Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4>
f.
A--/
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki.
TCLEFOK PIftABNE: 127« USCTOB.
Entered as Second-C laai Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127» JL*0T*h
NO. 103. — ŠTEV. 103.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1907. — V SREDO. 8. VEL. TRAVNA, 1907.
^OLXJMTR XV. — LETNDK XV,
Iz delavskih krogov. Izgredi povodom štraj-Drobne vesti. kov v San Francisco.
LETNA KONVENCIJA DELAVCEV ŽELEZA, JEKLA IN PLOŠČEVINE.
Modlarji pri gradnji panamskega prekopa žele povišanja plače.
ŠTRAJKI.
Toledo. O.. 8. maja. \Y. J. McArdle iz Pit-tsburga, predsednik zveze delavcev železa. jekla iji ploščeviue. je tukaj otvoril letno konvencijo imenovanih delavcev, ktera Hode trajala tri bedne. Navzo«ili je 200 delegatov.
Atlanta. Ca., 8. maja. Nad 700 delegatov. kteii zastopajo 91,000 železniških uslužbencev, prišlo je semkaj k zborovanju.
Washington. 8. maja. Podpredsednik modlarjev, oziroma njihove organizacije. je v-eraj obi-kal predsednika Roosevelta, kterga je naprosil za povišanje plač« modlarjem, uslužbe-nim pri gradnji panamskega prekopa' Predsednik ara je poslal k vojnemu tajniku. Modlarji dobivajo "le" po 65 centov na uro.
Omaha. Nebr., 8. maja. Vsi štraj-karji velike Armourj^ve klavnice so včeraj pričeli delati, ker so dobili zahtevano povišanje plače.
<"bičajo. III., 8. maja. Nad 2000 dninarjev stavbinskih |>odjetij se je pridružilo štrajku zidarjev, da si izpo-»lujejo tedensko mesto polumesečno plačo
ŠTRAJK OBREŽNIH DELAVCEV.
Šfcrajkarji zmagujejo; Southern Pacific Co. privolila v njihove zahteve.
.šlrajk newyorskih obrežnih delavcev ■;«» zavrsuje zanje ugodno. Glavni ;.»v ..1, i Southern Pacific Co., ktera je lastnica p«»molov št. 2:1. H4. '.iT in :JH na Norih Kiverju, je včeraj privoli! v whtfve i »breznih delavcev in 800 jih j-- na in enovanih pomolih pričelo takoj z delom.
While Star Line je odklonila vse z »h le ve -vo.jih delavcev in tudi fran-< >> i parohr -dna družba, kakor tudi Cuuard Line. nečeta privoliti v nji-hove želje.
- p JU a [h»čiva skoraj vse delo na pomotih transatlantskih paro-Ic-olnih družb. £trajkarske patrulje str.i/.ljo iHii,<K-i na \Ye>t Rt., toda do laj ni prišlo niti do najmanjših nemirov Parniki odhajajo z zamudami.
DIVJI ITALIJANSKI MORILEC.
Michaele Rocoo v New Yorku je u-strelil Bernarda Prizzo.
V- -taj ponoči je Italijan Michaele K.*-co v hiši 232 istočna 29. uliea »treljal na istotam stanujočega Bernardo Prizzo, 'kteri je na mestu oble-zaJ mrtev.
Oba Dagjta sta bila jednako stara in dolgo vrsto let prijatelja. Pred par tedni »ta se pa sprla, kajti Prizzo je bil t.a Ifocoa ljubosumen radi svoje
(>b £>. uri zvečer je Prizzo prepiral v veži s svojo materjo, ktero je udaril v obraz. Na to je prišel na lioe mesta Roeeo, kteri je Prizza odstranil, ga pritisnil k zidu, vzel iz žepa revolver in ustrelil Prizza v usta tako, da je na mesta obležal mrtev.
Rocco je nato bežal na streho, kamor so mu sledili drugi Italijani, ki stanujejo v isti hiši. Iz te strehe je bežal proko -treh treh družili hiš in potem po rešilni le-tvi na dvorišče hiše 238, od kjer je neznano kam zginol.
Ko je prišla ambulanca, je Prizzova mlada /ena — oženjen je bil le 6 mesecev — klečala kraj njegovega trupla in brisala kri raz njegovega obrača. Ko jej je zdravnik naznanil, da je mrtev, se j« onesvestila.
MrvMkc ter wf}ate!|t v Ameriko vzel pfli sa pojasnila in volne cene na: FRAf Lueses, m Orecflwfcfc S4-, New York, N. Y, ker tu bodei naj poštene je in najbolje potreten. Fr. Sakscr je priznani zastop-kik vseh iyitjHtnih parobrodnih druib
V BOJIH MED DELAVSTVOM IN POLICIJO JE BILO 14
OSOB RANJENIH.
Ulični promet počiva; družba ga skuša vzdržati s s kabini.
RESEN POLOŽAJ.
San FVancisro. C al., 8. maja. - -Vsled štrajl:a vslužbencev tukajšnjili uličnih želi-znie prišlo je včeraj do •nemirov in prelivanja krvi, ko je družba skušala dovesti velik tovorni voz iz svoje remize na Turk in Filmore Street. Nad 3000 mož se je postavilo na pot vozu, ktere'_ra je hotel spraviti na ulico. Množica je pričela metati kamenje na voz, kteri se je p»K*asi (»omikal dalje. Motormana je pogodilo več kaitmjev in končno je moral bežali v voz, kajti ix>lieija se za množico ni mnogo zmenila. Ko je voz vozil kake pol milje daleč, moral je med neprestanim žvižganjem množice nazaj v remizo.
Popoln d ne je prišlo do boja med skabmi, kteri so bili oblečeni v uniforme inšpektorjev, in štrajkarji na Turk Street. Boj je trajal več nego jedno uro. Osem ljudi je bilo obotre-Ijenili. me«l temi tudi dva policaja. Streljali so skabje skozi okna vagonov. Tudi na križpotju Turk in Fillmore Street prišlo je zvečer še enkrat do buja. Končno je policija množico razgr.ala. Ranjenih je bilo včeraj 14 osob. od kterih dve ue bo-deta več okrevali.
SKORAJ CELO MESTO UNIČENO.
Velik požar.
Panama. Panama, 7. maja. Minolo so bol«) je nastal v Bocas del Toro. Panama, velik požar, kteri je skoraj vse mesto uničil,
I »im*;is del T<»r<> je luka ob Pacifiku in -e nahaja na ^toiznenskem otoku v zalivu Chiriqui. Tudi v marcu 1. 1004 jr tam zgorelo nad 100 hiš.
ZELEZNICA AIR LINE TOŽENA.
Razne pogodbe te železnice baje niso veljavne.
Chicago, 111., 7. maja. Tukajšnje sodišče je dobilo v razsodbo, s ktero naj se dožene, so li pogodbe, sklenjene med Chicago-New York Electric Air Line Railroad Co. in Cooperative Construction Co. Tožbo je vložil Th. Nemoyer, kteri tudi zahteva, da vrnejo delnice vse one osobe, ktere so jih dobile nepostavnim potom. Vodstvo imenovane Air Line je baje v slabih rokah in premoženje je slabo naloženo, dasiravno so ga oni, ki so kupili delnice, izročili družbi v prepričanju, da bode denar na varnem.
Žena v Maroku.
V	Maroku so žene glede osebne svobode na najnižji stopinji med vsemi mohtatmedankami. Do čim na Turškem vsaj po mestih teže žene za napredkom, ostale so maroške žene na tistem mestu, ki ga jim je odločil koran. Skoraj celo življenje prežive v haremu, enolično, brezbarvno življenje. Možu je žena le delavka, pomočnica. Mož si vzame mesto dveh ali treh služabnic dve ali tri žene. Najrajši imajo Marokanci po tri žene, ker velja pri njih pregovor: dve ženi sta pekel, tri so raj. Arabci imajo navadno po štiri žer.e, dočim se Berberi zaradi revščine zadovolje z eno ženo, ki pa ima tudi najboljše socijalno stališče med vsemi mohamedanskimi ženami. Pri revnih arabskih plemenih, ki žive pod šotori, smatrajo ženo enakovredno — kameli. Nasprotno pa imajo žene bogatih Arabcev brezbrižno in razkošno življenje, a smatrajo jih za navadne igrače.
$50,000 škode.
V	East Pepperellu, Mase., je napravil požar za $50,000 škode. Več gasilcev iz Nashue, N. H., ki so prišli na pomoč, je bilo pri gašenju ranjenih
Haywoodova obravnava. Varnostne odredbe.
GOVORI NA ULICAH IN DELAVSKA ZBOROVANJA SO ZA ČAS OBRAVNAVE PREPOVEDANA
Do glavne obravnave bode pretekle še par tednov.
POSEBNI POROČEVALCL
Boise. Idaho, 3. maja. Da se preprečijo event netil- nemiri, so tukajšne oblasti prepovedale tekom obravnave proti Haywoodu in ostalim vodjem Western Federation of Miners radi umora governerja Steunenberga prirejati delavska zborovanja in govore I>o ulicah.
Obravnava proti Haywoodu in ostalim obtožencem je v prvej vrsti i dvisrna od sednika Fremont Wood a, oziroma od njegove razsodbe glede si>ecifikacije obtožb, kakor predlagajo zagovorniki. Ako sodnik predlogu ugovori, minolo bode še več tednov do pričetka glavne obravnave.
V mesto prihaja vedno več tujcev in prič. Tudi časniški poročevalci so že najeli več hiš za par mesecev, ker so prepričani, da bode obravnava trajala najmainj tri mesece.
DRAGA PRAVDA.
Mati milijonarja Thawa je vzela na svojo pittsburško vilo $100,000 posojila.
Pittsburg, Pa., 8. maja. Tukajšnje časopisje poroča, da je gospa Wm. Thawova vzela na svojo tukajšnjo hišo $100,000 dolga. Hipoteka je bila že nedavno izplačana, toda o tem se d»> sedaj ni zvedelo. Denar je preskrbela Fidelity Title & Trust Co. Dolg, za kterega je plačevati po •31 ->c"c obresti, se mora vrniti v treh letih.
TORNADO V TEXASU.
Več osob je bilo ubitih; škoda je velika.
Mount Pleasant, Tex.. 7. maja. Včeraj popoludne je tornado, ki je nastal nepričakovano, deloma razdejal mesteca Ridgeway in Birthright. 40 milj zapadno od tukaj. Telefonične in brzojavne zveze so razdejane in podrobnosti ni mogoče dobiti. Znano je le, da je deset osob ubitih in mnogo ranjenih. Mestece Birthright je popolnoma razdejano.
Veliko škodo je napravil požar tudi v Canevu, kjer bivajo skoraj izključno zamorci. Tudi tam je mnogo ljudi ubitih in ranjenih, ker niso zamogli pravočasno ležati v kleti.
