen posne.'.3va" gospodarstvo in nravno povzdi-go svojih e. ono v zato:
1. sprejema od svojih članov mleko in ga predeluje v sir, maslo in druge mlečne izdelke;
2. vnovčuje mleko in mlečne izdelke svojih članov;
3. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih Damenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave;
4. prireja za svoje člane strokovna predavanja o umni živinoreji, mlekarstvu in zadružništvu.
Zadružna pogodba z dne 1. decembra 1931.
Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati pri vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in še s trikratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem v nabiralnicah mleka in po potrebi tudi s pismenimi obvestili posameznih članov ter z oglasi na uradni deski.
Načelstvo obstoja iz 8 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Janžekovič Ivan, posestnik, Košaki št. 5, načelnik; 2. Štern Ed-unund, posestnik v Sp. Hočah št. 63, pod-načelnik; 3. Rajšp Jože, posestnik v Polskavi št. 7; 4. Falež Alojz, posestnik v Ra-čju št. 91; 5. Klasinc Franc, posestnik v Hotinji vasi 30, 6. Misita Aleksander, pocestnik v Jarenini 47; 7. Črnko Just, pocestnik, Jareninski vrh št. 8; 8. Fras Franc, posestnik v Dobrenju.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta »kupno po dv« člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 10. decembra 1931.
(Firm. 1042/31 — Zadr. V 25/1)
v *
1405.	Sedež: Dolenja vas pri Ribnici.
Dan vpisa: 12. decembra 1931.
Besedilo: Mlekarska nakupna in prodaj na zadruga v Dolenji vasi pri Ribnici,
T. Z. Z O. Z.
Vpisalo se je osnovanje Mlekarne v Kočevju št. 180 in podružnice na Sušaku, Račkoga 24.
Okrožno sodišče v Novem mesiu, odd. II., dne 12. decembra 1931.
Firm. 372/31 — Zadr. IV 38/2.
1407. Sedež: Zagradec.
Dan vpisa: 15. decembra 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Lobe Henrik, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Košak Franc, posestnik iz Tol-čan št. 3.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 15. decembra 1931.
Firm. 371/31 — Zadr. I 81/25.
*
1408. Sedež: Sava — Jesenice.
Dan vpisa: 16. decembra 1931.
Besedilo: Klavnica za Gorenjsko, regi-
strovana zadruga z omejeno zavezo na Savi
—	Jesenice.
Po sklepu občnega zbora se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva: Jeram Jurij, Kobler Franc, Rotar Filip, Zugwitz Anton in Mlakar Janko.
Likvidacijska firma: Klavnica za Gorenjsko, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Savi — Jesenice v likvidaciji.
Podpis firme: Po dva likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. decembra 1931. (Firm. 1(130 — Zadr. VIII. 262/8.)
Konkurzni razglasi
S 22/31-2	159
1409.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Robiča Walfrieda, trgovca v Pekrah.
Konkurzni sodnik: Dr. K ovca Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: Dr. Novak Josip, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 31. decembra 1931 ob pol 11. uri.
Oglasitveni rok do 30- januarja 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. februarja 1932. ob 9. uri, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. decembra 1931.
*
163
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1406.	Sedež: Dolnja Lendava. .
Dan vpisa: 10. decembra 1931.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 15. novembra 1931. g*) g© izpremenila zadružna pravila v §§ 6 in 31. Zadružni delež znaša 5 D hi.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 10. decembra 1931.
(Firm. 998/31— Zadr. III 41/15)
S 14/31—96.
1410.
Potrditev prisilne poravnave.
V	konkurzni zadevi Lajovic-a Maksa, trgovca v Litiji se potrdi prisilna poravnava, sklenjena med prezadolžencem Lajovicem
Maksom in njegovimi upniki, vsebine: Prezadotženec Lajovic Maks, trgovec v Litiji, se zaveže plačati upnikom I. in II. razreda njihove terjatve popolnoma, upnikom III. razreda pa od priznanih terjatev 20 odstotkov v 6 dvomesečnih enakih obrokih, prvega tri mesece po odpravi konkurza, pod poroštvom in plačilom Končarja Janka, trgovca v Litiji.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. decembra 1931.
S 13/31—71.	149
1411.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Lenart Josip, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20-
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. 13/31 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna porav nava po § 169 k. z.	■	-
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. decembra 1931.
•g;
S 20/31—2.	145
1412.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Weiss Davida, posestnika in trgovca v ltogašev-cih, reglstrovanega pod firmo Weiss David v Rogaševcih.
