150. številko. V LiBtll tntk. i. idili nos. IUL leto. ,310 enaki Narod" raijai t MsBifini u 91*991 gteatavOaai v m lito . ,.......K 24-- 12-— 6-— pol lota Mrt lota K 22*_ • 11 — 5-30 1-00 gaj m rraaldraie. ^sHiptii m m vrataf o. *~**n)9um t KaaOOTi bUw It I, (l raestreofi im), tefetoo it. 11 m| *• »Oftitaji ■iiiflt bi praznik«. po 14 vbL, oa dvakrat po dogovoru raklaauiiio, HAienti itd. ttiraaa voi|a It vtamrjiv. ■aročnlni m m ozira. MreOaa tlakOfan" ttlefoa it. U. celo leto pol leta četrt leta .Slovenski Narod" votla po posti: t aa Nemčijo: ~ " eolo leto.........K 28-— za Ameriko in vse druge deželi: celo leto.........K 30,- 13--CrdO 2-ao Vpraianjem glodi latoratov aaj ti prfloii oa odgovor dopisnica ali znamka. Upievnlitvo ■ Kaanovo aHOa I (Spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Jugoslovani v drž. zboru. Usoda državnega zbora se najbrž še danes odloči. Ce se namreč ne posreči sporazumljenje, vslea katerega bi nehala obstrukcija, hoče vlada državni zbor poslati na počitnice. Z ozimni na to je pač samo akademe-nega pomena, če posvetimo nekoliko kritike izvajanjem dr. Lajmpeta na shodu pri Majarončku minulo nedeljo. Razume se ob sebi, da je dr. K. Lampe navdušen za obstrukcijo, ki jo delajo klerikalci v državnem zboru in da jo je svojim poslušalcem predstavljal v kar najlepši luči. Seveda je leni poslušalcem previdno zamolčal silno škodo, ki jo bo prebivalstvo imelo od te obstrukeije. Nič ni govoril o pooblastilnem zakonu za sklepanje trgovinskih pogodb. Ta pooblastil ni zakon je krvavo potreben, ker bo dal stotisočem delavcem kruha in ker bo ugodno vplival ha znižanje sedanje strahovite draginje. Tudi jim ni nič povedal o zakonu, s katerim se zagotovi zgradba železnice iz Polzele v Motnik, s katero bo dobil Kamnik, oziroma bo dobila Ljubljana direktno zvezo z Judenburgom. K<' m- j«- šlo za nagodbo, tedaj sp klerikalci dvignili nepopisen hrup. da morajo tudi liberalci zanjo v boj. Češ, da nam prinese belokranjsko železnico. Sedaj pa hočejo s svojo ohstruk-cjo preprečiti zgradbo motniške železnice in jo bodo najbrž pokopali za več let a dr. Lampe ne ve nič o tem in ni o tem nobene besedice črh-nil! Tudi več drugih za nas jako koristnih, dobrih predlogov zadržujejo klerikalci s svojo obstmkcijo, pa dr. Lampe kajpak tudi teh ni omenil. Z našega strankarskega stališča bi nam bilo lahko prav všeč, da so se klerikalci s svojo obstmkcijo tako zaleteli. Pri pooblastilnem zakonu se gre za interese celokupne države, za zunanjo politiko in klerikalci so s svojo politiko prišli v tako nasprotje - krono samo, da je cesar pri včerajšnji otvoritvi turske železnice rekel napram poslancu dr. Steinwenderju: Kar se zdaj godi v zbornici je prava sramota. To je cesarjevo mnenje o klerikalni obstrnkciji, to je <-<*>arje-va sodba o slovenskih klerikalcih. Dr. SusteršiČ, ki se j«- dni prav zadnji čas izvoliti v železniški odsek v izrecni namen, da bi >«• udeležil otvoritve turske železnice, je menda slutil, da ga kaj čaka. in se ni upal cesarju pred oči. Kar mu cesar na- merava direktno ]H>vedati, to mu je vendar povedal, pa indirektno, z besedami: Kar se zdaj godi v zbornici, je prava sramota! Stranka, ki je prišla v tako nasprotje z zunanjo politiko in s krono samo, pa je pošteno na dilci. Toda -mi upoštevamo občno slovensko korist vedno bol}, kakor strankarsko korist in z občeslbven-skega stališča obžalujemo nasprotje med krono in klerikalci, kajti škodovalo bo vsem Slovencem, da so se klerikalci tako brezvestno in lahkomiselno kompromitirali. Splošna obstrukcija, ki jo uganjajo sedaj, nima nobenega smisla in kar je povedal dr. Lampe v njeno obrambo, je vse prisiljeno, naivno in otročje. I brezpogojno odobravamo obstrukcijo v odseku zoper italijansko pravno fakulteto, kajti to vpra-šenje se ne sme drugače rešiti, kakor v soglasju s Slovenci. Kar pa klerikalci sicer uganjajo, je vredno vse obsodbe. Ce so hoteli klerikalci strmoglaviti ministrstvo, bi bili morali začeti boj pri proračunu. Toda proračun so pustili pasirati brez odpora, za Ho-chenbnrgerja in Sturgkha se še zmenili niso, pač pa so začeli ohstrnkcij-ski boj sedaj, ko se gre za zmanjšanje draginje, za zaslužek stotisočev delavcev, za dobro razmerje s Srbijo in s Crno goro in za tako silno vnžr » in koristno stvar, kakor je železnica Polzela - Motnik. Zakaj obstruirajo klerikalci.' Xa to vprašanje ni dal dr. Lampe odgovora. Klobasal je o bosanski banki, v kateri stvari je opozicija dosegla največji moralni uspeli, ker so se opozicijonalnim Slovanom pridružili socijalni demokrat je, a ta stvar je končana in se žal, ne da nič več storiti. Sicer pa so klerikalci začeli obstmkcijo šele pozneje, ko je bilo vprašanje o agrarni banki že dognano. Nobenega vzroka, ki bi držal, ni vedel povedati dr. Lampe, da bi ž njm opravičil klerikalno obstrukei-jo. Vse njegovo argumentiranje se reducira na to, da hočejo prisiliti Bienertha, da bo vprašal dr. Šustcr-šiča, kako se mora v Avstriji vladati. Tega vendar ni resno vzeti, to je povedano samo za tiste priproste ljudi, ki so poslušali Lainpeto\»» pridigo pri Majarončku in ki ne vidijo dalj**, kakor do konca svojih nosov, ne pa za mislece ljudi. Vsi opozicijonalni Slovani stoje vendar na stališču, da se mora sedanji sistem zlomiti in sedanja Slova- nom sovražna vlada strmoglaviti. Poskusili so to z agrarno banko, a dosegli niso ]>ozitivnega uspeha. Treba je torej iskati druge prilike. Ce bi se bili Slovani odločili za ohstruira-nje proračuna, bi jim mi stali zvesto na strani in jih podpirali, ker tega iz taktičnih nagibov niso storili, je pač treba počakati druge prilike. Po-ob lastila i zakon in železnica Polzela-Motiiik DO so stvari, ki so največje važnosti za ljudstvo, veliko večje kot za vlado in kdor obstruira to, ne škoduje toliko vladi, kakor ljudstvu. Vladi se prav nič ne mudi, sezidati železnico iz Polzele v Motnik in tudi glede trgovskih pogodb si 1h> znala kako pomagati, a najbrž le tako, da ne !m> to nič vplivalo na draginjo in da bodo imeli škodo delavci. Trpelo Ik> torej ljudstvo, čigar blagor imajo klerikalci vedno na jeziku. Zaradi klerikalne obstrukeije ne bo vlada odstopila, nego ho raje naredila konec državnemu zboru in s tem konec delu za ljudsko korist. Klerikalci so jo s svojo nepremišljeno obstrukcijo za vozili in zdaj ne znajo ne naprej ne nazaj. Delali so na svojo pest in pahnili od sebe svoje najožje somišljenike, češke agrarce, spravili v »Slovansko enoto« in v zvezo južnih Slovanov nesoglasje ter odbili od sebe socialne demokrate, ki so še pri agrarni banki tako vrlo stali na strani Slovanov. Vlada pa stoji trdneje kakor kdaj poprej, tista vlada, pod katero so se podirali že vsi stebri in ki se je pri agrarni banki rešila samo z glasovi ministrov, tista vlada, ki je sama priznavala, da bo na jesen njen pogreb, povrh pa so klerikalci prišli še v tako navzkrižje s krono, da je cesar sam imenoval Šusteršič-Kre-kovo politiko pravo sramoto. Tako so klerikalci zavozili jugoslovansko politiko v drž. zboru in oškodovali vse južno Slovanstvo. Zemlledelslia visoka šolo no Dunaju/ (Konec.) A kaj pa s sekcijami za zagrajevanje hudournikov* V (.-islajtaniji je -edem sekcij za zagrajevanje hudournikov s povprečno !!•"> gozdno-tehiiičninii organi. Za nas pridejo tri sekeije v pošte v: lieljaška, ki je ustanovljena za Koroško, Kranjsko in Primorsko; Graška, za Štajersko in Solnograško in pa Zadrška za Dalmacijo. In koliko Slovencev je pri teh sekcijah? Oujte, povedati Vam hočemo prav potihoma, da n<* bo slišal svet in se nam krohotal: — nobenega! Pa ni še konec naše jeremijade, še Vam hočemo nekaj povedati. V Ljubljani so agntme operacije, rabijo )5 gozdne inženirje, na Goriškem in Štajerskem se (»snujejo najpozneje tekom dveh let in bodo istotako potrebovalo nekoliko gozdnih inženirjev. Cisto naravno, da bi morali biti gozdni inženirji pri agrarnih operacijah v Ljubljani Slovenci, saj imajo opraviti samo s slovenskim ljudstvom, a faktuni je, da so vsi trije agrarni nadzorniki tujci, izmed katerih ni niti eden zmožen napraviti s stranko slovenskega protokola! To SO vnebovpijoče razmere, krivi pa smo jih sami! Ko je pred kratkim govoril neki naš kolega tu na Dunaju z nekim nadlogarjem, ki ima dobre zveze z ministrstvom, ga je leta vprašal. »Slišite prijatelj mladi, kako je to, da se tako malo Slovencev posveti gozdarskim študijam ! Ministrstvo išče sekcijskega vodjo za Zader, a nima niti enega Jugoslovana, da bi ga poslalo na to mesto!