Dennison, Tex., 7. maja. Iz Atoki, I. T., se poroča, da je tam divjal izreden vihar. Na stotine okenj je vihar pobil in skoraj vsa setev je uničena. V Muelsterju, Tex., je bilo v viharju ubitih mnogo glav goveje živine.
Temple, Tex., 7. maja. Včeraj je tukaj divjal izreden vihar s točo, kteri je trajal 40 minut. Toča je pokrila viso okolico in uničila setev, zlasti pa koruzo in bombaž. Strela je udarila v plinarno in rezervoar se je razletel. Vsi stroji so uničeni.
Dnevna nesreča na železnici.
Wheeling, W. Va., 7. maja. Vsled pokvarjenih relsov je včeraj dopolu-dne skočil raz tir chicaški ekspresni vlak Baltimore & Ohio železnice. Potnikom se ni nič žalega zgodilo, pač pa so bili trije uslužbenci ubiti in par je ranjenih.
Na ulici umrL
Plymouth, Mass., 7. maja. Rev. J. Erickson je včeraj, ko se je vračal domov od neke zabave, na ulici umrL Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je doma iz Anglije.
Šestkratni morilec v San Franciscu.
V NEKEM PRENOČIŠČU JE NEK ZBLAZNELI TESAR USTRELIL ŠEST LJUDI.
Ustrelil je gospodarja, gospodinjo in štiri stanovnike.
ŽALOIGRA.
San Francisco. CaL, S. maja. — V 'hiši rodbine Bush na Pierres St., kjer stanuje več ljudi, je včeraj zjutraj tesar Charles Davis v hipne j blaznosti s puško ustrelil sest ljudi, in sicer: O. R. Birsha. njegovo ženo in sina: W. S. Birda, gospo B. D. Carothersovo in M. E. \Vinton.», geo-metra, ki je nedavno prišel iz E»ro-pe. Najpreje je Davis ustrelil mladega Buslia in W. S. Birda, ktera sta stanovala z njim v jednej in isiej sobi; nato je odšel v druge sobe in dokončal svoje grozno delo.
Morilec si je domišljal, da so se stanovniki domenili, da ga umore in oropajo. Me*ril je tudi na neko 17 let staro dekle, toda tej je prizane-sel, ker je podobna njegovej hčeri. L«e z -naporom so morilca prevladali in izročili policiji. V San Fraaeisco je prišel po velikem požaru in je od tedaj naprej tukaj delal. Njegova žena in šest otrok biva v Farmers-ville, CaL
SAMOMORILKA.
Pisala je svojim starišem pismo z lastno krvjo.
York, Pa., 8. maja. V Basonovej hiši se je 241etna neomožena Elsie 11-genfritz zastrupila s plinom. Pokoj-nica je doma iz Camdena, N. J., in je služila kot nadzornica v nekej phila-delphijskej departmentovej prodajal-liici. V njenej sobi so našli z njeno lastno krvjo pisano pismo, naslovljeno njenej materi, ktero se glasi: 'Ljuba mati! Ne žaluj, kajti jaz ne moreni več prenašati življenja. Obžalu-jem, da moram to storiti, toda aihče ne ve, koliko sem prestala. Upam, da se vidimo na onem svetu, kjer ni skrbi."
PROTI NEDELJSKEMU ČASOPISJU V CANADI.
Nedeljsko časopisje iz Z jed. držav v Canadi zabranjeno.
Ottawa, Ont., 7. maja. Tukaj so v nedeljo zaplenili 15,000 nedeljskih časopisov, večinoma iz New Yorka. Liste So vladini uradniki na meji pobrali in sicer na podlagi novega zakona, kteri se glasi:
"Protizakonito je, ako prinese ke-do v Canado v svrho prodaje in razdelitve ob nedeljah tuje časopise, oziroma objave, ktere je smatrati časopisom. ''
Vas Hinterriss na Tirolskem je še. sedem mesecev tako zasnežena, da ne mor« nihče iz vasi in nihče do nje. Bati se je, da bodo prebivala pomrli/
gladu.	/
Roparski napadi ▼ Parizu.
Dne 19. aprila zjutraj so našli v Parizu na Edvardovi cesti mrtvo s prerezanim vratom 381etno ženo nekega sprevodnika pred hišo, v kteri je stanovala Roparji so ponoči smrt-nonevarno ranili še neko drugo žensko. —
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron,
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Poitarina je vSteta pri tak vsotah. Doma m BikmtMi vsote popolnoma izplačaj« yam vinarja odbitka.
Naše denarne poiOjatve izplačuje c. kr. poitni hranilni urad t 11. ue 12. daefc.
Denarje aaat podati j« majprllič-aeje de f26.60 ▼ |p»i1m| t priporočenem aH nctotroraaer ptavm, večje
Order aH pa Mew York Baak Draft.
TEAK flATWRK CO., 1H Omnvkfc Street. Kit York. «104 St Glair Ave. HK, Olaidaal, O.
Napad na vlak Coast Limited v Montani.
V BOJU Z ROPARJI JE BIL STROJEVODJA IMENOVANEGA VLAKA UBIT.
Napad se je izvršil petnajst milj daleč od Butte.
ROPARJI UŠLI.
Butte, Mont., 7. maja. Pri Welch's Spur. 15 milj iztočno od tukaj, so roparji napadli brzovlak North Coast Limited od Northern Pacific železnice. V boju z roparji je bil strojevodja ubit.
Tukajšnji šerif je odšel s svojim možtvom na kraj napada in je naprosil držav;ne zapore, da mu nemudoma pošljejo krvne pse, da tako roparje tem bolj gotovo vjamejo.
Ta napad je že četrti, kteri so se pri]>elili na tej progi tekom zadnjih treh let, in sicer skoraj na istem prostoru. Prejšnje napade >o roparji priredili blizo Reannoutha. Včerajšnji napad se je izvršil ravno tam, kje1!* so roparji pred tremi leti napadli in oropali ekspresni vlak Burl-ingtonske železnice. Tamoš-nja pokrajina je zelo divja iu radi roparjev nevarna.
St. Paul, Minn., 7. maja. Glavni poslovodja Northern Pacific železnice izdal je sledeče uradno poročilo o napadu v Montani: Ekspresni vlak North Coast Limited, strojevodja Fr. Clow in sprevodnik Culwer, so napadli drzni roparji na iztočnej strani gorovja Butte, kacih 16 milj daleč od Buite. Roparji so ustrelili strojevodjo in nevarno ranili kurilca, kteri je dobil kn»gljo v desno roko. Roparji so dalj časa streljali, toda ko nečno so se venlarle ustrašili potnikov in so ušli v gorovje. Šerif Webb iz Billingsa, kteri je bil med potniki, je takoj pričel z zasledovanjem roparjev, L t ere zasledujejo tudi krvni psi zaporov Deer Lodge, tako da jih b<>do najbrže dobili. Umorjeni sito-jcvi-ija je bil že osem tet v službi železnice. Roparji niso odnesli ka-eega plena. V onej pokrajini se je tekom zadnjih ileset let izvršilo več napadov na vlake, t<nla še vselej se je •iRjsrev-ilo roparje v jet i in jih izročili zaslužerej kazni.
VESTI IZ RUSIJE.
Položaj z ozirom na dumo se baje poslabšuje.
Petrograd, 7. maja. Položaj v Rusiji je vedno slabši. Reakcijonama desnica dela sedaj v soglasju s skrajno revolucijonarno desnico na to, da se duma razpusti. To se je javno pokazalo pri debati v dumi 22. min. meseca- Desnica je predlagala, naj duma obsodi i>olitiške zločince. Le viea je, dasi je na glas krohotala- ko ie p«>sla>iec Puriškievič utemiljeval predlog desnice, vendarle glasovala za predlog, kterega so zmerne stranke, v prvi vrsti seveda kadeti, vrgli. Soeijalistična levica je račumala na to, da duma rf« obsodi politiške zločince in s tem vzbudi v ljudstvu upor proti sedanjemu 1;konstitueijo-nalizmu". Položaj je torej od dne do dne slabši. Povrh tega pa narašča na eni strani revolucijonarno gibanje. na drugi pa krvava nasilja mo-narhistiških organizacij.
V "Novoje Vremja" poroča brat ministers-kega predsednika Stoivpina, da se zavzema precejšen del dvora za to, da se duma razpnsti; tudi višja duhovščina je za to. 16 članov državnega sveta je tudi sklenilo prositi carja, naj razpusti dumo, ker držav A svet ne more delovati pozitivno z revolucijonarno dumo. Celo znani svetnik pravoslavne cerkve, ' 'čudodelec1' in menih Ivan Kronštadtski, je bil pri carju, da ga prosi, naj razžene za Rusijo nevarno dumo.
Tukajšnji učenjak, profesor Martens, ki se je v londonskih "Times" zavzemal za razpust dume, izjavlja, da je razpust dome nujno potreben, ker so poslanci čisto nevedni ljudje in zagrizeni atrankarji, ki našo v stanu voditi države. Med poslanci dume ni prav nobenega politiškega talenta.
Francija in Japonska. Splošno zadovoljstvo.
MNENJA PARIŠKEGA ČASOPIS JA O SPORAZUMU NA SKRAJNEM IZTOKU.
Kombinacija proti Nemčiji in njenej politiki.
NEODVISNOST KITAJSKE.
Pariz, 8. maja. Francosko časopisje je v splošnem pogledu zadovoljno z naznanilom o spoiazumu Francije in Japonske glede medsebojnega čuvanja svojih koristi na Daljnem Iztoku, ker s tem so tamošnje posesti Francije zavarovane. Časopisje piše o zvezi Anglije, Rusije. Japonske in Francije kot o triumfu angleške diplomacije.
" Petit Parisien" piše, da Japonska je s tem opustila azijsko Monroe-doktrino. "Gil Bias" pravi, da zveza ni naperjena proti kakej gotovi vele-vlasti, da pa pomenja "svarilo proti velevlasti, ki je izključena" (Nemčiji). "Eclair" pa piše, da kombinacija proti Nemčiji ne služi v prid miru.
Tukajšnji japonski poslanik Kuri-no izjavlja, da bode nova francosko-japonska zveza jamčila posest obeh držav, kakor tudi neodvisnost Kitajske. Pogodba se podpiše tekom jed-neua meseca v Parizu.
ROOSEVELTOVA KANDIDATURA.
Njegov zet Longworth izjavlja, da Roosevelt v tretje ne kandidira.
Louisville, Ky., 7. maja. Predsednikov zet. član kongresa Niek Long-worth, se mudi s svojo ženo tukaj. Ko so ga vprašali, kaj on misli o zo-petn-ej kandidaturi svojega tasta Roo-•sevelta, je dejal, da ne ve za ni jeden vzrok, vsled kterega naj bi Roosevelt sprejel v tretje nominacijo. Tudi trditve, da bode Longworth postal naslednik senatorja Forakerja v Ohio, so po njegovem zatrdilu resnične.
iiiHI1"!^



KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Kaiser Wilhelm II. 7. maja iz Bremena s 1425 potniki. Rvndam 7. maja iz Rotterdama z 24S9 potniki.
Carpathia 7. maja iz Reke z 24S4
potniki. Cevic 7. maja iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Andalmia iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Fur n ess i a iz Glasgowa. Rhein iz Bremena. Koenig Albert iz Genove. Furnessia iz Glasgowa. Eugenia iz Testa Majestic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Arcadia iz Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. St. Laurent iz Havre. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga.
Campania iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Samland iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama. Kroaprinz Wilhelm iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Carmania iz Liverpoola.
Odpluli so:
Baltic 8. maja v Liverpool.
Odpluli bodo: Bluecher 9. maja v Hamburg. La Savoie 9. maja v Havre. Grosser Kurfuerst 9. maja v Bremen.
Greti« 9. maja v Genovo. TTmbria 11. maja v Liverpool. New York 11. maja v Southampton. Koenigin Luise 11. maja v Genovo. Vaderland 11. maja v Aatwexpen.
Razne novosti
iz inozemstva
VELIKANSKA POVODENJ OB DNJEPRU V RUSIJI; 180 VASI PREPLAVLJENIH.
Grozna posledica razširjanja nemške "kulture" v Afriki.
NEMŠKI DIVJAKI.
Kremenčuk, Rusija, S. maja. Po vodenj krog Dnjepra je preplavila 180 vasi in odplavila hiše. žitna skladišča in živino. Tudi tukajšnje prebivalstvo beži. Ječe so preplavljene in le težavno so prepeljali jetnike v Pultavo. Železnica pri Aleksandrovsku je več milj daleč pod vodo.
Capetown, Južna Afrika, 8. maja. Grozne so |x»slediee razširjanja nemške "kulture" v jugozapadnej Afriki. Po zadnje j deloma u>j>ešni'j ust nji Hererov, radi ktere so nn>ral: Nemci napraviti 60.000,000 mark dolga, so Hererisklenili izseliti na severo-zapad, kjer ni neruskih divjakov. Naseliti so se hoteli pri jezeru Ngami in 15.000 se jih je napotilo tjekaj. Po groznih mukali jih je pa prišlo tjekaj le 4000, dočim so drugi pomrli vsled lakote in žeje. To so žalostni sadovi nemške kolonizacije v Afriki.
Neapolj, 8. maja. Pri starem grškem mestu Palstunm v Italiji, ktero se je imenovalo po morskem bogu Po-seidonia, so izkopali lepo. 25 čevljev široko cesto, ktera je tlakovana s ka^ menitimi ploščami, ktere so razorane od koles težkih voz. Nadalje so izkopali krasen dor.-ki Neptunov tempelj.
Messina. 8. maja. Vulkan StromVdi že od 28. aprila neprestano bluje pepel in kamenje. Vse rastlinje v bližini gore je uničeno in prebivalstvo žalostno ostavlja otok. Tudi vulkan Etna deluje tekom zadnjih 10 dni in iz nje-trove odprtine prihaja razbeljen pepel in lava.
Berolin, 7. maja. Včeraj so tukaj sodili divjega Nemca Horna, bivšega governerja nemške kolonije Togo v Afriki. Horn je v letu 1004 necega domačina tako mučil, da je vsled poškodb umrl. Pravično nemško "sodišče"' je lopova n«ravno oprostilo v dokaz nemške "kulture".
INSOLVENTNA BANKA.
Zasebno Jaworskovo banko v New Britain so zaprli.
New Britain, Conn.. 8. maja. Vsled tožbe proti tukajšnjej zasebnej banki tvixlke Jaworski Campauy, ktera se imenuje "Bank of Polski", so imenovano pisarno zaprli. Banko je prevzel v svojo oskrbo šerif vsled tega. ker je neki Lewkisewicz pred več meseci poslal po tej banki v Rusijo 112 rubljev, ne da bi njegovi ta-mošnji sorodniki dobili denar.
Baak. ktere poslujejo na zgoraj omenjeni način, je v Ameriki vse polno. Z slikanjem raznih hiš, ktere pa niso njihova last, izvabijo ljudem denar, kteri potem nikdar denarja ne dobe. Rojaki, čuvajte se takih "kuča"!
Prebivalstvo St. Louisa.
St. I^iuis, Mo., 7. maja. Tukajšnje mestne oblasti so ravnokar zaključile ljudsko štetje in tako se je dognalo, da ima mesto St. Louis sedaj 704^3 prebivalcev. Štetje bodo sedaj revidirali in splošno se trdi. da se bode pri tem dokazalo, da ima tukajšnje mesto 800,000 prebivalcev.
Samomor ali zločin.
Bridgeport, Conn., 8. maja. Tukaj so našli truplo gospe George Walker-jeve, ktera je pred tednom dni zgi-nola iz svojega stanovanja. Truplo je bilo oblečeno v spodnjej obleki in zasuto s premogom. Dosedaj še ni do-gnano, je-li Walkerjeva izvršila samomor ali je bila umorjena. Pokojnica je bila ztera 26 let.
1W17T ' ; brzoParnik za I IMj 1 družbo hočeš naj-
< ■.	in bodeš najso-
lidneje postr.. ..	i Fr. Sakserju,
i r-9'Greenv. : ,	. .New York, zato
vsn!. ..	. r.a nisga obrn«.
___
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK El^ predsednik
VIK TO F? VALJAVEC, tajnik.
nkorponrano v državi New York, dne 11. julija HK>G.
a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
4 pol leta............. 1.50
*.« Evropj, za vse k to.......4.50
" " pol K ta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
'iLAS b ARODA" izhaja vsak dan i.-nedelj in praznikov.
"Oi.AS NARODA"
< ;< Voice of the People")
,s red every di>. except Sundays and Hoi: days. Subscription yearly $:"J.no.
l'u* Its] : d by the
•LOVFNIC PUBLISHING COMPANY
Ircorpor ted under the laws of the State of New York.
Ad* ertisemem on agreement.
se do d- set vrstic se plača 30
po pisa in osobnosti se
i si t i^ovoli pošiljati po
1 i sv- ' men:'!. ;; r ,i i a naročnikov f' sv r m i : i prejšnje bivali-1 «'.i h itn-i c najdemo aslov-
-ii- D-jp- j-jiii .:i pošiljatvarn nare ite
»aslov:
Naroda"
09 Greenwich Street, New York Citv. Telefon J li T i t Rector.
m o v, Do:.i = i h
t rH,
Moyer — Haywood.
\ četrtek >o prične v Boise, Idaho, obravnava proti : lijcem Moyer, Haywood in Pettil>>:ieju, kteri so olwlol-aeni sokrivde pri numm bivšega go-■veraerja dr/.ave Idaho.
Medtem, ko se jo časopisje na iztoku s to zadevo dosedaj le malo !>avilo, se v novejšem ea.su bolj zanima za izid obravnave in več posebnih jjoročevalcev je že dospelo v Idaho. Vsled tega prihaja sedaj od tam več poročil, iz kteiih je jxmekoliko tudi razvidno, da zveza lastnikov rudnikov v Idaho, Colorado in Washiugto-U'U svoje stvari ni tako gotova, kakor je bilo prvotno domnevati, kajti dokazi so baje pomanjkljivi.
Glavni svedok proti obtožencem je Henry Orchard, kteri je naznanil, da je on po naročilu Moyerja in Hay-vrooda umoril ne le samo governerja tSteunenbersra, temveč še več drugih unijam neljubih ljudi. Njegovo iz-povedbo je spočetka potrdil tudi jet-nik Steve Adams, kteri je dobil tudi razna naročila glede umoiov, koje je namera \ala izvršiti delavska organizacija Western Federation <-f Miners.
Adam je ka-vieje to potrdilo preklical in lejal, !a so ga do te izjave prisilili detektivi
Za sedaj ostane le še priča Orchard in i 1 njegovih izpovedb bode odvisen izid pravile. Mogoče je, da bode Judi on "preklical" prvotno svojo ispovod, kajti tihli njega zamorejo za kaj tacega pridobiti detektivi.
K sreči 'j, le . >a. tiava javna in zagovorniki obtoženih unij cev ga bo-j •clO lahko izprasevali, koliko je ua nje-' govej prvej izpovedi resnice in koliko laži.
Iz Boise, Idaho, se sedaj poroča, da se Orehardu nekoliko meša, tako da .se na njegove sedanje iz|»ovedbe ne l*rde mogoče tako ozirati, kakor tia prve, in tla bodo prre merodajne.
Dunajsko vseučilišče.
V preteklem -emestru je štelo dunajsko vseučilišče S004 slušateljev in tftušateljic. Od tega velikega števila jih je iz\ a urednik 1942, rednih torej 6722. Kaj večje število tvorijo seveda pravniki, kterih je samo 3219. Za njimi pridejo modroslovei, teh je bilo 1993, in med lemi 4S žensk. Meri icince v je bilo 1319, med njimi je vzletih 98 žensk. Najmanj je teo-logov, namreč 191. Iz Kranjskega je bilo vseh slušateljev 229; in sieer: 127 pravnikov, 29 medicineev in 59 ■nodros lovce v; 14 jih je bilo izvan-rednih. — Zanimivo je, koliko ino-aumcev -tfje dunajsko vseučilišče. Najvt*" je Rusov, namreč 239; med »jimi zelo veliko Kusini. Med drugimi tujci zavzemajo najve«"-je Število «a R»wi Srbi, namreč 95, za temi pridejo Bolgari in drugi.
Kje je največ pošt?
Največ p*«t je v Švici, potem pride Anglija, za to pa Nemčija. V švi-ci je na vsakih 11 kilometrov jedna pusta; na Angležkem na vsakih 13.5; v. Nismčiji na 13.9 km; v Belgiji na 22.5, v Holandiji oa 23.4, v Portugalski na 36.6, v Zjedinjenih državah na 140.8, v Avstriji na 35.6, ra Danskem na 41.5, v Španiji na 133.2, v Franciji na 46.2, na Grškem na 99.7, na Ogrfkem na 77.6, v Italiji na 22.4, ■a Japonskem na 51.4, v Rusiji na 1726 in na TurSkem na 2335 km.
Izvozno društvo t Prafž
je dalo uiHti 30 nboeih jngorfovan-■kih mladeniJfev, vePinotna obrtnih pomočnikov im
Pomanjkanje delavcev.
Kljub velikanskemu naseljevanju vlada v državi New York izredno pomanjkanje farmerskih delavcev. A ko se v državi New York ne more pokriti j*»treba teh delavcev, ko vendar prihaja k nam dan za dnevom na tisoče naseljencev, naj se li potem čudimo poročilom, da je v druzih državah pomanjkanje poljedelskih delavcev še mnogo večje? Iiadi tega bi bila razdelitev naseljencev po farmerskih pokrajinah mnogo uinestue-ja. nego naseljevanje po velikih mestih. Toda v prid tega se je dosedaj le malo zgodilo, kajti delo na farmah za delavce ni nikdar tako ugodno, kakor v tovarnah.
Ako se primerjajo razmere pri delu v obrtnih podjetjih z onimi na farmah. je delo na deželi mnogo prijetnejše, vendar pa te prijetnosti nikakor niso tolike, da bi vsled njih človek. ki rad dela, se zadovoljil s plačo. ktera je jedva tolika, da se za-niore izhajati. Zaslužek na farmah je v gotovih časih povoljen, toda v splošnem pogledu je le majhen. Da je i»omanjkaaije delavcev na farmah toliko, so krivi tudi farmarji sami, kteri plačujejo kolikor mogoče majhno plačo in odslove svoje delavee, kakor hitro delo ni nujno. Yeč nego sedem mesecev nima pri sebi ni je-den farmer delavee in. radi tega iščejo vsako leto delavce, kakor hitro se prične delo na polju.
(Kakor hitro se to spremeni, potem bode tudi pomanjkanje delavcev odstranjeno, kajti naseljevanje je dovolj veliko, le farmerji sami so krivi, da naseljenci nečejo za nje delati.
Kazenske obravnave pred deželnim sodi= ščem v Ljubljani.
Lovska tatvina.
Brata Janez in Polde Rot ar, posestnika sina iz Podboršta, sta imela posebno veselje do lovske tatvine. Tako sta v letovišču Ivana Kovača ustrelila srnjaka in dva zajca. Janez in Polde sta bila obsojena vsak na mesee dni ječe.
Surovi sin.
Andrej Vovnik, kočarja sin v Po-točah, jako surovo postopa s svojo materjo. Ko ga je dne 2. sušca nekaj oštevala zaradi njegove lenobe, je to sina tako razkačilo, da je pograbil j m »leno in ga Vrgel materi v obraz. Obsojen je bil na 0 tednov ječe.
Aretovanja se branil.