Konkurzni' sodnik: dr. Šu men jak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: Koder Franc, advokat v Murski Soboti.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 2 8. d e c e m b r a 19 3 1., ob devetih.
Oglasitveni rok do 31. j a n u a r j a 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. f e b r u a r j a 1 9 3 2. ob d e-v e 1 i h.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 15. decembra 1931.
Sa 16/31—50.	151
1413
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva dolžnika Belantiča Bruna, lastnika špecijalnega nitroličanja in tapeciranja avtomobilov v Ljubljani VII, Jernejeva cesta št. 29.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Belantičem Brunom, lastnikom nitroličanja in tapeciranja avtomobilov v Ljubljani VII, Jernejeva cesta št. 29, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne :	decembra 1931,
vsebine, da plača svojim upnikom 50% (petdesetodstotno) poravnalno kvoto nji-
hovih terjatev v štirih enakih zaporednih tromesečnih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo dne 3. aprila 1932, drugi dne
3.	julija 1932. tretji dne 3. oktobra 1932 in četrti dne 3. januarja 1933 in to s pristo-pivšo poroklnjo in plačnico svojo ženo Be-lantič Ano, posestnico v Ljubljani VII, Jernejeva cesta 29, ki pristane tudi na to, da se sme proti njej voditi izvršba takoj v smislu § 60 zak. o prisilni poravnavi izven konkurza, za terjatve vpisane v seznamu prijavljenih terjatev, na podstavi zapisnika v seznamu sestavljenih terjatev z dne 3. decembra 1931 z omejitvijo po § 60 zak.o prisilni poravnavi izven konkurza se odobri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. decembra 1931.
Sa 43/31-2	174
1414.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Praprotnik Jerice, posestnice in gostilničarke v Marenbergu. Poravnalni sodnik: Cerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu. Poravnalni upravitelj: Lovšin Anton, vršilec dolžnosti notarja v Marenbergu.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 25. januarja 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 20. januarja 1932- pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. decembra 1931.
Sa 42/31-2	175
1415.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Praprotnik Štefana, trgovca z lesom v Marenbergu. Poravnalni sodnik: Čerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu. Poravnalni upravitelj: Lovšin Anton, vršilec dolžnosti notarja v Marenbergu.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 25. januarja 1932. pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. decembra 1931.
H*
Sa 22/31—2.	153
14i«.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Žnidaršiča Karla, trgovca, na Oblo-čicah št. 23.
Poravnalni sodnik: Kajfež Anton, starešina okrajnega sodišča v Ložu.
Poravnalni upravnik Poznik Viktor, notar v Ložu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ložu dne 2 6. januarja 1932 ob desetih.
Rok za oglasitev do 2 0. januarja 19 3 2 pri sodišču v Ložu.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. decembra 1931.
$
Sa 29/31-6	170
1417.
Poravnalni oklic.
Otvoritev, poravnalnega postopanja o premoženju tvrdke Putan Adolf, trgovina z drobnim in modnim blagom v Celju, iu Putan Justine, zasebnice v Celju. Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip. Poravnalni upravitelj: dr. Skoberne Jurij.
Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču, soba štev. 2, dne 25. januarja 1932. ob 8.30. Prijavni rok do 21. januarja 1932. Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 1L decembra 1931.
*
146
Sa 40/31—2.
1418.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Rešek Franceta, trgovca v Beltincih.
Poravnalni sodnik: dr. Fabiani Friderik starešina okrajnega sodišča v Dolnji Len davi.
Poravnalni upravnik: Dr. Černe Ferdo advokat v Dolnji Lendavi.
Narok za sklepanje poravnave pri ime novanem sodišču, dne 2 7. januarja
1	9 3 2., ob devetih.
Rok za oglasitev do 2 2. j a n n a r j a
1	9 3 2. pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 15. decembra 1931.
Sa 23/31-3	167
1
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Bohmervvald Henrika, trgovca v Ljubljani, Kolodvorska ul. 12. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, srninik, okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Dr. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani.
želnem sodišču, soba št. 140, dne 30. januarja na deželno sodišče.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. decembra 1931.
•J.
Sa 41/31-2	176
1120. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Preac Jakoba, trgovca z manufaktur-nim blagom v Mariboru, Gosposka ul. 8. Poravnalni sodnik: Dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: Ravnikar Aleksander, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 8. februarja 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 30. januarja 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. decembra 1931.