« S tem pa mislimo, da je že vse povedanol Zabavljamo na nemško u rad n i št v o, pritožujemo se čez nemško birokracijo, nemška ministrstva., a vedno brez kritike o samem sebi. Spolnimo svojo dolžnost in s tem bomo Mvoje sovražnike najprej prisilili, da ugode našim opravičenim težnjam. Xaj torej sklenemo! Zeniljedel-ske stroke so vse tri slovenski mladini z lepo bodočnostjo na steza j odprte! Treba je le, da se jih loti s potrebno resnostjo in potrebno energijo. Svetujemo pa bodočim koie-gom. da si dobro ogledajo program, ki sledi tem skromnim vrsticam, in tla se zavedajo dejstva, da gredo študirat tehnične stroke. Pripetilo se je že, da je prišel neki Slovenec radi tega študirat zeniljede]st\ o. ker je čital v programu »Zemlj. vis. šole«, da se dobi dosti podpor od poljedelskega ministrstva, ljudi, ki ne čutijo poklica za te stroke, Slovenci ne rabimo. S to poslanico pa obenem tudi vabimo slovenske svobodomiselne abiturijente v naše društvo »Kras«, ki se vkljub temu, da se ga naša domovina zelo poredkoma spominja, v zadnjem času lepo razvija. Drušlvd ima že lepo strokovno knjižnico, koi poseben napredek pa omenimo, da se ' je preselilo letos z brati Hrvati in Srbi v skupen lokal, kjer si je ustanovilo tudi lepo čitalnico. Pomnožite naše vrste in pojdite z nami naprej, da odkrijemo našemu ljudstvu zemeljske zaklade! Podajamo tu seznamek predmetov vseh '.l strok: 1. Gozdarska stroka. Višja matematika, fizika in mehanika, splošna kemija, splošna in specijelna botanika, geologija, mineralogija in' pe-trografija, nižja geodezija, nacijonal-na ekonomija, gozdarsko - stavbena inženirstvo, civilno in upravno prav \ o, nasajevanje gozdov, izkoriščanje gozdov, gozdno vantvo, ureditev gozdarskega prometa, računstvo gozdovih vrednot, vremenoznanstvo, rastlinska patologija, deskriptivna geometrija, stavbena mehanika, nauk o gozdnih t bdi, gozdarska kemični* tehnologija. splošno stavbenstvo, splošno strojništvo, lesno trgOVStvo, zagrajevanje hudournikov, načrtno in terensko risanje, konstrukcijske in praktične vaje k pozameznim predmetom. Poljedelska stroka. Splošna in agrikulturna kemija, splošna in Specijalna botanika, geologija, mineralogija in petrografija, anatomija in fizijologija domačih živali, nacijo-nalnn ekonomija, živinoreja, mlekarstvo, splošna in špeeijelna rastlinska produkcija, splošno in poljedelsko stroj, stavbenstvo, kult.-tehn. stavbenstvo. civ. pravo, uprav, pravo, poljedelsko - kemična tehnologija, splošno in poljedelsko prometoslov-je, lizika in mehanika, nižja geodezija, vremenoznanstvo, rastlinska patologija, sadjarstvo in vinarstvo, nauk o škodljivih žuželkah, trgov-stvo, kvalitativna in kvantitativna kemična analiza, splošno in špecijel-no stavbenstvo, konstrukcijske in praktične vaje k posameznim predmetom. Kulturno - tehnična stroka. Višja matematika. nižja in višja geodezija, geivlogija. mineralogija in pe-trografija. splošna in Špeeijelna botanika, splošna in špeeijelna kemija, nacijonalna ekonomija, fizika iti mehanika, kulturno - tehnično vodno stavbenstvo. kulturno - tehnično strojno stavbenstvo, hidravlika in stavbena mehanika, upravno in civilno pravo, zemeljsko —, cestno in niostovno stavbenstvo, vremenoznanstvo, splošno in špeoijelno stavi- teljstvo, splošna in špeeijelna rastlinska produkcija, zagrajevanje hudournikov, elektrotehnika, agrarne operacije in katastrstvo, politični in LISTEK. Urednik Ivan ftetel ali zverina Ifte županu. »Čakaj, ker že ravno govoriva,« mi je dejal Ivan Svetel, »naj ti po-'in vse, kako je bilo. Z neba prihaja krasen večer, in zahodna zarja se vliva za obzorje, nekam v neznano, brezdanje morje, in čutim, da se mi razveznje jezik. Ostaniva pod smrekami, morda se oglasi kos v gostem grmovju; njegov doneči in kot zvon polni glas vpliva čudovito na mojo dušo. in zdi se mi, kakor bi odmeval v meni in bi odgovarjal*) srce zaljubljenemu pevcu«. Sedla sva na mah in gozdno travo med visokim, črnim drevjem, gledala na ozko, plavo liso večernega neba, kjer je gorela in mežikala drobna zvezda. Gotovo sveti nebeščanoin pri večerji,« sem glasno pomislil, »Torej, da začnem,« me je prekinil Ivan Svetel, ne da bi se ozrl na mojo zvezdo. »Kakor ti bo gotovo znano bolj ali manj, sem jaz izgubljen človek. Sam ne bi prišel na to .veselo resnico, ali v pijani uri sem jo slišal od nekega pijanca. In znano je. da v vinu cvete resnica. Pravzaprav je to zelo ugodno čuvstvo, ako veljaš za človeka, kakršen ni vsak, in ki je za to določen po posebni milosti božji. Saj bi lahko bil čisto popolen človek, seveda v zmislu naše resne morale, ali zame je večja |>oj>olnost., ako žrtvujem svojo moralo na veseli in lahkomiselni oltar ter sem izgubljen človek, ki lahko bodi pO mizah še pred pomočjo —.« »K stvari, k stvari,« sem ga nejevoljno prekinil. »Ne mori, ne mori!« »No, torej tistih dni je bilo prav, je bilo baš razpisano mesto urednika za list, ki se je imel še-le ustanoviti. Zastopal bi nekake konservativne, ali patrijotične interese na podlagi centralizma z gos|m>darskim programom, a z nekako zahrbtno tendenco.« »Kaj ne, to ti je nekoliko ne-jasno.No, tudi meni je bilo, ker pravzaprav se nisem nikoli posebno brigal za politične, ali socijalne ali ekonomične programe. Sicer ne morem reči, da bi še nikdar ne zagrešil nobenega političnega članka. Res, pisal sem jih, in lahko se zgodi, da jih bom še pisal, in napišem ti ga o čemur bodi. Saj je vse eno, kaj napišeš, samo da je nekaj —.« »Mrh-m!« sem ga prekinil, .zakaj, resnično p političnih člankih imam jaz druge misli. »Čuj, čuj, kos se je oglasil!« .le zaŠepnil moj Ivan Svetel in z vlažnimi svetlimi očmi se je zagledal v grmovje. »Torej, iskali so urednika, in sicer je stalo v pripisuj, da ima tisti prednost, ki je tudi literarno izobražen, .laz, kot ti najbrže ne bo znano, sem svoj čas napisal nekaj lirike in tudi nekaj romanc je bilo vmes. Torej bi bila ta ponudba kot nalašč zame. Kadil sem cigarete in mislil; in prva misel je bila: ali boš potem še izgubljen človek, če imaš enkrat službo? In moj odgovor se je glasil: Ne! S tem je bila stvar odločena. Da bi dal jaz svoje lepo ime za takšno nelepo karijero, prijatelj, ne in ne!« »Sedel sem torej v kavarni in pregledaval dunajske pikantne in šaljive lističe; kot ti je znano, je to meni zelo ljuba brana. In poleg mene je sedel moj dragi prijatelj, tisti, ki me je imenoval izgubljenega človeka. Bil je baš dobre volje in je spregovoril meninič -t> tebinič: »Dragi Ivan Svetel, ali pojdeš res za urednika k novemu listu, ki ga Vprav ustanavljajo!« Bil sem baš dobre volje; zakaj prečital sem imeniten dovtip; zdi se mi o Serenissimu. In se in odgovoril: "»Kaj ne veš? Res* Pogodba je gotova in podpisana. .Naveličal sem se svojega izgubljenega človeka in zato pojdem in bom žurnalist od junaških pel do ženijalnih las.« Prijatelj, ki me je imenoval izgubljenega človeka, je odgovoril s smehom': »Skoda te je, da se boš tako-le izgubil! Škoda te je!« Veselo se je smejal; vedel je, kaj in kako. Saj je bil pameten mož. Že zaradi tega, ker tudi ni imel službe; dolga pa toliko! Bil je ženijalen! »I, kaj pa hočem,« sem nadaljeval. »Saj pravim, da sem sit stradanja in jM)tepanja in umetuikovanja. 500 kron na mesec, prijatelj, to niso mačkove solze. In k temu pridejo še hogsigavedi kakšne dijete, da sem res v skrbeh, če bom vstanu tisti denar zapraviti sproti.« »Torej petsto kroni« Se je imenitno začudil moj prijatelj, tisti, ki me je imenoval izgubljenega človeka, in mi pomežiknil. »Petsto kron?« je ponovil in se zasmejal. Moško sem pritrdil in z roko počil po marmorni, tenki mizici, da so za zven kija le karafe na srebrnem podstavku. Ponudil mi je roko: »Čestitam, iskreno čestitam, ampak vseeno te je škoda. Torej boš obesil na kol umetnika in literata*« O, krasen človek je bil moj prijatelj ! Tako sva se lepo potegovala, prijazno me- drng drugega, in se nila. »Seveda, seveda! No, kajpak, zdi se mi celo, da se bom oženil. Zakaj zadnji čas je.« Popolnoma sem se pociganil in več ne držim, ne na božje, ne na cerkvene zapovedi. Zato bom vtaknil glavo v rožni, sladki jarem —« »Na roko,« je dejal moj prijatelj, tisti, saj veste, kateri, »na roko, svetujem ti, da se oženiš čim preje! Ako še nimaš nič izbranega, obrni se name! Jaz ti jo pripeljem, če le zlo-dej ni! Ali hočeš tako, ki ima hišo in denar, ali imaš pa morda rajši tako, ki ima le materno doto? Lahko boš izbiral, čeprav si izgubljen človek in literat.« »Ha-ha-ha,« sem se tužno zasmejal, zakaj spomnil sem se v tem tre-notku svojega dekleta, ki sicer ni pravzaprav moje dekle, ampak rad bi jo imel. »Vse napraviva, moj predragi, in vkratkem.Jutri mi izplačajo prvih 500, in s tem se že lahko začne. Zdaj pa, pojdiva! V »Jugoslovanskem hramu« imajo izborno rebulo! Taka je, ti pravim, da jo hodijo ponoči an-gelci pit, in zjutraj jih komaj nosijo peroti, ko se odpravljajo nazaj v nebeški raj. Pojdiva na rebulo! Dragi prijatelj moj!« (t*u> arfaeiajles) pravni odnchšaji izboljševanj, kvalitativna kemija, načrtno in terensko risanje, deskriptivna geometrija, splošno poljedelsko promet oslov je, konstrukcijske in praktične vaje k posameznim predmetom. Razven teh predmetov se vsak zemljedelec lahko vpiše še v sledeče: bakterijologija, zoologija, agrarna in gozdna statistika, čebelarstvo, svilarstvo, ribarstvo, lovstvo, agrar-sko finančno pravo, zadružništvo in živinozdravstvo. Iz nekaterih teh predmetov se morajo delati tudi posamezni izpiti (kolokviji), ako hoče kdo biti pripuščen k državnemu izpitu. Pripomniti moramo še, da je za II. poljedelski izpit predpisan praktikom med velikonočnimi in velikimi počitnicami drugega študijskega leta. Vsa pojasnila daje dragevolje: Akad. društvo slov. agronomov »Kras«. Dunaj XVIII. Laznristen gasse 1*2. Med počitnicam] pa: Dragotin Gust inč ič, kulturni tehnik. Materija vas pri Postojni, Vojko K o -p r i v n i k , gozdarski tehnik, Maribor, vila 111; Savo Brat in a, gozdarski tehnik, Bovec, Goriško; Va-troslav K r a u t , gozdarski tehnik, Bistrica, p. Šinihel pri Pliberku, Koroško. Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju. Poslanska zbornica. Hrupna obstrukcija? Praga, 5. julija. »Hlas Naroda« javlja: Danes je bilo več če-škoradikalnih in agrarnih poslancev v Pragi. Napram časnikarjem so izjavili, da ho vlada najbrže že jutri ali pojutrišnjem zaključila zasedanje državnega zbora. Eden izmed voditeljev češke agrarne stranke, ki opravlja posle klubovega upravitelja, je nakupil v raznih trgovinah trompete, piščalke in druge obstruk-cijske instrumente, ki jih bo jutri vzel sabo na Dunaj, da jih razdeli med člane agrarnega kluba. Dotični poslanec je tudi izjavil, da se bodo vsi češki poslanci že v sredo vrnil: v Prago, ker se bo že v prihodnji seji poslanske zbornice pričela hrupna obst rukcijn. Pogajanja z opozicijo. D u n a j . 5. julija. Kakor javljajo listi, bo ministrski predsednik baron Bienerth pričel pogajanja z Opozicionalninii strankami šele, a'." bodo konference ministrov dr. Weisskirchnerja in dr. Brat'a z opozicijo imele uspeh. Baron Bienerth je danes konferiral s predsednikom »Poljskega kluba« dr. Glabinskim, ker se nahajajo v diskusiji tudi politična vprašanja, ki se tičejo tudi Poljakov. Pogajanja o opustitvi obstrukeije so otežkočena vsled tega. ker so pri rešitvi tega vprašanja interesiram razen čeških agrareev tudi Slovenci in poljska ljudska st ranka. Dalmatinski delegati. Dunaj. 5. julija. Dalmatinski poslanci so imeli danes zaupno sejo. v kateri so razpravljali o volitvah v delegacije. Po daljši debati je prišlo med poslanci do popolnega sporazumi jenja. Določilo se je. da se ima voliti za delegata srbski poslanec dr. Dušan Bal jak. za njegovega namestnika pa srbski poslanec Mihail Bje-ladinovič. Dalmacijo bosta torej to pot zastopala v delegacijah dva Srba. kar je najjasnejši dokaz, da je sloga Hrvatov in Srbov v Dalmaciji popolna. Kakor zatrjujejo, bo dr. Dušan Baljak v delegacijah obširno govoril o zagrebškem »veleizdaju i-škem« procesu in sicer na podlagi materiala, ki ga je nabral dnlmntin-ski deželni poslanec dr. Aleksander Mitrovič. Ogrska kriza. B n d i m p e š t a , 5. julija. Ministrski svet je imel danes sejo, ki je trajala do 12. opoldne. Ministri so sklenili se ukloniti vladarjevi želji ter provizorično voditi vladne posle do jeseni. Čim pa se na jesen zopet sestane parlament, bo celokupno mi nistrstvo zopet podalo demisijo. Jutri potuje ministrski predsednik dr. \Vekerle zopet na Dunaj, da obvesti vladarja o tem sklepu. Budimpešta, 5. julija. Neodvisna stranka je sklenila pod gotovimi pogoji odobriti sklep ministrskega predsednika. Pri predstavi Wekerlejevega kabineta pa bo stranka izrekla, da zahteva, naj se definitivno ministrstvo vzame iz neod visne stranke, ki tvori večino v zbornici, in naj se sklene, da se ima nemudoma ustanoviti samostojna ogrska banka. Iz Srbije. Bel grad, 5. julija. Glasilo mladoradikalne stranke »Dne vi. i list« priobčuje članek, v kateiem ostro kritizuje obstrukcijo slovenskih klerikalcev in čeških agrareev proti poblastilnemu zakonu. Clankar naglasa, da so se češki agrarci vde-ležili vseslovanske konference v Petrogradu, kjer so obsojali aneksijo Bosne ter obžalovali usodo srbskega plemena. Sedaj se je pokazalo, da vse to ni bilo resno mišljeno. Srbi morajo takšno slovansko politiko obsojati in jo morajo označiti kot izdajstvo na slovanski stvari. B e 1 g r a d , 5. julija. Glavni odbor narodne stranke se je izrekel proti temu, da bi strankin vodja, Stojali Novakovič še nadalje ostal na čelu ministrstva. Z ozirom na to 1k> najbrže Novakovič primoran, da bo podal demisijo kot ministrski predsednik. B e I g r a d , 5. julija. V Leskove u ustanovi vojna uprava novo divizijsko poveljništvo. Nadalje se tu zgradi utrjeno taborišče. Z zgradbo novih vojašnic prično v najkrajšem času. B e r o l i n , 5, julija. »Vossisehe Zeitung« javlja: V Gornjem Mila-novcu pri Kragujevcu so imele te dni shod srbske revolucionarne organizacije. Na tem shodu so sklenili nemudoma pričeti z revolucionira-njeni Bosne in Hercegovine. Car in Poljaki. Petrograd, 5. julija. Poljski člani državnega sveta so poslali carju Nikolaju inhinostno adreso, v kateri zavračajo očitanja, tla bi ne delovali za državne interese, mar\e< bi zasledovali protidržavue tendence. Na to adreso so dobili Poljaki potoni ministra cesarskega dvora barona Frederiksa odgovor, v katerem se car zahvaljuje za udanostno adreso ter izjavlja, da ni nikdar dvomil o zvestobi poljskih članov državnega sveta. Dnevne vesti V Ljubljani, 6. julija. -f- Zopet zaplenjeni! Persekuci-ja naprednega narodnega Časopisja se nadaljuje. Snočno številko našega lista so nam zopet zaplenili zaradi konca članka, kjer je bila čisto splošno pojasnjeno, v čem obstoji nemška nevarnost za slovenski narod. Pa se ne bomo vdali, naj nas preganjam in zaplenjajo kolikor hočejo! — Predsednik e. kr. »Kmetijske družbe« komercijalni svetnik Povše. Od predsednika c. kr. kmetijske družbe, v kateri je /4 naprednih kmetov in najmanj klerikalnih, bi smeli pričakovati, da čuva vsestransko objektivnost. Tako postopajo predsedniki vseh c. kr. kmetijskih družb, tako je delal prejšnji predsednik pl. Detela in za takega ka val i rja smo smatrali tudi poslanca Povšeta ter ga lani i mi volili za predsednika. Danes moramo žalibog konstatirati, da so naši somišljeniki preveč dali na njegove globoke poklone ter Iju-beznjivo stiskanje rok. Da so mu v klerikalni stranki drugi čez glavo zrasli, da ga sedaj na stara leta sistematično odrivajo in pitajo celo s psovkami, to ga sicer boli, a njegovih tožb ni več smatrati za resne: kajti včeraj je predsednik kmetijske družbe zlorabil svojo moč v klerikalno strankarske namene na nečuven način. Kot star parlamentarec je ravnal proti pravilom, ter »pozabil« objaviti občni zbor 14 dni preje v »Kmetovalcu«. To se pravi: on namenoma ni občnega zbora objavil 14 dni preje, samo zato, da bi se lah ko klerikalci, v slučaju, da bi oni propadli, sklicevali na nepravilno sklican shod. Stari parlamentarec Povše je dal. ko se je nepravilnost občnega zbora konstatovala, na nepravilnem shodu na glasovanje predlog, da se smatra shod za pravilno sklican. To je tako neparlamentarno, tako nepravilno postopanje, da se ga lahko Povše do fina svoje duše sramuje. Kako naj ta mož še velja za izkušenega parlamentarca, ali za pravičnega predsednika, ali za kavali rja l Predsednik Povše je dal na včerajšnjem nepravilno sklicanem nepravilnem shodu, potem ko se je čisto nepravilno glasovalo — v vrišču živa duša ni vedela kaj Povše predlaga — v sramoto vsem parlamentarnim običajem in dostojnostim na razpravo še nadaljna poročila dnevnega reda. Baje je dal tudi še na glasovanje, da naj se nove odbor nike z vsklikom voli in hotel izvesti tudi še volitve z nasilstvoni. Pripo minjamo, da je to Povše nameraval še tisti hip, ko so njegovi pristaši planili na naše in začeli pretep. Naš nedolžni in mirni Povše je včeraj po kazal take zmožnosti, da lahko kan didira za bana na Hrvatskem; kajti le tam so še pri volitvah možna tako škandalozna nasilstva, kakoršnih se je posluževal Povše. Najlepše pri celi stvari je tudi še to, da je Povše delal po načrtu. Klerikalci so imeli namreč pred občnim zborom posvetovanje o zavratnem naskoku na družbo. Predsednik Povše se je sam udeležil dotičnega posvetovanja in sam podal naj kom peten tnejše informacije za napad. Tudi je dobil tam kaj direktive, kako se ima ravnati In ta kavalir, ki je vse to vedel, je še v nedeljo pri odborovi seji kmeti jfike družbe naivno vpraševal, če se kaj namerava in se zavzemal za stari odbor. + Obcai zbor »Kmetijske družne« brez učiteljev. Včeraj ni bilo na občnem zboru kmetijske družbe skoro nobenega učitelja, dasi je bilo in je učiteljstvo največja in najboljša opora kmetijstva na deželi. Po vsej pravici lahko trdimo, da vidimo ravno pri kmetijskih podružnicah učitelje, ali kot ustanovnike, ali kot duševne voditelje neumorno delujoče. Ko je včeraj na občnem zboru kmetijske družbe dr. Žerjav protestiral, da se je eliminiralo učiteljstvo s tem, da se je sklical občni zbor na ponedeljek, so molčali navzoči duhovniki kakor tudi merodajni faktorji v dosedanjem vodstvu kmetijske družbe, zavedajoč se, da so napravili neod-pusten zavraten napad ne le na napredne učitelje, marveč na učiteljstvo sploh. Včeraj je bi! zojiet jasen namen klerikalcev, ki hočejo vreči učitelja zopet nazaj na stališče cerkovnikov. Slomškova zveza jim te nakane ne bo preprečila: kajti ravno sedaj učiteljstvo trunioina beži med klerikalci in ravno sedaj se upajo klerikalci ob asistenci učiteljev Jakliča in Ravnikarja več, kot vsikdar preje. Gotovo je torej da beže učitelji, ki hite h klerikalcem, v svojo smrt. -j- »Slovencu« valbum. Češki klerikalni poslanec pater Šiliuger je priobčil v glasilu češke katoliško-ua-rodne stranke »Hlas« članek pod naslovom »Komu koristi obstrukcija?