Brata France in Lojze Draksler, kovača na Dovjem, sta se jela zanašati nad Jožefom Kvasom, ker jima je pri obračunu zaradi hrane nekaj navskriž hodilo. Ker je France Draksler jel kazati nož, so poslali po orožnike, ki so brata aretovali. France je takoj izjavil, da ga orožnik ae bode gnal in posrečilo se mu je dvakrat ga orožniku iztrgati. Orožnik ga je onkraj Save le dohitel in peljal na kolodvor. Obsojen, je bil na 3 tedne ječe.
Pretepač.
Janez Mlakar, dninar, je z nekim tovarišem sitnjaril v Spruntovi go--tilni v Spod. RibČah. Brez povoda je fanta Franceta Robleka udaril po glavi in nekega Pestotnika teko na stran potegnil, da je padel. Pred gostilno je prišlo do spopada, pri katerem je Mlakar z nožem sunil v levo zapestje Aiitona Pestotnika. Ob-sojen je bil na 3 tedne zapora.
Navihani vajenec.
Karol Yidie iz Ljubljane, sedaj kovaški vajenec v Celju, je v Ljubljani izmaknil tri biciklje v vrednosti 390 kron. Ko je bil še v delu pri Francetu Yidmarju, je za svojega mojstra jx/bral SO kron 40 vin. Y Grobelni-kovi trgovini je nabral blaga za 116 kron 40 vin. in ga potem raz pečal. Enak manever je jx>skusil tudi v Ur-banr-evičevi trgovini v Ljubljani in pri .Tpr.('7" G"fv**d*ju na Yiču, a mu je spodletelo. Yidie, ki svojo krivdo odkrito priznava, je bil obsojen na ^ mesecev težke ječe.
Napad.
Ijovrenc Sojer. delavec v Notranjih Goricah, je dne 12. prosinca t. 1. brez (x»voda napadel domače fante, ki so se vračali iz gostilne. Zadal je Matiju Založniku zaušnico, potem ga je pa še z noževim rogom po nosu udarni. Lovrenca Selana, ki je hotel svojemu tovarišu priskočiti na pomoč, je udaril s polenom po levem ušesu. Drug večer je naletel zopet na fante, jel jih izzivati, zaletel se z nožem v Šelana, v tem ga je pa Bizjak prijel, da bi Selana branil, a Sojer ga je vbodel v desne lehti. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Skrajna surovost.
Dne 1. prosinca min. leta ee je delavec AndVej Kepic golotflav vrnil t Višnjerjevo gostilno
na Hrušici in
K
povedal navzočemu bratu Janezu, da I bila za awfajjiu ofenzivo proti Adi-so mu fantje rasrezal/ klobuk in str- jži jako nepripravna. (Sodi ee, da bi gali peresa. Takoj nato je vstopil, italijanske čete prišle <na avstrijska delavec Martin Jeriša s tovariši Ja-j tla med Adižo in Piave ali pa celo zq inezom Zormancwn, Francetom Jerišo Adižo.)
in Janezom Cedilnikom, vsi delavci Vojne moči Avstrije na kopnem
na Hrušici. Nekoliko vinjen Janez Kepie se je zaradi prejšnjega dogodka zavzel za svojega brata Kepica, fantje so pa skočili po koncu in Janez Zorman je z odprtim nožem sunil Kepice vim prsom, in gotovo bi bil ta suinek osode poln za njega, da mu ni tretji Kepieev brat roke odbil. V tem je pa vstopil v gostilno fant Janez Majer, istotako delavec na Hrušici, ter pripomnil Zormanu, da se tak kri-pel ne bode z nožem tepel. V tem hipu ga je že Zorman z odprtim nožem sunil v prsa. Ko je Majer čutil, da je ranjen, zagrabil je za nasprotnikov nož in se pri tem še po loki obrezal. Takoj so se Zorman in tovariši izgubili iz gostilne, ranjenega Majerja so pa peljali v tamošnjo bolnico, da mu je zdravnik rane obvezal. Ko se je vračal od zdravnika, napadli so ga preje imenovani. Jeden izmed njili ga je pobil na tla, nato so ga pa nezavestnega in na tleh ležečega obdelovali z nožmi. I>ve rani sta bili smrtnonevarai. zlasti vbodljaj v višini šestega prsnega vretenea poleg leve strani hrbtenice je povzročil, da je postal preje cvetoči fant sključen, ob palico se opirajoči ter za vsako delo nesposobni siromak. Imenovani, kterim se je tudi pridružil delavec Martin IJesman, so se isto noe napadli barako delavca Petra Svetlina iz jeze, ker so malo prej tam okoli rogovilili in jim je dal ta razumeti, da hoče imeti po noči mir. Oborožili so se z raznim orodjem in Tia klic '' auf" začeli udrihati po durih, da je zapah odjenjal. France Jeriša je zamahnil z motiko skozi odprtnino in le malo je zmanjkalo, da ni zadel na postelji ležeče Mine Svetlinove. Francetu Jeriši se je posrečilo pobegniti iz preiskovalnega zapora. Orožnika sta ga zalotila v njegovem stanovanju na Hrušici. čepečega pod mizo. Ker se ni hotel pokoriti ukazu, potegnila sta ga orožnika za nogi izpod mize. Ta pa je z nogami bil okoli sebe ter sunil orožnika v trebuh. Da stre njegov odpor, moral je rabiti orožnik dvakrat orožje, pred no ga je ukrotil. Sodišče je vseh pet obdolžencev krivim spoznalo in obsodilo: Zonnaua ua 15 mesecev, Franceta in Mar'ina Jenšo vsakega na eno leto, Cedilnika na 10 mesecev ječe in Resmana na en teden zapora. Vrhtega morajo prvi štirje obdolženci in solidum plačati poškodovancu Majeijn za odhod na zaslužku in za bolečine 2500 kron in po 3 krone na dan za živež.
Vojne moči Avstrije in Italije.
Y predzadnjem zvezku revije "Oest. Rundschau" je priobčen zanimiv članek o vojnih močeh Avstrije in Italije. Temu članku {»ovzemamo sledeče zanimive podatke.
Danes mejita dva avstrijska ar-madjia kora na italijansko mejo, in sieer 3. Štajersko, Koroško. Kranjsko, Istra) in 14. (Tirolsko, Predarl-sko, Solnograsko, Gornje Avstrijsko) s sledečimi močmi: 3. kor 31 bataljonov (in 12 domobranstva), 15 eska-dronov, IS baterij ; 14. kor 27 [bataljonov (in 13 domobranstva), 15 eska-dronov, 13 baterij.
Tudi Italijani so imeli še do pred kratkim samo 2 armad na kora ob avstrijski meji. V drugi polovici lanskega leta so pa postavili še enega, tako da meji na Avstrijo 3. (Milan, meji na zapadno stran Tirolske) z 28 bataljoni, 22 eskadroni, 20 baterijami; 5. (Verona, meji na iztočno stran Tirolske in del Koroške) 33 bataljonov, 18 eskad'ronov, 21 baterij; 6. (Bolonja, meji na del Koroške in Istro) 27 bataljonov, 12 eskadronov, 15 baterij.
Za dovažanje vojaštva proti italijanski meji je Avstrija mnogo na boljšem od Italije. V ta namen ima 7 železniških prog, med temi dvojno-lirno Južno železnico (nudi proga lnomost-Bolean bode dvojnotirna), dočkn ian a jo Italijani v beneško pro-vinco dovoz le po 3 enotirnih železnicah ; ako bi bil dohod italijanskih čet proti avstr. meji bolj proti zapa-du, so za Italijane šanse v tem oziru ugodnejše.
Glede utrdb se Avstriji ni ravno ihjti napada Italije. One na južnem Tirolskem so predvsem defenzivnega značaja, one v Pusterski dolini v bližini Tdblacha imajo namen braniti jako važno rokadno črto ob meji, uitrdbe na Koroškem pa zapirajo dohode po dolinah Fella in gornje Soče in omogočujejo ofenzivo tudi s te strani.
Italijani imajo močne utrdbe v gorovju proti Koroški in iztočni Tirolski. Te ut'rdbe imajo namen varovati od zadaj in na strani armado pri njenem delu. Kakor se kaše, nameravajo Italijani okrepiti svoje utrdlbe v Benetkah in napraviti velikanski zavarovan tabor pri Mestre. Uresničitev tega zadnjega maraena bi
obsegajo: 678 bataljonov, 352 eskadronov, 254 baterij (s 1088 vpreže-nimi topovi), kar da 400,000 mož ali 0.84% vseda prebivalstva.
Italijanske vojne moči na kopnem pa so: 346 bataljonov, 144 eckadro-nov, 210 baterij (z 852 vpreženimi to}K>vi), kar da 250,000 mož ali 0.8% vsega prebivalstva države.
Za časa vojne postavi Avstrija na bojišče: 678 bataljonov z ©kroglo 680,000 možmi, 352 eskadronov s 55 tisoč jezdeci in 274 baterij s 1900 topovi.
Italija pa 548 bataljonov z okroglo 550.000 možmi. 177 eskadronov z 21 tisoč jezdeci in 288 baterij s 1720 topovi.
Največjia vojna moč Avstrije bi znašala: vojska 900,000 mož, avstr. domobranstvo 160,000 mož, ogrsko domobranstvo 160.000 mož, nadomestna rezerva 500,000 mož, črnovojni-štvo 2,000,000 mož. skupaj 3,720,000 mož ali 8% prebivalstva.
Italija bi postavila: vojska 735,000 mož, mobilna miliea 310,000 mož. te-ritorijalna milica 3.500,000 mož, skupaj 4,345,000 mož ali 10% vsega prebivalstva.
Yojtie potrebščine znašajo v Avstriji za vojsko (z obema do-mobran-
stvoma) 392,000.000 kron, za vojno mornarico 31,000,000 kron, skupaj 423,000,000 kron.
V Italiji: za vojsko 275,500,000 kron. za vojno mornarico 127,500,000 kron; skupaj 396.000,000 kron.
Iz zadnjih številk je razvidno, da ima Italija ostro orožje v roki, in to je njeno brodovje. Njene ladije nadkriljujejo avstrijske po velikosti, po veličini težkih topov in gle.le podvodnih čolnov.
Italija ima bojnih ladij 17 (Avstrija 9), oklopnih križark 6 (Avstrija 3), križark 14 (Avstrija 5), itorpedovk 28 (Avstrija 11), torped-nih čolnov 139 (Avstrija 58), podmorskih čolnov 6 (Avstrija nobenega) ; razen tega gradi Italija še eno bojno ladijo in 4 oklopne križarke. Avstrija ima samo oklopnih obrežnih branilcev več od Italije, namreč 5, Italija pa le 2, dočim je S razdiralcev torpednih čolnov proti 9 oziroma 10 italijanskim v delu.
Kar se tiče bojnih luk, je Italija mnogo na slabšem od Avstrije, kajti niti Jakin niti Benetke nista izvrstni bojni luki, Avstrija pa ima bojni luki v Puljn, Kotoru, v Sebeniku se pa še namerava zgraditi.
Avstrija nadkriljuje Italijo na kopnem pred vsem glede kvalitete svojih čet. pri kavaleriji pa glede kvalitete in kvantitete: 36 polkov s 352 eska-droni stoji nasproti 24 polkom s 144 eskadroni. Vendar se ne sme pozabiti. da za konjenico gornjeitalski teren ni ugoden.
Na podlagi teh številk in podatkov ter še nekaj dmzega materijala, h ktererou spada zlasti reorganizacija oziroma poni noži t ev Avstrijskega topništva je prišel pisatelj do prepričanja, da v bližnji prihodnjosti vkljnb vsem " vznemirljivim" poročilom ni pričakovati, da bi se vnela vojna med Avstrijo in Italijo, ker nobena izmed njih ni dosti obofx;žena zanjo.
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa
mojeag ibrata Ivan Slavca v Trinidad, Colo., in dlruge prijatelje.
Vsem sktepaj kličem: Z Bogom!
New York, 7. maja 1907.
Fran Slavec.
Pri odhodu v staro domovino po-pozdravljam rojake sirom Amerike,
znance in prijatelje v Somerset, Col., posebno pa Josipa Cesnik in njegovo družino. Živili!
New York, 7. maja 1907.
Josip Figar.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake v Eveleth, Minn., posebno Ivana Ivini s soprogo in Štefana Šprohar. Na zdar!
New York, 7. maja 1907.
Anton Debelak.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa one v Brownfield, Pa., kakor tudi svoje so-brate v društvu sv. Roka št. 55 v Uniontown, Pa. Srečno!
New York. 7. maja 1907.
Ivan Novak, A. Bon, M. Perše.
10 DELAVCEV potrebujem takoj ZA IZDELOVANJE ŠVELARJEV. Plačam 17 centov* od ko-mada. Posameznik jih. lahko naredi 20—25 na dan. Kdor ima voljo, naj kar pride brez vsacega dopisovanja, ker jaz rabim delavce takoj.
Joseph Lipo^ac,
P. O. Box 423, Greenwood, Miss.
(8-14—5)
dlovensk 3 katoliško