Razglasi faznih uradov in oblastev
128—3—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor levi breg— tehnični razdelek razpisuje za prevzem grpd-benih del pri gospe aarskih in stanov »nj-skih poslopjih v splošni bolnici v Mariboru
II.	javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 4. jan. 1932. ob 11. uri dopoldne, v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotne, uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
a) gospodarsko poslopje:
1.	ključavničarska dela	3.720’—	Din
2.	pleskarska dela	2.60332	>
3.	slikarska dela	/36’16	>
4.	steklarska	dela	1.68730	>
5.	instalacija	vodovoda	11.250'—	>
.iupai	19.99 i’48	Din
b) Stanovanj, poslopje, delavnice itd.:
1.	pleskarska dela	4.521’60	Din
2.	slikarska dela	3.45932	>
3.	steklarska	dela	B.275'46	>
4.	instalacija	vodovoda	22.990’—	>
SnU^aj	34.246’38	Din
Podrobnosti razp i o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v >Služ-benih novinah« in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov pri sreskin načelstvih v Mariboru, Celju, Varaždinu in Ljubljani ter pri mestnem načelstvu v Mariboru.
T. No. 1787/65 sreskega načelstva za Maribor levi breg.
V Mariboru, dne 15. decembra 1931.
St. 1469.	166
Natečaj
Vodstvo drž. zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za 15 gojenk za otroške negovalke in vzgojiteljice v zasebnih sanitetnih otroških ustanovah in zasenih rodbinah.
Učna doba traja eno leto. Učenke stanujejo v internatu zavoda in plačujejo za vso oskrbo 750 Din mesečno.
Pouk sestoji iz teoretično-praktičnih predavanj in praktičnih vežb na oddelkih, ki so spojeni s temi predavanji.
Završni tečajni izpit se vrši po končanem letu.
Pogoji za sprejem so:
1. Starost dopolnjenih - let, toda ne preko 30 let;
2. državljanstvo kraljev'ne Jugoslavije;
3. znanje državnega jezika v govoru in pisavi;
4. z dobrim uspehom dovršena meščanska ali nižja srednja šola;
5. popolno telesno zdravje;
6. neoporečnost.
Prve tri mesece se šteje za pripravljalni tečaj in se vrši pripravlj. lni izpit po katerem postane kandidatinja g< „enka tečaja.
V tem tečaju se ne morejo spregledati oskrbni stroški-
Tečaj se prične dne 1. februarja 193.. Kolkovane prošnje je treba vložiti do vključno 20. januarja 1932. na predstojni-štvo zavoda za zdravstveno zaščito mater. in dece.
Drž. zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani,
dne 21. decembra 1931.
Dr. DragaŠ s. r
*
l/a stev. 302/1931—2	165
Razpis.
Podpisano mestno načelstvo razpisuje sistemizirano službeno mesto pogodbenega uradnika za finaučno-davčno stroko in kon-ceptna dela v tej stroki. Prednost imajo prosilci, ki so že delovali na polju samoupravnih financ.
Prošnje je vložiti do 10. januarja 1932. pri mestnem načelstvu.
Mestno načelstvo v Ljubljani, cine 16. decembra 1931.
Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc ». r
Štev. R U 592/28—11.	161
Razglas o razgrnitvi načrta
•	nadrobni razdelki skupnih zemljišč posestnikov i* škrjanževega.
Načrt o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 1 in 2 v katastrski občini Radomlje (sodni okraj Kamnik), bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2/1888 od dne 29. decembra 1931 do vštetega dne 11. januarja 1932 v Radomlju razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Omejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje se je že izvršila.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 29. decembra 1931 do dne 27. januarja 1932 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1931.
Komisar za agrarne operacije: Pokorn, 1. r.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 15. decembra 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Metalna
podloga . . 2.109.59G.287-89 (-27.881.433-81) Devize, ki niso v podlog* . .	89,971.234-29	(—	1,356.674-27)
Kovani novec v niklu ....	37,795.219-82	(-(-	698.491-29)
Demonetizirano srebro . . .	33,907.917-55
Posojila . . . 2.172,439.033 06 (+ 2,292.135-62) Vrednostni papirji ....	27,420.000-—
Prejšnji predujmi d rta vi . 1.824,841.866-78 (-f	77.310-18)
Začasni pred ujmi gl. drž.