« V tem članku pravi med drugim: »Obstrukcija proti pooblastihiemu zakonu ni (»portuna niti s slovanskega niti z gospodarskega stališča. Ta obstrukcija je samo na korist vladi, nemškim agrarcem in vsem sovražnikom slovanstva. Obstrukcija sili vlado naravnost k odgoditvi in zaključenju parlamenta, a takšen konec obstrukcionistiške taktike ne bo nikdar povzročil poraza vlade, nego samo njeno zmago. Nemškim agrarcem je obstrukcija čeških agrnrce*-in Slovencev dobro došla, ker se jim ni potreba izpostavljati proti po-oblastilnemu zakonu; nemški agrarci v tem slučaju lahko ostanejo v vladni večini in lahko mirne duše prepuste češkim agrarcem, da preprečijo sprejem tega zakona. S tem so si Nemci zagotovili svojo pozicijo tudi za bodočo jesen, »ločim češki agrarci izključujejo sebe od vsakega političnega vpliva. Češki agrarci in slovenski klerikalci ne čutijo, da branijo samo tuje koristi s tem, da obstruirajo zakonske načrt*1, ki so življenskega pomena za balkanske Slovane. S to obstrukcijo ne povzročajo škode Slovanom v Srbiji, Bolgarski, Crni gori in Dalmaciji samo v gospodarskem oziru, nego tudi v političnem in to na veliko radost vseh sovražnikov slovanstva. Kakšno mnenje naj imajo Bolgari in Srbi o slovanski vzajemnosti, ako vidijo, da so baš slovanski poslanci tisti, ki delujejo proti interesom Slovanov?! Kako se je lani napadalo barona Aebrenthala, da tira Srbijo v vojno! Kako se je takrat govorilo o slovanski vzajemnosti! A danes.' Ni zadosti, da slovanske stranke nasprotujejo pooblnstilnemu zakonu iz političnih motivov, pripravljajo se celo, da z obstrukcijo preprečijo sprejem tega zakona. Posledica te obstrukeije je očitna: Vlada bo premagala parlament, nemške stranke bodo premagale slov. opozicijo: nemški upliv bo vedno bolj naraščal, Slovani na Balkanu bodo ogorčeni. avstrijski Slovani pa se bodo razdvojili. Kdor torej želi takšnega konca, ta se naj pri« I ruži obst ruke i j i.« -j- »Gorenjec« je časopis, ki vedno apelira na podporo specielno naprednih krogov in rad poudarja, da zastopa narodno-napredno stališče. Sentintja pa se tudi zgodi, da pozabi na to svoje stališče, morda nehote ali pa tudi hote. Mogoče je, da se hoče delati le interesantnega, da hoče pokazati svojo popolne neodvisnost in se kazati, kakor da je vzvišen nad strankami — dejstvo pa jc. da se v takih slučajih vedno v hrbet zapodi narodno-napredni stranki in napeljuje vodo ha klerikalni mlin. V zadnjem članku se bavi z nnrodno-napr. shodi. V časih, ko takih shodov ni bilo dosti, je bil tudi »Gorenjcem med tistimi, ki so zaradi tega zabavljali in klicali »pojdite med narod«, (lasi se okrog njega zbrani gospodje v tem oziru gotovo niso preveč napenjali. Zdaj prireja iiarodno-na-predna stranka shode križem dežele. Še nikdar ni bilo toliko shodov kakor sedaj. Živahni so ti shodi, vse bolj in bolj vzbujajo mase iz njih letargije, politično vzgojevanje gre roko v roki z agitacijo, a to »Gorenjcu« zopet ni všeč. Pravi, da mu govori niso všeč, češ, preveč so osebni. Pa to je le pretveza. Osebnosti so začeli klerikalci z grdimi in podlimi oseb ni m i obrekovanji, specielno župana Hribarja, na naprednih shodih se samo odgovarja in sicer vedno v do stojni obliki, sicer ostro, a nikdar osebno-žaljivo. Toda »Gorenjec« m če videti tega. razločka, nego se zaganja v — napredno stranko, in to v isti številki, kjer dela prav čudno reklamo za — »Orle«. To so pojavi, ki gotovo vzbujajo pozornost, katere je treba držati v evidenci, ker pričajo, da so pri »Gorenjcu« prišli do veljave nekam sumljivi vplivi! — Priznamo seveda vsakemu listu popolno svobodo v kritiki in v taktiki in tudi »Gorenjcu« je kar nič nečenio omejevati, na drugi strani pa je dolžnost naprednega časopisja zabeležiti dejstva, ki so karakteristična za kurs kakega lista in vzbujajo do mnevanje, da hoče kak list plavati nad vodami, kakor svetopisemski duh. + Velik zločin je iztaknil dopisnik »Grazer Tagblatta«. Za časa pevskih slavuosti v Ljubljani so baje na neki hiši pod Trančo zamenjali cesarsko zastavo s slovensko. Ni nam zna no, ako ta vest odgovarja resnici, mogoče pa je, da je hišnik, opozorjen na to, da so povsodi po drugih hišah razobešene samo slovenske zastave, spontano sledil zgledu drugih in tudi izvesil slovensko trikoloro. A če bi tudi to bilo resnično, vendar bi to še ne bil noben zločin, vsaj tak zločin ne, kakor se je zagrešil v Zoisovi hiši povodom proslave bitke pri Aspernu. Takrat je bila na tej hiši zažgana cesarska zastava in javna tajnost je, da se ta zastava ni vnela po naključju. Ceni u je ta dogodek lojalni dopisnik »Grazer Tagblatta« docela zamolčal, čemu ni iz tega do godka napravil velike državne afere? Ako je tako zelo užaljen v svojih »patriotskih« čuvstvih, ker so baje na neki hiši zamenjali cesarsko zastavo s slovensko, zakaj ni bil og »r-čen takrat, ko so cesarsko zastavo zapalili v hiši, kjer stanuje prezidi-alni tajnik deželne vlade grof K u -niglt! Kazalo bi rešiti to uganko in če nemška gospoda to želi, borio to — storili! + Imenovanje. Učitelj glasbe v Kopru g. J. Sokol je dobil naslov profesorja. -f- Iz sodne službe. Za avskul-tante so imenovani sodni praktikant -je J. R o j ec v Gorici in K. M a r -k o v i č in dr. E. P e p e u v Trstu. — 2000 X 1000! Vatroslav H o 1 z nam je izročil svoj prispevek 200 K za sklad v prid družbi sv. C-rila in Metoda z naslednjo motivacijo: »Ako se je nemški pisatelj Peter K. R o s s e g g e r čutil poklicanega, poživljati imovite in z vsemi kulturnimi darovi blagoslovljene Nemce na skladanje — dvami-lijonskega zaklada na korist njihovega »Schulvereina«, ki ima izrecni in očividcu namen, ponemčevati ter za zidanje »nemškega mostu do Adri-je« pripravljati našo ubogo deco — čutim se jaz, sin revnega slovenskega narodiča dolžnega, položiti svoj »mali dar domovini na altnr«, in to ne zgolj z besednim obvezilom, temveč kar v gotovini 200 K. Tega ne storim iz bahavosti. nego edino-le v zgled in spodim jo iniovitejšim svojim znancem in prijateljem ter sploh vsem rojakom širom slovenske lo niovine in zunaj njenih meja . . Peter K. Rossegger se ponaša z ugodnim uspehom svojega poziva na skladanje dvatisočnih prispevkov za nemški »Schulverein«, (V »Neues Wiener Tagblatt št. 182 od dne 4. julija 1909.) ter pravi: »Meine Puh' »st bin, meine Arbeit ist scb\ver, denn ich will \verden Millionar.« No, mi Slovenci smo skromnejši ter hodemo zadovoljni, ako se nam posreči res -ti računsko nalogo: 200 X 1000! Ker sem jaz — si parva licet componere magnis? — nekako sličen nemškemu svojemu sodeželnnu Petru K. Rossegger j u po svoji življenski u so di, kot samouk iu samonikli »pisatelj«, — usojani si tudi jaz, oprt na svoj pravkar položeni »dar« po&iv-ljati svoje znance in prijatelje na nem udno in radodarno skladanje prispevkov na prospeh dične naše »Družbe sv. Cirila in Metoda in to s pristavkom: Kdor ima mnogo, naj da mnogo, — ni treba namreč, da bi bogataši dajali tudi le po 200 K! -kdor pa ima malo, naj da malo in to z dobrim srcem —- takoj v gotovini! V L j u b 1 j a n i , v dan Sv. Cirila in Metoda 1909. — Vatroslav Holz. — Uredništvo je prejelo od g. Holza 200 K ter jih izrodilo »Družbi sv. Cirila in Metoda«. — Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je imela od družbenih vžigalic za čas od 1. julija 1908 do 1 julija 1909 7142 K 40 v dohodkov Naj iskrene jša zahvala družbenemu zalagatel ju g. I. P e r d a n u , kakor tudi vsem zavednim slovenskim trgovcem in njih od jemalcem! Slovenci! zahtevajte in rabite povsod druž bene vžigalice! — Družbi sv. Cirila in Metoda je darovalo društvo čeških učiteljev za zgradbo učiteljskih konviktov \ Pragi po g. V. K u b i n u , učitelju v Žižkovem pri Pragi 200 K. Požr tvovalnim in narodnozavednim če škim učiteljem, ki se spominjajo na še prepotrebne šolske družbe, bodi izrečena najiskrenejša zahvala! Slo venci, ]>osnemajte jih! — Nemška mafija. Včeraj dopoldne so pred »Narodno tiskarno*: dijaki tukajšnje nemške gimnazije napadli gojenko višje dekliške šole, ker je imela v rokah šopek, ovit s trakovi v slovenskih barvah Vzeli so ji šopek s trakovi, vrgli oboje na tla ter z nogami teptali cvetlice in trakove. Kaj takšnega si upajo nemški pobalini v slovenski Ljubljani pri belem dnevu, ne da bi se jim bilo bati, da bi jih doletela zaslužena kazen! Treba bo res napeti druge strune, da bo minila prešernost tem drznim iieničurskim fantalinom! — Občni zbor »Društva slovenskih časnikarjev«. »Društvo slovenskih časnikarjev«, kakor se sedaj po izpremenjenih pravilih zove »Društvo slov. književnikov in časnikarjev«, ima svoj izredni občni zbor v sredo 