podp. društvo
-a.
svete Barbari

ZlaJInjene države Severne Amerike,
Sedež: Forest City, Pa.
i a«, lanuarla I903 v- ds-jLovI Pervte<>>.-...i>i!f
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Bos 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH I C, Box 537, Forest City, Pa.
Kje je IVAN MARTINŠEK? Doma je iz Radeče pri Zidanem mostu in star 25 let^ Prišel je lanske leto v jeseni nekam v Cleveland, Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti: Ignatius Supanc, 452 South 17th St., Newark, N. J.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, P*. ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Bex 108, Thomas, W, Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. D.Dpisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box SG7, fi rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
T"1!* ^ w m 11»
I
t Telefon 2064.
Frank Petkovšek
214-218 Market Street. Waakegaa, 111.
priporoča rojakom svoj
i
POSESTVO NA PRODAJ.
V Mihelivasi pri Črnomlja je prostovoljno na prodaj LEPO POSESTVO. Hiša je zidana in ima dve veliki sobi ter fino kuhinjo s štedilnikom in vodovodom. Za hišo je hlev za žiivno in svinjak in poleg poslopja velik vrt nasajen s sadnim drevjem. Zraven pripada še: 2 veliki njivi, stelnik in 1 del hoste. Preje je bila gostilna in se še vedno lahko dobi dovoljenje za gostilniško obrt. Cena vsemu je 5000 kron. Kdor se zanima za to, naj piše na: Daniel Murn, gostilničar in trgovec, P. Gradac št. 12, pri Metliki, Austria.	Kranjsko.
(6-5—6-7)
KRONA SV. ŠTEFANA.
V apriškem "Journalu" je napisal Jean de Bonnefon velezanimiv članek, v kteri razpravlja o ogrski kroni in o buli papeža Silvestra II. Oboje je poslal papež Silvester II. ogrskemu vojvodi Štefanu v dar, podel i vsi obenem njemu in njegovim naslednikom naslov "apostolski kralj*'.
Jean de Bonnefon dvomi o zgodovinski pristnosti krone in bule in v dokazovanje nagaja sledeče:
Originala bule Silvestra II. ni več, ampak je napisana samo v zbirki bul (Bullaire romain). Če bi se bil izgubil, bi ga gotovo Madjari, ki tako vestno čuvajo sveto krono, poiskali. Latinščina v buli ni iz leta 1001, ampak iz dobe reformacije. Če je torej ponarejena bula. je nepristna tudi krona sv. Štefana. Seveda Madjari 07«» reka jo temu. Toda krona sama že popolnoma dokazuje opravičenost te trditve, kajti njen nakit je le mešanica različnih kasnejših slogov, nikakor pa ne oiosi znakov enajstega stoletja. Najstarejši del krone je bizantinski in ga je poslal bizantinski cesar Mihael Dukas VII. kralju Gejzi kot poročni dar. Zlato je zelenkasto, kakor sploh bizantinsko. Tudi delo je iztočno. Že ta del krone je mnogokrat prenarejen. Tudi o drugem delu, o k terenu z vso gotovostjo trdijo, da je pristen, se dvomi, da bi ga bil Silvester IL poslal Štefanu. V 15. stoletju so šele pritrdili na krono križ, ki je sedaj nagnjen. Biseri na tem delu so slabo obdelani in gotovo niso bizantinsko delo, kajti v Italiji so izdelovali v 13. stoletju podoben na-kras. Tajkrona — tako sklepa Bon-nefon —, ki jo hranijo v Budimpešti, je samo mešanica ecnajliranih plošč, dragih kam eno v, biserov in zlatarskih okraskov iz Tasnih krajev iz raz-stala približno 100 milijonov in bi ličnih dob.
IšČem mojega moža IVANA RAHI-JA, doma iz sel a Mošence, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Minrt, kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate fn Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpočijem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rahija in hči Eva Starčevič, 10,812 Forem Avenue, South Chicago, HI.
(2-18—5)
^ S A L
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine sinodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v p /vezi je z Mr. Frank Sakserjem v Yorkn.
Ia«
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.


AFSTBHfflEBICAN Lil
Regularni potni purnlk)
"Sofia Hohenbere" odpluje 18. maja. "Laura" odplnje 29. maja.
vo*IJn med Mew Vorkom, l i stom in keko.
Najpnpravuejša in najcenejša parobrodna črtd v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. ljane le CO centov- Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. <®> Co., General Agents,
2 Washington St., New York.

NAZNANTLO.
Od ''' Mestne hranilnice ljubljanske" prejeli smo nekaj "RAČUNSKIH ZAKLJUČKOV", v kterih je označen izkaz, koliko je bila vredna vsaka posamezna vložna knjižica z obrestmi vred koncem leta 1906, in sicer do št. 56013. Vložniki jih dobijo pri nas brezplačno; daposlat-i nam je le 5c. v znamkah za poštnino.
Frank Sakser Company.
(3-10—5)
Nazna nilo.
Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo
"NARODNO GOSTILNO"
v hišo št. 209 na 7. cesti, ktero sem kupil od Fran Papeža.
Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet.
Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odf jslai rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen.
V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSEK. OCX v New Yorkn.
Poštenost, pravičnost in točnost je moje geslo.
Paul Shaltz,
809 7tb Street, Oalnmet, Mich.
(4-5—4-6)
Bompagnle Generale TransatlaDtipe.
(Francoska parobrodna družba.)
- r	-■■' 'ti!- ^ - • .. K; »•> . ...
:	. - Jk t1 V-

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pamiki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moči,
"LaS<?voie" „ „ „ .................12,(MM) „ 2r>,000
"La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 2.1,000
"La Touraine" , „ „ ..................10,0tH) „ 12,000
"La Bretagne1'........................... .... 8,000 ,, 9,000
"LaGasgogne"............................... 8,000 „ y,tKHJ „	\\
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA SAVOIE	9. maja 1907. *LA PROVENCE	13. junija 1907.
•LtA TOUBAINE	16. maja 1907. *LA LORRAINE	20. junija 1907.
•LA PROVENCE	23. maja 1907. **LA SAVOIE	27. junija 1907.
•LA LORRAINE	30. maja 1907. *LA TOURAINE	4. julija 1907.
*LA SAVOIE	6. junija 1907. *LA PROVENCE	11. julija 1907.
POSEBNA P LOVITE A:
La Gascogne 18. maja ob 3. uri pop. La Gascogne 15. junija ob 3. uri pop. La Bretagne 2. junija ob 3. uri .pop.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVI. w. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.