blagajni . . 275.000.000"—
Vrednosti re-zervn. tonda	96,501.478-43	(-f-	347.285"25)
Vrednosti ostalih fondov .	4,180.817-73
Nepremičnine .	147,21.3.081-44	(+	86.096-31)
RaznB aktiva .	57.442.054‘94	(-i-3,686.096*79)
6.876.308.481-93 Pasiva
Kapital ....	180,000.000--
Rezervni fond . 100,407.462"78 Ostali fondi . .	4,318.295-46
Novčanice v obtoku . . . . 6.129,074.720-—(-144,073.035--) Obveze na pokaz 590,286.779-60 (4 107,801.250-15) Obveze z rokom 761,870.661-49 (-j- 11,692.118-40) Razna pasiva . 120.350.672-70 (-{- 2,528.973-81)
6.876.308.481-93
i	Obtok in obve/.e 5.719 361.499.60
Oelotno kritje .... 36-88°/«
-itie v zlatu .... 30"73°/„
Obrestna mera:
po eskomptu.................................,..754%
po lom bard ti ............................  .	.	9%
Štev. 6656/1931.	148—3—1
Ckiic za dražbo debel.
Na podstavi načrta za sečnjo	v	letih
1930/31. in 1931/3*2.	in odobritve	iste po
kraljevi banski upravi Dravske banovine, gozdarski oddelek	v	Ljubljani,	z	dne
24.	oktobra 1931, št. 11.177/5, kakor tudi na podstavi odobritve kraljevske banske uprave Savske banovine, oddelek za kmetijstvo III, odsek za šumarstvo v Zagrebu, e dne 10. decembra 1931. št. 88.291—III, bo prodajala podpisana direkcija v Bjelovaru
21.400/31—190.
129
RAZGLAS. Volitev senatorjev. — Določitev volišča.
V smislu § 23. zakona z dne 30. septembra 1931., »Službeni štev. 408/61, je določila ljubljanska občinska uprava za volitev senatorjev, ki se vrši v nedeljo, dne 3. januarja 1932., da bo volišče za Dravsko banovino v Ljubljani v poslopju mestnega načelstva. Dohod na volišče je na Mestnem trgu št. 2.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. decembra 1931.
z javno dražbo potem pismenih ponudb (z ofertno licitacijo) dne 28. januarja 1932 ob desetih dopoldne v tem seznamu označeni les.
pupilarna varnost v kraljevini Jugoslaviji, ioda po njihovem borznem tečaju. To jam-čevino mora pogodbenik dopolniti na jam-čevino 10% pogojene kupnine najkesneje
1	Naziv gozda	1 0) ‘■s5'2	03 C		Vrsta	Z oceno lesna		določena inasa	Debla so v naravi obeležena z vozno številko	as a 'P o	Opomba
^ s o £		o 2 ft-3	04 53	© © -3 'O >rn	lesa	hlodov		kuriva		-ga	
			GO				m’		od do štev.	<->	
				11.101	jelša	U3083		4632-48	od 1 do 6687 In od 1		Oddaljenost od železniške postaje
				1.117	brest	89-88		400-32		13.800	
cZ >				470	gaber			79-45	do 6317		Dolnje Lendave 8 km
cZ H3	bC			148	jesen	3014		64-18			
C <D	S	5 a	1	123	hrast	39 95		61-06			
CZ	a Ih			18	klen			1-64			
C	O			16	hruška			2-82			
Q				9	vrba			20-76			
				1	topol			1-78			
				1	lipa			0-28			
	Skopaj			13.004		1290-80		6254-61			
Izvleček i&dražbenih pogojev: i. Predmet prodaje je totalna le-sna masa zgoraj označenih vrst in števila debel* ki							v roku 8 dni po obvestitvi dražbe.				o odobritvi
							5	Ponudbe se stavljajo prosto, ker se ta			
so v gozdu obeležena z				vozno	številko	in	dražba oglašuje brez izklicne cene, kot po-				
»V	---------
spisu (elaboratu) navedena.
2. Pismene ponudite morajo biti kol kovane s 100 Din taksnih znamk, lastnoročno podpisane po ponudniku, z izjavo, da so mu dražbeni pogoji, ki obenem nadomeščajo kupoprodajno pogodbo, popolnoma znani in da iste brezpogojno sprejema. Ponudbe morajo biti opremljene z overilom davčne oblasti, da je ponudnik plačal davek za prejšnja leta in za tekoče tromesečje in da je obrt prijavil.
3. Predpisno sestavljene, opremljene in dobro zalepljene ponudbe se sprejemajo in vpisujejo v delovni protokol podpisane direkcije v uradnih urah najkesneje do desetih dopoldne uradnega časa dne 28. januarja 1932, Pozneje dospele ponudbe, pogojne, ustmene, brzojavne kakor tudi pomanjkljivo opremljene se ne sprejemajo.