21. t. in. ob 6. zvečer v uredniških prostorih »Slov. Naroda<< s tem-le dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva, 2. volitev novega odbora, preglednikov in razsodišča in £ slučajnosti. — »Slovenski Dom« se bo imenoval novi tednik in ne »Rodoljub«. Prva številka izide prihodnji petek. — »Sokolski« izlet na Vrhniko. Ljubljanski »Sokol« priredi sporazumno z drugimi sokolskimi društvi v nedeljo, dne 18. julija t. I. celodnevni sokolski izlet na Vrhniko. — Ker 1m> ta izlet za nadaljni razvoj mladega vrhniškega »Sokola« jako pomemben, je pričakovati mnogobrojne udeležbe od vseh strani. Kakor čujemo, se aranžira posebni vlak, ki bo dojnddne približno ob 9. odhajal ter se vračal zvečer ob 10. Natančni čas s]>oročinio prihodnjič. — Telovadno društvo »Sokol I « v Ljubljani vabi svoje člane k udeležbi razvitja prapora radovljiškega Sokola ter jih poživlja, da naj naznanijo svojo udeležbo do srede dne 7. t. m. zvečer v društvenih prostorih. Tam leže na mizi prijavn.ee, katerih naj se oni poslužijo, ki namera vajo prisostvovati tej slavuosti. Na zdar! — Veselica »Ljubljanskega Zvona«, ki se je vršila v nedeljo popoldne in zvečer na vrtu in dvorani hotela »Tivoli' , se je obnesla prav imenitno v vsakem oziru. Obširni vrt je bil zaseden popolnoma. Društvo je veselični prostor primerno okrasilo z zastavami, postavilo je tudi pavi-ljonček za prodajo cvetlic, razglednic in drugih takih stvari. V pavi-ljončku sta prav pridno delovali ga. Pipova in gdč. Otilija Felberjeva. Med občinstvom pa >o ravnotako pridno prodajale razglednice gdč. Ljudmila Plankova in Lojzika Se-Ijakova, srečke za srečolov gdč. Kani Seljakova, Rotkovska, Ivanka Travnov a in Tiniea Gregoričeva. pavova peresa ste ponujali gdč. Fani Gutor-jeva in Ivanka Ščinkova, cvetlice pa gdč. Helena llčeva. Veselico je poselilo med drugimi tudi nekaj vrhniških Sokolov, izmed poslancev pa smo videli gg. dr. Novaka, Supanei-ča in dr. Trillerja. Za zabavo je bilo poskrbljeno tudi s šaljivo pošto, ki je delovala prav marljivo. Darila za srečolov so bila prav lepa. »Ljubljanski Zvon« pod izbornim vodstvom pevovodje g. Sachsa je nastopil I večimi pevskimi točkami, ki zaslužijo vso pohvalo. Zlasti je Ugajala pesem »Gorski kraj«, v kateri se je odlikoval kot tenorist - soli>t gosp. L u ni ha r. Zlasti pa je bih) čuti polno hvale za narodne pesmi, ki jih je društveni pevovodja g. S a c h -» zbral v dva venca. Drugi se je oh tej priliki prvikrat izvajal v Ljubljani in reči moramo, da nam j*' ugajal še bolj nego prvi. (J. Belič s s vo ji lil izvrstnim baritonom je mnogo pripo mogel tlo skupnega lepega uspeha. Med pevskimi točkami je igral po množeni ljubljanski sekstet. Zabava je bila prav živahna, neprisiljena, domača in je gotovo zadovoljila vsa kogar. Ko se je zmračilo, je zagorel umetnini ogenj. Rakete so Švigale v zrak in pokale, bilo je solne in dru gib takih stvarih. Veliko zanimanja je bilo tudi za srečolov, toda sre<"a občinstvu ni bila prav posebno mila, kajti le štirje so bili tako srečni, da so kaj dobili. Potem pa se je začel v veliki dvorani ples. Plesalo je redno okrog .">() parov. Veselica je to rej uspela v vsakem oziru prav do bro. Vsekako pa zasluži pred vsemi vso polivalo društveni zbor, ki se i«' v kratki dobi svojega obstanka povzpel v pevskem oziru že na tak višek dovršenosti. Splošno pa mora mo izreči društvu vse priznanje D« celi prireditvi Tu ni bilo bogve ka kega, reči sinemo, bilo ni prav noht nega razsipavanja za sijajne deka racijt', za to in ono. Preprosto, po !<• mače. a prav zato tembolj prijetno. Pohvalimo naj tudi točno in dobre postrežbo. Zato pa je tudi vsak raoto zvečer pri Lozar,!" v Rožnih ulicah zelo dobro obiskan izredni občni zbor. Navzočih je bil° okrog 45 članov. Občni zbor je stvO ril starosta br. Endlicher, pozdravil navzočega zastopnika oblasti, mag. koncipista J a n č i g a j a in zastopnika Sokola I. in konstatirah da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen. Prešedši potem na dnevni red je nato povdarjal, da je glavna točka ustanovitev sokolske župe za Ljubljano in okolico. Stvar je postala nujna. Organizacija našega sokolstva po župah se je sklenila na lanskem občnem zboru slovenske sokolske zveze. Eno leto se potem ni storilo nič. Meseca aprila lanskega leta je povabil zvezni načelnik ljubljanska društva k tozadevnemu po-menku, in zedinila so se, da se ustanovi župa, v kateri bi bila poleg Sokola I. in II. tudi okoliška društva na Vrhniki, Igu, v Št. Vidu, Domžalah in Kamniku. Tekmovalna telovadba bi naj bila na Vrhniki. Pozneje pa so se izrekali pomisleki, da bi bila taka župa preobširna, da naj bi se napravili dve. Sokol L in Sokol II. sta sklenila, tla bodete društvi vedno skupno postopali pri ustanovitvi žulje, da drug brez drugega ne storila uikakib odločilnih korakov. Sklenilo se je nato, tla naj se ustanovita ti ve /upi. eno naj tvorijo ljubljanski Sokol z nekaterimi okoliškimi društvi, drugo pa Sokol I. in II. in ostala okoliška društva. Glede pripada k župi pa naj društva sama odločujejo popolnoma samostojno. Odbora obeli društev sta sprejela te sklepe in edi-aole pridržala odobritev občnemu zboru. Zato se vrši današnji izredni občni zbor. Izvolil se je pripravljalni odsek, ki naj bi sestavil pravila po vzorcu pravil gorenjske župe. Pri zadnjem, tretjem zaupnem sestanku, ki se je vrši] zaradi te stvari, je bilo navzoče tudi zastopstvo sokolske zvezi', ki je tudi poudarjalo, da ste za Ljubljano potrebni dve župi. Sokol L je že imel občni zbor. ki je pritrdil ustanovitvi župe in odobril pravila. Nato predlaga, da naj tudi ta občni zbor pritrdi ustanovitvi župe, katero naj tvorita Sokol 1. in II. z nekaterimi okoliškimi društvi. Župa imej >voj odbor in svojo blagajno. — So glasno sprejeto. Nato je prečita! tajnik br. M a r n pravila, katera so se sprejela soglasno brez izpremem-be. Pri nato sledečih volitvah zastopnikov v župni občni zbor st) bili izvoljeni bratje Endlicher, Petrin, Smoli'. Mara, .Jesenko, Trček, Vidmar. Miklavec, Tičar, Gostič, Stopar in Brilej. — Zelo dolgotrajna debata se vnela pri sledeči točki, volit vi načelnika, ker je dosedanji načelnik br. Matjašič odložil načelništvo. V imenu vadi te 1 jskega zbora je predlagal br. Smole, da naj ostane društvo do prihodnjega rednega občnega /.bora brez načelnika in da naj vedi njegove posle do tedaj podnačelnik. V7 razpravo je poseglo precej društvenih članov, ki so želeli, da naj bi se izvolil na tem občnem zboru načelnik, med njimi bratje Bergant. Petrin in drugi. Končno se je glasovalo o tem in sklonih*, tla naj se načelnik izvoli na tem občnem zboru. Stališče vaditeljskega zbora je pojasnjeval br. Trček. Vnela se je precej burna debata, a končno je izjavil br. Matjašič, da /(»pet vstopi v vadi-t'ljski zbor in predlagal nato za načelnika br. S m o I e t a Predlog n° bil sprejet soglasno. Ko je nato br. Bergant Še izrekel zahvalo bivšemu načelniku br. Matjašiču in pozval društvene člane, da naj delujejo nato, >la bo imelo društvo čim največ naraščaja, je starosta zaključil občni zbor. — Nad inženir Matko Prelovšek > bil. kakor znano, zaradi tega, ker i* dne 18. septembra 1008 v Aurovi prosti 1 ni napram orožnikom zaklical: vun z žandarji, vun«, pri ljubljanskem sodišču dne 19. oktobra 1008 obsojen na 20 K globe, oproščen pa je bil. da je napram službo opravljn-jočemu orožniškemn postajevodji Je-i«*ncu in drugim orožnikom silovito nastopal v namenu, da prepreči svo-aretovanje, s tem, tla je suval z rokami in nogami okoli sebe in pa. da pri tem orožnike zmerjal z bese-ilami: »Žandarji vun, Schweine, Sc ilte. Buren«. Proti oprostilni ^ i»i se je državno pravdništvo pritožilo, češ, da se niso zaslišale priče, ki bi potrdile, da je obdolženec zakrivil tudi gori navedena kažnjiva dejanja Dne 2.'}. aprila 1000 se je vršila pri vrhovnem kot kasacijskim sodišču na Dunaju razprava, kate-• -<>dišče je seveda pritožbi državnega pravdništva ugodilo, meneč, da so res gg. sodniki onemogočili doka-k za Prelovškovo krivdo gletle hudodelstva javnega nasilstva. Nadaljna Preiskava deželnega sodišča v Ljubljani, pri koji so bile zaslišane vse od državnega pravdništva ponujene Priče, je pa dognala, da Prelovšek "i nič takega storil, kar mu je poprej državno pravdništvo očitalo. Vsled te£a je državno pravdništvo samo odstopilo od obtožbe zaradi hudodelstva javne nasilnosti, na kar je tiubljansko deželno sodišče izreklo fae 26. junija t. 1. ravno tako sodbo, kakor dne 19. oktobra m. 1. in Pre-Wšeka obsodilo na 20 K globe zakadi nedostojnega obnašanja napram "rožnikom. Ta sodba je tudi pravo- moćna in s tem zadeva Prelovšek« enkrat za vselej končana. — Radovedni smo, je-li bodo nemški listi, ki so toliko pisali o tem slučaju in ki so toliko pričakovali od ponovne razprave proti Matku Prelovšeku, žabe lezel i tudi uspeh te razprave. Upamo, da si bo tudi državno pravdništvo zapomnilo ta slučaj, ki naj mu bo poduk za bodočnost. — Nekoliko srednješolske statistike. V času od 1. prosinca t. 1. do zadnjih imenovanj z dne 29. junija je bilo razpisanih 169 mest na srednješolskih zavodih, kamor so tudi lahko upravičenokompetiralislovenski prosilci, izprašani za nemški in slovenski učni jezik. Na posamezne stroke se je omenjeno število razdelilo sledeče: verouk 5, klas. filolog. 