Katol. Jednota.
Ink o r por? rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNiKf :
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tt St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. bo. 57, Braddook, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN G0VŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : KRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
5)478 Ewinp Ave., So. Chicago, Dl. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B»i 641, Eveleth, Mien. IVAN KKRŽISN1K. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POHOTNI ODBOR:
J \ KoB PI KOVE<\ predsednik porotnega odbora, 4f'24 Rlflekberrv St., Pittsburg, Pa.
V1IHAKL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSEF PEZDTRC, in. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Eh-.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva raj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem dru<rem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB Z AB U KO VE C, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pritlejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoc-ku, Pa.. 30. marca: Jakob Drašler rojen 1879 cert. 6735, Josip Brožič 187S cert. 6736, Jakob Jago-dič 1882 <*ert. 6737, Josip Klančar 1S79 cert. 6738, Matija Muiar 1S74 cert. 67;{f), Anton Drašler 1S63 cert. 0740. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 230 udov.
K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa., 30. marca: Josip Žunear 1882 cert. 6741 I. razred, Anton Čoš 1883 cert. 6742 H. razred, Andrej Kobas 1878 cert. 6743 II. razred, Ivan Udovč 1885 eeit. 6744 II. razred, Andrej Antončič 1887 cert. 6745 II. razred. Društvo šteje 102 uda.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 30. marca: Ivan Potočnik 18H5 cert. 6746, Fran Oven 1-880 cert. 6747, Anton Planinšek 1S77 cert. 674^. Vsi v L razredu. Društvo šteje 176 udov.
K društvu sv. Cirili in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 30. marca: Fra.n Klučar 1890 cert. 6749, Josip Furšič 1881 cert. 6750, Jakob Jene
1882	cert. 6751, Fran Pristave 18S1 cert. 6752, Fran Šuštaršič 1887 cert. 1887 cert. 6753. Vsi v 1. razredu.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. marca: Leo Ravnikar 1871 cert. 6754, Anton Tavželj 1874 cert. 6755, Fran Repar 1879 cert. 6756, Štefan Taljan 1883 cert. 6757. Vsi v I. razredu.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwoodu, Ohio, 28. apr.: Fran Slanic 1S80 cert. 6758 I. razred.
K društvu sv*. Florjana št. 64 v South Range, Mich., 28. aprila: Peter Štebe 1882 cert. 6759 II. razred, Fran Habot 1886 cert. 6760 I. razred. Društvo šteje 44 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v South Chicago, III.. 28. aprila: Matija Smoke 1883 cert. 6761. Klija Balič 1882 cert. (i7(i2, Dako Obradovič 1882 cert. 0763, Anton Husan 1S77 cert. i>7t>4. Marko Obe rman 1885 rert. št. 6765, Nikola Dragičevič 1869 cert. 6766, Mike Mlinaric 1883 cert. 6767. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 112 članov.
K društvu sv. Alojzija št. 13 v Bairgalev, Pa., 28. aprila: Alojzij Ži'l»ot 1880 cert. 6768, Josip Dime 1S7S cert. 6769. Oba v I. razredu. Društvo šteje 29 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. 28. aprila: Ivan Zalar 1887 cert. 6770 L razred. Društvo šteje 54 udov.
K društvu Zvon št. 70 v Chicagu, 111., 28. aprila: Andrej Steržiščar cert. 0771 11. razred, Josip Gazvoda cert. 0772 II. razred, Josip Malnarie cert. 0773 I. razred. Mirko Mikolie cert. 0774 I. razred, Mirko Ciganič cert. 6775 I. razred. Društvo šteje30 udov.
K duštvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa.. 2S. aprila: Pavel Pušljar 1874 cert. 0776, Alojzij Kotar 1888 cert. 6777. Fran Tičar
1883	cert. 0778, Ivan. Benkelc 1877 cert. 6779. Vsi v L razredu. Društvo šteje 106 udov.
K društvu sv. Barbare št. 47 v As pen u, Colo., 28. aprila: Josip Ko-stelc 1S87 cert. 6780 I. razred. Društvo šteje 87 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 6 v South Lorainu, Ohio, 2S. aprila: Alojzij Volčina 1886 cert. 6781, Ciril Skapin 1888 cert. 6782, Anton Ben-ko 1880 cert. 6783. Vsi v L razredu. Društvo šteje 45 udov.
■K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 20. aprila: Marija Poženel 1885 cert. 3190, Ana Milavec 1872 cert. 6232. Društvo šteje 118 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa, 20. aprila: Ivana Bomlač 1882 cert. 6807, Ivana Hira 1887 cert. 4510,
K društ-■• Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., 20. aprila: Bara Petrič 1885 eert. 4118.
K društvu sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 20. aprila: Marija Jug 1879 cert. 47S6. Društvo šteje 39 članic.
K društvu sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 20. aprila: Fra-mja Puželj 1882 cert. 6639. Društvo šteje 26 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 20. aprila: Ivana Telban 1878 cert. ? Društvo šteje 47 clanie.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. aprila: Ivana De-bevc 1881 cert. 6478. Društvo šteje 45 članic.
K dn^- ' Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 30. marca: Ivana Ru> 1875 cert. 0141. Društvo šteje 44 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
aaoBNJSft
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 23. aprila se je odpel ja.lo z južnega kolod\ora v Ljubljani v Ameriko 48 Maeedoncev in 30 Poljakov,.dne 24. aprila pa 24 Hrvatov in 86 Slovencev.
Težavna aretacija. Nedavno sta po Novem mestu likala in vpila nekoliko pijana delavca Franc Šusteršič in Fr Mazek iz Dol pri Krškem. Ko ju je stražnik Lubi opozoril, naj molčita, dejala sta mu, da jima "policaj" nima nič zapovedovati in vpila dalje. Lubi jima. je napovedal aretacijo in vrgel na Mazekovo roko verižico. Ko j« Šusteršič to zapazil, je zgrabil stražnika od zadaj za ovratnik in ga potegnil nazaj. Mazek je pa s tako silo strgal verižico s eebe, da je odtrgal pri tem stražniku kožo pri prstih.
Oba rogovileža sta jo ubrala v tek. Stražnik je tekel za Šusteršičem, ker ga je ta napadel, a mu je ušel, ker so se ga ljudje bali, ker je kazal odprt nož. Vendar ga je Lubi pozneje aretiral s stražnikom Maško na kapiteljskem hribu, dočim se je Mazek še stepel v neki gostilni s hlapci in bil prav grdo tepen, nakar je bil tudi aretiran'
Sami vinarji. Znani kupčevalec s konji. Rogelj iz Kandije, je prodal na zadnjem konjskem semnju v Ljubljani dva izvanredno visoka konja s pogojem, da mn kupec zahtevano svoto pošlje po pošti. Kupec je držal besedo, toda napravil je tudi dobro šalo. Kmalo na to je prejel Rogelj sedem kilogramov težak zavoj, v kterem je bila ona kupna svota v samih vinarjih. Koliko časa je Rogelj prešteval te vinarje, ni povedal, pač pa je ponujal vinarje v zameno skoro vsem trgovcem in obrtnikom v Kajidiji.
Huzarji ▼ Ljubljani in v Ootid Z
Dunaja se poroča, da se premesti v jeseni 11. huzarski polk iz Sobotke v Ljubljano in Gorico.
Cigani napadli s sekirami m revolverji 25 kmetov. O tem se še poroča:
V gotenskih gozdovih cigani že dalje časa delajo občutno škodo in opustošenje. Ker so bili vsi dobri nasveti in opomini zaman, se je, v nedeljo dne 14. aprila zbralo okoli 20 poeestnifcov iz Gotne vasi in okolice, ter se'podalo v gozd z namenom, da mirnim potom prepode eigane iz dotičnega kraja. Šli so naj prvo v gozdne parcele sodnega nad&vetnika Škerlja. Tam so imeli ve-črno svojih šotorov. Posetniki so jim odločno pa mirno prepovedali bivenje in pustošenje v teh gozdovih. In tedaj je prišla prava ciganska narava do svojega izbruha. Čuteči se kot neomejeni gospodarji vsega teritorija te ob-' čine, začeli so nad kmeti vpiti in se prepirati. Kmetje seveda niso odnehali od svojih zahtev in konec vsega je bil, da so cigani zagrabili sekire in revolverje in tako oboroženi napadli množico kmetov. Le-ti seveda, oboroženi le s paličicami v roki, so se morali, kakor so vedeli in znali, pred napadalci umakniti in jo popihati iz gozda. Posebno huda se je godila posestniku Štangelju. Proti njemu je šlo pet s sekirami oboroženih ciganov in ker je Štangelj prvega. ki mu je prišel preblizo, obtlesknil nekoliko s palico po ramenu, mu je le-ta zažu-gal: "Pri moji d . . ., jaz bom tebe ubil, ti ne boš dolgo več hodil." Štangelju ni preostalo drugega, kakor da se je z drugimi vred odstranil. Čulo se je streljanje, vpitje in kletve, pravcata roparska vojska. Da ni bilo cigank, ki so moške držale nazaj in krotile, zgodilo bi se bilo grozodejstvo, kakoršnega si niti ne moremo predstavljati. S streli niso nikogar zadeli, iz česar je sklepati, da so streljali za prvi poskus le v zrak. Ponoči pa so prišli trije najhujši pre_tilci, Jože, Janez in Franc Brajdič, v vas. Vašcani so bili celo noč v strahu, ker so vedno mislili, da se cigani maščujejo nad njimi s tem, da jim zažgo vas. Značilno je, da so ravno tisti trije cigani drugo jutro napadli ključavničarskega pomočnika Martina Beleta, ko se je vračal iz Siraže preko Šmihela domu v Gotno vas. Napad se je izvršil rua potu pod grmsko šolo. Napadeni Bele je napadaleem komaj utekel.
Nesreča. Ko je dne 23. aprila 18-letni hlapec Fran Homec s kolodvora peljal po Karlovski cesti v Ljubljani drva in se z vozom ognil pri Tesarskih ulicah električni železniei, se je voz nagnil in so drva podsula Homca, vsled česar se je takoj onesvestil in dobil znatne notranje poškodbe. Ko so ga spravili zopet k sebi, so ga z izvoščkom prepeljali domov.
Novo cerkev zidajo v Velikem Gabru pri Zatičini. Sedanja ni več za rabo.
Tatinski vajenec. Mesarski vajenec Alojzij Avšie je svojemu mojstru M. Bevcu v Spodnji Šiški kradel meso, klobase in slanino ter prodajal te reči. Škode je napravil do 100 K in so ga izročili deželnemu sodišču v oskrbo. —
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je v Bujah bivši odvetnik, župan in istrski deželni poslanec dr. G. Franco 85 let star.
Nagla smrt. V Trstu je zadela kap na možgane 60 let ne ga peka Andreja Samokeca. Bil je v par trenutkih mrtev. —
Vrat si je prerez al v Trstu 421etni Hugo Gortan in se nato vrgel skozi okno na dvorišče, kjer je mrtev obležal. Zmešalo se mu je.
Blagajnik pobegnil Blagajnik pekovske zadruge v Trstu, 281etni Fran Jurgovič, je vzel 400 K iz zadružne blagajne in pobegnil.
V pretepu je v Trstu vojak lovskega bataljona Franc Šmuc udaril s sabljo 321etncga kotlarja Ivana Pav-loviča čez glavo. Prvega so aretirali, drugega pa oddali v bolnieo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponesrečil je na železniški progi Rimske topliee-Zidani most lSletni železniški delavec Andrej Zupan. Težko obložen voz je šel čez njega. Ranjen je nevarno.
Veliko poneverjenje. Blagajnik banke E. Mayer v Gradcu, K. Petter, je poneveril 110,000 K ter pobegnil.
KOROŠKE NOVICE.
Fran Majer iz Kamnika nedolžen?
Poročali smo da je oblast zaprla nekega 301etnega Frana Majerja, rodom iz Kamnika, ker je neki Ivan Lončar ga ovadil, da je izvršil znani napad na denarnega pismonošo v Trstu. Sedaj se poroča iz Trsta: Vsled vpeljane preiskave je prišel sodnik do prepričanja, da je najbrže Lončar nalagal redanstvo in si je povest o Franu Majerju in njegovi izpovedi izmislil. Zdaj je Lončar v Celovcu v zaporu, obtožen »skrunitve dveh mladoletnih otrok. Redarstvo pravi, da Lončarja ni povsem zaupalo, ali radi boljšega prepričanja je odredilo aretacijo Ma-jerja, kteri je lačen in razcapan slučajno sam prišel v roke oblasti.


HRVATSKE KOVICE.
Ustrelil je v Štukovi na Hrvatskem Jurij AntoHtovič taščo Jano Valen-tak, s ktero je živel v večnem prepiru. Zadela sta jo dva strela v vrat. Mo- j
rilca so zaprl:.
Svinje odkrile zločin. V Subockem
gradu na Hrvatskem so svinje izriie iz tal mrtvo novorojeno dete. Dognalo se je, da je dekle Lukič pred enim mesecem porodila nezakonskega otroka in ga pokopala. Morilka je priznala svoj čin.
Hrvatska politika Zagreb. 22. apr. Nedavno se je vršila konferenea izvr-šp val nega odbora hrvatske koalicije, ktere so se udeležili tudi zastopniki vlade. O uspehih posvetovanja poročajo sedaj sledeče: Stvori se zanesljiva saborska večina s popolnim preži ranjem bivše 110rodne stranke. Od mandatov bivše narodne stranke se jih bo dalo 10 razveljaviti. Pri konferenci se je potem posebno povdarjalo* kako malo uspehov je dosegla sedanja
hrvatska delegacija' v Budimpešti. Treba je sicer gojiti dobro razmerje z Ogrsko, toda Ogrom se mora pojasniti, da sedanja hrvatska večina v saboru ni garda ponižnih trabantov. ampak stranka, ki korenini v ljudstvu. Potem so pri konferenci osvetlili nesposobnost hrvatskega ministra Josipoviča, ki, ali ne informira ogrske vlade o hrvatskih zadevah ali pa v pravem času ne predloži cesarju od sabora sklenjenih zakonov v sankcijo, ampak jih zavlačuje. Obveznih Oklepov konferenca ni storila, ampak je to prepustila plenarni konferenci koalicije, ki se bo kmalu vršila v Budimpešti.
BALKANSKE NOVICE.
Položaj v Macedoniji, Carigrad, 22. aprila. Ekumenski patrijarh v Carigradu je odposlal ruskemu caru sledečo brzojavko: "V imenu svete pravoslavne cerkve obračamo se na Vaše carsko Veličanstvo kot prvega sina svete pravoslavne cerkve, s prošnjo, da bi v svoji priznani ljubezni za o-troke naše cerkve milostno blagovolili posredovati v prilog zatiranim 100 tisoč Grkom na Bolgarskem in Vzhodni Rumeliji, da se zopet obnovi status quo v cerkvi in šoli." — Sofija, 22. aprila. Grki se trumoma selijo iz Bolgarije v domovino, tako da je grška vlada že v hudih skrbeh. Dosedaj je pribežalo v domovino že nad 11,000 Grkov. Grška vlada si je najela že 9 milijonov j>osojiLa, da nakupi begunom zemljišča v Tesaliji. — Sofija, 23. aprila. Na Bolgarskem živeči beguni iz drinopoljskega vilajeta iso izročili zastopnikom velesil in balkanskemu odboru v Londonu spomenico o položaju Bolgarov v imenovanem vilajetu. V spomenici opisujejo grozodejstva turških oblastnij napram Boigurom ter prosijo, naj se drinopoljski vilajet pritegne v macedonsko reformno akcijo. — Belgrad, 23. aprila. Iz Stare Srbije pribegli Srbi so izročili zastopnikom Turčije, Rusije, Avstro-Ogrske, Anglije, Francije in Italije pritožbe proti bolgarskim oblastim v Kistendi-lu. kjer so jih ustavili ter skušali prisiliti, da bi pristopili k eksarhatn.
RAZNOTEROSTI.
Človeško razpoloženje. Neki Pari-žan je proučeval človeško razpoloženje pri raznih prilikah na ulici, v salonu, gledališču in kavarni ter deli svoje opazovanje na tri skupine: kadar najde v starem telovniku petak; kadar pride ponoči domov in nadeti na stopnicah človeka s svečo; kadar opazi, da sopotnik, s kterim se skupaj vozi po železnici, a ima boljši prostor, izstopi na prvi postaji; kadar more predrznemu kočijažu odtrgati napitnino Povolji ni človeku: kadar mora predstaviti koga, ki mu je pozabil ime, kadar se vozi v prijateljevem avtomobilu, a nikogar ne sreča; kadar se sestane s kom, ki ga že dolgo ni videl, a ne ve, ali naj mu reče "vi" ali "ti". Ponosen je človek: kadar ga vidi prijatelj, da se razgovarja z lepo deklico; ako je podoben kaki odlični osebi; kadar provzroči v društvu z dovtipi smeh, ki si jih ni sam izmislil* Davek na radovednost Predstojai-štvo protestantovske cerkve v Bilsku v Šleziji je lani sklenilo, da se zabra-ni za časa poroke nepoklicanim vsop v cerkev. Kdor pa hoče na vsak način gledati poroko, kupiti si mora vstopnico za 20 v. In na ta način ne moti več vsakovrstna radovedna množica porok, a dostojnih radovednežev se je nabralo pri vsaki priliki toliko, da je cerkev dobila prvo leto 16,000 kron vstopnine.
Ženska ušesa v nevarnosti V Mar-isilju se klati več predrznih roparjev, ki ropajo uhane. Elegantno oblečen gospod ustavi na sprehajališču osamljeno damo, jo uljndno pozdravi ter zahteva njene uhane. Ako se ktera upira ukazu, potegne britev iz žepa ter ji odreže kos ušesa z uhanom. Takih rop yv se je zadnji čas zgodilo že več, neki dami je ropar odrezal celo obe ušesi. Ženske so v hudem strahu in nektere so se že odpovedale neči-murni šegi ter puste rajši uhane doma, kakor bi izgubile ušesa. Policija zaman zasleduje roparje.
DAROVI.
Za drafto m. Cirila in Metoda: Iz drnoDbenqga nabiralnika v potovalni pisarni .Frank Sakser Company na 109 Greenwich St., New York, $3.05.
Rojak Vekoslarv Erhatrtie nabiral na koncertu tamboraškega kluba Ilirija v Liederkrana-Haile v Brooklynu, N. T., doe 4. maja znesek $4.55. Živeli darovalci 1