4. S ponudlio mora ponudnik, državljan kraljevine Jugoslavije, kot jamčevino položiti vsoto Din 13.800-—, a tuji državljani znesek Din 27.600‘— Din v gotovini ali državnih papirjih po nominalni vrednost ali drugih papirjih, katerim je priznana
sprejme gospodarski odbor po odobritvi kraljevske banske uprave Savske banovine, oddelek za kmetijstvo III, odsek za šumarstvo v Zagrebu.
6. Kupnino mora pogodbenik plačati v dveh enakih obrokih, in sicer: prvi obrok 14 dni po obvestitvi o odobritvi dražbe, drugi obrok pa najkesneje do 1. avgusta 1932. leta. Ob plačilu prvega obroka se dado v obdelavo vsa prodana debla do-tične skupine, ob plačilu drugega obroka pa se bo dovolil izvoz obdelanega blaga.
7. Od kupnine in ostalih doprinosov plača pogodbenik kot državno takso 1% in od te takse 25 odstotno banovinsko takso, a od same kupnine za ostale doprinose 4 odstotno takso.
8. Rok za obdelavo in izvoz kupljenih debel se določa do dne 31. marca 1933. leta.
_9. Podrobnejši dražbeni pogoji, ki obenem nadomeščajo kupoprodajno pogodbo, se zvedč v času uradnih ur pri podpisani
direkciji in pri šumski upravi v Dolnji Lendavi.
Direkcija šuma iniovne opčine križevačkc,
Bjelovar, dne 14. decembra 1931.
A. A.
Razne objave
147—3—1
Poziv upnikom.
Zadruga »Kmetijsko ekonomsko društvo, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Studencih (poprej Rače) pri Mariboru« se je po sklepu občnega zbora od dne 15. novembra 1931. razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Mate Zunkoviič, poslovodja v Mariboru, Aleksandrova cesta 44.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve na naslov likvidacijske firme ali v roke podpisanega likvidatorja najkesneje do 31. januarja 1931.
Studenci pri Mariboru, 17. decemb. 1931.
Mate Žunkovič, Maribor, Aleksandrova c- 44., likvidator.
*
162
Objava.
Poholje Josipu, brusaču iz Ribnice, je bil vzet v Črnem potoku pri Kočevju obrtni list št. 109, izdan po sreskemu načelstvu v Kočevju z dne 9. julija 1930 št. 7296 za ambulantno brušenje in dovolilnica kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 23. aprila
1931.,	št. 0/3278—31 za bivanje.
Kdor mi je navedene dokumente vzel, tega pozivljem, da mi jih vrne, sioer jih proglašam neveljavnim.
Poholje Jožef, s. r.,
brusač, Ribnica 43.
*
139
Objava.
Udruženje državnih nameščencev m upokojencev v Kranju se je razšlo, ker po čl. 76 uradniškega zakona nima pravnega pogoja za obstoj.
Društveno premož.enje se je izročilo zadrugi drž. elužbenika za nabavku namir-nica v Kranju.
b. predsednik:	b.	tajnik:
Košnik a. r.	Torkar	s.	r.
$
179
Obvestilo o Javni dražbi.
Dne 28. in 29. decembra t. 1. vsakokrat a početkom ob 15. uri se vrši po določilih zakona o javnih skladiščih v skladišču tvrdke: Javna skladišta, dražba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 javna dražba i. s. se bodo prodajali 28. decembra t. 1. razni stari, rabljeni pohištveni predmeti in 29. decembra t. 1. 1 paket nogavic ter pločevinaste plošče.
Ljubljana, dne 22. decembra 1931.
Skladiščna uprava.
*
Objava.
140
Izgubil sein orožni list, izdan po mariborskem mestnem magistratu, iz leta 1929, ter ga proglašam za neveljavnega.
Nekrep Alojz, Maribor, Vetrinjska ulica 4.
M
Za »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine
znaša naročnina: mesečno Din 16—.	četrtletno Din 48—. polletno Din 96—, letno Din 192— in se mora plačevati	vedno naprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za	Dravsko banovine veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove	uredbe,	okrožnice	kraljevske bansko
uprave,	razne občeveljavne odredbe,	razne objave iz »Službenih novin«, iznremembe v osebju itd.; razen tega pa še	vpise in	izbrise	v	trgovinskem
registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List Je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista« kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravake banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljubljani; njen predstavnik: O. Michšlek v Ljubljani.