26, mod. filolog. 63, zgod. in zemlj. 23. mat. fiz. 20, prirodopis 17, risanje 10, telovadba 5. Novo sistim. mest je bilo 18, prov. mest 3. Od vseh razpisov je odpadlo na Kranjske srednje šole 7 mest in sicer: a» na nemške 7, b) na slovenske 0. Novo sistem, mesta na Kranjskem so bila 3; na nemških zavodih 3, na slovenskih 0. Število slovenskih prosilcev (poročevalcu javljenih 31) v tem terminu je bilo preeejšne, mitozo jih je prosilo izven Kranjske. Z imenovanji od dne 20. junija se je zasedlo 82 gori navedenih mest, od teh pri nas a) na nemških zavodih 7 (1 Slovenec-slavist in 6 Nemcev), b) na slovenskih srednjih šolali 0. — V celem je bilo. izdanih 313 imenovanj, ki se razde h sledeče: 115 profesorjev je bilo premeščenih na lastno prošnjo (Slovenca 2), 44 prov iz. srednješolskih učiteljev je dobilo def in. mesta (Slovenec 1), 12:1 su-plentov je dobilo defin. mesta (Slovenec l). — Letošnja letna poročila nam pa kažejo, tla st) izprašani slovenski suplenti na posameznih zavodih zastopani v zelo lepem številu; v nekaterih razredih poučujejo skoraj sami suplenti — definitivna mesta se pa iz neznanih vzrokov ne razpišejo. — Shod poštnih adjunktov, otići jantov in aspirantov za Trst, Pri morsko in Kranjsko, ki ga je sklical krajni odsek v Ljubljani, se je vršil v nedeljo, dne 4. julija popoldne v hotelu »Ilirija« ob prav povoljni udeležbi. Po izvolitvi predsedstva (gospodje Pipan, Otoničar in 1'čnkar) povzame predsednik besedo: Plače poštnih ofieijantov so vkljnb štirikratni regulaciji še vedno skrajno slabe. Sploh je treba odkloniti take regulacije, ki niso nič druzegn nego pesek v oči javnosti. Centralna orga nizacija dunajska stoji na stališču, da naj stan poštnih ofieijantov sploh zgine, ti naj postanejo pravi državni uradniki. Predsednik naznanja, da je svojo odsotnost opravičil drž. poslanec g. Ivan Hribar, tla pa objavlja, da se bo za stvar toplo zavzemal. Nato povzame besedo g. Neukireher z Dunaja, ki obširno govori o žalostnih razmerah poštnih ofieijantov: vse štiri regulacije niso pomagale nič. treba je korenitejše reforme. Poslanec Prochaska je sprožil predlog, naj bi se ta stan sploh opustil, ali trg. minister \Veiskirchner neče o kaki temeljiti reformi ničesar slišati, temveč premišljuje sedaj že — o peti regulaciji plač. Za saniranje teh razmer pa je več zahtev, ki so se pozneje formulirale v resoluciji. Preti vsem pa je treba, tla se zahteve res realizirajo, trdne in krepke organizacije. — Po krajši debati se nato prečita sledeča resolucija: 1. Danes 4. julija 1909 v hotelu »Ilirija« v Ljubljani zbrani poštni of ieijanl je, adjunkti in aspirnnti izrekajo gospodu poročevalcu Neukircberju z Dunaja kakor tudi osrednjemu vodstvu iskreno zahvalo in zaupanje. — Shod zahteva, da se stan postnih ofieijantov, ki ne more več životariti, odpravi in preide v stan pravih državnih poštnih uradnikov. Odklanja pa že vnaprej vsako regulacijo plač. ker je po dosedanjih regulacijah dovolj dokazano, tla se zopet nt* ugodi našim zahtevam. O uvrstitvi poštnili ofieijantov v nižje tri razrede brez aktivitetnih doklad sploh ni govora. — Zbor j^ prepričan, da se žalostnim razmeram le tedaj udpO-more, če se naraščaja več ne sprejema, če se stan razpusti in če preide v stan pravili državnih uradnikov,. Shod energično protestira proti šika-nam in discipliniranju posameznih društvenih funkcijonarjev in se zavaruje proti vsakršnim spletkam, katere bi se hotele zanesti v društvo. 2. Shod izjavlja, da vstraja na programu g. drž. poslanca Prochaske, namreč tla naš stan izinre in preide v stan pravih državnih poštnih uradnikov. Resolucija se sprejme soglasno, na kar predsednik zaključi dobro uspeli shod. — Značilen dogodek. Včeraj dopoldne sta se v Tivoliju šetala dva tujca in se med seboj v nemškem jeziku pogovarjala o Ljubljani. Oba sta jo hvalila. Eden je povedal, da so v Monakovem nabiti lepaki s svarl-Vom »Meidet Krain« — ogibajte se Kranjske. Rekel je, da so ga prav ti lepaki napotili, da se je na Kranjskem ustavil, hoteč spoznati, kako da je tu. In rekel je, da inu ni žal in da je na Kranjskem ter v Ljubljani »sehr interessant, gut und bil lig«. »Večer na Ljubljanici.« Čolna-renje po Ljubljanici je mnogo stoletij spadalo med najpriljubljenejše zabave naših prednikov. Pogostoma so prirejale tudi večje družbe izlete po Ljubljanici in enkrat na leto na dan Sv. Ane, 26. julija, je bila zvečer slavnostna vožnja z godbo na okrašenih čolnih po Ljubljanici. »Sanct Annas Wasserfahrt« so jo imenovali in vselej je bila vsa Ljubljana pokonci. Nehala se je ta zabava šele tedaj, ko so poglobili Ljub-ljanično strugo tako, da mnogo let več desetletij, ni bilo več mogoče čolnariti i>o Ljubljanici v mestu. Po zaslugi »Ljubljanskega športnega kluba« se je letos razvilo na Ljubljanici zopet jako živahno življenje. Veslanje se goji po vseh športnih predpisih. Sedaj pa hoče športni klub obnoviti tudi starodavno prelepo navado in prirediti i>o več desetletjih zopet vožnjo po Ljubljanici v mraku. »Večer na Ljubljanici« bo naslov ti priredbi, Če bo vreme ugodno, priredi športni klub v petek 9. t. ni. na okrašenih in razsvetljenih čolnih z godbo na čelu sprehod pO Ljubljanici otl društvene Čolnarne tlo .lubilejskega mostu in nazaj. Odhod iz čolnarne ob n/49 zvečer. Po vožnji bo v čolnarni veselica s plesom na votli. Z ozirom na omenjeni prostor v čolnarni bo vstop dovoljen samo članom in po njh upeljanim gostom in prijateljem športa. — Odbor »Slov. Filharmonije« je v sobotni seji kapelnika gospoda F r i s e k a kot glavnega krivca vseh prepirov odslovil. — Pomočniški odbor gremija trgovcev opozarja tem potom še enkrat na svoj občni zbor, ki Ik> jutri v sredo ob pol 0. zvečer v Merkurjevi dvorani (»Narodni dom«). — Društvo slovenskih trgovskih potnikov vabi tem potoni vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora pomočniškega odbora gremija trgovcev, ki se bo vršil jutri v sredo dne 7.t.m. ob polu 0. zvečer v »Narodnem domu« (Merkurjevi pro-prostori). Naše društvo postavi za pomočniški zbor svojega kandidata, zato naj se vsakdo, kdor ni zadržan na potovanju, zanesljivo udeleži tega zbora. — Zdravilišče za na pljučih ohelele žene in dekleta. Društvo za odvračanje jetike na Štajerskem otvori dne 8. julija t. 1. zdravilišče za lahko obolele žene in tlekleta »Vila Barbara«, pošta Neumarkt na Gornjem Štajerskem. Vsprejem je odvisen od preiskave, ki jo v Ljub-jani izvršuje oskrbovalnica deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih. Oskrbovalnina znaša 4 do 7 kron na dan. Pismena vprašanja nasloviti je na »Društvo za odvračanje jetike na Štajerskem«, Gradec, Hans Sachsgasse 1. Pojasnila pa daje tudi deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Za prapor radovljiškega Sokola, katerega slovesno razvitje bo v nedeljo 11. julija, je daroval cesarski svetnik g. Iv. M urnik, ki biva sedaj na počitnicah v Radovljici, znesek 50 K. Darovatelja hvala in obilo posnemaleev. Obenem bodi omenjeno, tla se je priglasilo za slovesno razvitje v nedeljo nad 5lK> telovadcev v kroju brez naraščaja. Seveda pričakuje Radovljica tudi obilo drugih gostov, prijateljev Sokolstva. tla se kar možno slovensno posla vi praznik radovljiškega Sokola. — I*mrla je snoči na Lescah znana rodoljubna gospa Marija Legat, roj.ZvokeJj, poseštnica na Lescah in v Ljubljani. Pogreb 1m> v četrtek dopoldne« — l*odi ji blag sponidn! — Umrl je v Železnikih posestnik in bivši trgovec g. Josip Boneelj, star 50 let. — N. v m. p.) Iz Divače. Ko je gospod Wiesel čital v »Slov. Narodu« zadnjič tistih par vrstic, je kar skakal po Divači. Izgovarja se, tla on ni »hajlovec«, temveč samt) soproga g. Diechtla. To itak vemo, da je pristna neničurka, saj je doma tam iz neke bajte v Smartnem pri Litiji. — Slišali smo tudi, da je dejal, da je dotični k »Schuft«, ki je poslal zadnjič notico v »Narod«. Mož menda misli, da so na svetu sami »Sehufti«. Ampak svetujemo mu, da naj se varuje, da mu ne bo »Schuft« še malo trše stopil na prste. Opazovalec. Z vlaka je skočil med vožnjo 1S-letni delavec Plattner blizo Studene pri Mariboru. Padel je tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Ustrelil se je v nedeljo v Maribora učiteljiščnik Sonne.Naje! si je v hotelu »Zur alten Bierquelle« sobo. kjer se je ustrelil na postelji. Zadel se je v srce in bil takoj mrtev.