WINHET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I.
in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Kje je MATEVŽ NOVAK f Doma je iz Včlike Leganje, okraj Vrhnika. Bival je pred šestimi tedni tu v Rankin-Braddocku, Pa., in je izginil se ne ve kam. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: Anthony Urbas, P. 0. Box 334, Brad dock, Pa.	(4-8—5)
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjati, v slučaju, da mi v teku jednega taeseca ne plačajo. Oni, kteri 90 v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupniku, št. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadville; Colo., in okolice naj plačajo meni samemu, ker jaz sem obrt prodaL
Prank German,
po domače Kovač, (v d - do prek) Leadville, Colo.
Kje je IGNACIJ PERPARt Za njegov naslov bi rad zvedel: Rudolph Cvelbar, Box 71, Broughton, Pa.	(4-8—5)
IŠČE SE DOBRO IZVEŽBAN SLOVENSKI "KAPEIaNIK,
kteri je zmožen poučevati in voditi novo ustanovljeno slovensko godbo. Kdor želi in je zmožen prevzeti to nalogo, naj naznani plačilne pogoje predsednika:
Joseph Roam an, P- O. Box 43, Chisholm, Minn. (4-11—5)
DELO DOBE PREMOGARJL
Izurjeni nakladalei in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-nousi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni Strajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RELL ROCK FUEL COMPANY^S COLLIERIS, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici.	(2-5—2-6)
JOHN VENZIJL, 1017 EL^62nd Street. N. E-, Cleveland, 0M»2
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN |I K.
Delo napravim na zahtevanic naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m ie od $45 do $80.
BsjakL ■>i»f>H» se a»
toda", največ)! te aajcanejii imwmlk.
Iščem mojo nekdanjo prijateljico iz starega kraja MARIJO VER BIČ. Nahaja se tukaj v Zjedinjenih državah. Rada bi se sešla z njo in jo prosim, da se mi blagovoli oglasiti. Jerca Bahovec, 550 St Center Avenue, Chicago, HI.
(4-13—5)
Iščem gospo MARUO KERHEM, ker ji imam poročati nekaj važnega. Ce kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj ini blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasi. Ivana Ravnikar, 444 South Pierce St., Milwaukee, Wis.	(4-8—5)
Kje je JANEZ P AGON? Doma je iz Breznice pri Žirih, Kranjsko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, ■naj ga mi blagovoli naznaniti. — Andrew Pagan, P. O. Box 61, Gor-mania, W. Va.	(4-S—o)
NAZNANILO
Slovensko katoliško podporno dru žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. T Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko lico, ima s.oje redne seje vsako dru«-nedeljo v mesecu.
Družtveuikom se naznanja, da bi s* istih v polnem število udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddalje noeti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mese&nino na ndkfterega izmed izvršnjočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predednik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; -blagajnik Ivan Arch, 79 H3gb St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittfiftmrg. — Odbor: Nick POvše, 28 Tell St. Allegheny; Fran Golob. 57 Villa St., Allegheny; Jak. Lsnrič, 5102 Butler St., PittrtMft?; Ivan Ka-šček, 853 Perry St/ Allegheny. —
ROJAKI SIOVENGI
PlSlTE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE!
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tuiu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ..ZDRAVJE"
in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knji<'t še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu ]e natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni riv.ške ali ženske, pa naj se drugi Se loko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni) ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, negah
in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivši Vaso željo Vam posilam mojo sliko* katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;<s priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je trtba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na diuzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jt zikuj naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
NSTSTUTE
* »J V' li Z A	rr -
D" E, C. COLLINS MEDICA!
140 W. 34!h St	Sew York «. t
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem repo!-[ozdravljenja.	t
»1^-r	a-f^tr-I-7TO \ ts.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethn, Minn,, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Minn.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom SZovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
KOLIKO JE URA?"1
To Tam Elgin ali Wat Ham ure vedno najtočnejše kažejo ! Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh cr in drage različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poStnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
' 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Piute takoj po njega!
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne i>ogreSa. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00
ČUDODELNO MAZILO ZA L,ASE>
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten blati. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za la.se razpošilja:
IVI. REINVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.

Tra4c Mark rcf.
Varstvena znamka
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkima hmels. trdi naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tutli v kuiist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vsel- borsib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travoikar-ja 6102 St. Club Art. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAI Y
CLEVELAND, O.
/

.T.V i*' " "i


B

Winnetou, rdeči gentleman
Spiral Karl May. Priredil za "Olaa Naroda" EL
14 Ali so to Se vedno
(Nadaljevanje.)
"Cfodd day, Master Mercroft!" pozdravi Sam. tisti konji, ktere ste ukradli Comanchom?"
*< death!" zakolne nagovor jenec in dvigne puško. Toda predno iz-
prozi, je na t!eh.
Oba glavarja stojita le malo korakov pred njimi, ko ga v jame Winnetou s svojo laso. V trenutku se razkropi petoriea. Sam in Shoshonec izstrelita svoji puški in hočeta z. njimi.
•• St«»jia, pustita jih!" zakiič-em. "Saj imamo glavnega lopova."
Toda ne ubogata me. Zagrmi t a še dva strela; zadnjega pa dohiti in pobije Ko-tu-eho.
'•Kaj pa zdaj V vpraša Sani. " Njihova sled bi nas bila privedla gotovo do tam, kj«>r imajo zaklade zakopane!"
"To nam pojasni itak'ta Morgan!"
'' Ne vrjamem!"
Kmalu se pokaže, da je res tako; kljub vsem grožnjam ne dobimo niti najmanjšega odgovora. Zlato je zgubljeno; nikdo ne ve za — deadly dust, kteri je umoril toliko ljudij.
Pri vežemo ea kot prej njegovega oiv-eta in jahamo preko Sacramenta, da *e ognemo 'hotela'; voda ni globoka. Kmalu smo na oni strani. Drvimo v gore, ne da bi nas nadlegoval kdo.
Vjt-tnik ne spregovori med vso ježo niti besedice. Šele ko pridemo v taborišče, kjer spozna zlatarja, zakolue polglasno. Spravim ga v šotor med druge vjetnike. Tudi njegov oče je tam.
"iia.-tcr Morgan, tukaj vam predstavljam vuSega sina. kterega si gotovo zelo želite," pravim.
iStari me pogleda drzno, a ne pravi ničesar. V šotorišče smo prišli na večer. Zato se mora preložiti obsodba do druzega dne. Kot glavarjevi gostje večerjamo V njegovem šotoru in kadimo pipo miru. Potem se raz-idemo v odkazane šotore.
Izredno sem utrujen vsled napora zadnjih dnij. Zaspim izredno trdno; saj sem v prijateljskem šotorišču in ne na preriji. Ali sanjam ali je resnica? Borim ee z divjimi postavami, ktere me obkrožajo grozeče. Otepaval sem se kot zdivjan, a so vedno novi rastli iz tal. Pot mi teče po čelu; čutim, da s," mi bliža smrt v vsej svoji grozoti. Samo sanje so. Ko se zbudim vsled težav, zaslišim zunaj silen vrišč.
1'raščin j*.konci, zgrabim napol oblečen za orožje in hitim ven. Jetniki so oprostili na nerazumljiv način svojih vezij in ušli. Napadli so številno straže.
Iz vh šotorov drve rjave postave z noži, bojnimi sekirami ali puškami \ rokah. Pravkar pride tudi Winnetou in spozna hipno ves prizor, kteri se završava v svitu nočnih ognjev.
"Obkrožite šotore!" se glasi povelje. V trenutku se splazi nad šestdeset oseb med šotore.
Spoznam, da je moja navzočnost odveč. Vjetniki nimajo orožja; vrh-tega je Indijancev desetkrat več. Ko zaslišim Samov glas, se popolnoma pomirim. Piv.i v desetih minutah se sliši vpitje zadnjega. Fred Morgan je; Samov nož mu je zadal smrtonosni sunek.
Kmalu pride ta med šotore. Ko me zagleda, vpraša:
*'Charlie! Zakaj nisi bil poleg?"
"Ker sem mislil, da vas je dovolj."
"Well, saj nas je bilo. Toda če bi ne bil sam sedel pred šotorom vjet-nikov, pa bi bili mogoče srečno ušli. Slonel sem ob steni in slišal šum, nakar
sem opozoril vse straže."
"Ali je kdo ušel?"
"Nikdo! Sem jih preštel. Obračun z Morganom pa sem si,predstavljal vse drugače!"
Sklone se pred menoj in ureže zaželjeni dve črti v puško.
"Tako, zdaj sem maščeval tiste, ktei-i sem ljubil. Pripravljen sem na smrt, pa če pride danes ali jutri!"
"Sam, pristaviti morava kot verna človeka: Naj jima bode Bog milost 1 j iv sodnik!"
"Well, Charlie, saj jih ne sovražim na ono stran groba. Naj jim bode
odpuščeno!''
Odide polagoma in zleze v šotor.
Drugi dan je bil dokaj žalosten: pokopali smo Allana Marshalla. Ker ni bilo krste, smo ga zavili v bivolove kože. Shoshoni so napravili iz kamnov čveterokot, v kteresa položimo truplo. Potem zožimo eveterokot, da dobi pirainidasto podobo. Na vrh vdelamo priprost, lesen križ. Bernard me prosi, naj spregovorim nekaj besedij. Govorim v krogu zbranim vojnikom, kteri resno povešajo glave in sklepajo roke.
Ko končamo ]>Hgreb. ne puste Suak: več žalovati Bernardu in premišljevati oaodo svojega nesrečnega brata. Ves teden ostanemo pri Indijancih ter se zabavamo z lovom in vojnimi igrami; mine nam teden kot jeden dan. Potem pa se vrnemo v San Francisco.---
PETO POGLAVJE.
Railtroublerji.
"Senat in zbornica zastopnikov Zedinjenih držav sklenejo:
1. Tisti del dežele, kteri leži blizu izvira Yellowstone Rive rja v teritorijih Montana in Wyoming, se ne sme prisvojiti, naseliti ali prodati v smislu ] h r~.t a v Zedinjenih držav ter mora ostati kot javen park ali zabavišče v korist in razvedrilo vsega naroda. Kdor se naseli protizakonito ali *kdor si prilasti kak del, se ga bode izgnalo, ker greši proti postavam.
1. Park nadzoruje izključno tajnik notranjih del. Ta naj izda od »*a.-.a do časa predpise in naredbe. kako se mora vzdrževati in skrbeti za park
Mecine i
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEV1M
SidroPainExpeBerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizinu, ftciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, »rt bolečinam v prsih, proti jP glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.