* Vzrjk je mržnja do življenja, ker je imel v šoli slabe uspehe. Ponavljal je letos drugi letnik in zopet padel. Umor. V soboto so našli na žel. progi blizo Sterniša povoženo žensko truplo. Seveda se je mislilo, da se je ženska ali ponesrečila ali izvršila sa- momor. Natančnejša preiskavuuja pa so razkrila, da je bila dekle ustreljeno. Na brzojavnem drogu blizo trupla so našli listek z napisom, da naj se morda ne sumi Antona Kmeteca iz Šikol, ampak, da se je dekle sama umorila, ker je življenja sita. Našli so tudi na mestu dva žeblja, ki sta bila iz Kmetečevih čevljev. Osumljenca so zaprli in dokazalo se je, da je zvabil Kmetec, dekle, katera bi imela postati mati, na polje, jo tam ustrelil iu zavlekel truplo na železu! ško progo. Štajerski namestnik v Logarski dolini. Štajerski namestnik grof Clary-Aldringen je 1. t. m. obiskal Gornjo Savinsko dolino, Logarsko dolino in slap Savine. Spremljal ga je vodja celjskega okrajnega glavarstva namestniški svetnik baron Miil-ler. Vozil se je s svojim avtomobilom. V Mozirje je prišel zjutraj ob 8. Tu je bil slovesno sprejet. Nadalje se je ustavil na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Iz Mozirja v Solčavo je prišel v dveh urah, tnl tega časa pa je treba odračuniti zamudo pri sprejemih na Ljubnem in v Lučah. V Logarski dolini je namestnika sprejel predsednik savinske podružnice »Slovenskega planinskega društva« gosp. Kocbek. Grof Clarv je bil očaran od prirodnih krasot Logarske doline in je obljubil, da bo vse storil, da se uvede avtomobilska vožnja v Logarsko dolino, kar bi značilo velik korak naprej za tujski promet. Iz Renč na Goriškem: Dne 2. t. m. se je sešlt> novoizvoljeno starešinstvo ter je izvolile za župana g. R. Žnidaršiča, ki je že prejšnje čase županova! dve dobi. Kako spoštujejo čuki cerkev in službo božjo, se je pokazalo v Št. And režu v Gorici, kjer so prejšnjo nedeljo imeli za časa popoldanske službe božje vajo za nastop prav tik cerkve, seveda z godbo. Drugače prepovedujejo obisk gostilne za časa službe božje in bog varuj še, da bi godba igrala! Čuki pa se lahko tisti čas žverajo ob glasni godbi. Tudi plesati sinejo. Čuki delajo vse v čast božjo! Dijaški zbor »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici priredi pevski večer v sredo 7. t. m. na vrtu hotela »pri zlatem jelenu«. Na sporedu je 10 točk. Čisti dobiček je namenjen za »Dijaško kuhinjo« in »Otroški vrtec«. Gotovo bo obisk pri koncertu napredne srednješolske mladine povsem povoljen. Za gimnazijskega učitelja v Gorici je imenovan dosedanji suplent na tamošnji realki dr. Josip Pav-1 i n. Ta mož je zagrizen klerikalni agitator, ki bo pomagal pomožnemu katehetu Rejcu, ljubljencu goriške ga nadškofa in suplentu Capudru loviti mladino na gimnaziji v klerikalne zanjke. Razmere na goriški gimnaziji so v tem oziru že take, tla kličejo po temeljiti remeduri. Svojega očeta je udaril dvakrat 32letni Ivan Ukniar iz rihemberške občine tako, tla mu je prizadjal lahko telesno poškodbo. Sodniki v Gorici so ga obsodili zato na 10 dni zapora z enim postom. Iz Prage. Izjava. Podpisana društva izjavljajo, da st) nesoglasja, ki so nastala lansko leto med akatl. društvom »Atlrija« na eni in meti akatl. društvi »Hrvat«, »Ilirija« in »Šumadija« na drugi strani in ki so imela za posledico časniške polemike, danes prijateljsko poravnana. V Pragi, dne 1. malega srp. t. 1. Slov. akad. društvo »Adrija«, Hrv. društvo »Hrvat«, Srpsko akad. društvo »Šumadija«, Slov. akad. društvo »Ilirija«. Zvita tatica. Pri gospe Zori Bo-gojevičevi v Zagrebu se je javilo LV letno dekle za službo bišine. Ker jo je gospa potrebovala, jo je vsprejela in ji odkaznla takoj tlelo v sobah. Zahtevala ni niti knjižice, ker je deklica napravila nanjo jako ugoden vtisk. Čez kake pol ure pa javi mladenka, da ji je padla skozi okno na ulico krtača. Šla jo je iskat, a vrnila se ni. Odnesla pa je s sabo še 104 K v gotovini, katere je našla pri pospravljanju v odprtem kovček u gospe Bogojevičeve. Pred porotnim sodiščem v Oseku so bili oproščeni urednik lista »Srpske Misli« v Zemunu Gl. Gotlič, lastnik in izdajatelj omenjenega lista dr. Popovič in tiskar lista M. Ilkič. Obtoženi st) bili radi članka »Izigravanje ustava«, češ, da se v njem žali oesba kraljeva, zanika jetlinska zveza z Ogrsko in blati vlada. Porotnik. so soglasno zanikali vsako krivdo nakar je sodišče obtožence oprostilo. Grami cirkus »Orpheum« priredi današnjo predstavo s popolno prenovljenim sjioredom, kateri ol>eta biti zanimiv in zabaven. Tatvina. Včeraj zjutraj je ukradel v skladišču g. Panholzerjeve v Predilni ulici uslužben 221etni hlapec Anton Peršič iz Zadvora pri Do-brunjah dva kilograma ženskih las, vrednih 34 K, in jih prodal. Policija ga je izsledila v neki gostilni, ga are-tovala in izročila sodišču. Delavsko gibanje, Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov in 30 Macedon- cev. 45 Hrvatov je šlo v Buchs, 25 v Heb, 40 pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Anica Leskovar je izgubila prost bankovec za 10 K. — Kuharica Marija Klobasa je našla žensko ogri-njačo. — Šolska učenka Karolina Gorjančeva je našla svilnat dežnik. — Od »Figovca« do frančiškanske cerkve je bila izgbuljena v nedeljo mala mašna knjižica. Odda se naj v »Narodni tiskarni«. »Slovenska Filharmonija« koncert ira pri današnji večerni predstavi Elektroradiografa »Itleal« v hotelu pri Maliču. Začetek ob 3/45. Jutri, v sredo, pa na vrtu hotela »Ilirija«. Začetek ob 8. zvečer. — Vstop prost. Telefonsko n brzojavne Krotila. Poslanska zbornica. Dunaj, (i. julija. Zbornica nadaljuje razpravo o nujnem predlogu poslanca Metelke gletle manjšlujskih šol v deželah češke krone. Otl začetka seje tlt) setlaj govori poslanec (Ira-fenauer. Kakor slovenski poslanci zatrjujejo, bo Grafenauer govoril, dokler se ne bo seja zaključila. Krščansko socialna stranka v Dalmaciji? Dunaj, (J. julija. Po vesteh iz Dalmacije tlel u jejo klerikalci nato, da bi se v Dalmaciji ustanovila krščansko - socialna stranka, ki bi se raztezala na vse hrvatske dežele. Na čelu te akcije stoj i dr. Alfierovič. glavni propagator te ideje pa je škof Nakič, ki ga ptnlpihuje krški škof Mahnit*. Konferenc gletle ustanovitve nove stranke v Splitu se je baje udeležil tudi državni poslanec Tvani-ševič, kar pa ni posebno verjetne.. Pogajanja vlade z opozicijo Dunaj, G. julija. Vlada se . julija. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, tla bo zasedanje državnega zbora najkasneje v petek odgođeno. Nova .odkritja poslanca Mitnivitsi. Dubrovnik, 6. julija. Poslanec tir. Aleksander Mitrovič priobčuj* v svojem glasilu uradno overovljen za pisnik, v katerem izjavljuje >vedok S. D., ki je naveden kot glavna priča v »veleiztlajniškem« procesa proti tir. Žarku Milatlinoviču, da ga je preiskovalni sodnik tir. Košut ič prisilil, tla je obtežilno izpovedal proti tir. Milatlinoviču. Priča je bil dva meseca v zaporu samo radi tega, ker ni hotel ničesar obtežilnega izpovedati proti tir. Miladinoviču iz enostavnega vzroka, ker ni t) njem ničesar vedel. Po dveh mesecih ga je dal preiskovalni sodnik zopet k sebi po klicati. Ko je prišel v sobo, ga je zagrabil za vrat in jel nad njim kričati: »Prokleti vlah, dal te bom obesiti, akt) ne poveš, da je bil dr. Mila-tlinovič v Banji Koviljači.« Priča je na to rekel, tla ga ni videl. To jo Košut i ča takt) razjarilo, tla je jel reveži*, ki sta ga držala dva orožnika, znova daviti in mu groziti. Ko je priča S. D. uvidel, da ga bodo pridržali v zaporu in ga dan za dnevom mučili, je izjavil, tla bo povedal vse, kar bodo od njega zahtevali. Na to js izpove dal, kakor mu je sugeriral preiskovalni sodnik) da je tir. Miladluoviča videl v Banji Koviljači, tla je zahajal opetovano V Belgrad, korespon tliral z raznimi političnimi t»ebciaw v Belgratlu ter imel v Klenku pripravljene prostovoljce za Srbijo za slučaj vojne meti Avstro - Ogrsko in Srbijo. — Čim je S. D. to izpovedal, ga je preiskovalni sodnik takoj izpustil iz zapora. — Ta zapisnik je tir. Mitrovič dne 12. junija poslal vojnemu sodišču v Zagreb, kjer se je avdi-tor kar prijemal za glavo, ko je čital zapisnik. Vojaški sodnik je obljubil, tla bo pozval imenovanega sveduka S. D., ki je po poklicu navaden ribič, ter ga osebno zaslišal o čudnem postopanju preiskovalnega sodnika tir. Košutiča z njegove osebo. Gospodarstvo. — Milijardo, to je tisoč milijonov, zavarovanega kapitala na življenje je dosegla z dnem 24. junija 1909 e. kr. priv. občna zavarovalnica »Assicurazioni Generali v Trstu«. Le malokatera zavarovalnica celega sveta zamore se ponašati s tako ogromno vsoto zavarovanega kapitala na življenje, prvikrat pa je avstro-ogrska zavarovalnica dosegla ta izvanredni uspeli. To je znamenit pojav narodnega gospodarstva, kateri dokazuje z ene strani zmožnost avstro-ogrskega zavarovanstva ter z druge strani neomejeno zaupanje s strani občinstva do c. kr. priv. ol>čne zavarovalnice »A—tenrani—i Generali« v Trstu, kot največje a^emače zavarovalne družbe. (2521) Surova t Ma svila Od 19 K BO *iu. naprej sm blago ca po* F>oino obleko. Poftilja se poštnine prosto In it memrl njeno na dom. Bogau ubira vzorcev obratom post«. T§v»rna mu ■vi I m Hfnnebrrv, Ziirlett. 5 |3i 3 Izvid gda. dr. H. Franka, ravnatelja in primanja oddelka bolnice v Meranu. Gdu. J. Seiravallu v. v Trstu. Potrjujem Vam, da smo Serraval-lovo kina-vino z železom v naši bolnici z izvrstnrm uspehom rabili v slučajih velike slabosti in slabokrvnosti. V Meranu, 20. februarja 1906. Dr. H. Frank. Pecite, pražite, kuhajte Peka-tete, saj se dajo te okusne testenine pripravljati na razne načine: 5 2C05-2 Stoj, voznik, stoj — ali čuješ? CResnično smo se peljali mimo hiše naprej, in sedaj naj tečena zopet nazaj, da vzamem seboj Favevih pristnih sodenic Poletnega potovanja brez Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj se pač več ne polotim, odkar sem se pred 5 leti močno prehlajen vrnil z dopusta. Takrat so mi Faveve pristne sodenice brzo pomagale, in da sem jih imel takoj pri roki, bi mi ne bilo treba kvariti dopusta In zato je moje načelo. X- Nikdar na potovanje brez Favevih pristnih soden c. Dobivajo se povsod škatljica po K 1'25. Ponaredbe odločno zaviacajte. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert na Dunaju IV. 4, Grosse Neu-gasse 1 7. žitne cene v Budimpešti. 6 julija 1909 Pšenica za oktober 19^9 Pšenica za april 1910 Rž za okt. 19«-9 « oruza za julij -Koruza za maj Oves za okt. 19 0 iun Kfeatt« Nespremenjeno za 50 kg K 13 47 za 50 kg K 1382 za 50 kg K 9 85 za 50 kg K 7 63 za 5C kg K 75 za 60 kg K 7-8H Heteoroiogltno poročite, n*d morj em S0€*2 Sredr.ji .r.cni ti.k 7M*0 mn 3 Cai •aase- btaaj* barometra ▼ mm it is Vetrovi Nebo 5. P. zv. 736 4 18 1 si. jzahod oblačno 6. 7. z). 73>*5 167 brezvetr. del. obl. • 2. pop. 734 1 2r9 sr j vzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 18 3 norm. 19 4 Padavina v 24 tirata 00 mm. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod Josip B°nc«lj posestnik in bivši trgovec v 59 letu svoja dobe, po krarki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob lu. uri dopoldne, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo v sredo, dne 7. t m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. 2516 Železniki, dne 5. julija 1909 Terezija Boncelf soproga — Lina eiobočnik roj. Boncelf hči. - Josip Boncelf sin. — Anton eiobočnik zet Tonček, Bogomila in Draga Globočnlk vnuk in vnukinji. T ilovadno društvo „Sokol" v Železnikih javita tužno vest, da je njega ustanovni član gospod Josip Boncelj posestnik In bivol trgovec oanes dopoldne ob 10 uri nagi orna mitno v Gospodu zaspal. Poereb bo v sredo popoldne ob 4 ur*. , .2628 Predracega pokojnika priporočamo v blag spomini; a 25.7 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pre bridko vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma tašča in stara mati, gospa Marija Legat roj. Žvokalj posestnica v Lesoah in v Ljubljani danes, dne 5. julija ob polu 7. uri url zvečer, po dolgi, silno mučni bolezni, piev dena s tolažili sv. vere, v starosti 77. let mirno premima. Pozemski ostanki drage, nepozabne pokojnice se prene so v četrtek, dne 8 t m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, V Lescah št 14, na tamošnje pokopališče. Posmrtnice se bodo služile v farni cerkvi v Lescah in v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Bodi ji blag spomin! V Lescah, dne 5. julija 19C9. Ivan in Leopold Legat, sinova. — Fami Btallner roj Legat, hči. — Irana Legat roj. Wucnerer, sneha — vnuki in vnnktmt*. italijanskega j c sika v govoru in pisavi ee U*o ed^ve«** A grea trge-vino v Oroden, mm 249% 2 Ponudbo v neaifram jeziku s na vedbo plače ter frrepisi «prič*val pod ■» 4il^ n^^pr^v. „81. Narodjj", » kraitOVOga leea, in sioer: 3t komade* od • de • hakte 1^ m i 15 ti 19 ti I tama* za 30 .akte i „ ii 50 lt ™k 1 M „ 00 •t 1» oddaja po primerni "ceni . Rosner in drug v«UigM|araa .Ilvovk«, trapi* novo«, droiatk« ta brinlevea v * LlBblUn«. Zahvala. Povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene matere, sestre oz. tete, gospe jKarije Jaklič roj. Uda se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbe polne beseda v težkih urah. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so darovali prekrasne vence, ter spremili drago rajnico k večnemu počitku. 2571 V Ljubljani, dne 6 julija 1909 Žalujoči ostali. Učenec aa sprejme v trgovini 2512 2 Valentin Lopnlne v Idriji. Dino hrvaško bala namreč reaeka graševina, kralja vina in zelenika (400 hl) |o naprama]. Cena od kolodvora Zagreb v donosi ani kupčevi posodi 24 V za liter. J. Hočevar, Zagreb, prilaz 32* Št. 20147 2522 Razglas. Podpisani mestni magistrat naznanja, da se vrši g eredo, doa 7. falila t. 1 ob 9 uri dopoldne aa HI maki eaatt it. 2 (pritlično v skladišču) prostovoljna prodaja raznega pohištva Ia sobne opravo. Kupci se vabijo. Mestni magistrat ljubljanski dne o julija 1909 Za župana: S.iek 1. r. p. !V(agdi6 Ljubljana, betel »pri ntaliču", Ljubljana (nasproti ytavne pcote) ^pz i poroča Samske £fo6une p vetifii \&(>izi c&tifie, cvctfi^ fiitnicaz i ia peresa, ja. cVniSfei modeti z-na t no &niia nj cene. Sose&ni odčeiefi v prvem nadsttopju. |gSl Odda aa tahaf v na|asn pod ugodnimi pogoji stara, dobro vpeljana Jadilna prodajalna a trnfUus ia smaetme tekmi**, na jako lepem proatou, obstoječa od leta 1848 Poleg tudi veliki prostori za skladišča 2507—1 Ponudbe je poslati na naslov tapija, itnrfa - rn|devecloa, Netranjzno. Va*|a ninoiina aa proda. Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2515—2 Naslov v upravniStvu „S1. Nar.u za nov »zaollakl predmet, ki se prodaja pri zasebnih strankah, aa lifta. Predmet se oddaja tudi na deloa odplačila. Prednost imajo gospodje, ki raspolagajo z nekoliko agenti. Ponudbe v nemikem jeziku pod „Bokor Verdlenet" na uprav. „Slo venskega Naroda11. 2519 O četrtek, dna 0. Julija velik KONCERT na vrtu grani hotela MUnionM Sodeluje slavna „Slovenska Filharmonija11. Začetek ob 8. svečer. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča ^eTSCUs 1 ; ravnatelj V Za grabu se zaradi posla v drugih podjetjih preda aH da v najem LJX o nlavl, koUrnlcaml, s Hlffn velikim ograjenim ■klali 1 mi 11 *M*m» kJer J6 v obratu velika trgovina s stavbnim lesom, deskami, aivmi, premogom, senom in slamo. — Več pove Jakob Sirili Zagrab, lllca 180 2509 a # Dobro ohranjen 2491-2 avtomat velik in lep, na prav eond proda v gostilni pri „Panju' v LJablJani, V Vegovi ulici it 10. Se priporoča Leonardo Ga'ante. Gospodična s lepo pisavo, ki je bila že v notarski pisarni, liče aluibe v kaki notarski ali odvetniški pisarni. Gre tudi kot blagajničarka. Vstop ti želi do 15. Julija. 250i-2 Cenjene ponudbe pod rF. B,M peata reetante L Central, LJubljana. HOTEL „ILIRIJA" UubJJODO. Kolodvorske ulice 22. Jutri, v sredo, 7. julija velik vrtni K O M C C R T Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. zvečer. Vstop 40 h. Za cenjeni obisk se najuljudneje priporoča Jefarii* Jtovak 2552 hotelirka. Nekaj dni v tednu je še sa oddati prva moč, aa takoj aprejaae v trgovino m mešanim blagom. $502 -2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". Hiša Dvonadatropna hlia na lepem srečnem kram, se pod ugodnimi pogoji proda is proste roke. Naslov pove upravništvo „81ov. Naroda". _ 2524-1 U ia poljski čuvaj. Slnibo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Slika. Prosilcem za to službo se je oglasiti dO 10. Julija t. 1 pri podpisanem županstvu. 2399 6 iupanstoo občine Zjornla Stika, dne 24. junija 1909 3 van Zakotntk. Pristen dober brinjevec se dobi pri 452—15 L SEBENIKU V Spod. ŠUM. lice ae sa posestvo na istrski obali tudi nemško govoreč kmetovalec ki ume oskrbovati sočivje in cvet* lično vrtnarstvo in ki je c ženjen. Zakonska brez otrok imata prednost. Ponudbe z natančnimi navedbami pod Adele it. 1890" Trst, glavna poita reetante. 2496-2 Oddati je več mest potnikov, mdntoT in pomočnikov železninske stroke. Utiralo fc bo samo na ponudbe, te stroke popolnoma veščih redek-tantov, ki so zmožni slovenskega, hrvaškega ali Češkega in nemškega jezika. Ponudbe pod „Zelezo In Jeklo Celje, poifno ležeče. 1405 s Trgovsko obrtna zadruga v £jubljani reglstrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da se je izpremenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani regiatrovana zadruga z omejeno zavezo. Eskompttra trgovske menice, tuzemske ta inozemske. Da|e erodm|me na vrednoste papirje. Preakrbnle >novćenla na vsa tuzemska in inozemska tržišča. Cenovni promet. S523-1 afreiemn vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga po 4* ,°/0; rentni davek plačuje banka Iz svojega D sponira se lahko na poljuben način brez odpovedi. Devollnfe kredite na najrazličnejše načine. Prostori: Šelenbnrgo va ulica 2, nasproti glavne pošte .stotom menjalnica: Uradne ore od •» do 12. dopoldne ln od 3. do 5. popoldne. |ava tuji denar po najboljši dnevni ceni. Preda|a vsakovrstne vrednostne papirje, rente, srečke itd. prest ogled de 1. ai>gti5ta t. L predejo ped cene. U*č vrst platnenega blagay prtov, ortičev, Žepnih robcev, kravat, Švicarskih vejil, nogavic in perila. Prilika je selo ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu. Sv- Pttra cista jfcv. S v ljubljeni. Izdcleiicrnjc perile in oprem zo nei>*5tc |>j|foiatj ln odgovorni nrednlk Baato Poatoaleaiiek. Ig ■ - .1 k > >: ^ 1 Iti A -. . JsJ&