—
Najboljše zdravilo za patiko, trganje » revmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE.
Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
Za vaebiBO inaeratov ni odfovorno se ondnUtrc niti upravnUtro. Upravnlitvo "Glaaa Handa".
Rojaki, naročajte se na "GUa Na-' roda", največji in najcenejši dnevnik.
Cenik knjig,
KATERE BE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSEB CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da se je naj potnik Mr. JANKO PLEŠKO zopet podal na pot. Obiskal bode rojake še po nekterih delih Pennaylvanije, potem pa v državah Ohio, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golabradce in plešaste imkm najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500,
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STKEET,
STEELTON, PA.
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača vina, bodisi bela ali črna. Cena je 40 centi galona s posodo vred in pri naročilu izpod 50 galon računam za posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se piača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov
Box 34 R. R. No. 7 Fresno, Cat.
MOLTVENIKL
Bogn, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c.. fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v si ono kos t
$1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1-00. '	. : „
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
Ko dobim v roke to naredbo, ><.- -W-iio razveselim nad velikodušnostjo kongresa Zediujenih držav, kteri je podaril ljudstvu krasen biser, prelep in prednagoeen, da bi postal predmet pohlepnosti in dobiekaželjnosti.
Na tisoče jih je čitalo to naredbo, ne da bi slutili, kaj pomeuja. Mnogo, premnogro se jih je smejalo, ker napravlja vlada Zedinjenih držav 9500 kvadratnih kilometrov velik park in ohranje svet za zabavo in razvedrilo v divjih, nepristopnih gorah. Toda bodočnost bode dokazala, oziroma je že, da je bil ta korak jeden izme.l najpomembnejših, kterega bodo blagoslavljali še milijoni in milijoni.
Ta park je namreč kos čudovitega sveta, kakoršnega se menda ne dobi na zemlji. Prva čudovita poročila o njem je prejel general Warren v letu 1856. To ga je vzpodbudilo, da je setavil večjo četo in odpotoval na zapad; a ni bil tako srečen, da bi dosegel svoj namen. Šele deset let pozneje se je posrečilo premagati vse težave in pokazati svetu bogata, naravna čuda, o kterih ni nikdo sanjal. Šele v letu 1871 je prišel profesor Hflvden v ta park. Opisal ga je stvarno in trezno, a je že s tem tako navdušil kongres, da >e je odločil za tisti zgodovinski sklep, s kterim je rešil ta košček zemlje pred pohlepnimi rokami.
Na oni strani prostranih zapadaib prerij, daleč za vrhovi Blaekhilla, s* dvigajo velikan-ke stene Skalnega pogorja proti nebn. Človeku se zdi, j < da je delovala tukaj naravna sila s po^vojno močjo. Kje je moč, ki bi mogla /graditi nekaj tako ogromnega? Kje so velikani, ki bi mogli dvigniti to o-romno skupino proti nebu f Kje je umetnik, kteri jim je -.»krasil pie-Aa>to glavo z večnim ledom in snegom t Tukaj je ustvarila narava svoj •spomin, da ne more hiti lepši in veličastnejši.
Za iit i v. Varnimi zidovi pa kipi in vre. hlapi in puhti še danes iz „.rija »»Dilje. Tukaj se delajo mehurčki nad tanko skorjo, tam sikajo žareči /.vepleni plini: kot bi s topom ustrelil vrže velikanski geyser velikanske h t ožine vrele vode v trepetajoče ozračje. B«»re se med seboj plu-t ... . v iika -i!e. Od minul do minute te odpre ožrelje in bijuje j i
razbeljene sopare.
Tukaj je uevaren vsak korak. Pod nogo se ti odere lahko varljiva skorja; trudnega potnika objame pogubni puh. da zdrči s k ruševinami v odprt prepad. Ta mrtvaška polja bode videlo svoječasno na tisoče ljudi, kteri bodo iskali v čistem zraku in zdravilnih vrelcih pomoči v bolezni. Potem bodo spoznali one čudovite rupe in sklade, s kteremi je ustvarila narava bogastva, ^e bi bili ti kraji drugje, bi jih ne mogli plačati niti z zlatom--—.
-- *	(Dalje prihodnji!.)
Abecednik, vezan, 20c. Akno v nemško-angleški tolmač, 50 e. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Be Igra j ski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Bur ska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovanskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippo, vezat 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Erazem Predjamskt 15«. Eri. 5>c. Evatahjja. 15c. Evangel.j. vezan 50c. General Landon, 25«. George Stephenson. o£e železnic. 40<-Golobček in kanarček, 15c. Naznanilo,	j Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c.
Kojakom Slo»eueem in Hrvatom. Grof Radecki, 20c. kteri potujejo čez Dulurh, Minn., pn , Grundriss der slovenischen Sprache poročamo našega zastopnika g. 1 vezan $1.25.
Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
t
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano I 50c.
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. arav blizu kolodvora. Vsak rojak j* Izdajalca domovine, 20c. pri njemu najbolje postrežem	Izgubljena sreča, 20c.
Pošilja denarje v staro domovino Izidor, pobožni kmet, 20e. najceneje in najhitreje po našem po Jaromil, 20c.
sredo vanju. Zastopa nas v vseh po Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno slih; torej pazite, da se ne vsedete , vezano, vsak zvezek $1.00. na lim laskavim besedam ničvredne- Kako je izginil gpzd, 20c. žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka Knez Črni Jurij, 20c. Spoštovanjem	Krištof Kolumb, 20c.
FRAKK SAKSER CO. Krvna osveta, 15e.
i Kako postanemo stari, 40 c. Katekizem, mali, 15c.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN iT-, DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON

(T * • .
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin GerSiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno sabo meso, aamiec:
t Katekizem, veliki, 30e. » Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaneki,
20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj <2.25. > Marija, hči poHkova, 20c. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. F Mirko Poštenjakovič, 20e. I Mladi samotar, 15c. W, Mlinarjev Janes, 40c. I; Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 30e. r Mali vsenalec. 20e. |>! MučenikL A. Aškerc. Elegantno ve-1H zano. $1.25. Na indijskih Na preriji.
Narodne pripovedke, 3 svečki, vsaki
aOe.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c.
Nikolaj Zrinjski, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki,
rezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje m&2t pisen 75e.
Ob tihih večerih, 70c. Oh zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, $1.25. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20e. Tregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Posled^ii Mohikanec, 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.	\ (
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20c.
Prst božji, 15c.
Prva nemška vadnica, 35c.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60e.
Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polaneških, 3 vveski $2JW.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis. 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20c. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. SreČolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povesti j, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant
00 vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spiscvnik ljubavnih in ženitovan)
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c Stoletna pratikc, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti 20c. Tegethof, siavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c,
V	gorskem zakotju. 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20 c.
V	zarji mladoBti, 20c. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest
12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. nisma stare in nove zaveze
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje raered"
ljudskih šol, 30*. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost. 20c. Žepni hrvatsko-angleški rasgovori
40c_. broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25c., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zj edin j enih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noea, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Amnike, s cvetlicami in humoristične po 3c„ ducat 30e.
svete podobe, komad Se.
%«a Mmiiia. tO-
Now York s krasnimi slikami mesta, 30e.
bodisi v gotovini, je pri vsA tek
^P"1 V " ^ " If v Vb— Tf\i n If|p,_
Rojakom
v Pittsburgu, Ra. fn okolici
..aznanltim, da j. za t a mošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUEOVEG,
4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. il<» iS. uro, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Rridnk Sakser.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tiso^ kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA |
I i
i m m
reglstr. zadruga z nenm. zavezo
v L,jufc>ljsni, Kongresni trg ^t. 15,
nasproti nunske cerkve sprejemain izplačuje hranilne vlojje ter jih obrestuje po
0> S
!6> K
[aj
'M
d>
o>
K
'k VJ
10/
Vo
I
i p
k
to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., iii sicer takoj od dneva vložitve pa do d jeva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za, vložene zneske pošilja vložue knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vlojre, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacegu Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s <\ mur se obvaruj«' nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	*
GL.AVNA POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik.
o=-
i | Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj- I i
j g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
O-----=3
1 I il I
m
I
ni
< <» $ $
i •■> m
^TKN/GHfA
Kdo Yum hoče ua svetu bolj mnogo dokaza dati da Vas ozdravi ? tšF" Kedaj Vam povedamo. Da damo denar takoj nazaj ; kateremu naša zdravila ne bodo pomagala.
Zdravila „OROSl" se rabijcTv stari domovini in po celem
izobraževalnem svetu, za: Bolezni na prsih jetrih, plučali, vraneab, Jeludcu, rematiznju; glavoboli bolest v križu, kila, astma, krč, Skrinostne moške iu ženske, bolezni Gonorea Sifilis, zastrupljeno kri, ženske bobezni na maternici, beli tok oci, nos, ušesa, usta i.t.d. Zdravila ,.011081" Vas bodejo ozdravila
Šest oči vidijo bolje kakor dve oči !
iko na nas pišete, bode Vaše pismo prišlo pred celi zbor zdravništva, kateri se bodejo med seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. To znate da so trije zdravniko goto sinožni za da Va dobra zdravila kakor san jeden to je čisto ne mogoče da bi Vam pozabili kaj
dati kar bi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje in pred pomogat, in da se prepričate da je to reznica imate tukaj naše garancije
NAŠA PONUDBA.
Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdravila, se ne čutite boljše in ne vidite da Vas bodemc ozdravili, pošljite nam jih nazaj po expresu plačano z dozvoljenjem pregledanja, in ako Vi niste rabili več kakor eno tretinjo
plačamo Vam takoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetn preporocajo „OEOSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesoria Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1882 da bi se iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje.
Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da
smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od Tsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nol>enim dragim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi.
Pridate ali pišite na :
Zdravniški oddelek za Slovence od:
AMERICA-EUROPE CO.
161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK