Vreme Če konec svečana sever brije, nam dobre letine up zasije. pooblačilo. Murska So kot zadnji dovoljeni sladki grehi pred postnim časom. Do konca poželjivi v svoji mehki zlato rumeni haljici in z nedolžnim posipom, ki osladi zgornjo ustnico j in ki jo potem obriše konica jezika. Brbončice spoznajo ugodje, ki z naslednjim ugri^m v marmeladno sredico doseže<^* . popolno slast. In užitek kar traja in traja še potemP ko se je sladki greh stopil ZT \ L WI^R f v ustih in so ostali le še posladkani prsti. Ko pa tega ni več, je na voljo že*^c ' ^ U5^RIMR naslednji. Prvi, drugi, tretjiT^ 7^' deseti, stoti... tisoči in Petnajsttisoči. Dovolj jih je. prav za vg^^^T str-13 “Ko b0 Pomur' je skoraj brez meja Ostalo bo le I sto trideset carinikov Samosvoja i drugačna i Hribar ritni fot« Str. 17- Roman Zelenko zvezda pomurskih višav Str. 8 - Oljarna Šaru-ga že tretje leto izvaža na sedmo celino Bučno olje Str. 4-Azil za izgubljene in zapuščene Država plača le, ce ugrizne! Gornjepetrovska občina vidi v gradnji zavetišča za živali svojo poslovno priložnost in hkrati možnost za dobro promocijo in dvig ugleda Str. 5 - Gostinci o alkoholnem in tobačnem zakonu Bosta zakona res učinkovita? Kazni do osem milijonov tolarjev Str. 7 - Za podjetje AP-PRO direktor predlagal stečaj Rabljene gume na dvorišču ostanejo...? Varovalka za prevzete delavce Nafte pretekla ta mesec . ! Po temeljiti obnovi v Radencih I Namesto ' Vikenda odslej । WEEKEND I Po dolgem času v Radencih spet I nočni lokal, saj bo igralni salon I odprt 24 ur na dan Str. 8 - V ljutomerskem Mlekoprometu lansko leto uspešno poslovali Poslej le proizvodnja sirov ; Zaradi specializacije so proizvod-| njo surovega masla prenesli v Pomurske mlekarne, s Ptuja pa so preselili proizvodnjo livade > Str. 14-Učenci OŠ Turnišče Iščejo skrite zaklade Nepreslišano Str. 6 - Lansko poslovno leto za Murales eno najtežjih v zadnjih letih Kljub težavam poslovanje sklenili z dobičkom Zakaj bi hodil bos.. Uspeli na natečaju šolskega ministrstva NAROČNIK Čeprav z dobičkom poslujejo že več let delili med delničarje, pač pa ga namenjajo za nove naložbe 2 AKTUALNO 27, februar 2003 - VESTNI Pismo iz Amerike Diplomatski ples v pričako- vanju vojne Varnostni svet Združenih narodov bo v naslednjih dneh, tja do 7. marca, prizorišče intenzivnega diplomatskega boja med ZDA in državami, ki se strinjajo z njihovo politiko do Iraka, na eni strani ter Francijo, Nemčijo in Rusijo z večino držav in svetovnega javnega mnenja, ki nasprotujejo vojni, na drugi strani Ameriški predsednik George Bush in drugi visoki predstavniki administracije sicer ne dopuščajo nobenega dvoma več v vojno proti Iraku. Vprašanje ostaja le datum njenega začetka in konca ter število žrtev na iraški strani in število udeležencev -prometnih nesreč* ter žrtev »prijateljskega ognja* na strani ZDA in zaveznic. Začetek tega tedna je Američane na diplomatski fronti sicer ranil, saj so Nemčija, Francija in Rusija preventivno razvodenele osnutek druge iraške resolucije, ki so jo predlagale Velika Britanija, ZDA in Španija Osnutek resolucije, s katero bi v VS potrdili resolucijo 1441, sprejeto 8. novembra lani, je prehitel francosko-nemško-ruski »memorandum« o tem, kako bi se dalo krizo rešiti na miren način, če bi bilo v Washington malce več potrpežljivosti, Američani so predla-gali besedilo, ki ugotavlja, da Irak ni izkoristil zadnje priložnosti za mirno razorožitev, ki mu jo je ponudila resolucija 1441 Francoski memorandum je bil napovedan nekoliko prej, ko sta predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schroeder v ponedeljek, po večerji v berlinski gostilni s preroškim imenom Zadnji poziv, v imenu dobre stare Evrope, ki je prestala veliko vojn, poslala poziv za mirno rešitev krize. Njuna enotnost m negativni odzivi drugih članic VS na ameriško rod jan je z orožjem so v Washingtonu povzročili malce hude krvi, vendar ne preveč Dejstvo da Francija in Nemčija nista vložili svojega osnutka resolucije, dokazuje, da si puščata odprta vrata za nadaljevanje odnosov z ZDA, potem ko bo Bush sredi marca sprožil vojno, ne glede na to, kaj si misli o tem preostali svet. Z memorandumom so predlagateljice pustile odprta vrata za kompromis, ki pa bo moral biti v skladu z zahtevami ZDA, saj se .Američani nočejo vojskovati v času najhujše vročine. Seveda obstaja tudi možnost, da je Bush tako zelo dober »blefer«, da je njegov vo jni ples le način za strašenje iraškega predsednika Sadama Huseina, ki se bo raje pobral kot pa končal v Guantanamu z drugimi sovražnimi bojevniki iz Afganistana in drugih delov sveta. To bi bilo res lepo, vendar na žalost m verjetno. Vojna je sedaj neizogibna že samo zaradi visokih stroškov, ki jih imajo ZDA z nameščanjem 200.000 vojakov v perzijskem zalivu, in posrednih stroškov, ki jih ima grožnja z vojno na ameriško borzo in gospodarstvo. Borzna modrost v ZDA pravi, da so tudi slabe novice boljše od nobenih novic, torej dokler se ne bo vedelo, ali bo vojna ali ne, ne bo okrevanja borznih indeksov Vojna je z borznega vidika bolj predvidljiva od diplomacije, če je verjeti zgodovini, saj so borzni indeksi padali tudi leta 1991, po začetku zalivske vojne pa oživeli. Poleg tega za ugled edine preostale velesile ne bi bilo nič hujšega kot mirna rešitev iraške krize, saj se potem razni »zlodeji« groženj iz Washingtona ne bi več bali. Robi Poredoš Ljubljana - Zaradi podpisa vilenske deklaracije in dogodkov iz prejšnjega tedna, ko se zunanji minister ni udeležil sestanka Evropske unije o vprašanju iraške krize, so mnogi domnevali, da se je mogoče Ruplu začel tresti ministrski stolček. Toda odgovor na to je bil jasen na ponedeljkovi seji državnega zbora. Stranka mladih je namreč zahtevala razrešitev in pozvala poslance k podpisu interpelacije, saj naj bi s svojimi dejanji Rupel naredil Sloveniji veliko zunanjepolitično škodo. Premier Anton Rop pa je ministra zagovarjal in povedal, da razrešitve ne bo predlagal, ker naj bi svoje delo opravljal uspešno. Washington - Težko je reči, kdo ob vprašanju iraške krize nekoliko bolj popušča, ZDA in njihove zaveznice, ali pa države, ki nasprotujejo vojni. ZDA so res pripravile osnutek nove resolucije, ki prav tako predvideva možnost vojaškega posredovanja, čemur pa druga skupina držav še vedno nasprotuje in so zato pripravile alternativni predlog, ki predvideva okrepitev inšpekcije in štirimesečno podaljšanje njihovega mandata v Iraku Vse pa naj bi bilo jasno konec tedna, ko bo vodja inšpektorjev Hans Blix predstavil končno poročilo o iraški oborožitvi. Kot kaže, predvsem ZDA mislijo resno in za vsako ceno, saj so Turčiji ponudili šestnajst milijard dolarjev v obliki nafte in posojil, če bo ta ameriški vojski omogočila napad na Irak s svojega ozemlja. E 4> Delegacija koroških Slovencev na Cankovi Čezmejno sodelovanje Priložnosti tudi za naše občine Konec leta 2000 je ustanovila skupina koroških Slovencev društvo Alpe - jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) z osnovnim ciljem, da bi pospeševali in izboljšali medsebojno gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo, predvsem med majhnimi in srednje velikimi podjetji v obmejnem prostoru. Omenjeno društvo Šteje okrog sedemdeset članov z obeh strani meje. Med njimi so tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, državni sekretar Iztok Jarc, prvi predsednik avstrijskega parlamenta dr Andreas Khol, generalni intendant ORF Gerhard Weis, predsednik Zveze Slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, občine Bohinj, Brda, Gornji Grad, Slovenska Bistrica, Škofja Loka in Tržič. Minuli ponedeljek sta generalni tajnik omenjenega društva Filip Warasch in nameščenec dr. Igor Roblek obiskala občino Cankova, in sicer na povabilo tamkajšnjega župana Alojza Gosta iz avstrijske KorosKe (na levi strani) sta najprej prisluhnila županom oz. predstavnikom občin Cankova, Tišina, Rogašovci in Puconci, ki so spregovorili predvsem o stanju v njihovih občinah, nato pa sta tudi sama predstavila položaj koroških Slovencev in namen delovanja društva AACC. Foto: J. G. Občina Beltinci Soglašajo s peticijo za avtocesto Državni zbor, torej tudi poslanci iz Pomurja, so s sprejetjem nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji zagotavljali, da bo avtocesta v Pomurju končana do leta 2000. Odsek Koper - Lendava je bil opredeljen kot prednostni. Nato pa so poslanci državnega zbora sprejeli spremembe in dopolnitve nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji. V njem so bili roki za izvedbo pomaknjeni na naslednje datume Maribor - Lenart do leta 2005 (prej leta 1999), Lenart - Beltinci do leta 2003 (prej leta 2000) in Beltinci - Pince do leta 2005 (prej leta 2000). Tako se je s spremembo nacionalnega programa predvidena gradnja pomurskih avtocestnih odsekov premaknila za štiri leta naprej. Mladi ne želijo, da se rok za gradnjo avtoceste v Pomurju pomakne v leto 2010, zato zbirajo podpise proti temu in želijo vladi državnemu zboru in poslancem jasno in glasno povedati, da se Pomurci z zapostavljanjem regije ne morejo strinjati. Temi klicu mladih se je pridružila tudi beltinska občina, saj so s sklepom občinskega sveta pristopili k peticiji za hitrejšo gradnjo avtoceste v Pomurju. Milan Jerše Ljubljana ~ Kot kaže, podpora Natu v Sloveniji pada, bolje rečeno, vse več ljudi naj bi bilo neodločenih, kako bodo glasovali čez mesec dni na referendumu. Prejšnji mesec naj bi za vključitev v Nato glasovalo štiriinštindeset vprašanih, ta mesec pa le sedemintrideset odstotkov Padel je tudi delež tistih, ki bi se odločili proti Natu, in sicer z devetintrideset na šestintrideset odstotkov, Padec teh dveh deležev jasno pove, da se je povečal delež neopredeljenih. Po mnenju mnogih naj bi bil razlog v razprtijah nekaterih domačih strank glede tega vprašanja, čeprav skoraj vse zagovarjajo vstop v Nato. Ljudje naj bi zaradi tega izgubili orientacijo, kar se kaže tudi v tem, da so se mnogi, ki so se odločili, težko odločili. Dunaj - Avstriji se po lanskem razpadu zopet obeta koalicija Schusslove ljudske in Haiderjeve svobodnjaške stranke, saj prvi ni našel skupnega jezika z drugimi parlamentarnimi strankami v Avstriji. Verjetno se tudi zaradi tega v zadnjih dneh vedno več govori o raziskavi, ki jo je naredilo več zgodovinarjev in znanstvenikov, ki razkrivajo, da je Avstrija med drugo svetovno vojno sodelovala pri ropanju Judov in ovirala izplačilo odškodnin Avstrija se brani že vrsto let s tem, ko pravi, da je bila tudi sama napadena s strani Nemčije in tako žrtev vojne, kar naj bi jo oproščalo vseh zločinov. Toda, kot navaja omenjena raziskava, naj bi veliko Avstrijcev sodelovalo v vodstvenih strukturah pri nacističnih zločinih, več tisoč pa jih obogatelo z judovsko lastnino. Vogrinčiča, ki je obenem povabil na srečanje še župane oziroma predstavnike občin Tišina, Rogašovci in Puconci. V pogovoru je bilo med drugim omenjeno, da ponuja društvo AACC sodelovanje pri raznih projek- tem vidi priložnost tudi žup®1 Vogrinčič, saj je v tankovski čini okrog 25 odstotkov go® nih površin. Možnosti za sodd’ vanje pa bodo proučili tud1' drugih občinah. Kot je povedd dr. Roblek, se obeta občini Sb venska Bistrica iz tega sodde vanja okrog 150.000 evrov i povratnih sredstev Evropske M je ( sklada za male projekte). Omenil je tudi interes enep od podjetij v avstrijskem Sp«!3 lu, ki namerava zgraditi v Slovi niji tovarno za proizvodnjo’P*" let«, tj stisnjene žago vine. Sel* to morebiti zgodilo v občini C® kova? Za konkretne dogovo* bo priložnost kdaj drugič. Vd* pa še dodati, da je treba za d® stvo v društvu AACC plačati narino in sicer znaša za oN-d 750 evrov letno. Jože fid tih, predvsem na področju alternativne energije, kot je izkoriščanje lesnih sekancev, pa tudi v kmetijstvu in turizmu, kar bi vsekakor veljalo izkoristiti, saj je pri tem mogoče računati tudi na sredstva Evropske unije (npr. INTERREG in PHARE CBC). V na internetu www$»inf.$’ tenv a MmkMfa. 4 Hnte» 1* K Društvo Stric o Pomurskem poletnem festival* Tudi letos veliko načrtov in projektov Novi predsednik društva je Štefan Jak^ Na občnem zboru Društva za šport, turizem, razvoj in kulturo - ŠTRK Slovenije so Člani razpravljali o delu društva v preteklem letu in programu za letos. Društvo, ki ima sedež v Veliki Polani, je v preteklih letih dokazalo, da se lahko v turizmu ob dobri organiziranosti in prizadevnosti ljudi tudi v manjši občini precej naredi. Ob organizaciji Pomurskega poletnega festivala so lani med drugim obnovili domačijo pisatelja Miška Kranjca in uredili t uri s t ično-i n forma t i v n o-s ve to-valni center Zahteven zalogaj za društvo je bil tudi lani sedemdnevna prireditev Pomurski poletni festival, na kateri je med drugim nastopalo 25 estradnih skupin. Predsednik Štrka Damjan Jakiin je v poročilu o delu društva povedal, da ocenjujejo, da je prireditev lani uspela, vendar pa je bilo zaradi zelo slabega vremena manj obiskovalcev, kot so pričakovali. Prihodki so se v primerjavi z letom prej povečali na račun vstopnin za 16,6 odstotka. Prireditev sama je zagotovila več kot 87 odstotkov potrebnih sredstev, 13 odstotkov pa so prispevali donatorji. Delež občine Velika Polana pri tem je bil 12,3 odstotka celotnih stroškov, kar je 2,25 milijona tolarjev. Bilanca festivala je bila nega- VESTNIK tivna, saj so imeli 1,4 mil*!0’ tolarjev izgube. Obnovo domačije MiSka^ ca in ureditev muzeja v končali z otvoritvijo 19 Zadnja faza obnove je Jj milijona tolarjev, sredstva JV spevala Občina Velika P° člani društva pa so sodelo' veliko prostovoljnega dela-dili so tudi turistično-inf°f vnt center in sedaj po^^jr še računalnike, s katerim* " nosti omogočili prost interneta. Sodelovali s0/' narodni izmenjavi mladb' landiji, prt projektih Evt^" vasi štorkelj in podobno- Na zboru so izvolili tud1 vodstvo Novi predsedo* ,(r štva je postal Štefan 1-,kl'll uljJ1 dosedanji predsednik Jakiin februarja postal nik Turistične zveze Vendar pa v društvu ved da bodo nadaljevali z eo^* ‘ > vnostjo kot doslej, sajs „ drugi člani dobili šenj pri vodenju in otfi^ aktivnosti. V programu dela za 1' leto imajo tako ob Pomurskega poletnega h še med drugim kot štorkelj sklop priredite* 0 niku štorkelj. Spomnil* tudi dvajsetletnice smd ri/ letnice rojstva pisate P Kranjca s prireditvah*'^ [j(t narjem in izdajo zbo*'*1* dili bodo tudi okolic0 1(l/ ve domačije. V pmgrJ '^1^ še ureditev turistično"1*1 ^1 vne signalizacije, urejafr in drugo J." h VESTNIK - 27. februar 2003 AKTUALNO Svetniki križevske občine o letošnjem proračunu in naložbah v prihodnjih štirih letih Prednost kanalizaciji, oskrbi z vodo ter šoli in vrtcu Nekateri svetniki so mnenja, daje načrt naložb preobsežen in zato nerealen a zadnji seji občinskega Križevcih sta bili os-^dnji točki dnevnega reda Omenjeni sprejemu načrta razvojnih programov občine , obdobje 2003-2007 in pr-lXml, ’*raniu proračuna za vendar so se svet-",1 Še pred tem pomudili Pn nekaterih drugih tekočih basanjih. Na predlog komisije za volitve Snovanja so imenovali od-wt za preventivo in vzgojo v cc, ® prometu, odbor za razpo-Ranje s sredstvi požarnega var-1,3 kt komisijo za odlikovanja ^Priznanja, pri imenovanju sle-h pa ic k tudi prvič zataknilo, ^'k° Lovrenčič je namreč od-sodelovanje v tej komisiji, pa ,e P°8oino pristal 1 podaljšanje mandata v gradbenem odboru za gradnjo centralnega smetišča v Puconcih, v katerem ima vsaka občina svojega člana. Po Lovrenčičevih trditvah so namreč člani tega odbora župani oz podžupani, zato članstvo sprejema le do izvolitve podžupana križevske občine K spremembam pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah delovnih teles svetniki niso imeli pripomb. Komisija za volitve in imenovanja je pripravila predlog za nekaj več kot lS-odstotno povečanje, finančni odbor predloga ni podprl in je predlagal le 10-odstotno povišanje, vendar so se svetniki odločili za predlog komisije za volitve in imenovanja, sejnine svetnikov in članov drugih delovnih teles v občini pa bodo tako v prihodnje višje za 15 odstotkov. Predlogo nakupu občinskega avtomobila v preteklem mandatnem obdobju ni dobil zelene luči, saj svetniki niso našli soglasja za nakup. Zdaj kaže, da bo tudi križevska občina dobila svoje službeno vozilo, saj so svetniki imenovali komisijo, ki bo zbrala ponudbe in na osnovi teh se bodo na eni od prihodnjih sej svetniki odločali o nakupu. Naložbe, ki jih v prihodnjih štirih letih načrtujejo v občini, so po mnenju nekaterih svetnikov nerealne, saj načrt predvideva, da bo znašala njihova vrednost do konca leta 2007 okoli 800 milijonov tolarjev, toliko sredstev pa v tem času ne bo mogoče zagotoviti. Med načrtovanimi naložbami morajo zato dobiti prednost vlaganja v gradnjo kanalizacije in čistilne naprave ter v oskrbo z vodo in rekonstrukcija oziroma dozidava vrtca in šole. Največji zalogaj v prihodnjih štirih letih bo prav gotovo gradnja kanalizacije, v katero bodo vložili več kot 420 milijonov tolarjev, pretežni del sredstev za to pa bodo zagotovili v občinskem proračunu. Za rekonstrukcijo in dozidavo vrtca in šole bodo namenili 190 milijonov tolarjev, medtem ko bodo znašala načrtovana vlaganja v oskrbo z vodo skoraj 90 milijonov tolarjev. Ob tem ne bodo zanemarjali tudi urejanja prometne infrastrukture, med večjimi načrtovanimi naložbami pa je zgraditev kabelsko razdelilnega sistema v nekdanji KS Lo-garovci - Berkovci V proračun križevske občine se bo letos steklo skoraj 384 milijonov tolarjev, medtem ko bodo znašah načrtovani odhodki dobrih 445 milijonov tolarjev. Proračun pa navkljub temu ne bo beležil primanjkljaja, saj je ostalo iz lanskega leta dobrih 63 milijonov tolarjev neporablje-ndi sredstev. O osnutku proračuna so razpravljali vsi odbori, v finančnem odboru pa so nato pripravili predlog, ki so ga svetniki v prvem branju tudi sprejeli in ga dali v štirinajstdnevno javno razpravo. Če bo potekalo vse po načrtih, bo letošnji občinski proračun sprejet še v marcu. Ludvik Kovač Vzajemna v akciji Lučke za naše ljubčke Fototerapijska luč murskosoboški porodnišnici Direktor poslovne enote zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v Murski Soboti Franc Plej je strokovnemu direktorju murskosoboške bolnišnice Danielu Grabarju, dr. med., predal fototerapevtsko luč za zdravljenje novorojenčkov, ki zbolijo za zlatenico. Vzajemna se je namreč odločila, da bo v letošnji donatorski akciji Lučke za naše ljubčke podarila vsem Štirinajstim slovenskim porodnišnicam sodobne fototerapevtske luči v skupni vrednosti deset milijonov tolarjev. S tem zavarovalnica želi prispevati k posodabljanju opreme v bolnišnicah in k boljšemu zdravstvenemu varstvu zavarovancev, direktor trženja v Vzajemni Aleš Jurkovič pa je tudi napovedal, da bodo podobne akcije pripravljali še v prihodnje. Že lam pa so zdravstvenim domovom razdelili deset defibrilatorjev aparatov za oživljanje. Fototerapijske lučke sodijo v osnovno opremo porodnišnice, saj z njimi zaradi zlatenice obsevajo tretjino novorojenčkov, občasno, kadar se rodi več nedonošenčkov, pa tudi polovico. Čas obsevanja je šest ur za novorojenčke in štiriindvajset ur za nedonošenčke, zato bo nov aparat v celoti izkoriščen, je povedala Janka Šiftar Palancsai, dr. med., z ginekoloŠko-porodnega oddelka Novi aparat pa je dr. Grabar umestil tudi v prizadevanje bolnišnice za zbiranje sredstev za nakup opreme za novo porodnišnico. M. H. Skupščina Zveze ribiških družin Pomurja Martin Karoli - novi predsednik e leti Izobraževalnega centra Rakičan ^ostati prepoznavna izobraževalna ’ostitucija roV? j‘lnl center Rakičan je te dni praznoval svoj braževal ” dan in * ,em casu ie Postal uveljavljena izo-te, v t "a 'nstRucija v naši regiji, ki ima tudi velike načr-^iriarie i PriPrav»N številne tečaje, konference, se- jnih or ° oblikovati tudi nekaj lastnih izobraže-bije in ki se Niejo Pomurja, SV Slovenije, Slove- Pon । • C tri D' banove n Pa tUdi programe, ki jim druge izobraževalne toliko požornosti. Vesna Laissani, vodja IC stal Prepon " 0 ciljih povedala, da si bodo prizadevali, da bi pobi darili u*?' 'Zobraževaloi center v Sloveniji in regiji tri-D. da ^blikova'r il,dPreP«znavni program znamke ICR, da bi se Podob,। '1 MVni 2avod in da bi uresničili svoja prizadevanja n podiplomskih programov. Izobra-^»hojn u.j' poPcslrili z grajskimi večeri z aktualno izobra-v' • lo tudi status pooblaščenega izvoza**1 kar pomeni, da vse carinske posle d1 vtjo v tovarni Z lastno blagovno želijo prodreti tudi na nemški trg, kažejo možnosti na investicijskem kjer bi s svojimi izdelki sodeloval*!1" opremljanju posameznih objektov Na slovenskem trgu so se uvelj*n predvsem s kakovostnim jedilnih programom, ki sicer sodi v neko1* višji cenovni razred, vendar od tega želijo odstopati. Njihov cilj je, da '*** jejo še kakovostnejše programe, s < rimi bo postal Murales še popular'1*' Ne smejo se spustiti na izdelavo^ nih programov, pravi direktor M* , Škalič, saj je takšnega poceni na trgu že veliko, kupci pa se V^ bolj odločajo za kakovost. Ludvik h1'* Zunanja trgovina po vstopu v EU Namesto ECL bo SAD Pri medsebojnem poslovanju znotraj 25 držav ne bo treba več izpolnjevati carinskih formalnosti - Pomembna bosta izjava dobavitelja in poreklo blaga GZS, Območna zbornica za Pomurje je pripravila v prostorih Območne obrtne zbornice M. Sobota dve zanimivi predavanji, ki ju je poslušalo veliko predstavnikov pomurskih podjetji, ki so pretežno izvozno naravnana. Najprej je Bogomila Metlika z Gospodarske zbornice Slovenija spregovorita o značilnostih Carinske unije EU, nato pa je predstavnica Slovenske izvozne družbe Nataša Arko predstavila načine zavarovanja terjatev. Za podjetja bo v prihodnje nadvse pomembno ugotoviti, katera država znotraj EU ima za njih najugodnejši davek na dodano vrednost. To bo namreč edina (nacionalna) razlika, od katere bo v prihodnje odvisno, kje bo podjetje izpeljalo določen posel. Sicer pa čaka Slovenijo v tem letu še veliko delo, saj je treba prevesti in izdati veliko predpisov in pravilnikov, povezanih s carinsko unijo znotraj držav EU, prav tako pa bo morala poskrbeti in izdati inštrumente zavarovanja (za morebitni carinski dolg v katerikoli državi članici konvencije) Znotraj carinske unije (že Rimska pogodba iz 1957. leta je določila osnove oblikovanja skupne carinske unije) velja medsebojna ukinitev vseh dajatev za industrijske tir kmetijske izdelke, in sicer samo za izdelke s poreklom Najosnovnejši dokument je Evropski carinski kodeks, uredba, ki določa sistem carinskih oprostitev, in uredba o carinski tarifi. Ta Slovenijo pa je primarni pravni akt Pogodba o pristopu Slovenije k EU; tehnične priloge bodo morale pojasniti, kako se bodo nadomestila dovoljenja, ki so sedaj v uporabi. Pred vstopom v EU bodo morali biti prevedeni in objavljeni vsi predpisi, zato mnoge čudi, da Slovenija ni zahtevala prehodnega obdobja, saj je za tako obsežno delo časa le dobro leto. Vendar pa je opravičilo odgovornih v tem, da bo poslovanje znotraj EU v marsičem olajšano, pomembna in odločujoča znotraj EU bo izjava dobavitelja, ki pa jo naši izvozniki že zelo dobro poznajo. Slovensko ozemlje bo postalo del carinskega območja, kjer je tudi nekaj izjem; določeni deli državnega ozemlja članic EU ne spadajo v carinsko območje, medtem ko se Kneževina Monako prišteva v okvir carinskega območja unije Posebej natančno se bodo morali informirati o pogojih trgovanja »neskupnostne-ga blaga« in »trostranega trgo- vanja«. Prav vsa podjetja bodo morala vsak dan spremljati TARIC, računalniško bazo podatkov, ki se bo prenašala iz Bruslja in bo vsak dan ažurira-na. Pomembno je tudi vedeti, katero blago se lahko navede kot blago s »preferencialnim poreklom« zaradi dvostranskega ali večstranskega sporazuma ali zaradi enostranskega ukrepa EU (splošna shema preferencialov upošteva seznam svetovne banke, osnova pa je pomoč razvijajočim se državam; posebna pravila veljajo tudi za blago iz Albanije, BiH, Hrvaške in delno Makedonije). Kodeks loči tudi dve obliki tranzitnega postopka: notranji tranzit (prevoz blaga Skupnosti na območju Skupnosti, prečka pa ozemlje, ki je zunaj carinskega območja) in zunanji tranzit (prevoz neskup-nostnega blaga, npr podjetje iz Norveške pošilja blago prek evropskih držav v Švico). Od maja leta 2004 dalje bo treba tudi v Sloveniji v carinskem postopku izpolnjevati enotni predpisani administrativni dokumenti £4D, ki je po vsebini in obliki enakovreden sedaj veljavnemu ECL. Bernarda B. Peček Nevestni tudi do svoje organizacije Od 547 članov radgonske obrtne zbornice je skoraj tretjina neplačnikov tudi svoji stanovski organizaciji Po prevzemu županskih dolžnosti je ostala radgonska organizacija obrtnikov brez svojega dolgoletnega predsednika. Za novega predsednika je bil izvoljen Tomaž Dre-slerxza predsednico skupščine pa Irena Petek - Ferenc. Novo vodstvo, ki so ga izvolili na skupščini Območne obrtne zbornice Gornja Radgona v začetku februarja 2003, bo moralo najprej naredili red v svojih vrstah, kajti delovanje obrtniške stanovske organizacije je skorajda oteženo, ker več kot tretjina članov zbornice ne plačuje članarine. ^Trenutna finančna situacija v naši zbornici je tako problematična in alarmantna, da smo se odločili to problematiko izpostaviti uvodoma v našem biltenu,« je sporočila Majda Horvat, sekretarka OOZ Gornja Rad- -gona, kar pa je povzročilo nemalo razburjenja meij tistimi, ki so redni plačniki.Toda zbornica ni več sposobna redno pokrivati svojih obveznosti in je nekako že ustaljeno v dvomesečnem za ostanku. Svojo likvidnost je reševala tudi z raznimi kreditnimi aranžmaji, kar pa obveznost zbornice le še povečuje. Posledica takšnega stanja- je v slabi izterjavi DURS, ki nikakor ne uspe povečati mesečnih prilivov zbornice, so prepričani na OOZ G. Radgona. Zbornica bo zato v prihodnje tudi sama preverjala pokrivanje članskega prispevka posameznih članov in bo prioritetno sofinancirala in odobrila sredstva le tistim članom, ki so poravnali obveznosti do zbornice. Takšno nevestno obnašanje negativno vpliva na tiste, kt redno plačujejo svoje obveznosti. Velikim dolžnikom OOZ ne bo ponujala storitev, ne bodo prejemali obvestil in ne imeli drugih ugodnosti in zastonj storitev Sankcije bodo veljale za vse, ki dolgujejo več kot 50 tisoč. Vse pa vabijo, da pridejo na zbornico in se dogovorijo o obročnem odplačevanju. B. B. P. Marko Slavič kupec prostor^ Elga Stečajni upravitelj p^0^ Elgo mag. Milorad V1*1,.-bo še ta teden z Mark**^, vicem podpisat nakuP’L(r' godbo za nepremično ženje stečajnega dolžn^^ konca marca pa naj P . nji tudi poravnal kuP^, i-vrednosti 123 milij0*1 tnrjev, Sodobne poslovne in * dne prostore površij dva tisoč kvadratnih "1 pripadajočim zemiji^6^^/ lenico so prodajali na s" bah in jih prodali «clc Na prvih štirih dražiteljev, čeprav »o L Jjlf januarja prodajali za nov tolarjev ah za tretji*1 • ne cene s prve dražbe ij1 je namero nakupa . [P javil Boris Barač, djetje < lingrad, vendafP(VF potem na dražbo ni b* ‘ rth neuspelih prodal*11 ni upravitelj nepričakd1^? jel kar dve ponudbi. renit(, . Ujetje AS-MB, d. o. o., ^^alilnk .nov^°' zaradi česar so z’Prtti, v ' Z,i ledno* v celoti Mi notran-,,!1 so 2ahajali inpoz- ^enda n °St stare8a Vikenda, bo-najbo|ima’° Presenečeni. Eden reprezen- 0<^Prt pred « RadenC1 b° 7'^° snovanje in si '"'‘i hrrhfj i ‘‘^tovzvsemiponu- P^jz Zd' "t,!st<>ritev v občini in še “J'1'' Prič«k, ? saj je re- ^"^optirnS učinke . ,a v *bnlivli čcn v!i0 'a.‘ bodo obdržali ime fair. en na tri a । objekt bo ŽDOj n kWnO * Pn ^Renciii • K namreč ze v letu * nadzor iger na srečo Republike Slovenije pridobilo t. i. malo licenco za opravljanje igralniške dejavnosti, z vodstvom zdravilišča pa so bili enotnega mnenja, da je gostinsko-igral-niški lokal v Radencih več kot dobrodošel zaradi zdraviliških in tranzitnih gostov, še posebej pa bo takšna ponudba zanimiva po vstopu Slovenije v EL', ko bo olajšan prestop meje Pub in kavarna (kjer je bila včasih jedilnica) bosta odprta od 6. do 24. ure, igralni salon, ki bo imel tudi svoj lastni vhod, pa bo odprt 24 ur na dan. V njem bo 52 igralnih mest s 36 igralnimi avtomati, med njimi bo nekaj avtomatov »multi game« ter dve elektronski ruleti. Vsi avtomati in rulete so popolnoma novi. V igralnem salonu bo tudi priročni oder za občasne glasbene in plesne nastope. Vsekakor je pridobitve lahko vesela tudi občina, saj bo v lokalu našlo zaposlitev kar nekaj mladih ljudi, v občinsko blagajno pa se bo stekal tudi denar od koncesijskih davščin in drugih prispevkov. Bernarda B Peček možnost vrnitve v matično podjetje, a je veljala le dve leti. Potekla je prav ta mesec, sedmega februarja. Podpisniki pogodbe so takrat tudi napovedovali, da bo novo podjetje še isto leto prevzelo 40 delavcev iz Nafte, postopoma pa naj bi jih zaposlilo kar sto z lendavskega območja. Podpisniki pogodbe so za javnost tudi izjavljali, da je vrednost sklenjenega posla 75 milijonov tolarjev, za nakup opreme pa 45 milijonov. Podjetje Albin Promotion je v tistem času od Nafte tudi kupilo del zemljišča z energetskimi, napravami in napovedalo, da bodo tu postavili predelavo rabljenih gum in odpadnih olj. Samozavestni Albin Brenči je takrat novinarjem še zatrdil: »Začeli bomo s kompresorji, končali pa bogve kje.« Čeprav je Albin Brenči ustavil proizvodnjo tudi v Lendavi (obrate ima še v Kidričevem in Lovrencu), pa je na tiskovni konferenci zatrjeval, da bo v Lendavi z vsemi zaposlenimi vztrajal še naprej, dokler ne dobi dovoljenja za obratovanje in predelavo rabljenih gum, ker da je v projekt vložil že preveč denarja in svojega časa. Razlagal je tudi, da mu je ministrstvo za okolje in prostor konec januarja prepovedalo nadaljnjo poskusno predelavo in da pri najboljši volji ne ve, zakaj, ker da so meritve pokazale, da je projekt neškodljiv za okolje. To izjavo smo preverili tudi na Agenciji za okolje, kjer so nam povedali, da je podjetje zaprosilo za podaljšanje poskusnega obratovanja, ki so mu ga izdali oktobra z veljavnostjo do konca januarja, ker pa ta možnost ne obstaja, bi moral zanj ponovno zaprositi. Sicer pa so mu že poskusno dovoljenje izdali zato, ker je zatrjeval, da gre za proizvodnjo s premično napravo. Morali so mu verjeti, saj ni pravilnika, ki bi predpisoval, kaj je premična naprava, zato napravo tudi lahko postavi kjerkoli v državi, ne da bi si pridobil uporabno dovoljenje za objekt. Državne službe tako tudi niso preverjale, ali je s tem kršen občinski odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, ki ne dovoljujejo skladiščenja, odlaganja, sežiganja ali kakšnega koli drugega načina uničevanja tistih odpadkov, ki ne nastanejo na območju upravne enote Lendava. Ob tem da je Albin Brenči ustavil proizvodnjo in za podjetje AP-PRO predlagal stečaj, pa je ostalo na dvorišču podjetja, ki je znotraj ograje Nafte Lendava, na tone pripeljanih rabljenih gum. Ali pa tudi te niso v lasti podjetja, za katerega je Albin Brenči predlagal stečaj? Majda Horvat Gradnja čistilne naprave v^jutomeru Sevedno pri papirjih Ljutomerska občina se že tri leta pripravlja na gradnjo čistilne naprave. Postavili jo bodo na sotočju izliva Kostanjevice v Ščavnico, kilometer severovzhodno od Ljutomera v smeri proti Pristavi. Intela bo šestnajst tisoč populacijskih enot, deset tisoč za potrebe industrijskih obratov in šest tisoč za gospodinjstva. Ljutomerski župan Jožef Spindler je lani napovedal, da bo čistilna naprava zgrajena najpozneje do leta 2004. Kot kaže, je bila takšna napoved le preveč optimistična, to pa še ne pomeni, da se pri pripravi na gradnjo zatika. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč že izdalo lokacijsko dovoljenje, pred dobrima dvema tednoma pa so z občinske uprave v Ljubljano poslali tudi zahteve za gradbeno dovoljenje. Zaradi velikosti čistilne naprave namreč morajo papirje urejati v Ljubljani. Ko dobijo še ta dokument, bodo lahko objavili razpis za izbiro izvajalca in nadzornika gradbenih del. Res da so to napovedovali že za konec lanskega leta, vendar na občinski upravi še vedno verjamejo, da bodo z gradnjo začeli št letos. Projekti za čistilno napravo so torej nared, sedaj pa dokončujejo še tiste, ki se nanašajo na komunalno infrastrukturo do čistilne narave. In prav zaradi slednjih so s spremembo odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo.' ki so ga občinski svetniki sprejeli na zadnji seji, dopustili manjša odstopanja od lokacijskega načrta za Čistilno napravo, da jim zaradi manjših odmikov ne bi bilo treba iskati in plačevati novih soglasij M. H. Dogajanja na Ljubljanski borzi Že znani rezultati poslovanja nekaterih družb Promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je še naprej dokaj skromen, saj je bilo med 19. in 25. februarjem opravljenih le za okoli 6 milijard in pol tolarjev poslov. Promet je bil najslabši prejšnjo sredo, ko je bilo na borzi sklenjenih le za slabih 750 milijonov tolarjev kupčij, največji pa konec minulega tedna, saj je dosegla vrednost vseh poslov v petek skoraj 2 milijardi 200 milijonov tolarjev. Čeprav so nekatere družbe že objavile lanskoletne poslovne rezultate, to še ne vpliva bistveno na promet na borzi, delno pa se že pozna pri gibanju tečajev. Prejšnjo sredo so bile v borzni kotaciji najbolj prometne delnice RS 25. izdaje, saj je bil z njimi sklenjen en sveženj v višini skoraj 105 milijonov tolarjev, medtem ko so bile med delnicami najprometnejše Mlinotestove Tudi z njimi je bil prijavljen en sveženj v skupni vrednosti 100 milijonov tolarjev, njihov tečaj pa je bil za 7,56 odstotka nad enotnim tečajem Sledile so delnice Mercatorja s 43,1 milijona tolarjev prometa in rahlim znižanjem tečaja (0,01 odstotka), pri 35,4 milijona tolarjev prometa je ostal tečaj delnic Merkurja skorajda nespremenjen, za 0,43 odstotka pa so se pri 27,2 milijona tolarjev prometa podražile delnice Petrola. Na prostem trgu se je najbolj trgovalo z delnicami SOD (Slovenske odškodninske družbe) 2. izdaje, s katerimi so sklenili za skoraj 120 milijonov tolarjev poslov, najbolj pa se je povišal tečaj delnic PID Trdnjava, ki so se podražile kar za 18,24 odstotka, za 17,36 odstotka pa se je povečal tudi tečaj delnic PID Trdnjava 1. SBI 20 se je povišal za 0,02 odstotka, indeks delnic pidov (PIX) pa za 0,05 odstotka. Gibanje tečaja delnice Mercatorja 24.200.00 24.100,00 24.000.00 23.900,00 23.800.00 23.700,00 23.600,00 23.500.00 23.400.00 23.300.00 19. 2. 20.2. 21.2. 24. 2 25.2. Na borzi ne mine dan brez trgovanja z Mercatorjevimi delnicami in tudi v četrtek je bilo z njimi sklenjenih za skoraj 50 milijonov tolarjev poslov, kljub znanim rezultatom poslovanja pa je njihov tečaj porasel le za 0,28 odstotka. Po obsegu prometa so sledile delnice Luke Koper (37,5 milijona tolarjev) in Krke z dobrimi 26 milijoni tolarjev, deset milijonov tolarjev poslov pa so presegle še delnice Petrola, Merkurja in Gorenja. Na prostem trgu so bile tudi v četrtek najprometnejše delnice SOD 2. izdaje, katerih tečaj se je pri 368,8 milijona tolarjev prometa povečal za 0,3 odstotka. Največji promet je bil zabeležen zadnji trgovalni dan v prejšnjem tednu, na borznem trgu pa so k temu največ prispevale delnice Mercatorja, s katerimi je bilo ob 0,17 odstotka nižjem tečaju sklenjenih 212,6 milijona tolarjev poslov. S 67,1 milijona tolarjev prometa sledijo delnice Petrola in Dela Prodaje (49,2 milijona tolarjev). Veliko se je trgovalo še s 5. izdajo obveznic Abanke (119,2 milijona tolarjev) in obveznico RS 32. izdaje (92,4 milijona tolarjev). Se večji je bil promet na prostem trgu, k čemer so največ prispevale delnice Maksime, saj je bito z njimi sklenjenih kar za 728,8 milijona tolarjev prometa. V ospredju trgovanja so še naprej tudi obveznice SOD 2. izdaje, saj je dosegel posel z njimi v petek dobrih 256 milijonov tolarjev V ponedeljek so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižati, v borzni kotaciji pa se je največ trgovalo z delnicami Krke (107,8 milijona tolarjev), katerih enotni tečaj se je znižal kar za 1,52 odstotka. Na padec tečaja je vplivala novica, da družba v lanskem letu ni realizirala prodajnih načrtov. Za 1,16 odstotka so se pocenile tudi delnice Petrola, s katerimi so dosegli 55,7 milijona tolarjev prometa, za dobrega pol odstotka pa so se pocenile tudi delnice Gorenja in Mercatorja. S prvimi so ustvarili 50,5, z drugimi pa 13,7 milijona tolarjev prometa. Na prostem trgu je dosegla vrednost prometa z delnicami ID Triglav Steber 1 263.8 milijona tolarjev, sledile pa so delnice PID Zlata moneta 2 s 131,9 milijona tolarjev, ki so se pocenile za 0,68 odstotka. Padanje tečajev se je nadaljevalo tudi v torek, ko skupni promet na Ljubljanski borzi ni dosegel niti milijarde tolarjev Največ se je trgovalo z delnicami Krke (122,1 milijona tolarjev), katerih tečaj se je znižal za 0,95 odstotka. Po objavi rezultatov poslovanja, ki so slabši od načrtovanih, znižanje tečaja ne preseneča. Za dober odstotek so se pocenile tudi delnice Petrola (67,2 milijona tolarjev poslov), medtem ko so se delnice Mercatorja pri slabih 31 milijonih tolarjev prometa pocenile kar za 1,42 odstotka. Na prostem trgu so bile tudi tokrat najprometnejše obveznice SOD 2. izdaje, ki so se pri 181,6 milijona tolarjev prometa rahlo podražile (0,03 odstotka). Med delnicami prostega trga pa so bile najprometnejše delnice ID Triglav Steber 1 (114,3 milijona tolarjev), njihov tečaj pa se je znižal za 0,41 odstotka (na 228,95 tolarja). Ludvik Kovač KMETIJSTVO 27. februar 2003-VESTNIH Cene v kmetijskih trgovinah Živila. Agtooprema Murska Sobota semenska koruza pakiranje MFC »sit monalisa 5 MK 1.899,90 BC191 25 MK 7.199.20 BC272 25 MK 6.991,50 BC278 25 MK 7.199,20 aura 25 mk 7.518.30 DK300 25 MK 7.518,30 Ml 493. FAO 410 25 MK 7.518,30 clarica 25 mk 7.990,10 elita 25 mk 7.390,00 fielga 5mk 1.799,90 Helga 25 mk 7.390,00 PR37H24 25 MK 9.689,80 PR37M34 25 MK 9.689,80 PR38F70 25 MK 9.689,80 PR39K24 25 MK 8.889,70 PR39K38 25 MK 7.390.00 raissa 5mk 1.799,90 raissa 25 mk 8.889.70 stira 25 mk 8.889.70 FAO420 25 MK 8.526,10 furiofao395 25 mk 7.788,20 kanada 25 mk 7.788,20 monalisa 25 mk 7.990,10 mineralna gnojila pakiranje mpevsit/kg NPK 0:10:30*0,2 B 50/1 51,43 NPK 0:10^8+3 8*0,1 MG 50/1 61.86 NPK 15:15:15 50/1 50,49 NPK 7:20:30 50/1 64,19 NPK 6:12:24 50/1 51,97 UREA 46 % 50/1 48,64 MN 27 % 50/1 40,93 semenski krompir pakiranje mpc v sit/kg desireeA28/35irwn 25 kg 263,60 jaeria 5 kg 207.68 Kresnik 3 kg 360,66 adora 10 kg 244,74 mars bard 3 kg 251,70 pnmura 5 kg 194,00 adora28/35 mm 25 kg 324,40 Trgovina Robert Hozjan, Žižki semenska koruza: pakiranje: mpcvsit: helga 25 MK 7.580,00 /aissa 25 MK 7.580,00 evelina 25 MK 7.580.00 darica 25 MK 8.290,00 danella 25 MK 8.290,00 monairsa 25 MK 8.290.00 PR38P05 25 MK 9.130,00 stira 25 MK 9.130,00 PR37H24 25 MK 9.940,00 PR37M34 25 MK 9.940,00 PR38A24 25 MK 9.940.00 PR38F10 25 MK, 9.940,00 PR38F70 25 MK 9.940,00 mineralna gnojila pakiranje mpc»sit/kg NPK0:10:30+3B*0,lMg50/l 58,20 NPK 8:16:24*2 Mg 50/1 53,90 NPK 15:15:15 50/1 49.50 NPK 7:20:30 50/1 62,90 MN 27%» 50/1 42,90 UREA46XN 50/1 51,00 Apnenčeva moka 12.70 semenski krompii pakiranje mpc vsit/kg agriaA28/35mm 25 kg 280,00 agria A 35/55 mm 25 kg 161,00 agriaE35/55mm 25 kg 191,00 na avstralskem tržišču tu®1* _ sko in tako sc je začelo. *’ liji je veliko Slovencev,A' oj Hrvatov... tako da je že to možnost,« dodaja Šaruga, vsemu večino olja proda mačem trgu, veliko ga di turisti iz Radencev, m Moravskih Toplic ter w , ./ vilišč in drugih mrish^gjt dišč iz sosednje Avstrije ,v govih pa si obiskovalci,a ledajo tudi manjši zan z mlinarstvom i«111 * lahko spremljajo stiskah. tem pa se pri njih ne d'1 1 pj rf kar je povezano z "ib1 raznih olj obiskovale^ (fjb1 ponujajo tudi pogačice če) pa tudi domače 'ti1 1 slivovko, jabolčni kis. P1 <7 sadne krhlje, kislo zelje " sikaj z lastne kmetije Če bo sodelovanje z še naprej uspešno, h”1’ (;y n’ vi svojo dejavnost ra ■ yi krat bo lažje tudi za lovalce bučnic iz vsc^ gp Besedilo in foto: OS h ii s ti P r V S d 8 J I! tl V J t l Po naših znanih poteh Svetle izjeme m domiselni so tisti, ki nam morajo biti vzor. Vedno in povsod, tudi v turizmu 'er iskanju novih razvojnih možnosti in priložnosti za našo krajino. če nekdo želi narediti nekaj novega, nekaj ‘^ugačnega, ni nujno, da ogroža že ustaljeno delovanja. Če nam je glavni cilj razvoj nase pokrajine in omogočanje preživetja čini širšemu krogu ljudi, moramo biti veseli vseh P',dtmd jtm pomagati in z njimi sodelovati. ^trajda nerazumljivo je, da so nekateri za-višini in nevoščljivi (in tako tudi reagirajo v javnosti), če si nekdo sploh upa omeniti ali delovati v zvezi z vsebino »turizem«, »šport«, »gostinska ponudba«, »otroške delavnice« in po-Prvti(„ se nepdo sploh opogumi in se breizs usi v svoji napovedani dejavnosti, ga že •''‘jo mtmugtrfitt češ da ni v njihovih okvi-da jih niso povabili k sodelovanju, da de-la)o mimo njih... Prav sedaj je čas, da se nehamo obnašali kot užaljene kmečke neveste ali kot veliki gostil-^ki filozofi, da sami stopimo do tistih, ki so -‘gumni in si nekaj upajo ter jih v njihovih Prizadevanjih podpremo. ‘'on zalo fehm tukaj predstaviti vsaj tri od ruzličnih zanimivosti z različnih področij, ki so ■ redne pouu'outnja Prva se dogaja v Lisjakovi str"g> pri tivrnjf Radgoni - občinska športna ‘vanizacija je družabno prireditev namenila nem občanom, mladim in starim, ne le 6°| tnim zagrizencem, kajti zakaj bi morala biti,u' sodelujejo pri sestavljanju jedilnikov, ’^oljši jedilnik nagradijo z otroškim ne-^irn kosilom. - varstvo otrok v Serdici , ^di par w Dtlhl(il da bo swje izkušnje Pod'u0^^ P*17*'' kjer sta že pripravljala "Ofifkc delavnice, posredoval tudi r,tmkum in staršem. Predvsem me-■,, * l f‘^‘ 'm manjka neposredni stik z nara- pri^0 * naravtumi materiali, sajenje drevja, -''mile :u sajenje paprike, paradižem ptičje valilnice in še marsikaj nhs to bo odslej mogoče poizkusiti 7 J. 1111 *' Serdici I pri Žitkovih. °Pis i?ih kt,krine smo tukaj na kratko "i.t Sl želimo, zato pa: če že ne ne nJ e POsnemanja in sodelovanja, jih vsaj nemogočajte! Bernarda Balažič Peček !0|esarska '°ssmanova pot točk V 41 k’lometrov. na njej je 14 kon-. esarJi pa bodo spoznali kulturne nasled?1"”1170511 Pokrajine- Peljali se bodo 2°slavci, Gr-^ Mutomer, Cczanjevci, Bra-rtCetinci k ' Kliuiarovci, Logarovci, GajŠevci, f^slu Vrh' '“a)1*'- Mala Nedelja, Drakovci, Mo-?’ ^grič^1^’Moravci- Godemarci, Radosla; K#m»l !,lJ Mekotnjak, cak in nazaj v Ljutomer J -Ž. Clada tSir,zm-a’per®“ „ua> Pisanice... ned kra^ ^lva 1 j»m Jr Potekal občni zbor 1 urističnega Pre?^ kj'Tm S° P°trdil! pf°' R| J Darjan j« " ' predsednik ostaja Se na-bak/^^^a vSl U'nik Pa Ivan Kolenc Raz-Vn.,'1 $teviinf. m ° 1(1 bukovniškega jezera je Oa H*1™’1,1 boaf'.' Posveče " 11 čeprav je njihova osnov- "Mu lepeW VidCZU ar’lnovanil ze uveljavljene priredi-’ Pereciado t z delavnico izdclo- Po poti nabožnih znamenj Po vzporednici apaške »magistrale« Plitvički Vrh-Plitvica-Lešane-Nasova Zakaj drveti iz Gornje Radgone proti Apače m (velikokrat tudi naprej), ko pa na cilj lahko pridem tudi po drugi, vzporedni poti In še radarjem se izognem? Kmalu potem, ko sem zunaj Lomanos zavil z glavne ceste I. reda na občinsko cesto Plitvički Vrh-PJitvica-Lesane-Na-sova, sem se srečal z Romanom Reckom s Plitvičkega Vrha, katerega domačija ima številko 1 in sploh ni na vrhu, ampak (enako še ena hiša) spodaj ob ome- Težave nastajajo, ker so ljudje osredotočeni samo na svoje lastne sebične koristi, na dober zaslužek, ne pomislijo pa na skupnost kot celoto. Ne razmišljajo o zemlji in o daljnosežnih učinkih na celotno človeštvo. (14. DALAJ LAMA) vanja perecov), razstavo pisanic, razstavo ročnih del in najbolj odmevno prireditev Dnevi turizma v občini Dobrovnik. Že uveljavljeno je tudi srečanje objezerskih krajev. Fr. BO.“ Pustovanja Prvega marca, v soboto, bo prvo veliko pustovanje v organizaciji 'ITC-a in občinskih kulturno-turi-stičnih društev v Moravskih Toplicah Posamezna društva bodo pripravila zanimive skupinske prikaze, ki jih bodo predstavljali od 13. ure dalje v sprevodu po vsem kraju Nastopili bodo tudi vrtci in šole, najlepše maske bodo nagrajene, pripravili pa so tudi tekmovanje za vse gospodinje, gostilničarje in lastnike vinotočev: izbirali bodo najlepši krof. Prav tako v soboto, 1. marca, bo pustovanje pod naslovom Velko indašnjc gostuvanje tudi v Moto-vilcih v občini Grad Prikazali bodo poroko, kakršna je bila v navadi nekoč, pa tudi vse Starc plese in običaje, povezane z njo. Prireditev se bo dogajala po vsej vasi - seveda sodeluje večina vaščanov, zelo veseli pa bodo zunanjih obiskovalcev. Pustovanje v Lenartu se imenuje prireditev, ki jo bodo zveze kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirale v soboto, 1. marca. Maškare se bodo začele zbirati že po 10. uri pred Centrom za socialno delo, nato pa bo ob 11. uri veseli sprevod po Maistrovi in Partizan- njeni cesti. Opozoril me je na krajevno znamenitost Mrzli studenec, ki pa je malo više oziroma ob glavni cesti. Šla sva jo pogledat. Gre za enega od izvirov pitne vode, ki priteka s pobočja, Očitno je je več, kot je potrebuje bližnja domačija, ki je od tam speljala cevovod, zato tudi prosto odteka. Vrnil sem se na apaško vzporednico, kakor sem jo bil sam »krstil«, in pot nadaljeval po odcepu proti Plitvici. Naletel sem na razpadajoči spomenik, menda Ne le nabožna znamenja (m drugo), tudi urejenost te avtobusne čakalnice v Nasovi vzbudi pozornost popotnika. kužno znamenje, na katerem sem prebral: MATHIAS SPINITLLER 1667 Da pa pomnik le ni pozabljen za večne čase, pričajo ostanki nedavno prižganih sveč. Peljal sem se naprej. Pozornost je vzbudila stara vaška kapela, potrebna temeljite obnove. Skozi železna rešetkasta vrata sem pokukal vanjo in postal (ob nabožnih podobah) pozoren na spominsko ploščo. Poiskal sem Amalijo Protena-ver, ki skrbi za Čiščenje in krasitev. Tekst na plošči je v nemškem jeziku. Plošča, ki ima letnico 1930, je v spomin na vaščane, padle v prvi svetovni vojni. Če prideš v nov kraj, običajno obiščeš kako gostišče. To sem nameraval tudi na Plitvici, a kaj, ko sem prišel prezgodaj (Rana ura, zlata ura!), saj je gostilna Urška odprta od ponedeljka do petka od 13. do 24. ure ob sobotah pa od 10. do 24. V torek je dan počitka. Vseeno pa lahko zapišem, da je to dober lokal, saj ski cesti do gasilskega doma. Najizvirnejše maske bodo nagradili; še posebej veseli bodo etno mask, povezanih z našimi kraji in običaji. V nedeljo, drugega marca, bo pustno na raznih koncih in krajih. V Ljutomeru bo tradicionalni Fašenk v Lotmerki; začelo se bo ob 13- uri na Glavnem trgu z otroško maškarado, nato pa bodo skupine (turističnih in mladinskih društev, gimnazije, godbe na pihala) prikazale različne običaje in minule dogodke v šaljivi obliki. V nedeljo, 2. marca, bo pustno razpoloženje pod taktirko Slovenske zveze tudi v Monoštru (Varaši). Začelo se bo že zjutraj ob pol devetih s podiranjem bora, »zdavanje« bo popoldne pred gostilno Tromejnik, slavje pa v Slovenskem domu Na pustno nedeljo bo prireditev oziroma pustni sprevod še v Lipovcih (začelo se bo ob 14. un, središče dogajanja pa bo pri vaškem domu) ter v Šulincih na Goričkem, kjer so med prvimi napovedali, da bo letošnje goričko borovo go-stuvanje v njihovi vasi. V Dokležovju pa bodo ob 1J. uri vlekli kopanja. Med najbolj odmevnimi lanskimi pustnimi prireditvami je bil tankovski Kmečki punt; tudi to nedeljo bodo društva občine Cankova presenetila domačine in goste; najprej bo sprevod pustnih šem od lovskega doma do občinske stavbe, nato pa bo predstava, katere tema bo povezana z aktualnimi svetovnimi dogodki. sem ga že večkrat obiskal, seveda popoldne. Še sem se potikal po Plitvici. Naletel sem na kažipot, ki opozarja na »hišo dišečega traminca«. Gre za znano Steye-rjevo vinogradništvo, ki pa ga ni treba posebej predstavljati. Malo naprej je Ur-baničeva domačija, katerih hčerka je organistka, sin pa student gradbeništva, ki je na domačem gruntu postavil iz skal votlino, podobno tisti v Lurdu, kipar samouk Daniel Rajh pa je naredil Marijin kip. Leta 2000 so dali kapelico blagosloviti. Na Urbaničevem dvorišču pa je tudi obnovljen križ. Zbogom, Plitvica! Spet me je pot vodila po apaški vzporednici in znašel sem .se na robu Lešan, kraju, kjer je kar nekaj večjih kmetij. Ena od njih se je potegovala tudi za Vestnikovo naj... kmetijo. Kraj je znan tudi po Ivanu Zemljiču (1898-1969), strokovnem pisatelju. Veliko skrb za versko in kulturno dediščino kažejo tudi v sosednji Nasovi, kjer stoji v križišču cest pri Edelovi domačiji nenavadno nabožno znamenje: kapela, ki v ospredju nima vrat, ampak povsem odprt prostor, tako da so že od daleč vidne podobe - trije križi (Jezusa in dveh razbojnikov), torej kalvarija Nekoč so bili križi na prostem, potem pa so, da bi jih zaščiti, sezidali kapelico. Pred nekaj leti so jo povsem obnovili. Stoji menda v spomin na ljudi, ki so padli v boju s Turki. V zgornjem delu Nasove sem postal pozoren na prav tako obnovljen križ. Na marmornati ploščici pod njim sem prebral: PRIJATELJ, POSTOJ. POMISLI, DA SEM JAZ TVOJ ODREŠENIK. ZATO POSTOJ IN POZDRAVI ME Saj ne da bi se poveličeval, ker vem, da bodo poveličani - ponižani in ponižani bodo - poveličani, pa vendarle: storil sem takp, kot je zapisano, še preden sem odkril napisano željo. Peljal sem st naprej. Na levi strani ceste se mi je prikazala kapelica, ki jo je, kot pravimo močno načel zob časa. Na pročelju nad vhodnimi vratci sem prebral. Presveto srce + Hvala za srečno vrnitev. Oj, Rog, še nadalje V pomoč in rešitev 1941-1995. Bogu v čast ljudem v pomoč. Nisem imel časa, da bi poizvedoval, kdo in kdaj je postavil kapelico, besedilo pa pove, da gre za zahvalo oziroma izpolnitev zaobljube. Zatopljen v minljivost človeškega življenja sem se pripeljal do križišča cest: »moje« vzporednice in ceste, ki vodi od Črnec pri Apačah v smeri proti Sveti Ani v Slovenskih goricah. Tam je več krajev- mh in turističnih kažipotov (obmejna panoramska pot, turistične kmetije...). Kam naj zavijem' Poduhovljen s poti po apaški vzporednici sem zavil - k Sveti Ani v Slovenskih goricah. Potoval, slikal in zapisal Štefan Sobočan Kam na kosilo Seznam gostiln je po izboru redakcije! Gostilna URŠKA, Pavel Tropenauer, Plitvica, tel.: 569 80 24 KMEČKI TURIZEM, Marko Vladimir, Nasova, tel.: 567 16 51 Vestnik - redakcija, tel. št: 02 533 10 19 bbp@p-inf.si Venera, agencija za trženje, tel. št: 02 533 10 15 venera@p-inf.si HC:02 53119 60 10 KRONIKA 27. februar 2003- vEsm Popravek V prilogi Vestnik? Osebne finance, ki je izšla 20. februarja, smo na strani 22 pomotoma navedli, da ima Milena Cigut iz Murske Sobote sklenjeno pogodbo o rentnem varčevanju z Zavarovalnico Triglav. Dejstvo je namreč, da tako ona kot člani njene družine varčujejo pri Zavarovalnici Merkur. Se opravičujemo! (J. G.) Popravek in opravičilo! V predstavitvi zlatoporočencev Horvat iz Velike Polane dne 20. februarja je prišlo do v zadnjem stavku do neljube napake. Pravilno bi moralo biti: Horvatova živita skupaj s sinom Štefanom in njegovo družino Za napako se opravičujem, (jž) V spomin Jože Štefanec - Pepa 36 let je minilo, ko sva se spoznala, vsa ta leta se obiskovala, ustvarjala, delala in se zabavala. Zabavala sva tudi druge ob takšni ali drugačni priložnosti,-Bil si vesel, duhovit, vedno obkrožen z veselimi ljudmi, ki so te radi poslušali, se smejali tvojim šalam in zgodbam, ki si jih sam ustvaril. Pred osamosvojitvijo sva z veseljem skupaj s Studiom 10 TV Tišina posnela I. čestitko v,živo za novo leto in prvo predvolilno oddajo o volitvah, s katero si tudi postal zvezda TV-studia Tišina. Skupaj sva si izbrala imeni PEPA in DRAŽ in skupaj dosti humorističnih, veselih oddaj, reklam in raznih reportaž naredila, mnoge gledalce od mladih do starih razveselila. 17. februarja pa nas je globoko pretresla vest, da našega dragega Pepija - PEPE ni več med nami Odšel si tiho, brez slovesa in pozdrava, kar ni bilo v tvoji navadi. Ne boš ostal osamljen, srečevali se bomo ob tvojem preranem grobu s sklonjeno glavo, s solzami v očeh in neodgovorjenem vprašanju: Zakaj? Zakaj usoda je tako hotela? . Ne bo te več, ne bo PEPE in DRAŠA, ne bo več takšnih oddaj, kot smo Jih naredili, obljubimo pa, da te ne bomo nikdar pozabili. Hvala ti za vso pomoč, dobro voljo, pogrešali bomo tvoje šale in zgodbe, pogrešali bomo vesele trenutke s tabo. Dovoli, da za konec izberem tvoje priljubljene besede zahvale: »Te pa. bog klonaj pa zbogom.« Zbogom, Pepi, mimo počivaj v domači zemlji. Andrej - Draž in sodelavci TV-studia Tišina V spomin Jože Kurnik - Pepi (1909-2003) V visoki starosti 94 let je umrl najstarejši Gornjeradgončan in najstarejši pomurski ribič Jože Kurnik, rojen 18. februarja 1909'-. umrl pa je 9. februarja 2003. Poročil se je, ko je bil star 38 let, in sicer je vzel za ženo Marijo. Ker nista imela otrok, sta posvojila šestletno Hedviko. Bil je zaposlen v radgonski opekarni, pozneje v gramoznici, nato pa kot voznik reševalnega vozila. Po upokojitvi je imel veliko več časa za ribištvo. Za delo v športnem ribištvu in pri varovanja narave je prejel več odličij, sajje bil med drugim tudi prvi poverjenik radgonskega ribiškega okoliša, vključenega v nekdanjo K ibarsko zadrugo Pomurja. V poznejši gomjfradgonski ribiški družini pa je prevzel funkcijo gospodarja ter deloval v več komisijah in odborih. Govornik na pogrebni slovesnosti je med drugim dejal:« -Naj ti tam, kamor si se odpravil, prijemajo samo velike ribe.« O. B. Orgle na Kapeli V župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene na Kapeli so dobili prve orgle 1830. leta in sčasoma so se seveda izrabile, zato je pred nekaj leti stekla akcija pridobivanja denarja za nove orgle, v kateri so sodelovali verniki in drugi dobrotniki pa tudi pokrovitelji: Radenska, zavarovalnica Triglav, d d. Kapela, KS Kapela, d. d Pomgrad in Občina Radenci. Medtem so jih že (kot opus 68) izdelali v škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru in tudi blagoslovili, stare orgle pa razstavili in bodo v muzeju orgel, ki ga nameravajo ustanoviti. Nove kapelske orgle imajo 18 registrov in kar 1.048 različnih piščali. Zvočni koncept orgel upošteva, da so namenjene za spremljanje petja pri bogoslužju, za samostojno igro znotraj bogoslužja in na samostojnih koncertih. Na slovesnosti ob desetletnici Regionalnega kluoa IPA za Pomurje v Moravskih Toplicah so razvili prapor te stanovske organizacije. - Foto; PUMS Obletnica IPA Med 17. in 23- februarje se je zgodilo na obiM Slovenije 64 hujših proi« nih nesreč, v katerih#! poškodovalo 91 oseb,* pa sta umrli. - Letos (Ji februarja) je na sloveni cestah umrlo 24 oseb,!* v enakem obdobju pa 32 za Pomurje Zgodilo seje... IPA (International police association), največja in najvplivnejša stanovska policijska organizacija nasvetu, je lani praznovala petdesetletnico, Regionalni klub IPA za Pomurje pa je v soboto, 22, februarja, zaznamoval v Moravskih Toplicah prvo desetletnico. Prvi predsednik je bil Dušan Mohorko, drug Milan Horvat. Po pozdravnih nagovorih je delo Regionalnega kluba IPA za Pomurje na kratko orisal sedanji predsednik Drago Ribaš in poudaril, da si prizadevajo za ideale, kot jih je zasnoval ustanovitelj IPE Arthur Troop da si člani medseboj pomagajo, se družijo in si pomagajo pri spoznavanju in razvoju svoje stroke. Regionalni klub IPA za Pomurje ima sicer čez 600 članov, predvsem delavcev PU Murska Sobota, nekaj pa tudi paznikov iz soboških zaporov Na obletnici so razvili stanovski prapor, katerega boter je bil Rudi Cipot iz zavarovalnice Triglav, na sami prireditvi pa je bil tudi kulturni program, v katerem so sodelovali policijski sekstet in harmonikar Boštjan Baša, pozneje pa je bil v restavraciji hotela Termal še koncert orkestra slovenske policije. O letošnjem programu dela tbkrat niso govorili, pa vendarle lahko zapišemo, da načrtujejo več športnih in družabnih srečanj; nekatera tudi skupaj z društvom Sever. Š. s. V času od 20. do 25. fc* arja so pomurski policistih ravnavali 41 prometnih sreč, v katerih se je sest os lažje poškodovalo. Med 20. in 25. februa^ je bilo 41 policijskih inter*' cij zaradi kršitev javnega in miru, od tega največ (2» zasebnih prostorih, nato’ (19) na javnih mestih ma v javnih prostorih. (kar 15) kršitev je bilo' F1 tek, 21. februarja. Po "'1 kršiteja, ki se »ni mogel*!*11’ miriti, so pridržali v četrt* petek in soboto Hudo pa je bilo v četrt* 20 februarja, v enem od* rejših gostinskih lokalov''^ davi, kjer sta se sprla včana: 52 let star F. Š-letni V. T. Žal je prišlo tako daleč, da je osum^ Š. izvlekel nož in zabodel' ki je pri tem dobil hudo’’ sno poškodbo in so ga bdf peljali v bolnišnico. F S-r' seveda ovadili državnem11 žilen. Črne vesti Pomurski policisti so lani obravnavali 3.098 kršiteljev javnega reda in miru, ki so storili 3.262 prekrškov. Najpogosteje so kršili nočni mir (1.400), se prepirali in vpili na javnem kraju (1.136), se kako drugače nedostojno vedli (365), v pijanem stanju vznemirjali okolja (162), pretepali in se žaljivo vedli (11)... Največ (1.498) kršitev je bilo storjenih v stanovanjih, potem (881) na javnem kraju, gostinskih lokalih (487)... Šestinpetdeset odstotkov kršiteljev je bilo vinjenih. Do iztreznitve so policisti pridržali 270 raznih kršiteljev, od tega 199 kršilcev javnega reda in miru. Policisti in kriminalisti so obravnavali v letu 2003 396 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, leto prej pa 371. Skupna škoda, povzročena z gospodarskimi kaznivimi dejanji, znaša 2.637.890 000 tolarjev Lani se je zgodilo na območju Pomurja 17 delovnih nesreč (predlani 24). Umrli sta dve osebi (predlani pet), osem oseb se je hudo poškodovalo, devet pa lažje. Največ nesreč (4) se je zgodilo pri delu v gozdu in s traktorjem (4). Požari v naši pokrajini so še kar pogosti, čeprav jih je bilo v preteklem letu manj kot leto prej. Lani je gorelo 75-krat, predlani pa 99-krat. Največkrat (49) je gorelo na objektih, potem na travnikih in gozdovih. Najpogostejši vzrok požarov (24) je bila okvara na električnih instalacijah, potem (13) samovžig, odvržen cigaretni ogorek (6), udar strele (1), otroška igra (1) in drugi vzroki (29). Policisti in kriminalisti PU MS so morali lani zaradi obvladovanja kršiteljev predpisov uporabiti ne le lepo besedo, ampak tudi 555-krat prisilna sredstva (leto prej 441). Največkrat (263) sredstva za vklepanje in vezanje (lisice), potem (252) »strokovni prijem«, strokovni met (15-krat), strokovni udarec (15-krat), štirikrat palico ter enkrat službenega psa in sredstva za prisilno ustavljanje vozil. No-benkrat pa ni bilo treba uporabiti orožja, kar so na nedavni tiskovni konferenci še posebej poudarili. Število pritožb zoper delavce PU se iz leta v leto zmanjšuje. Tako jih je bilo denimo 1998 kar 116, predlani in lani pa po 67. Odstotek utemeljenih pa je sicer iz leta v leto večji; Ifta 1998 je znašal 6 odstotkov, lani pa 11,9 oziroma osem odstotkov utemeljenih pritožb, zato zoper delavce policije tudi ustrezni ukrepi: opozorila. Š. S. Dobra novica Štiristo litrov krvi 855 krvodajalcev Krvodajalske akcije, ki jo je organiziralo Območno združenje RKS Gornja Radgona, kri pa sta odvzemali ekipi oddelka za transfuzijo SB Maribor in oddelka za transfuzijo krvi RS Ljubljana, se je udeležilo kar 855 krvodajalcev. Največ (544) jih je oddalo kri na odvzemnem mestu v OŠ v Gornji Radgoni, potem (187) v OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in (124) na odvzemnem mestu v OŠ Apače. Skupaj so dait krvodajalci več kot 400 litrov krvi, ki bo marsikomu lahko rešila življenje. Nedvomno humano dejanje. 0. B. Kurilno olje evropske kakovosti Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Vlomov in tatvin ter p^ dovanj tujih stvari je bilo1 v preteklih dneh kar 21. februarja sta bili d* m na območju Murske^ in poškodovanje tuje 'i*1'1 območju Gornje Radgo#61 februarja so policisti vali tatvino denarnice i>* nivo dejanje nezakonite^ va, mso pa sporočili, bilo; 23. je nekdo vlomil j Čitniško hišico na ob1^.^ Gornje Radgone, na Vat* neznanec ukradel J ličino drv; 24. februatpi^i! znanec vlomil v orodjem na gradbišču P** ski Soboti, v Ljutomef11^ nepridiprav poškodb tujo stvar in naredil ško^ Zima je čas kolin i** jevanja mesa. T udi na mačiji v Noršincih p** .fi Soboti so »dimili«, 0* ne dovolj previdno, ■ v 23. februarja še bolj kot je treba. Ogenjv val niči so pogasili no' in moravskotoplišk’ f / Škode je za 100.000 to** Gornjeradgonski S, so 2 L februarja naMi1" pdi v stanovanje ob1 Gornji Radgoni zar* da ji je postalo 'l'1^0 Lp)*! hujšega), saj sc ni|X zvonjenje in kfice . sreči pa ni bilo tak° I’1 5.* Olje vam ob pravočasnem n«1 dostavimo takrat, boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno brezplačno nar^ kurilnega olja Z Magno dobit* ' možnost plačil3 9 obroko” VESTNIK - 27. februar 2003 KULTURA Ljutomerski gledališčniki - letošnji Miklošičevi nagrajenci Nastopili v Radencih V kongresni dvorani hotela Radin so odigrali ognjevito bigamistično komedijo svojega »hišnega« avtorja Raya Cooneya Med dvema ognjema, ki je prepolni dvorani ponudila uro in pol nepretrgane zabave in smeha Režiser in glavni junak je bil seveda imenitni Srečko Centrih pa tudi vsi dru-Ri igralci so bili odlični in svojim vlogam dorasli: Johnovi ženi Mira Reber-"‘k - Žižek In Vanda Novak, prijatelj Robi Semenič, inšpektorica Fanika Zorec, inšpektor Janko Potočnik in homo-seksualec Andrej Rus. Sceno je zasnoval šibili Rožman, vsak po svoje pa so k uprizoritvi prispevali še Vanda Novak, ^brjan Kovačič, Petra Šileč, Zdenka PeČ-n*K šiviljstvo Kerin, Janko Zadravec, Mi lan Prelog, Franc Rošker, Andrej Rus, Gorazd Polanič in Davorin Topolinjak. Predstava je potrdila, da gre res za eno oolboljših ljubiteljskih skupin v Sloveniji, saj 'udi dohumk. Linhartovega priznanja. Miklošičeva nagrada pa je zanje v domačem itaju prva, ki so jo dobili po desetih letih delovanja. Brečko Centrih in Mira Rebernik - Žižek ',a povedala, da v tem letu praznujejo stolet-1111" gledališke dejavnosti v Ljutomeru, zato " celo leto gledališko; vsak mesec bo na sporedu ena predstava - ljubiteljska ali pro- fesionalna. Sami bodo 14. marca premierno predstavili Podnajemnika Vinka Modendor-ferja, prvi med ljubiteljskimi skupinami, še vedno pa imajo na sporedu njegovo Vajo zbora. Načrtujejo pa še eno predstavo v decembru, kakšno, pa pravijo, da naj ostane presenečenje. Dramska sekcija KD Ivana Kaučiča ni številna, deluje, odvisno od potreb, 10 do 15 članov, igrajo pa že po dve do tri predstave v sezoni, zato mirno lahko rečemo, da so to za ljubiteljsko gledališče, ki se stalno otepa z materialnimi težavami, že kar herojski podvigi. Tokrat pa niso hoteli tarnati o težavah, le svojim dobrim donatorjem, brez katerih vsega tega ne bi bilo, da so hvaležni. Radi bi pa dobili še kakšnega režiserja, saj je njihov Srečko preobremenjen kot igralec in režiser hkrati - za ta namen želijo koga poslati na izobraževanje. Ob koncu pa vendarle Še v razmislek: ali tako uspešna skupina z nadarjenimi in zagnanimi posamezniki ne zasluži večje pozornosti svoje občine? In ali se ne bi moglo iz gledališkega leta 2003 razviti še kaj več - recimo redno gledališko življenje z mesečnimi abonmaji, z vodeno domačo skupino ter gostovanji profesionalnih in ljubiteljskih predstav - domačim razmeram prilagojeno. Bea Baboš Logar M tudi ljubiteljski pesniki upoštevajo '^eramo-teoretične in jezikovne zahteve literati DU Ljutomer Praznujejo 5. obletnico Slovenski likovniki rešujejo svoj položaj Na dražbi tudi dela pomurskih umetnikov Zveza društev1 Slovenskih likovnih umetnikov se je lansko leto znašla pred velikimi finančnimi problemi, zato so se odločili, da bodo organizirali v ZDSLU skupaj s prodajno razstavo dražbo umetniških del 1. dr(a-ž)ba. V nedeljo so na Ljubljanskem gradu odprli prodajno razstavo več kot 250 del 216 sodelujočih likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine. S svojimi deli so se vključili tudi pomurski likovniki. V zgodovini slovenske likovne umetnosti je to najobsežnejša in najbolj raznovrstna dražba umetniških del, s katero želijo likovniki dokazati, da slovenski prostor premore visoko raven likovnega izraza in kulturnega mišljenja. Med umetniki, ki so prispevali svoja dela, je kar nekaj likovnikov iz Pomurja, in sicer Igor Banfi, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Mirko Bratuša, Irena Brunec - Tebi, Robert Černelč, Sandi Červek, Jože Denko, Ivo Goisniker, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly Moss, Franc Mesarič, Kiar Meško, Mirko Rajnar in še nekateri drugi, ki so na različne načine povezani z našo pokrajino. Umetniki so prispevali slike, kipe in reliefe, grafike, akvarele in ilustracije, risbe, fotografije in druge umetnine. Pri vseh delih pa gre za visoko kakovost likovnega ustvarjanja s široko paleto umetniških zvrsti že znanih umetnikov, mladih, ki se šele uveljavljajo, in umetnikov, katerih dela lahko poznavalci najdejo samo v ateljejih. Dogodek bo dosegel vrhunec 28. februarja z dr(a-ž)bo 31 izbranih del. Vsi, ki ne bodo mogli biti takrat na Ljubljanskem gradu, želijo pa pomagati likovnikom, lahko umetniška dela kupujejo tudi po medmrežju na spletnem naslovu www.dra-zba.com, kjer so vsa dela tudi predstavljena. Izkupiček od dražbe bo namenjen izključno rešitvi finančnega položaja ZDSLU. Do sedaj so likovniki pri raznih dobrodelnih prireditvah veliko pomagali s svojimi deli, sedaj pa so primorani, da z dražbo vrhunskih stvaritev rešijo še svoje finančno stanje. Gre namreč za slovensko društvo likovnikov, ki ima več kot stoletno tradicijo, vanj pa je vključenih 670 umetnikov iz vse Slovenije. A. Nana Rltuper Rodež Kulturni ustvarjalec Štefan Huzjan - Pika Sporočilo Podaj roko svetlobi Pbdaj roko svetlobi je projekt oziroma lite-rarno-likovno-glasbeno sporočilo, s katerim je v petek v lendavski sinagogi predstavil svojo vsestransko kulturno ustvarjalnost Štefan Hozjan - Pika iz Lendave. Huzjan je ustanovni član likovnega društva Lindau in predsednik Zveze kulturnih društev Lendava. Pika, kot ga kličejo prijatelji, poučuje likovni pouk na Dvojezični osnovni šoli 1 v Lendavi, s svojimi kulturnimi dejavnostmi pa se je že večkrat predstavil na skupnih predstavah in prireditvah. O njegovem likovnem delu je spregovoril Vlado Sagadin, ki je med drugim povedal, da Huzjanovo likovno izpovednost poraja iracionalen domišljijski vzgib, kakšnega poznamo na primer pri tako imenovanem akcijskem slikarstvu prve polovice dvajsetega stoletja. Pri njem pa ne gre spregledati tudi naklonjenosti eksperimentu, pri katerem zavestno zapusti grafično pripovednost v svetu vidnega in prepoznavnega in nas popelje v prostorske iluzije nevidnega sveta nekakšne akustične disperzije, ki porajajo pojem slikane glasbe. Med njegovimi soro- Štefan Huzjan - Pika se dotika svetlobe na različne načine. Ob tej priložnosti so pb’ pravili v prostorih društva slovesno srečanje In povabil* tudi prejšnjega predsednika »I Mirka t uharica. K' '' * teh letih mnogo pomagal m novo predsednico Marij0 Ojtrkeš Dugonik. Vsak, odi wzočih članov krožka prebral t Air m? prwm, p"11 pu pa sr p- tani? a razprava o tetn, tli »ij tudi Ihihiul .4. pesniki UP°’ hicniriHnrotnlčnc ’° le' I^mnv zahteve, ukci ne upošteva-1 k' '^"bine, tnvjmk tudi obliko, saj Postavit, vprai-aon ah je mn obvavtv vse s, ir m piše U’ 14 <”1'" Mntiin o tem so bila razlik večinsko pa je strnila mentor’ ca in lektorica lupine prof. Ljerka rekoč da u mjcmiskiip'-M takeg. ne pride v poštev '' pesmi prihajajo iz srca, cu- ne da kiingtrau, torej nh 1° takšne, kot so To pa j« -m lakikj takšne- ^f^nigačntga usb ar jau;a na ' ■ mh ravtw.lt in vedno tudi naj- dejo svojo publiko. Predsednik literarnega društva Frančišek Feren-cek pa je dodal, da jih poznajo že marsikje in so povsod lepo sprejeti. Kmalu bodo nastopili v Banovcih, na radiu Šmarje pri Jelšah, dve članici pa bosta izdali vsaka svojo knjigo. Literarni krožek ima petnajst aktivnih članov iz različnih krajev okoli Ljutomera. V teh petih letih sta jim razen vodstva DU veliko pomagala tudi predsednica ZKD Ema Tibaut in predstavnik republiškega sklada Goran Ohman. Obema, enako tudi prejšnjemu predsedniku DU Mirku Lebariču in mentorici Ljerki Zemljič, so ob tej priložnosti pripravili spominska darila. Veselo razpoloženje pa je pokazalo, da so ponosni na svoje pisanje, iz njihovih razmišljanj in čustvovanj pa sc utrne marsikaj, kar seže bralcu do srca, zato lahko domnevamo, da se bo ob naslednjih obletnicah tega nabralo še več. Bea Baboš Logar Kakjeindabilou Člani novoustanovljenega Folklornega društva Bistrica, v okviru katerega delujeta mladinska in odrasla skupina plesalcev, spremlja pa jih domači ansambel, so minulo nedeljo izvedli samostojno prireditev z naslovom Kak je inda bilou. Pred nabito polno dvorano so zaplesali ljudske plese, zapeli narodne pesmi ter prikazali nekaj zanimivih običajev oz. šaljivih prizorov (Korbel ide, Kupi-nar pride, Lapec). Takšne prireditve imajo ljudje radi. - J. G. dniki je vrsta kulturnih ustvarjalcev, med drugim tudi brat akademski slikar Zdenko Huzjan. O njegovem literarnem delu je spregovorila Judit Zagorec Csuka, ki je predstavila pred kratkim izšlo četrto pesniško zbirko Štefana Huzjana z naslovom Podaj roko svetlobi Pesniška zbirka je dvojezična, v slovenskem jeziku in s prevodi v madžarski jezik. Pesnik v svojih pesmih opisuje postopno degradacijo narave in Širšega bivalnega kozmosa, kar ogroža tudi človeka, ki izgublja svojo identiteto in človeško substanco, zato avtor išče poti izhoda iz tega kaosa, propadanja, umiranja na obroke, saj sanja o pozitivni transcendenci nadčloveškega bivanja. V njegovih pesmih najdemo eterične vonjave, občutke izgubljenega raja, nebeško simfonijo in peklensko vzdušje oropanosti Človeškega jaza. V tretjem delu predstavitve so obiskovalci prisluhnili Še štirim skladbam, ki jih je prav tako napisal Huzjan sam. J. Ga. Popravek V poročilu o medobmočnem ustvarjalnem natečaju Turnišče 2003 smo napačno zapisali ime ene od nagrajenk. Pravilno je Štefka Bohar iz Kruplivnika, Se opravičujemo! Oga) (IZ)BRANO 27. februar 2003-VESTNI« Barometer Rudi Cipot, direktor soboške Zavarovalnice Triglav, je dobil več, koc je povedal. Po objavljenih podatkih so bile plače uprave in direktorjev enot Zavarovalnice Triglav bistveno višje, kot so jih razkrili lansko leto. Tako je dobila nekoč prva dama Triglava v letu 2001 33 milijonov tolarjev. Rudi Cipot pa 25 milijonov tolarjev bruto. V Veliki Polani ustanovili zadrugo Pomelaj Priložnost za samozaposlovanje Za predsednika so izvolili Cveta Žalika, direktorja Nafte Lendava, za direktorico pa inž. usnjarske tehnologije Dragico Horvat Jože Caf, direktor in lastnik podjetja ELTI iz Radgone, je te dni v Jordaniji, kjer testira telekomunikacijske povezave, s katerimi bodo v prihodnje premeščali izredne razmere - zaradi nekaj centimetrov snega. Matjaž Paviinjek, vodja kluba mladih menedžerjev, je minuli teden povabil vse zainteresirane na predavanje Zorana Jankoviča z zares vljudnim in jezikovno dovršenim vabilom. Med drugim je napovedal, da bo predaval Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja, ki ima velike usluge za napredek tega sistema. Kot smo že poročali, je potekal v občini Velika Polana v letih 1999 in 2000 pilotski projekt Samozaposlovanje na podeželju. Izvajalca sta bila podjetji DART Lendava, d. o. o., in LKC, d. o. o., Velika Polana. Osnovni namen programa je bil praktičen preizkus teoretično zastavljenega modela samozaposlovanja na podeželju in ob tem proučitev možnosti za večje (samo)zaposlovanje brezposelnih oseb. Največ možnosti se je pokazalo v ponovnem oživljanju domačih obrti, predvsem izdelovanju izdelkov iz naravnih materialov (glina, koruzno ličje, slama in rogoza) in dolgoročno še s ponudbo domačih specialitet iz koruzne moke. Prejšnji četrtek pa je bil v Veliki Polani občni zbor - vodil ga je tamkajšnji župan Andrej Lebar ~, na katerem so ustanovili Razvojno zadrugo Pomelaj. Tako so nekoč imenovali tiste, ki so pripeljali k mlinu zrnje. Pri mletju so pomagali mlinarju in preden so lahko odpeljali svojo moko domov, so morali za sabo pospraviti, predvsem pa poskrbeti za »pomelane« (pomokane) prostore. Novoustanovljena zadruga bo prevzela organizacijske in poslovne funkcije pri izdelovanju izdelkov domače obrti ter razvoju Dragica Horvat, direktorica zadruge Pomelaj; »Tudi sami moramo storiti nekaj zase.« Foto; J. G. dopolnilnih dejavnosti. Še prej pa je treba poskrbeti za obnovo Sabolove domačije v Mah Polani, ki je v lasti polanske občine, kjer je določen sedež zadruge Priprave že potekajo in vse naj bi bilo nared do konca junija. Med ustanovitelje zadruge so se vpisale občine Velika Polana, Črenšovci in Odranci, ki so zagotovile po 700.000 tolarjev ustanovitvenega kapitala, enak znesek sta zagotovili tudi podjetji Dart iz Lendave in LKC iz Velike Polane, Regionalna razvojna agencija Mura in sedem - posameznikov pa bo prispevalo po tri tisoč tolarjev. Zaželeno pa je, da se vključijo še novi člani, če plačajo svoj delež. Predstavniki ustanoviteljev so soglasno izvolili za predsednika upravnega odbora zadruge Cveta Žalika (je tudi Član), za direktorico pa Dragico Horvat, ki bo to funkcijo opravljala poklicno. Jože Graj ,i Bril main j' j HUHSMH SMm n VISOKA UPRAVNA ŠOLA ORGANZIRA WORM ATNNI DAN 2B. FEBRUARJA 2003 06t8.30V . GASN.SKEM DOMUUURSKA SOBOTA. INFORMACIJ C PRVE ROKE! INFORMACIJE: UUOSKA UNIVERZA M. SOBOTA Slomškova 33, te« 53615 60 wak debv» dan med 8.W in 18.00 uro Jankovič: »Skupaj z delavci bi šel na । cesto!« V organizaciji Kluba mladih manager jev in podjetnikov Murska Sobota je v klubu PAC minuli petek zvečer gostoval generalni direktor Mercatorja Zoran Jankovič. Jankovič je pred polno zasedeno dvorano prikazal razvoj svojega podjetja od njegovih začetkov do danes in razloge za njegov uspeh. Prvi mož Mercatorja se je izkazal kot sproščen in duhovit sogovornik, ki pa je tudi odličen poznavalec marketinških strategij. Dve od njegovih ključnih variant za uspešn« poslovanje sta prepričanost v uspeh in možnost zamenjave direktorja. »Cž bo pri nas stavka, boffl šel skupaj z delavci na ce sto’* pravi Jankovič in s j tem želi poudariti dobre odnose, ki so se stkali med njim in njegovim’ podrejenimi. Jankovič je prišel n* vodilni položaj Mercatorja pred petimi leti in naj-prej odpustil petsto ljudi, med njimi petindvajset direktorjev. Danes ima Mercat«1 40-odstotni delež, v pe* letnem Jankovičevem & rektorovanju podjetja <” tožil prav nihče, prav tako pa niso nikoli zamujala niti plačila. Veronika stotemu naproti Srečanje z nagrajeno poštno upravnico Albin Brenči, direktor cele palete invalidskih podjetij od Lendave do Kidričevega in Pohorja, je minuli teden objavil plačilno nesposobnost. Razlog je v problemih z invalidskimi sindikati in v nasprotovanju Lendave, ki mu ni dala priložnosti za predelavo odpadnih gum. Marjan Dominko, nogometaš Mure, je eden redkih, ki ne slepomiši in ne sadi rožic pred začetkom spomladanskega dela prvenstva. Odkrito je povedal, da je finančni položaj v klubu še naprej neurejen, zato se je bolje umakniti s tega voza, Še preden bo povsem razpadel. Veronika Slavic iz Dokležovja, Trate 5, je 11. februarja stopila v 99. leto svojega dolgega življenja. Rodila se je v družini, kjer je bilo 12 otrok, in živeli so v pomanjkanju. Medtem so vsi tudi že umrli. Brat Miha se je učakal 96 let. • Veronika je več let delala v Franciji, kjer je tudi spoznala prijateljico Katarino Ferčak iz Odranec in po vrnitvi sta skupaj kmetovali in živeli. Nikoli se ni poročila in meni, da je tudi to eden od razlogov za dolgo življenje. Seveda je Veronika ves cas jedla domačo hrano, saj v njeni mladosti in srednjih letih ni bilo denarja za nakupe v trgovinah. Nikoli ni bila huje bolna, ima pa vendarle svojega izbranega zdravnika Ob zadnjem pregledu mu je malo potarnala, da jo občasno zabolijo kosti. Zdravnik jo je pohvalil, da ima dobro srce in da bo še dolgo živela. In kako živi v prvih dneh svojih 99 let? Moli, bere, včasih pa tudi zapoje, denimo Marija je po poli šla, pa ponarodelo Slom škovo V nebesih sem doma... Ob Veronikinem »visokem* rojstnem dnevu je bila v dokle-žovski cerkvi zahvalna maša. Karitasovd in drugi pa so ji izročili skromna darila. J. Žerdln Veronika Slavic je od 11. februarja dalje v - 99. letu. - Foto: J. Ž. Nasmeh, ki nič ne stane Prijetno presenečenje ob 25-letnici Ste že kdaj obiskali pošto v Črenšovcih? Kaj lahko se vam zgodi, da vas pri okencu sprejme upravnica Marinka Tibaut in vam mimogrede nameni tudi nasmeh, ki seveda nič ne stane, lahko pa vam polepša dan. In zvedeli smo, da je prejela pred kra-tkinrposebno nagrado generalnega direktorja Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgorelca. To je bilo zanjo po petindvajsetih letih vodenja črenšovske pošte zelo prijetno presenečenje. »Moram pa poudariti, da to ni le priznanje meni osebno, ampak ga delim z vsemi sodelavci, s katerimi se dobro razumemo in sodelujemo.« Odnos do zaposlenih in strank je bil tudi eden od kriterijev, po katerih je Pošta Slovenije ocenjevala in izbirala letošnje nagrajence Na prvem mestu pa je seveda poslovanje dostavne in okenske pošte, poleg tega pa še uspešnost trženja storitev in blaga ter doseganje plana, organiziranost dela (npr. obvladovanje vrst pred okenci), varčevanje, urejenost poslovnih prostorov in okolice, dajanje i i i 4 I 1 1 5 ( 1 1 ( 1 ( I I ! 1 I 1 1 I 1 I t k t c v z -Upravnica Marinka pri pultu za stranke. Foto: J. G. d pobud idr. Kriteriji, po katerih so bili nagrajenci izbrani, so se torej nanašali na tehnološko in tržno kakovost. Čeprav se je Marinka v življenju srečala z nekaterimi grenki- mi izkušnjami, kaže ~ ( tudi takrat, ko ni v zahaja na morje in v pj* šah, se rola, kolesari, P nimajo jo zelišča, 5 v d VESTNIK -27. februar 2003__________(IZ)BRANO__________ Ko bo Pomurje skoraj brez meja Ostalo bo le sto trideset carinikov Središče I in Hotiza, nova pomurska mejna prehoda na prihodnji zunanji meji - Skupno skoraj tisoč presežnih delavcev - Vsaj sto petdeset carinikov bo postalo policistov Po 31. aprilu 2004 bo imela Movenija tri notranje in eno zunanjo mejo. Predvsem za mejne službe pomeni to veliko spremembo. Na meji * Republiko Italijo je danes 60prehodov, z Republiko Av-MHjo 55 in z Republiko Madžarsko 7 mejnih prehodov. 1 renutno je na prihodnji no-Umi|i meji odprtih 33 carinikih izpostav, na katerih dela carinskih delavcev. Na '^ii t Republiko Hrvaško je henutno JC mejnih preho-^v/iijer deluje 23 carinskih izpostav in je zaposlenih 413 delavcev. Vsi prehodi na tej "'tji bodo ostali odprti tudi P'i vstopu Slovenije v Evrop-sko unijo. Dodatno se na tej poleg kadrovske okre-Pio-i' ?4l 405 ljudi, predvideva drugim tudi odprtje 27 '^jnih prehodov za obmejni PtOr.n-j ki io predvideni po o obmejnem pro-^■u med Slovenijo in Hr-'^b», od lega jih bo treba 'k^ iiti oz. na novo odpreti v so trije že odprti kot ^državni prehodi. Vel>kih sprememb bo delež-1,0 tudi Pomurje, s.n m bo vcc ^ružciui z mejami«, ampak 50 ostala le južna meja s Hrvaš-1 '■ ' tat sc bomo posvetili ca-'"■'itn delavcem in pripravam urada M. Sobota na 'kr tpretnembe, ki nas čakajo 'stopom Slovenije v Evropsko Uprava sPada v pristojnost Ministrstva za finance R Slovenije; poleg generalnega carinskega urada metnjh $e ^et carinskih uradov (po vstopu v EU jih bo deset), ki imajo sedeže načeloma v gospodarskih in pro-UkiniJnSph''‘!l S0130*3 skrbi za naslednje izpostave na prihodnji notranji meji, ki bodo po 1. maju 2004 Wlje) pe‘Gorri!? Radgona, Kuzma (mejni prehodi Matjaševci, Sotina, Kramarovci, Fikšinci), Dolga vas (m, p. Kodi Cank!nCe’1,0(101 Prehodi Martinje, Prosenjakovci, Čepinci, železniška postaja), Gederovci (mejni preho-razpor, ' ' Kofovci> Ferlinci) in izpostava Trate (z mejnim prehodom Sladki Vrh).Cariniki bodo v prihodnje pre-ritih-p/'l" 3 ^slednje mejne prehode: Središče ob Dravi. Ormož, Gibina, Razkritje, Petišovci, Železniška er>dava in dva nova prehoda Središče ob Dravi I in Mejni prehod za obmejni promet Hotiza. •cjen smo 20038«^ Usniku V estniK po« basVvvnm Vvarometer «a 9 privoščili napw 'v ne bi smela emodhi. če bi n'j,i Inarji infortnMHe ■ Vh dobijo, tudi preverili-PVmuc namreč. da naj bi 'lobila kol pridavaltlV1 ■' ^»venskega inštituta za re-11 bi Jo pji usposabljanju nadzornikov ra 20 ur pre-d 'auj i milijont toUtH' *11 ion Mij tolarjev na uro. ^prej sem juimlshlx da v ’Vrni Krt tn m, u-m te novi-ce Uto vesela Upam samo, da so podatki točm m verodn sto'ii । Qre v , »'Sjvišji huiivm za preda-^aje v Sloveniji. A, posebej, e "d ga bo imenovani inšti-Y & kdo drug, morda nepo-T"iai.i pi^., tc informacije, Splačal m to i cio u preda-skl jih sploh nisem izve- ttmua Kotpič Horvat Cariniki bodo postali policisti? Mnogi se s tem ne strinjajo. unijo. Odgovore na vprašanja so nam posredovali iz pisarne di rektorja Generalnega carinskega urada Franca Koširja Kakšen bo položaj carinskega urada in izpostav v Pomurju po 1. maju 2004? Zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU), ko Varaški zvonček? Zataknilo se je pri imenu glasila Župan In svetniki občine Turnišče so se odločili, da bodo izdajali svoje javno glasilo, namenjeno obveščanju obča nov oziroma javnosti o vseh področjih življenja in dela v občini, zlasti pa o delu turniške občine ter krajevnih skupnosti Turnišče, Renkovci, Gomilica in Nedelica, javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, društev in organizacij ki opravljajo naloge in dejavnosti v javnem interesu. Do tu je vse lepo in prav Doseženo je tudi soglasje, da bo glasi lo izhajalo najmanj dvakrat letno. Zatika pa se pri imenu glasila V osnutku odloka je zapisano, naj bi bilo ime Glas občine Turnišče Nekaterim se zdi to premalo »atraktivno«. Po mnenju svetnika Ci rila Pucka (tudi državni poslanec) bi morati izhajati iz korena »varaš(anec)«, kajti po tem je Turnišče nekaj posebnega in znano daleč naokrog. Gre namreč za to, da je cesarica Marija Terezija med svojo vladavino Turnišču podelila naziv »varaš« (mesto), za kar obstajajo tudi materialni dokazi (listina, pečat). Zakaj torej ne bi bilo ime glasila Varaški zvonček, se je vprašal C. Pucko. Temu pa so nekateri kot na primer Stanislav Zver in Jožef Koznicov, odločno nasprotovali saj lurniška občina ni samo Turnišče, ampak vključuje Še tri dnma naselja, kjer ljudje niso varašani. ' Jože Graj bo ukinjena carinska kontrola v potniškem prometu na priho d njih notranjih mejah EU (predvidoma je to meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) in hkrati ne bo več uvoznih in izvoznih carinskih deklaracij pri blagovni menjavi z drugimi članicami in tudi ne carinske kontrole na mejah v blagovnem prometu, se bo obseg dela zelo zmanjšal tudi v Carinskem uradu M. Sobota. Na območju Carinskega urada M. Sobota to pomeni zaprtje vseh carinskih izpostav, ki delujejo na meji z Avstrijo in Madžarsko, ter zaprtje nekaterih izpostav za blagovno carinjenje in hkrati zmanjšanje števila zaposlenih v blagovnih izpostavah, ki bodo ostale odprte tudi po vstopu v EU. Po drugi strani pa se bo povečalo število zaposlenih na prihodnji zunanji meji EU (meja z Republiko Hrvaško), kjer se bosta na območju Carinskega urada M. Sobota poleg obstoječih prehodov odprla tudi dva nova preboda, in sicer Mejni prehod za obmejni promet Središče ob dravi I in Mejni prehod za obmejni promet Hotiza. Zbirni podatki za Carinski urad M. Sobota tako kažejo, da bo od trenutnih 249 delavcev (podatki na dan 1. 4. 02) po vstopu v EU, v tem uradu ostalo 130 zaposlenih. 119 zaposlenih pa bo prezaposlenih v druge carinske urade in generalni carinski urad (največje potrebe po dodatnih kadrih se kažejo na prihodnji zunanji meji EU) ter druge državne organe (prvenstveno v policijo in druge dr-, žavne institucije: pravosodje ipd.). Bo morebiti kdo izgubil službo - v Pomurju je torej kar 249 zaposlenih, precej so novačili v zadnjih letih? Carinska uprava RS ne predvideva odpuščanja delavcev kot posledico reorganizacije zaradi vstopanja Slovenije v EU. Socialnoekonomske posledice reorganizacije se bodo reševale v okviru programa kadrovskega prestrukturiranja Carinske uprave RS, ki bo ob upoštevanju regionalnega vidika opredelila prezaposlitev carinskih delavcev in ukrepe za reševanje presežnih delavcev. Skupno število presežnih delavcev, katerih delovna mesta bodo ukinjena zaradi vstopa v EU, znaša 957 (625 presežnih delavcev na prihodnji notranji meji EU in 332 delavcev zaradi sprememb v blagovnem prometu). Zaradi novih nalog bodo dodatno potrebni 503 delavci (405 delavcev na novi zunanji meji cer 98 delavcev v Generalnem carinskem uradu in upravah carinskih uradov). 150 carinikov, ki sedaj poleg carinskega nadzora in kontrole na mejnih prehodih opravljajo tudi kontrolo prehajanja oseb in blaga čez državno mejo oziroma mejno kontrolo, bodo po opravljenem usposabljanju in ob izpolnjevanju drugih pogojev z dnem vstopa RS v EU zaposlili kot policiste. Delavci, katerih delo bo postalo presežno ali nepotrebno, bodo razporejeni na drugo delovno mesto v okviru istega ali drugega carinskega 'urada, v okviru Generalnega carinskega urada ali pa na delo v drug državni organ, prvenstveno v policijsko službo. Za tiste delavce, ki jim dejansko ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve niti v carinski službi niti v okviru drugih državnih organov (zaradi starosti, invalidnosti ali drugih tehtnih razlogov), bo uporabljen najprimernejši ukrep v okviru programa za razreševanje presežnih delavcev. Program presežnih delavcev naj bi bil narejen do konca letošnjega leta. Za mnoge ljudi In njihove družine bodo to velike spremembe? V carinski službi se zavedamo, da gre za spremembe, zaradi katerih bo moralo veliko delavcev zapustiti dosedanja delovna mesta in tudi okolje, v katerem delajo. Osebne in družinske težave bomo skušali reševati na najboljši možni in primeren način. Kakšne bodo finančne posledice vseh sprememb, povezanih z ukinjanjem mej, na primer stroški preusmerjanja zaposlenih, manj prihodkov v proračun zaradi manj carinskih dajatev...? Zapiranje carinskih izpostav in ukinjanje prihodnje notranje meje bo imelo pozitivne finančne učinke, in sicer predvsem na področju materialnih stroškov in najemnin, predvidevamo pa povečanje stroškov zaradi prevozov. Reorganizacija CURS zaradi vstopa v EU namreč predvideva, da bo približno petsto delavcev treba prezaposliti v okviru Carinske službe (na drugo delovno mesto oziroma v drugi urad, kot pa so zaposleni trenutno), največji presežki delavcev so na prihodnji notranji meji, medtem ko so največje potrebe na območju prihodnjega urada Brežice. Carinska služba tudi razmišlja o organiziranem prevozu za vse tiste delavce, ki se bodo morali na delo voziti na večjih razdaljah. Glede plačila carine se položaj ne bo bistveno spremenil in se večjega izpada ne pričakuje, ker je že trenutno na podlagi asociacijskega sporazuma za večino izdelkov, ki so uvoženi iz EU, stopnja carine 0. Bernarda B. Peček ______________13 Barometer Ljubo Jakelj, inšpektor Vur-sa, je razkril, kako drago jc vzdrževanje pasjih brezdomcev v zavetiščih. To naj bi stalo dva tisoč sedemsto tolarjev na dan in so ga dolžne plačati občine. Ni pa opisal standarda, ki so ga deležni psi. saj je cena skoraj enaka kakemu skromnejšemu turističnemu polpenzionu. Jože Veren, direktor soboškega Avtobusnega prometa, vidi svoj avtobusni park v prevozu turistov. O tem, da bi iskal možnosti za pocenitev javnih prevoznih storitev, ne razmišlja, umika iz tega dela prevozov pa tudi ne napoveduje. Geza Farkaš, načelnik upravne enote, je Šele dobro začel denacionalizacijski postopek beltinske grofije, ker se ga prej ni dalo rešiti zaradi pomanjkanja listin. Očitno je, da brez dokaza o tem, da grofica ni bila državljanka Avstrije ali Madžarske po drugi vojni, grofičini dediči ne morejo računati na uspeh. Vlado Smodiš ne odkriva mrzle vode ali, drugače rečeno, whiskeya, ampak že kar nekaj let tradicionalno kuha slivovko. Dr. Tea Petrin še čaka z državno pomočjo za prestrukturiranje podjetij. Upajmo, da ne bo imel Peko prednosti pred Muro. IZ NAŠIH KRAJEV 27. februar 2003-VESTI Zlatoporocenca Vinkovič Učenci OŠ Turnišče iščejo skrite zaklade Zakaj bi hodil bos Uspeli na natečaju šolskega ministrstva Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta praznovala Lojzka, rojena 1932. leta, in Marjan Vinkovič, ki seje naredil 1934. leta, iz Veržeja, Oba sta rejena na kmetijah. Ona v Grabah, on v Veržeju. Po primožitvi v Veržej je Lojzka takoj postala vertinja, saj je nekaj fet prej Marjan ostal sam, ker mu je mati umrla. To pa je bil tudi eden od razlogov, da se je poročil za tisti čas mlad, saj je bil star komaj osemnajst let. Ves čas sta živela in delala na kmetiji, na kateri sta se ukvarjala z govedorejo in svinjerejo. Marjan si je včasih vzel tudi čas za delo v prosvetnem društvu, zlasti za petje v raznih pevskih zborih, bil pa je tudi član gasilskega društva. Rodili so se jima trije otroci: Jožica, kije kuharica, Marjan je elektrotehnik, Benjamim pa kmetijski tehnik. Vsi so si ustvarili družine in domove, tako da zdaj starša sicer živita sama, a se ne čutita osamljena, kajti dva od otrok sta v Veržeju, eden pa na Cvenu. Vsi so torej blizu in se večkrat oglasijo doma pa tudi pomagat pridejo, ko so na kmetiji kaka težja dela. Vinkovičeva imata šest vnukov, od katerih sta dve vnukinji že odrasli, drugi pa so osnovnošolci. ZlatoporoČna slovesnost je bila v poročni dvorani mestne hiše v Ljutomeru, kjer je jubilantoma čestital veržejski župan Drago Legen m jima tudi izročil občinsko priznanje, nato pajebilaše zahvalna maša v veržejski župnijski cerkvi, ki jo je daroval domači župnik dr. Peter Štumpf. Pogostitev za štirideset svatov je bila v Zorkovem gostišču v Borečih, igral pa je Trio Šumak, - Š. S„ foto: Marija T. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je razpisalo natečaj na temo Skriti zaklad, v okviru katere so določili tri raziskovalna področja oz. naloge: Ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Čevljarski muzej in Naravna sibirska perunika. Prijavila se je tudi OŠ Turnišče in se uvrstila med »izbrance«. To je zanje vsekakor posebno priznanje, hkrati pa odgovorna naloga. Projektna skupina učencev predmetne stopnje, ki jo vodita učiteljici Silva Mesarič in Danica Kocet, sodelujejo pa Še nekateri drugi učitelji, predstavniki staršev, občine, tovarne Planika, Pokrajinskega muzeja M. Sobota ter Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, raziskuje zgodovino in značilnosti cehovstva v Turnišču in okoliških krajih - čevljarski, krojaški in kovaški ceh. Nalogo so naslovili Zakaj bi hodil bos - s čevlji si lahko služim kruh. Tako so pred nedavnim posebej proučevali čevljarski ceh, ob tem pa so seveda »obdelali- tudi čevljarski muzej v Turnišču. V njem je postavljena stalna razstava, tako da lahko obiskovalci'vidijo, čemu je služil posamezni eksponat Dejstvo je, da je bilo nekoč v Turnišču kar 165 čevljarskih mojstrov (obrtnikov), ki so zaposlovali od tri do šest delavcev, in da je cesarica Marija Terezija zaradi razvite obrti in trgovine leta 1770 podelila Turnišču status mesta. V matičnih knjigah cehov so zapisani vsi, ki so plačevali članarino. Čevljarski ceh deluje še danes in Povabilu učencev OŠ Turnišče so se odzvali vsi trije današnji cehmojstri, in^ Alojz Raj (kovaštvo), Štefan Temar(čevljarstvo) in Jože Pal (krojaštvo). Foto '" Zlatoporocenca iz »murskega kota« Tudi mladi se zanimajo za tradicijo čevljarstva. Foto; J. Z. ohranili so tudi ročne svetih katerimi so svetili pri pogrebih. Ohranjena je tudi vska zastava iz leta 1760. Talm bil cehmešter Janez Hozjan, pa so Andrej Hozjan, Štefan M Štin, Jožef Nemet, Fitelij ’'° Ivan Špolar, Štefan TrboČaJr Raščan, Jožef MaroŠa in Ign^' den, ki ga je leta 2001 j+md Štefan Ternar. Kot je zapis3* pravilih cehov iz leta 1770,* J hovi člani srečujejo vsako 1^. Janezovo (Janoševo) 27- dd bra. Preberejo pravila, pid^' točila o pobrani članarin^ in umrlih članih, mašnih sti idr. Ko se poslavljajo, « ■ s seboj hlebec kruha, s «irl' potrjeno, da ceh skrbi zJ PF vetje svojih članov Medtem učenci nadalj"^: raziskovalnim delom, na^ ■ bodo predstavili ob koncl1 skega leta. V soboto, 8. februarja, so na matičnem uradu in nato še v cerkvi na Tišini opravili obred zlate poroke Anice in Ludvika Graha s Petanjec. Pnsrčen civilni obredje prvič opravil novi tišinski župan Jože Poredoš, nevesta in ženin pa sta si tokrat nadela prave zlate prstane. Pred 50 leti, ko sta se prvič poročila na matičnem uradu v Mačkovcih in nato še v cerkvi pri Sebeščanu v Pečarovcih, to ni bilo mogoče, saj so takrat vsi v »murskem kotu* živeli skromno. Pred poroko sta se oba preživljala s sezonskim delom, Anica v Slavoniji, kamor je odšla iz Prosečke vasi že s 13 leti, Ludvik pa na Madžarskem. Ludvik seje izučil čevljarskega poklica, vendar ga je potem opustil in se zaposlil v takrat razvijajoči se Radenski; v tem podjetju je tud) dočakal upokojitev. Na poročno slavje so bili povabljeni poleg treh otrok, Ludvika, Darka in Štefana ter njihovih najožjih dolžinskih članov, tudi številni sorodniki, sosedje in prijatelji. Ste prejemnik anonimnega pisma? Življenje Lukavcih Zlatoporocenca Hozjan Pozdrav Matere Božje? Pisalo seje leto 1953, ko sta se poročila Sabina in Matija Hozjan iz Velike Polane. Oba sta se naredila 1929. leta. On je vrsto let delal v Primatu v Lendavi, bil je na sezonskem delu v Avstriji, delal pa je seveda tudi na domači kmetiji. Ona pa seje posvečala gospodinjstvu, skrbi za otroke, delala pa je seveda tudi na domači kmetiji. Vrsto let je pela v cerkvenem pevskem zboru in bi la dejavna v župnijski Marijini družbi.V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Štefan, Jože, Ana, Ignac, Ciril in Janez. Ti so zdaj že odrasli ljudje, ustvarili so si družne, zato imata slavljenca deset vnukov in pravnuka. Zahvalno mašo je opravil domači župnik Franc Hodila. Zlatoporočenca Matija, ki se je v Veliko Polano priženil s Hotize, in Sabina živita pri sinu Janezu in marini« rinirmi - I 7 Mar bodo res srečni tisti, ki bodo naredili (recimo v službi) dvajset kopij, in nesrečni oni, ki bodo pismo vrgli v koš? V torek, 11 februarja, na praznik lurške Matere Božje, je več Pomurcev dobilo pismo z naslovom Pozdrav Matere Božje iz Lurda. Kaj nam je storiti? Kratek uvod. Enajstega februarja 1858. leta se je Štirinajstletni Bernardki Soubirous (*1844-+1897) prvič prikazala »lepa gospa* Marija. Pozneje jo je videla Še sedemnajstkrat. Med videnjem 25. februarja ji je naročila, naj izkoplje studenček in se v njem umije. Že naslednji dan je bilo prvo »čudežno« ozdravljenje: slepi je spregledal Komisija, ki je preiskovala lurške dogodke, je 1862. leta ugotovila: »Prepričani smo, da je prikazovanje nadnaravno in da je Gospa, ki jo je Bernardka videla, presveta devica Marija « Doslej je bilo 62 čudežnih ozdravljenj. Lurd je svetovno znano romarsko središče z votlino prikazovanj, cerkvami, studenčkom ... Očitno pa Lurd tudi spodbuja domišljijo. Le kako drugače si lahko razlagamo pismo, v katerem je v uvodu zapisano: »Ta list potuje od Matere Božje iz Lurda od 12. 2. 1987. leta Lista ne zažgite in ne zadržujte niti ga na kakršen koli drug način ne uničite, ker boste sicer imelt veliko nesrečo v hiši ... Neka oseba je nepremišljeno zazgala tekst in ji je potem zgorelo vse imetje. Druga je raztrgala list in doletela jo je velika nesreča ..« Narediti je treba dvajset kopij in jih, da veriga ne bo pretrgana, poslati. »Nekaj dni kasneje boš nagrajenca) s srečnim dogodkom Sv. Anton ti napoveduje srečo. Pismo mora zapustiti hišo To ni šala. Tudi če ne verjameš v te stvari, odpo-šlji naprej « In kaj, če ne razmnožimo in odpošljemo dvajset kopij (ljudem, ki jim želimo srečo)? »Neka gospa je nepremišljeno zažgala tekst in ji je potem zgorelo vse imetje. Druga je raztrgala list in doletela jo je velika nesreča. Charli Deddil, ki pisma ni poslal v 24 urah, je dobil odpoved v službi. Neka gospodična je dobila pismo, ga zavrgla, sedem dni pozneje pa se ji je pripetila nesreča s smrtnim izidom .« Lahko pa je tudi srečen konec: »Mestni brivec, ki je sicer pismo najprej založil (ga ni takoj poslal), je pozneje le razposlal dvajset kopij in zadel dvajset milijonov« Verjamem, da ste (večinoma) tisti, ki boste pismo zavrgli. Tako svetujejo tudi cerkveni možje Je pa po drugi strani vendarle lepo, da se je nekdo, ki nam je poslal pismo, spomnil na nas. Pisma dobivamo namreč bolj redko (drugo so položnice). Komuniciramo pač prek telefonov (zal tudi doma iz sobe v sobo). V pismu je izrecno poudarjeno, da je že to, da smo ga dobi li, velika prednost in da je poslano »od nekoga, ki ti želi srečo«. ^4 Življenje v domu v I polno veselja in radosti K*P nitosti. Stanovalci smo' r ni po skupinah, ki imajo . Ena od teh se imenuje M®1 * . stavljena je iz osmih Čla<* likih ljubiteljev živali Imamo dva psa Murija m r kiju radi vodimo na ■l,"”j.’ vega je prinesel v dom 11 '. direktor Miha, drugega Pa, .. Razhoršek. Oba psa1,1 ''' dan topel obrok, da lažje P' hladno vreme. Zupani . dajejo K* Na pobudo župana °1 jo* brovnik Marjana kutd|!1 J nekateri od pomurskih članov občinskih svetov / vodajalske akcije, ki je 11. februarja, oh 9 >lf'v j Rakičanu. S tem so sf v . „ o L trenutku želeli s H i" ‘ -r1* vensko akcijo in dati s^H „■ -našemu zdravstvu. Za hj( o3 "ij kakorkoli zadržani, PaF še drugi termin, in j februarja, prav tako of i VESTNIK -2? februar 2003_____________________IZ NAŠIH KRAJEV 15 Ples v dežju Na Zemljo se rodimo goli lB edina popotnica, ki jo vzamemo s sabo, so zakla-tli naših dobrih del, torej jo Soli tudi zapustimo, kajti Magajne in trezorji so preveliki za strankino uho. 1 nebesa in pekel ni-kategoriji onostranstva, ampak sta realnost vsakda-fiJvga dne, zato sprejmimo odgovornost, daje potek na-sega življenja samo v naših rokah, in »če si boš na pravi način pomagal sam, ti bo še Ko$pomagah. Plemenito, nesebično delo, otoška zaupljivost v zakon dobrega in nenasilje so te-n,elJ zdravja, kajti bolezen ni ^oda, ampak je vselej svobo-na izbira vsakega posamez-^ a. Bolezen je vselej mani-Jestacija strahu pred sprejet-Nm popolne, brezpogojne odgovornosti za lastna dejanja, *ez opravičil in izgovorov. No prenehate uživati meso, ' začnete prebujati za svoj notranji kompas, ki vas bo Usmerjal k pravim dejanjem, aupajte mu, zdravje in sre-. se bosta tiho naselila v va-* Življenje. Spoznali boste, kaj so re-l^Kne vrednote življenja. Ni-oli več se ne boste vrnili na Ure, katerih postaje so eraj (e bolnišnice. Poskrbeli boste za svojo či-nl hrano, zagoreli od sonca garali njivo in plesali v A, brez strahu, da bi se 'ladili, kajti prehlad je le ^testpreveč onesnaženega jsa, ki se želi znebiti nako-^^■.tntfmv.kisevamza-izcejati na vseh odprti-taljenje je Božji dar, ne z njim k°t svinja z Zrfa ’^nite glavo k Soncu in ■j anP Ne boste zasleplje-otfpr- Ed/ta Žitko iVESTMf p°Pis 2002 Domanjševci in spomenik Po vaškem domu še cerkev Romanska cerkev uvrščena v republiški program obnove V Domanjševcih so drušna končno dobila urejene prostore v obnovljenem prostornem vaškem domu, v katerem je tudi trgovina. Pogrešajo le še več kulturnega dogajanja, zato so spodbudili nekatere posameznike, da so po skoraj šestih letih mirovanja ponovno aktivirali do-manjševsko kulturno društvo, ki bo skrbelo tudi za ohranjanje madžarske kulture, navad in običajev. Vas Domanjševci pa je kar dobro znana poznavalcem umetnostne kulture v Sloveniji, saj je na območju vasi (na hribu nadvas-jo) eden najdragocenejših slovenskih kulturnih spomenikov: romanska cerkvica. Žal zanjo ne Kako si popestrijo zimske večere v Podgorju? Tekmovanja in turnirji Zadnji dve leti so v kraju Podgorje v KS Stogovci zelo aktivni mladi, ki delujejo v Mladinskem društvu Podgorje. Srečujejo se ob koncu tedna, se družijo in zanimivo preživljajo zimske večere. V zadnjem letu so pripravili kar nekaj športnih tekmovanj v pikadu in namiznem tenisu. V slednjem so se pomerili tudi prejšnjo soboto v tamkajšnjem gasilskem domu. Zbralo se je več kot trideset -obiskovalcev, mladih in malo starejših, šestnajst pa se jih je odločilo, da se pomerijo na turnirju v namiznem tenisu. Za lepe nagrade, ki so jih prispevali PGD Podgorje, podjetje RIKI in gostišče KOZEL, so sc pomerili najboljši, prva tri mesta pa so osvojili Gorazd Kaučič (Zg. Konjiščc), Vlado Strah (Grabe) in Mirko Zupcc (Stogovci) Prvih pel je prejelo praktične nagrade, prvouvrščeni pa tudi pokal v trajno last in del denarne nagrade, zbrane z vpisnino. Druženje v tekmovalnem duhu je trajalo do jutranjih ur Bojan Macuh Obnovljen vaški dom je šele začetek aktivnega kulturnega življenja vasi Domanjševci, ki se ponaša z enim najdragocenejših kulturnih spomenikov Slovenije: romansko cerkvijo. vedo niti mnogi Prekmurci ali občani šalovske občine, do nje ne pelje urejena cesta niti ni postavljenih osnovnih informativnih tabel. Nekaj napak je bilo narejenih tudi med obnovo, saj se je vlaga zaradi zaprtja okenskih lin premočno razširila. To napako bodo poskušali v prihodnje popraviti na občinski in državni ravni Delovali bodo tako, kot si ta dragoceni kulturni spomenik zasluži. Romanska cerkev je uvrščena v republiški program obnove - v letu 2003 je zanjo rezerviranih 10 milijonov tolarjev na državni ravni, občina pa bo prispevala dodatne 3 milijone. Tudi občina bo popravila napako, saj se doslej sploh ni zavedala, kakšno dragocenost ima na svojem območju. Poskušali bodo uredili cesto, jo označiti in cerkev primerno promovirati. Bernarda B. Peček Zlatoporočenca Smodiš Prea 50 leti sta stopila pred oltar cerkve sv. Ladislava v Beltincih Venčeslava, rojena 1933. leta, in Martin Smodiš, rojen 1929. leta, iz Melinec. Pred kratkim sta praznovala zlatoporočni jubilej, in sicer najprej v prostorih beltinske občine, kjerjima je čestital novi župan Milan Kerman ter izročil poročno listino, nato pa je bila še zahvalna maša v župnijski cerkvi, ki jo je daroval župnik Alojz Benkovič. Smodiševa sta dala življenje petim otrokom. Nadvse rada, kot vsi dedki in babice, pa imata svoje štiri vnuke ter šest pravnukov. Medtem ko je Venčeslava gospodinjila, vzgajala otroke in opravljala mnoga druga dela na kmetiji, se je Martin ukvarjal z vzrejo prašičev, zvabil pa ga je tudi boljši zaslužek v gradbeni dejavnosti v Avstriji in Nemčiji in je bil vrsto letzdoma. Ko pa je bil doma, je bil preosednik sveta KS in v njegovem mandatu so kar veliko naredili: asfaltiran cesto med Melinci in Ižakovci, napeljali telefonsko omrežje, uredili ulično razsvetljavo, zgradili prizidek h kapeli, uredili vrtec in Potrošnikovo trgovino. - J. Ž. Zlatoporočenca Farič Enajstega februarja je minilo petdeset let, odkar sta se poročila Verona, rojena Kovač, in Jožef Farič, oba iz Vidonec. Kot vsaktirug, sta si tudi onadva prizadevala za primerno življenje svojih otrok, Med drugim tudi tako, da sta hodila na sezonsko delo v Slavonijo; pozneje pa seje Jože zaposlil v gozdnem podjetju na Pokljuki, kjer je delal enajst let, nazadnje pa je bil zaposlen v puconski separaciji. Verona pa je še naprej hodila na sezonsko delo v Avstrijo. Leta 1965 sta se preselila na Va-neco, kjersta kupila kmetijo. Rodili so se jima štirje otroci: Marjan, ki si je ustvaril družino v Kanadi (na praznovanje staršev je prišel domov), dvojčka Martin, ki živi z družino na Vaneči, in Cecilija, ki ima družino v Murski Soboti, ter Marija, kije pravtako doma z družino v Murski Soboti. Jubilanta imata nadvse rada osem svojih vnukov in pravnuka. Najprej je bila zlatoporočna slovesnost na matičnem uradu v Puconcih, nato pa še v katoliški cerkvi v Pečarovcih. Na pogostitev v bližnje Zelkovo gostišče sta povabila 50 svatov, ki so se imeli lepo tudi zato, ker je lepo igral Frenki iz Černelavec. - Š. S. Pomurje: 3.799 več žensk kot moških V Statistltacm uradu R Slovenije so objavili prve poda' 'ke o popisu prebivalstva, vpoilin^trv in Manovani bi nied I, Vn 15, april**1*1 \ani, štelo p;1 jc sunjc na dan u ■ marca MW, Tedaj je bilo v SMtnljl 1.9 »k. 250 prebi-t s odstotka oytoma okrog 35.000 rpdl kot ob popisu 1991. lc*a> struktura sr ni *Prc' saj stu ostala deleža kni pred enajstimi leti*, ^odstotka moških in515 žensk. "d podatki Popisa 2002 pa d* najpomembnejši " 'ki pmet«v Sloveniji np-iu iMnv.KA.ijiiM poveča n M iivtia gospodi n j*ic s ( za in SVem r«" v povprečju najštevilnejša gospodinjstva v Sloveniji zmanjševanje povprečnega števila članov gospodinjstva: za leto 2002 smo ugotovili, da ima povprečno gospodinjstvo samo še 2,8 Člana, kar je za 0,3 člana manj kot oh popisu 199] (3,1 Člana). Zmanjševanje povprečnega Števila članov gospodinjstva je značilno za vso Slovenijo, saj imajo samo še iri regije (Pomurska, Spodnjeposavska in Jugovzhodna Slovenija) povprečno 3 člane, Zasavska in Obalno-Kraška pa po 2,7 člana,« so zapisali v izjavi za javnost In kje so vzroki, da povprečno slovensko gospodinjstvo šteje komaj 2,8 člana? Navajajo: vedno večje število družin z enim otrokom oziroma celo brez otrok, pojavljanje mladih enočlanskih ■ - Unistpv v večjih mestih, kar je značilno tudi za Evropo (t. i. singles); večanje števila ostarelih gospodinjstev (samskih ali družinskih); vedno manjše število tradicionalnih gospodinjstev s tremi generacijami, ki so bila značilna zlasti za ruralna okolja. Poglejmo, koliko prebivalcev, gospodinjstev in povprečno število članov gospodinjstev je bilo na območju štirih pomurskih upravnih enot (nekdanjih starih občin)! Gornja Radgona: skupno število prebivalcev: 20.260, od tega 9.886 moških in 10.374 žensk. Število gospodinjstev: 6.922; povprečno 2,9 člana ■ Lendava: skupno število prebivalcev: 23.610. od tega 11.372 moških in 12.238 žensk. Število gospodinjstev: 7.922; povprečno 3 člani, Ljutomer: skupno število prebivalcev: 18.030, od tega 8.829 moških in 9.201 žensk. Število gospodinjstev: 5 905, povprečno 3,1 člana Murska Sobota: skupno število prebivalcev: 58.497, od tega 28.212 moških in 30.285 žensk. Število gospodinjstev: 18.963, povprečno 3,1 člana Še se malo »poigrajmo« s Številkami! V Pomurju je torej živelo 31. marca 2002 120.397 ljudi, od tega 58.299 moških in 62 098 žensk. Teh je tako bilo 3 799 več kot moških! V nadaljevanju pa prinašamo statistične podatke za posamezne pomurske občine: skupno število prebivalcev (P) in gospodinjstev (G) ter povprečno število njihovih članov (Č). Poglejte vsaj za svojo občino! R^ltlnri- P ft 771 C.- 7 S 37 Č- 3,3-- Cankova: P: 2.052, G:615, Č; 3,3. - Črenšovci; P 4.032, G: 1 232, Č: 3,3 - Dobrovnik/Do-bronak: P: 1.325, G: 468, Č: 2,8. - Gornja Radgona: 12.310. G: 4.313, C: 2,9. - Gornji Petrovci: 2.191, G: 725, Č: 3--Grad: 2.305, G: 712, Č: 3,2. - Hodoš/ Hodoš: P: 369, G: 104, Č: 3,5. -Kobilje: P: 562, G: 193, Č: 2,9. -Križevci pri Ljutomeru: P: 3.689, G: 1.104, Č: 3,3- - Kuzma: P: 1.698, G: 497, Č: 3,4. -Lendava/Lendva: P: 11 140, G: 4.158, Č: 2,7. - Ljutomer: P: 11.619, G: 3.899, Č: 3 - Murska Sobota: 19.987, G: 7.054, Č: 2,8. - Odranci: P: 1.604, G: 424, Č: 3,8 (največje povprečje v Sloveniji!). - Puconci: P: 6.240, G: 1.918, Č: 3,3- - Radenci: P: 5.234, G: 1.759, Č: 3. - Razkriž-je: P: 1.220, G: 423, Č: 2,9. - Ro-gašovci: P: 3.368, G: 998, Č; 3,4. - Sv. Jurij ob Ščavnici: P: 7 r.. siaa c- X7 C..a......i P 1.711, G; 568, C: 3. - Tišina P:4,211,G: 1.258,Č: 3,3.-Turnišče: P: 3 451, G; 984, Č: 3,5.-Velika Polana: P: 1,496, G: 462, C: 3,2.-Veržej: P: 1.369, G: 447, Č: 3,1. Skupno število prebivalcev Slovenije je bilo torej ob lanskem popisu večje kot ob popisu pred 11 leti Morda se sprašujete, kako je to mogoče, ko pa je imela Slovenija v omenjenem medpopisnem obdobju negativni prirast, saj je umrlo 1.500 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Odgovor: priseljevanje državljanov R Slovenije iz tujine, prisilne migracije v Slovenijo z območij nekdanje Jugoslavije, sodobne ekonomske imigracije tujcev, legalizacije prebivanja tistih državljanov nekdanje SFRJ, ki v Sloveniji ob njeni osamosvojitvi niso imeli registriranega stalnega prebivališča. 16 MULARIJA 27. februar 2003 - VESTNIK Nasilje je... - Ko te nekdo brcne v nogo. - Ni prijetno, ko te cukajo za lase. - Le kaj je zakrivil moj plašč, da vsak dan obtiči na tleh? - S copati se najraje zadevajo ali jih skrijejo. - Hlastanje v času malice, kričanje m norčevanje je delo močnejših. - Zakaj me ne posluša? Tudi jaz imam pravico, da nekaj povem, - Izmišljena in smešna imena me zelo motijo. - Žalostna sem, ko bogatejši večkrat držijo skupaj in nam želijo vsiljevati svoje predloge, - Ko sem imela rožnato majico, je pritekla sošolka in mi jo umazala s strohnelo gobo. - Na šolskem dvorišču mi postavijo nogo ... - Torbo nosim vedno na hrbtu, ker jo nekateri zamenjajo z žogo ali stikajo po njej. - Zaradi grobosti nekaterih fantov zadnja prihajam na avtobus. - Močnejši nas naženejo s sedežev. - Pljuvanje na tla me zelo moti. - Doma se tudi skregamo in pretepamo. - Večkrat se sprašujem, zakaj je med nami toliko nasilja. Ali ga je morda že toliko, da smo postali slabotni in zapiramo oči pred njim. - S sošolci smo sklenili, da bomo poskušali biti .prijazni med sabo. Upoštevali bomo naslednje sporočilo: »Kar ne želimo, da se dogaja nam, ne delajmo drugim.« Enako pričakujemo od drugih. Še velikokrat se bomo morali z učitelji in starši pogovoriti o NASILJU. Učenci 4. a raz., OŠ Križevci pri Ljutomeru Recept za dobro voljo Zjutraj se prebudi dobre volje. V torbo shrani, za vsak primer, še deset dodatnih nasmehov. V šoli pridobi veliko lepih ocen, učiteljici daj droben cvet, da dan bo vesel. Vedno v mislih imej, da dobrb volja je prava, torej povsod naj vlada zabava. Nina Horvat in Sabina Graj, 5. c, OŠ Beltinci Imam te rada Moji mami je ime Jožica. Po poklicu je medicinska sestra, vendar dela v tekstilni tovarni. Je srednje postave, ni predebela in ne presuha. Ima kostanjeve lase, ki so ji malo že začeli siveti, in mo-dro-zelene oči. Stara je devetintrideset let. Z mojim očetom pa sta se poročila pred šestnajstimi leti. Imam jo zelo rada. Larisa - Lara Kolarič, 4. raz., OŠ Bogojina Ptice in divjad pozimi Učenci 2. in 3. razreda podružnične osnovne šole v Krogu imamo radi živali in se o njih tudi veliko pogovarja mo. Ker nas skrbi, kakojeznjimi pozimi, smo obiskali lovce v domačem kraju. Naše sodelovanje traja že vec let. Skupaj smo odšli do krmišča in nastavili hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Tudi na ptice nismo pozabili- N* drevesa smo obesili lojne pogače. Ob koncu smo se vsi skupaj fotografirali. Poglejte, kako smo bili zadovolji Učenci 2. in 3. raz., OŠ Krog Ulična luč Nekoč je živela ulična luč. Bila je izbirčna, domišljava in prebrisana. Neke temne noči se ji je dogajalo nekaj groznega. Vsi so spali in bilo jo je zelo strah. Jokala je in jokala, na ulici pa ni bilo nikogar. Končno so prišli otroci. Postala je vesela. Toda otroci niso bili prijazni do nje. Brcali sc jo in tolkli po njej. Ko so se vsi naslonili nanjo, pa je padlo po tleh in se razbila. Vzkliknila je: »Na pomočččč .J« Otroci so stekli domov in zaspali. Pekla jih je vest. Naenkrat pa seje zaslišalo: »Pokkkk ..." Luč se je zbudila. Bila je vesela, ker so bile to samo sanje. Staša Gruškovnjak, 3. c, OŠ Beltinci Kako napišeš pesmico Zgodaj zjutraj se prebudiš in »naviješ« možgane. Poiščeš no pero, ki piše z barvo ljubezenskega poljuba. Te poljube zrn«" s petimi kilogrami domišljije in tremi kilogrami rim. Dodaj ščepci ljubezenskih idil, da zbudiš prave besede. To posipaj s pravi’l verzi. Dobro premešaj in dodaj dve zaljubljeni osebi. Za boljši oHfl dodaj še medeni naslov in pesem imaš tu. Darja Remškar, 5. c, OŠ Beidf0 »At ZHAČ1N KUC - VSAK DAM DO (Z DO 20^ Praznovanje rojstnih dnevov Na OŠ Cvetka Golarja učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja skupaj s starši in učitelji praznujemo rojstne dneve. To je posebno praznovanje v disku Oxigen. Letos smo povabili tudi prijatelje z OŠ dr.’Janka Šlebingerja iz Gornje Radgone. To je vedno pravi disko, disko glasba, disko luči ... pravi ples. Plešemo prav vsi, in to kar tri ure skupaj. Včasih teče tudi znoj.Ko smo že vsi izčrpani od plesa, si privoščimo še prave pice in sok. Ta dan je vedno nekaj posebnega in za vse nepozaben. \ Učenci OVI OŠ Cvetka Golarja Ljutomer Več znaš, več veljaš Znanje si pridobivam v redni in glasbeni šoli, pri različnih športih, pri babici, dedku, stricu, teti... V šoli sedimo v skupinah, da si lahko drug drugemu pomagamo. Če imam kakšno težavo, prosim za pomoč člana v skupini. Učiteljico pa pokličem samo takrat, ko mi nobeden ne zna pomagati rešiti naloge. Ko rešujemo teste, pa ni seveda nobene pomoči. Takrat se znajdem tako, da si nalogo preberem dvakrat ali celo trikrat, dobro premislim in šele nato odgovorim. Sara Pušenjak, 3. a, OŠ I. Cankarja Ljutomera Babičino P otroštvo Moji babici je ime Ida. 5^ je triinpetdeset let. Večkra1 pripoveduje, kako je preži* otroštvo. Doma je bila na Goričk^. Do šole je imela zelo daleC-hiši je bilo veliko otrok. V P časih niso imeli toliko igraC> j jih imamo danes mi. Radi 5° T lovili, skrivali in plezali P° . vju. Babica je morala 5t> I pri kmečkih delih. Z bratoh1^ zjutraj in zvečer pasla Zraven sta pela, se pogodu' m opazovala naravo. Bila je srečna, čeprav so li skromno. t Saša Osojnik OS Cah" Medšolski parlament Na naši osnovni šoli je bil pred kratkim medšolski otroški parlament, na katerem smo se zbrali predstavniki učencev iz desetih šol nekdanje skupne lendavske občine ter spregovorili o letošnji temi Otroštvo brez nasilja. Z besedami, s plakati, v obliki igre, dramskih prizorčkov ter tudi s plesom in filmom so učenci poročali o tem, kaj vse so ugotovili glede nasilja v šoli, družinah... Na srečo je največ verbalnega (žaljivke) in blažjega fizičnega (udarci) nasilja. Zanimivi so bili predlogi, kaj storiti, da bi bilo nasilja čim manj, še posebej tistega, ki nas opozarja na spoštovanje samega sebe in drugega. Jernej Gjerek, 8. raz^ OŠ Kobilje prenočitev v svoji sobi. Mojca Pokrajculja J Učenci 1. razreda devetletnega programa na Dvojezični OŠ Dobrovnik so pred kratkim phJJ netili z igrico Mojca Pokraculja. Dobrodušna Mojca je premraženim živalim rade volje P°n Učenci 1. raz./ VESTNIK-27, februar 2003 ŠPORT p Tomo Mahorič, trener KK Union Olimpija Dosegli vse, kar se je dalo Mahorič bi danes naredil enako, kot je septembra, ko je iz nič sestavljal moštvo Košarkarski klub Union 1 hi’npija bo igral nocoj v dvorani Tivoli prvo tekmo druge-8a dela evrolige proti grške-"J ^lympiacosu, ki ga vodi rener Slobodan Subotič. To Pleten športni večer za J*J.dyornM’ In pred televi-'9Skimi zasloni zato, ker igra a*°n Olimpija odlično ko- *n Ker so uspešno kona prt i del sezone. Uresniči-so vse cilje, ki so si jih zasta-Pred sezono. ' Prvi vrsti so želeli vrniti v °rano Tivoli gledalce, ki so se Sagadinovih in Lorbko-1 št-ilskih in finančnih vrago-Mnogo je bilo skeptikov, ki ■so zaupali mladima direktorju * Gregorju Fricu in trenerju mu Mahoriču. Ustvarili so po-00 in skromno ekipo in po-H??10 sanirajo finančni položaj ' 1 Uvrstili so se v drugi del kovanja evrolige in na sklep-Wnir lige Goodyear. Obetajo nam tri izjemne tekme v Tivo-prva danes, druga 6. marca h Barceloni in tretja proti ’.,'7 10- aprila. Sklepni turnir odo bo v Barceloni $ do H. maja drugem delu evrolige nam f| prav Rotovo lažje igrati. Nima-R.fVe ‘kih ambicij, naša skupina U ?4, * n*cl >l’ tud* Barcelona. on tudi »Final Four«. Skušali /e ^šnu tekmo zmagati, to An, l" vsako tekmo pa se pnpravili, nekaj iz-nl že imamo, imeli pa bomo Pal, 62 let Najstarejši aktivni Nogometaš v Sloveniji knda, Koka, kot ga kako udi kličejo, je še 'I,n 2 lendavskim '•‘Itni/10”1’ ki slavivleto- ^ta 1 n°gometno pot že Od lCta,' Odredu. ^avski^^kinjenov ' "Wl. sedaj je član klu- tudi več časa za priprave na posamezno tekmo. Igralci so zelo motivirani tn veseli, da bodo Evropi lahko pokazali, kaj znajo « Kako bi ocenili prvi del sezone KK Union Olimpije? ■Dosedanja sezona je za Union Olimpijo fenomenalna. Naredili smo dva ogromna koraka: uvrstili smo se v drugi del evrolige in sedaj še na sklepni turnir lige Goodyear. Več niti ni bilo mogoče doseči. lipam, da bomo tako uspešni v nadaljevanju sezone, čeprav nas čakajo še težji nasprotniki Ali so igra Uniona Olimpije in njeni rezultati presenetili tudi vas? ba Nafta veterani v 2 MNL Lendava. Na sklepni slovesnosti Nogometne zveze Slovenije ob izteku leta 2002 je bilo njegovo ime posebej omenjeno, saj je v 63. letu (rojstni dan bo praznoval 29. avgusta) in še vedno aktiven nogometaš v tekmovalnem sistemu in hkrati najstarejši v slovenskem prostoru. V sezonah 1968/ »Ves čas ponavljam, da je presenečenje mogoče samo na začetku Potem pa igraš in dokazuješ, da lahko zmagaš. To potem ni bilo več presenečenje, ampak velik dosežek. Presenetili smo na prvi evroligaški tekmi v Malagi, kjer smo prepričljivo zmagali. Dokazali smo si, da lahko.« Ali bi, če bi se lahko vrnili v september, pri sestavljanju ekipe kaj spremenili? ■Sestavljanje nove ekipe je potekalo v določenih okoliščinah. To pa so bile izredne finančne težave, odhod igralcev in podobno. Verjetno se ne bodo več ponovile, upam pa, da bo vse dru- 69 in 1969/70 je bil med vodilnimi strelci (prvi in drugi!) 2. in 1, slovenske nogometne lige. Pal zadeva nasprotnikove mreže tudi pri 62 letih, zanimivo pa je, da je bil tudi jugoslovanski reprezentant v atletiki in je leta 1965 na Balkanskih atletskih igrah v Atenah v Štafetnem teku 4 x 100 metrov osvojil srebrno medaljo Hitrost, spretnost in realizacija so bile tudi pri nogometu odlike, ki so krasile Jožeta Pala, eno od legend lendavskega nogometa. F. B., foto: F. B. Pikado Pokal za gostitelja Ivana Črešnarja V spomin na svojega velikega prijatelja, znanega radgonskega gostilničarja, ki je tragično umrl novembra lani, so njegovi prijatelji pripravili L memorial za prehodni pokal Milana Smodiša - Miča v elektronskem pikadu. Čeprav je šlo za prvo tovrstno tekmovanje, ki pa bo poslej tradicionalno vsako leto, in čeprav organizatorji niso delali praktično nobene reklame, se je zbralo v gostišču Suzana v Gornji Radgoni osemnajst tekmovalcev. Ti so tekmovali in se družili celo popoldne in praktično vso noč, vsi pa so oblju- gače Seveda bi v enaki situaciji reagiral podobno. Vizija, ustvariti enoten tim in kolektiv, nam je uspela.« Imate enakovredne igralce, od mladega Saše Ožbolta do kapetana Jasmina Hukiča. Za katere igralce bi lahko rekli, da so glavni, najboljši, najperspektivnejši? »Nikogar ne bi posebej hvalil. Običajno posameznikov ne izpostavljam in tako bo tudi ostalo. Mislim, da je za vse uspehe zasluzita ekipa, odnosi znotraj ekipe, med igralci, trenerji in vodstvom kluba pa so odločilni. Če imamo to, potem nas nič ne more iztiriti Na vsaki tekmi nekdo stopi v prvi plan'in prevzame večje breme in odgovornost ter tako nadome sti slabši dan drugega. Če bi našteval vse najboljše, bi jih pravzaprav moral našteti vse. Med gledalci in javnostjo je navdušenje nad igro Uniona Olimpije, odnosom igralcev do tekme. ’Zelo smo zadovoljni s tem, kar se dogaja v dvorani, kako so navdušeni televizijski gledalci in kakšni so odmevi o naši igri v javnosti. Takšno podporo, gledalcev si želimo Še naprej, saj je to smisel našega delovanja. Igramo za dvorano in gledalce pred televizorji, ne pa zase. Veseli smo. da se govori o nas in se nas gleda. Se naprej se bomo trudili, vsega ne moremo obljubiti, lahko pa zagotovim, da bomo na vsaki tekmi dali vse od sebe« Marjan Horvat ■■■ Legenda slovenskega kegljanja Miro Steržaj praznuje 70-letnico Legenda slovenskega kegljaškega športa. Ljutomerčan Miro Steržaj, bo pripravil v nedeljo, 2. marca, na kegljišču v Radencih tekmovanje ob svoji 70-letnici. Miro Steržaj, po poklicu pravnik, je od leta 1950 dalje služboval v Ljutomeru, kot direktor Mlekoprometa pa v letih 1967-1993. V svoji bogati športni karieri (1957-1984) je bil stalni član jugoslovanske reprezentance, za katero je nastopil 134-krat Posamično in v parih je osvojil devet naslovov državnega prvaka, na svetovnih prvenstvih pa je skupno osvojil 13 medalj. Leta 1964 je izboljšal svetovni rekord, leta 1968 je v Linzu postal prvič posamični svetovni prvak, osvojil je tudi naslov posamičnega evropskega prvaka leta 1964 v Budimpešti. Za svoje športne dosežke je prejel leta 1968 najvišje športno priznanje v Sloveniji, Bloudkovo nagrado. Ob Steržajevi 70-letnici bo športni urednik Vestnika Feri Maučec v nedeljo ob 12. uri v Radencih predstavil posebno knjigo, predsednik KK Radenska Dušan Pohovnikar pa bo nagovoril slavljenca. Na nedeljski prireditvi v Radencih bo na kegljišču Vikenda živahno ves dan. Že dopoldne ob 10 bodo tekmovali Kirbiš, Harc, Kovačič in Hary Steržaj, ob 11. bosta nastopili kegljavki Kardinarjeva in Razlagova ob dveh mladih domačih tekmovalkah, najbolj zanimivo pa bo ob 13- uri. ko bo 70-letni Miro Steržaj podiral keglje v družbi nekdanjih svetovnih prvakov Dragaša, Urbanca in Benedika. Milan Jerše Nova zvezda v pomurskih višavah Svetovni rekord Romana Zelenka 32-letni Roman Zelenko iz Moravskih Toplic, član društva motornih padalcev Štrk, je 20. februarja postavil nov svetovni rekord pri letenju z motornim padalom Rekord je »padel« 20. februarja tn je že štet kot državni rekord, sedaj pa ga mora kot svetovnega potrditi še uradna komisija v Švici. To pa se bo tudi zgodilo, saj - kot pravi predsednik Štrka Vojko Prah - so bili izpolnjeni prav vsi pogoji, da bo rekord priznan. Šlo je za tekmovalni razred RPL-1, vrsta padala pa je bila Lover. Zelenko je letel na relaciji Rakičan-TiŠina in nazaj, njegova povprečna hitrost pa je bila 42,196 km/h. Treba je reči, da so se pri društvu Štrk načrtno pripravljali za ta rekord, kar pa je samo začetek ambicioznega projekta, s katerim naj bi letos postavili kar šest svetovnih rekordov! Zelenkov je bil prvi od njih. Tomo Koles, foto: V. P, bili, da bodo prišli tudi prihodnje leto, ko bo udeležencev gotovo bistveno več, a bodo najbrž morali omejiti število tekmovalcev. In čeprav tekmovalni dosežki niti niso bili najpomembnejši, so tekmovalci pokazali izjemno bojevitost, po številnih zanimivih tekmah pa je pokal, namenjen zmagovalcu, pripadel ravno gostitelju, lastniku gostišča Suzana Ivanu Črešnjarju iz Gornje Radgone, tako da bo prehodni pokal najmanj eno leto krasil vitrine omenjenega gostišča. Takoj za njim se je uvrstil poraženec iz finalnega dvoboja Marjan Hamer iz Apač. V boju za 3. mesto pa je Zlatko Klajnošek iz Polic premagal Uroša Nežica iz Lomanoš. O. B., foto: O. B. 18 SPORT 27. februar 2003 — VESTNI« Nogomet Uspešna Murina generalka V zadnji pripravljalni tekmi pred začetkom prvoligaškega prvenstva je soboška Mura na pomožnem igrišču v Fazaneriji premagala drugoligaško moštvo Železničarja iz Maribora s 4 : 0 (1 : 0). V prvem polčasu je v polno zadel Vršič, v drugem pa dvakrat Dominko in enkrat Benko. Kljub zasneženemu igrišču so Sobočani pokazali precej bojevito igro s polno kombinatorike Plod tega so štirje goli v nasprotnikovi mreži, ki bi se lahko ob stoodstotnih priložnostih še večkrat zatresla. V standardnem moštvu so manjkali poškodovani Ko-žul, Cifer in Vogrinčič ter Tre-nevski, ki je urejal delovno vizo. Sicer pa je Mura nastopila v naslednji postavi: Luk, Mesarič, D. Žilavec, Erniša, Zemljič, Bin-go, Fridl, Romero, Vršič, Dominko in Benko. V nadaljevanju so v igro vstopili še Basa-rič, Vrečič in S. Baranja. M. J. Nafta premagala Pulj Nogometaši lendavskega drugoligaša Nafte, ki so na pripravah ob hrvaški obali, so v Medulinu po dobri igri premagali ekipo Pulja ICI z 2 1 (2 : 1). Za Nafto sta bila uspešna Gostan in Utroša. F. B. Nogomet U-10 Tišina v finale Rokomet MNZ Lendava je bila v Črenšo-vcih organizator polfinalnega turnirja moštev U-10 s sloganom Rad igram nogomet. Na turnirju so sodelovale ekipe iz MNZ Lendava in MNZ M Sobota. Največ uspeha so imeli upi NK Tišine, ki so ugnali vse nasprotnike, osvojili maksimalno število točk in se tako uvrstili v finalni del tekmovanja. Izidi: Skupina A Turnišče - Tišina 1 : 3 Križevci - Radgona 2 : 0 Turnišče - Križevci 0 * 2 Tišina-Radgona 1 : 0 Radgona-Turnišče 2 : 1 Križevci - Tišina I : 3 Končni vrstni red: 1 Tišina 9 to- h.:; j" , S Košarka Pred nadaljevanjem nogometnega prvenstva Kljub težavam jim ne manjka optimizma Privrženci najpomembnejše postranske zadeve na svetu, to je nogometa, že nestrpno odštevajo dneve, ko se bo začelo nadaljevanje tekmovanja v prvi slovenski nogometni ligi. Tako je tudi v Pomurju. Nogometaši soboške Mure so po prvem delu le s 17 točkami na nič kaj hvaležnem predzadnjem mestu na lestvici. Vodi ljubljanska Vega Olimpija s 36 točkami pred CMC Publikumom, 34, in Sport Line Koprom, 32, neposredno pred Muro pa so Gorica z 19 in Dravograd 20 točk Že konec tega tedna bodo odigrali 19 krog lige Si.Mobil, v katerem se bo soboška Mura na domačem igrišču pomerila s se-dmouvrščeno Ljubljano Viator&-Vektorjem (zbrala je 22 točk). Tekma bo v nedeljo ob 15, uri na stadionu v Fazaneriji Kot kaže, pa stanje v soboškem prvoligaškem moštvu pred nadaljevanjem prvenstva ni nikakor rožnato, tako kadrovsko kot finančno Za tolažbo, s podobnimi težavami se ukvarjajo tudi v večini drugih prvoligaških moštev To nam je potrdi! tudi športni direktor NK Mura Ervin Kerčmar. »Celotna situacija v slovenskem nogometu je alarmantna, če že ne katastrofalna. Po tem prvenstvu se bodo morali odgovorni v tem športu odločiti, kako naprej. Mislim, da bo slovenski prostor v prihodnje težko prenesel 12 profesionalnih klubov, zato so čk, 2. Križevci 6, 3 Radgona 3, 4. Turnišče 0 Skupina B Turnišče-Tišina 0 : 0 Križevci - Radgona 3 : 0 Turnišče Križevci 1 ; 1 Tišina Radgona 0 : 2 Radgona - Turnišče 1 : 1 Križevci ■ Tišina 3 :1 Končni vrstni red: 1. Križevci 7, 2 Radgona 4, 3- Turnišče 3, 4. Tišina 1. Najboljši igralec: Nino Kouter (Tišina) Najboljši vratar: Leon Rebrica (Križevci) Najboljši strelec: Gregor Matjašič (Križevci) F. Horvat, foto; J. Z. potrebne spremembe, ki seveda ne bodo pripomogle h kakovosti nogometa. Tudi mi opažamo, da nam sponzorji ne morejo dati tistega, kar so omogočali v preteklosti To je povezano z gospodarsko situacijo v regiji. Če se bomo temu prilagajali, se bomo morali bolj opreti predvsem na domače igralce, ki jih je v tem prostoru dovolj. Na ta način bomo lahko zmanjšali proračun in promovirali domače igralce « In kakšen je cilj? »Naš cilj je, da ostanemo v ligi, zato nismo načrtovali kakih večjih okrepitev. Mislim, da smo s prihodom Fridla in Benka dobili dva igralca, ki bosta lahko ekipi pripomogla k dosegi tega cilja,« pravi Ervin Kerčmar Predsednik NK Mura Milan Moreč pa nam je povedal, da so imeli pred nadaljevanjem prvenstva sestanek z igralci. »Seznanili smo jih z dejanskim stanjem v klubu, ko se sponzorstva zmanjšujejo, zato smo se dogovorili, da se proračun nekoliko zmanjša. Sklenili smo, da bomo skupaj z igralci skušali narediti karseda največ, da se izkopljemo iz sedanje krize. Po mojem mnenju je ekipa sposobna zasesti mesto v sredini lestvice. Upam, da bo imela s pomočjo sponzorjev ta ekipa svetlejšo prihodnost. Sicer pa bodo predstavniki združenja prvoligašev v četrtek obiskali stadione in se nato odločili, aii bo začetek prvenstva ta konec tedna.« Zmaga Arconta in poraz Razkrižja Rokometaši Arconta so v 13 krogu 2. SRL gostovali v Ljubljani in proti Krimu v borbeni in negotovi tekmi dosegli pomembno zmago s 25 : 23. S to zmago so se Radgončani povzpeli na 3 mesto na razpredelnici, v naslednjem krogu pa imajo priložnost, da z zmago nad Atomom iz Krškega pridejo celo na 2. mesto. Tekma ho v soboto, 1. marca, ob 19. uri v dvorani osnovne šole v Apačah. Rokometaši Razkrižje pa so na domačem igrišču doživeli poraz proti Radovljici z 20 : 28 (9 : 14). V obojestransko slabi igri so s številnimi napakami in neučinkovitostjo vodili gostitelji, ki so šele v zadnjih minutah ublažili visok poraz. Razkrižje: Roškar, Budna, M. Zajnkovič 2, Mesarič 4, Ovscnjak 2, Horvat 1, Kosec, Smodiš 3, Kreft 5, Rozmarič, Trstenjak 1, Prelec 2. V naslednjem kolu igra Razkrižje v gosteh s ptujsko Dravo. Kegljanje Pomembni zmagi Radenske in Nafte V slovenski 1. B-hgi za moške je v 15. krogu Radenska premagala Rudnik iz Hrastnika s 7 : I. Podrli so 3.260 kegljev, gostje pa 3.060. Zmagali so Borovič, Šebjanič, Smodiš, Harc m Kovačič Moštvo Radenske vodi z 20 točkami Izkazali so se tudi kegljači lendavske Nafte, ki so v 15 krogu 2. slovenske lige vzhod premagali ekipo Slovenskih Konjic 2 s 7 : l Z enajsto zmago so se povzpeli na drugo mesto prvenstvene razpredelnice. Za Lendavčanc, ki so podrli 3 165 kegljev, so zmagali Matko, Peric, Žalik in Radakovič. V 3 slovenski ligi vzhod za ženske pa je Nafta premagala Miro-teks s 5 : 3 Podrle so 2.926 kegljev Vodita Nafta in Impol z 12 točkami. Verjamejo v obstanek v ligi Mnenje trenerja NK Mura Vojislava Simeunoviča je takole: »Odkrito povedano, gremo v nadaljevanje prvenstva z mešanimi občutki Vremenske razmere nam niso dovoljevale, da bi se lahko dobro pripravili na tekmo- 4 - vanje Do odhoda na morje, kjer smo opravili prvo in drugo fazo priprav, je bilo vse v redu. Pri tem mislim na uigranost moštva in potek treningov. Po vrnitvi domov pa smo se znašli v nemogočih vremenskih razmerah, ki so onemogočale normalne priprave Namesto da bi se forma nogometašev dvigovala, se je zgodilo obratno, zato nismo optimalno pripravljeni, kot si sam želim.« In kako je zadovoljen z okrepitvami? »Fridl je izkušen igralec in bo nedvomno veliko pripomogel M. 8., N. Š. M. J., F. B. v boju za obstanek Benko pa je mlad igralec, ki bi sc moral še kaliti Kot pravi napadalec bo lahko precej napredoval, če bo izpolnjeval svoje obveznosti. Prav zato od obeh veliko pričakujemo. Baranja se je že dokazal kot dober igralec, toda zaradi številnih po škodb še ni dovolj pripravljen na največje napore. Realnost je boj za obstanek, po tem prvenstvu pa bo treba razmere stabilizirati, da bi v naslednjih prvenstvih krenili proti vrhu lestvice.« Pa še mnenje nogometašev, ki so v zimskem prestopnem roku okrepili Muro 30-letni Franc Fridl je prišel iz NK Ljubljana Viator# Vektor, prej pa je igral tri leta in pol za Vego Olimpijo, še prej pa za Maribor Pivovarno Laško. »Imel sem več ponudb, toda odločil sem se za NK Muro, kjer so bili najbolj konkretni. Tudi meni je ustrezalo takšno sodelovanje, zato odločitev ni bila težka Prvi vtisi so v redu, čeprav nas Šport od tod in tam Nogomet - Prvoligaško moštvo soboške Mure je v prijateljskem srečanju, odigranem na pomožnem igrišču, premagalo medobčinskega Ugaša Se-grap Makoter s Cvena s 7 : 0 (6 : 0) Zadetke za Muro so dosegli: Benko 4, Žilavec, Dominko in Romero. F. B Nogomet - Igralci lendavske Nafte so v Medulinu, kjer so končali priprave, doživeli prvi poraz. Drugouvrščena ekipa poljskega drugoligaškega prvenstva Gornik jih je premagala z 2 : 1 (1 : 1). Gol za Len-davčane je dal Utroša. F B. Badminton - Lendavčan Denis Pešehonov je zmagal na tretjem B-turnirju slovenskih igralcev in igralk v Ljubljani Skupaj z Bojanom Sekcrešem se je uvrstil na A-turnir, med tem ko je Utroša rezerva F B Šah - Na rednem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava za mesec februar je sodelovalo T4 šahistov. V doslej najmočnejši konkurenci je slavil Sobočan Štefan Cigan. Vrstni red: Cigan, 12, Vučko, 11, Gaber, 10, Žila vec in Strbad, po 8, Dujnko, Žalik in Vuk, po 6,5. F B Sah - Na rednem mesečnem turnirju ŠD Radenska - Pom-grad v hitropoteznem šahu je v mladinski konkurenci sod e lova !o osem šahistov. Vrstni red: Gjurati, 6, Buzeti in M Hočevar, 5, B Hočevar, 4,5. F B močno moti slabo igrišče. 21® tek prvenstva je pred vrati in jf upam na najboljše.« 22-letni napadalec Jože ko je k Muri pristopil iz NK fr /ževci, kamor je bil posojen1 eno sezono. »Ker igralce poz011 že od prej, se m bilo težko po’1 uiti na novo okolje lipam, mo zadržali prvoligaški status11 se povzpeli na prvenstveni 1^ ci. Seveda je treba zmagaj prvi tekmi na domačem 26-letni vratar Željko Basi” je prispel iz NK Radgona, « D pa je branil pri ptujski Križevcih. »Ker so potreb0'’ vratarja, smo navezali Mike' ( dogovorili za sodelovanje kujem, da bomo ostali v li^' , 26-letni Simon Baranj”J' zadnje aktivno igral pri NK " tan. Zaradi poškodbe ze ni igral. »Zdaj je poškodb . vljena, saj že skoraj tncSCL' gl dno treniram z ekipo 1,1 "r‘., zadovoljen, ker so m« ‘P ■ bro sprejeli. Pričakuje”1, hi bomo izpadli iz lige, 3”1 uvrstili v sredino lestv^^J si, da bom v spomladih iu dobro igral in navijal'J lil z goli. Med okrepitvami je ni Ivan Prcttner, ntl^1 . nogometaš, ki je v M”rS* to prispel iz varaždh1S(“ j/ teksa, a ga na zadnji phP tekmi ni bilo. , - Foto: Jur®* > Poraz Pomurk Potem ko so v prvem krogu državnega prvenstva žensk v razigra-vanju za uvrstitev od 7. do 11. mesta premagale v gosteh Šentvid s 66 51. so košarkarice Pomurja Skinyja v drugem krogu na domačem igrišču klonile proti Slovenskim Konjicam. Izgubile so z rezultatom 68 : 78. Nastopajo še ekipe Domžal, SLO-mladinke in Tobos Ilirija. Košarkarji Radenske Creativa, ki nastopajo v 1 B-ligi, pa so srečanje z ekipo Uniona Olimpije mladi preložili. Kljub temu so obdržali solidno peto mesto. M. J. Trenerji se izobražujejo in protestirajo V Gančanih sta pripravili območni društvi nogometnih trenerjev M. Sobote in Lendave, ki ju vodita Ivan Maučec in Franc Horvat, obvezno izobraževanje za nogometne trenerje z licencama B in C. Skupno je bilo na seminarju kar 70 nogometnih trener- jev, ki so spremljali zanimiva predavanja Draga Kostanjška, Matjaža Jakopiča in Zorana Cirkvenčiča. Nogometnim trenerjem sta spregovorila tudi predsednika MNZ M. Sobota in Lendava ter Člana 10 Nogometne zveze Slovenije Danilo Kacjan in Branko Gros. Zanimi- vo temo je predstavil dr. Stanislav Pinter, ki je spregovoril o strpnosti in fer pleju nogometnega trenerja pri vodenju nogometnih ekip. V razpravi so nogometni trenerji grajali lastne člane zaradi posojanja svojih licenc nekaterim nekdanjim nogometašem, ki tak- snih licenc nimajo, j ; vodijo nogometne । - • )f|l hodnje bodo takšne pf । sojanja posebej spret” r skrbeli tudi za ust^2'1^ vanje takšnih nog1' rjev. VESTNIK-27. februar 2003 ŠPORT 19 Judo Sedem prvih mest za Po V Lendavi je bilo mednarodno tekmovanje judoistov Poka! Lendave - '03, kjer je prvi dan nastopilo okrog 40 ekip z 270 tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Slovenije. Pomurski J1" oisti so se odlično odrezali, saj so osvojili kar sedem prvih mest. Rezultati Po m ur cev ddttdn, L|N j, kilogramov: 1 Tompa(Judo klub Lendava); i Ljutomer). 3 Borovšak (JKMurska Sobota); 32 kg: r nri Undava); 36kg: 2 Karba (Ljutomer); + 48 kg: 1. Hozjan .-IriidavAi - Matinee (Lendava). ikvEf do 24 kg: 1. Adanič (JK Lendava), 2. Gyergyek (M. So-taX 3. šarčevič (M. Sobota); 38 kg: 2. Ljuboja(M. Sobota); 42 kg: L Kramberger (JK M. Sobota). ^rejši dečki: 38 kg: 2. Kaučič (M. Sobota); 42 kg: 3. Dominko (Len- 1. Apštier (JK M. Sobota), 2. Medvar (Ljutomer); + 66 kg: ■ -inarič (JK Lendava), 3- Hozjan (Lendava); Starejše deklice: 40 kg: * Kerec (M. Sobota). do 90 kg: 2. Lepoša (M. Sobota). T. K., foto: J, Z. Strelstvo Tišinčani prvi v mednarodni ligi V petem krogu mednarodne '’■a treh dežel v streljanju z zrač-no puško, ki je bilo v Čakovcu, so lagali v ekipni konkurenci i SJ i Kolomana Flisarja Tiši-na 1 k Togi pred Turniščem, ' '52 Pomurka MI pa je bila če-,rl* 1 krogi. Posamično je Dušan Ziško s Tišine s M krogi, Maja Dular (Pomurka je bila tretja s 588, kolikor sta *8feia tudi Branko Bukovec (Ti-in Drago Pertoci (Tišina) na '•t'rtetn in petem mestu. 5 6 krogu regijske lige s stan-^no zračno puško je zmagalo ^J Jurkovič s 1.661 krogi pred 1.654, in Varstrojem ^ava), 1.640 Med posamez-sodil Somogyi (Goal Petičen , slJn Krog, pred Peričem ,’Gtro|j 5’2 in Kocbekom 26,22 Hi Ljutomerčan^^ znova taptavUtlcpo prd°^‘ "‘■-i dabisi priigrale točk« 'bv v Novem mestu Zelo dobro so odiamic pn dva niza, unnhivg! potem pa je v bonenki dri ige ga zbranost po-PnstiVa. V itrtjcm je bilo ize' 1111 no do 20. uk.kc. četrti pa b'' ' zgolj formalnost za zas* ^ženo znaaeo domačink 2Mb Mutrmicr Kodila/VtetinpkA’r-unčk, Vrbnjak Ojetič, Virhcr, ^iec'Drvvcnešk hitet V na-s " t' i ni kulu (grajo Ljutomer-11 M 'i nuj, Benediktom NŠ. ( ^udajm« k iUdi utr.dhoj ’■'iikr uw putinar 2-Beltinci ' tued moškimi m 1’reboW-Qnunex Radenci (ženske) 3 . . Kcinc j,, ' Knin proste. M, J, 4.040 pred Marjanom Gorzo, 3.963, in Jožetom Gergoričem, 3-938 (vsi SD Strelec), V Ljubljani je bil finale 26. dopisne lige Slovenije. V članski konkurenci s serijsko zračno puško je bila ekipa SD Strelec iz An-drejec druga, pri mlajših mladincih je Radgona zasedla drugo mesto, v posamični konkurenci pa sta zasedli mlajši mladinki Jasmina Jaušovec in Katarina Šar-kan (obe SD Radgona) drugo oz. tretje mesto. Med veterani do 60 let s standardno puško je bil Anton Kocbek drugi, med veterani nad 60 let pa je slavil Janko Pergar (oba SD J. Jurkoviča). M. L, F. B., E. Solar Prvaki: Babič, Prejačeva, Zelko in Lebarjeva Na strelišču v Črenšovcih je potekalo strelsko tekmovanje ŠŠD Pomurja, Med srednjimi Šolami je med mladinci po štirih serijah ekipno zmagala Gimnazija Murska Sobota s 1.081 krogi pred Gimnazijo Ljutomer (1.014) in Srednjo zdravstveno šolo Rakičan (987), pri mladinkah pa Gimnazija Ormož z 887 krogi. V posamični, konkurenci je pri mladincih slavil Bojan Babič s 366 krogi pred Leonom Zelkom Radgonske rekreativne prireditve V Lisjakovi strugi veliko »zdravih Radgončanov« Tako kot so že pred časom obljubili, da bodo vsak mesec pripravili vsaj po eno množično športno-rekreativno prireditev v okviru akcije Zdrav Radgončan - Zdrava Radgončanka, to na Športni zvezi (ŠZ) Gornja Radgona tudi uresničujejo. Tako so potekale tudi minulo soboto v Lisjakovi strugi zanimive aktivnosti, katerih se je udeležilo kat nekaj občanov in občank vseh starosti, čeprav so organizatorji le pričakovali nekoliko več »zdravih Radgončanov«. Kljub temi) so organizatorji z akcijo zadovoljni, kajti, kot je povedal predsednik ŠZ Gornja Radgona Igor Pivec, gre za akcijo, s katero želijo animirati čimveč občanov k zdravemu načinu življenja, podpira pa jo tudi Fundacija za šport RS. Za tiste udeležence in udeleženke vseh dvanajstih prireditev, ki bodo potekale skozi vso leto, pa bodo pripravili tudi posebna priznanja in nagrade Na tokratni (drugi od dvanajstih) prireditvi, ki je potekala v enkratnem okolju bolj ali manj Namizni tenis (oba Gimnazija Murska Sobota), 359, in Edvardom Vargo (Srednja poklicna in tehniška šola MS), 356, Pri mladinkah pa je zmagala Maja Prejac (Gimnazija Ormož) s 368 krogi pred Kristino Jaušovec (SZS Rakičan), 355, in Nino Venta (Gimnazija Ormož), 308. Ekipno: Gimnaziji MS in Ormož ter OŠ Tišina in Tomaž Med osnovnošolci je zase dla prvo mesto v ekipni konkurenci OŠ Tišina s 516 krogi pred ŠŠD Sv. Jurij ob Ščavnici, 509, in DOS Lendava, 478. Pri deklicah pa je zmagala OŠ Tomaž pri Ormožu s 497 krogi pred OS Turnišče, 482, in OS HI Murska Sobota, 439 Med 43 dečki je bil prvi Samo Zelko (OŠ Tišina) s 179 krogi pred Markom Šijancem (ŠŠD Sv. Jurij ob Ščavnici), 173, in Jernejem Ferčakom (OŠ 3 MS), 170 Med deklicami pa je bila najboljša Monika Lebar (OŠ 3 MS) s 178 krogi pred Katjo Horvat (OŠ Turnišče), 175, in Nino Nemec (OŠ Tomaž pri Ormožu), 171. Milan Jerše neokrnjene narave v Lisjakovi stmgi, pa je gotovo vsakdo našel nekaj zase. Pripravili so namreč različne igre ter drsanje na debeli ledeni skorji Lisjakovega ribnika, ob tem pa so se lahko ot-roci drsali na umetnem drsališču »na prostem« ob ribniku. Udeleženci so lahko igrali tudi odbojko in mali nogomet na snegu cer metali žogo na koš, nekateri pa so se podali na pohod ob reki Muri. Oste Bakal Šah - Na tradicionalnem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska -Pomgrad iz Murske Sobote, ki je bilo v gostišču Rosa v Žitkovcih, je sodelovalo 58 šahistov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Jugoslavije. Prepričljivo je zmagal Mariborčan Darko Supančič, ki je zbral v devetih kolih 8,5 točke. Zlasti pa se je izkazal domači mladinec Denis Gjnran, ki je zasedel v močni konkurenci s 7,5 točke odlično drugo mesto. Miran Zupe je bil četrti s 6,5 točke, kolikor je zbral tudi peti Aleš Lazar. Prijetno je presenetil tudi mladi Jernej Buzeti s sedmim mestom in 6 točkami, osmi je bil Alojz Kos, 6 točk, medtem ko so zbrali po 5,5 točke Boris Kovač (10.), Mitja Kovač (13 ) in Bogdan Hari (17.). V ženski konkurenci je bila najboljša Lea Števanec s 5 točkami na 19. mestu. Prekmurci zmagujejo V zaostalem srečanju 14 kroga v prvi državni članski namiznoteniški ligi se je derbi v Puconcih po hudem boju končal neodločeno. Srečanje je bilo izredno zani mivo, polno preobratov, najzaslužnejša za remi domačinov pa sta bila veterana Kovač in reprezentant Horvat, ki sta dosegla po dve zmagi. Moravske Toplice Sobota sov 15- krogu maksimalno premagale Ptuj, čeprav so nastopile brez KarkoviČa. Kerna Puconci je na gostovanju v Velenju zanesljivo slavila po odlični igri Kovača in Horvata, ki sta ostala neporažena in tudi premagala državnega reprezentanta Slatinska. Rezultati- Kenta Puconci -Maxi Olimpija 5 : 5 (Unger -Plohl 2 : 3, Horvat - Tornše 3 : 0, Benko- Lasan 0:3, Horvat - Plohl 2 : 3, Kovač - Lasan 3 : 0. Benko ■ Tornše 2:3, Unger -Horvat: Plohl - Tornše 3:2, Horvat - Lasan 3. 0, Benko - Plohl 0 : 3, Kovač -Tornše 3:0). Moravske Toplice Sobota -Ptuj 6:0 (Kocuvan ■ Piljak 3:1, Ropoša ■ Janžekovič 3:0, Koščak - Drcič 3:1, Ropoša - Piljak 3:2, Kocuvan - Drcič 3 : 0, Koščak -Janžekovič 3:0). Vegrad - Kerna Puconci 2; 6 (Vodušek - Kovač 0 :3, Slatin-šek - Benko 3 :0, Bojanič -Horvat 0 : 3, Slatinšek - Kovač 2 : 3, Vodušek - Horvat 0 : 3, Bojanič - Atletika Nov rekord Jureševe Konec tedna se je udeležilo 21 članov in članic AK Pomurje mednarodnega dvoranskega atletskega mitinga na Dunaju. Sodelovali so tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, Češke, Madžarske in Slovenije Večina članov AK Pomurje je odlično nastopila in izboljšala svoje dvoranske osebne rekorde. Najuspešnejša je bila mlajša mladinka Tina Jureš, ki je zmagala v močni mednarodni konkurenci v M. J. Benko 3 1, Slatinšek - Bojanič: Linger ■ Horvat 1 . 3, Slatinšek -Horvat 2:3). V drugi ligi je bila uspešna druga ekipa Sobočanov, ki je remizirala z vodilno in dosegla dve pomembni zmagi. Druga ekipa Kerne pa je enkrat zmagala, kar je bilo pomembno za obstanek v ligi MTS 2 - Melamin 6 :1 (Ocepek 2, B. Ropoša, Roudi, T. Ropoša, B, Ropoša - Ocepek). Kerna 2 - Vesna 2:6 (Smodiš, GorČan). MTS 2 : Vesna 5 : 5 (Ocepek 2, Roudi 2, T. Ropoša 1). Kerna 2 -Melamin 4:6 (Sapač 2, Smodiš, Gorčan) Radlje - MTS 2 5:5 (Ocepek 3, Roudi, T Ropoša). Maribor 2 - Kerna 2 2:6 (Smodiš 3, Gider 2, Sapač). Maribor 2 - MTS 2 2 s 6 (Ocepek 3, Roudi 2, T. Ropoša). Radlje - Kerna 2 6: 2 (Smodiš, Sapač). Sobočani najboljši Na mladinskem prvenstvu severovzhodne regije za posameznike in dvojice, ki je bilo na Radljah, so imeli največ uspeha igralci Moravskih Toplic Sobote. V posamični konkurenci je zmagal prvi favorit Bojan Ropoša pred Ocepkom, tretje mesto pa sta si razdelila Tomaž Roudi in Tonček Ropoša. V dvojicah sta zmagala B. Ropoša - Ocepek pred Roudijem ■ T. Ropošo. M. U. B-fmalu z novim osebnim rekordom 7,94 in zasedla skupno 9-mesto. Na 200 m pa je prav tako z novim osebnim rekordom 26,15 zasedla,12. mesto. Na državnem prvenstvu v krožnih te-•. kih je bil od Članov AK Pomurje najuspešnejši mlajši mladinec David Horvat, ki je osvojil v absolutni mladinski kategoriji četrti mesti v tekih na 400 (52,59) in 800 m (2:02,53) Andrej Brinar Sonja Roman v Birminghamu Prekmurska atletinja Sonja Roman je zasedla na mednarodnem atletskem mitingu v Birminghamu v teku na 1500 metrov deveto mesto. V tem kraju bo v marcu tudi svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki, kamor pa se je Romanova uvrstila z izpolnjeno normo po zmagi na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti M. J. Šport od tod En tam Rokoborba - V Sodingu (Avstrija) je bilo mednarodno tekmovanje za člane in kadetinje, Iz vrst ljutomerskega Wresting teama Mlekopromet se je odlično odrezala Mihaela Čirič (do 56 kg), ki je zasedla 1. mesto, Janja Ivanuša (do 40 kg) pa je bila druga. V članski konkurenci je bil Damjan Pihlar (do 96 kg) tretji. (N.Š.) Nogomet - Prijateljska tekma Veržej - FC Napred (klub iz hrvaške manjšine na Madžarskem) 8 : 0. Strelci: Sunčič 4, Mertiik 2, Puhar in Mihalič po 1. (N. Š.) Namizni tenis - Medobčinska liga Ljutomer, 1. liga: Cven I - Kapital Broker 6 : 3. Prvak je Cven, 16 točk, pred Kapital Brokerjem Ljutomer, 12 točk. 3 liga: Lukavci - Cven IV 5:5, .Cven IV - Branoslavci II 3 : 6, Kamenščak I - Branoslavci II1 : 6. Prvo mesto je zasedla ekipa Branoslavci II, 10 točk, drugi je Cven IV, 6 točk. Na medobčinskem prvenstvu za posameznice je med 13 nastopajočimi zmagala Natalija Štottl (Cven), pred Renato Zrinski (Ljutomer) in Jasmino Kotnik (Cven). Na četrtih Športnih igrah zaposlenih delavcev iz UE Ljutomer je nastopilo 9 ekip, ki so igrale v mešanih parih. Zmagala je prva ekipa Krke pred Zdravstvenim domom, OŠ Ivana Cankarja in Malo Nedeljo. (N. Š.) Squash Repija premočan V Murski Soboti je potekal 5. turnir v squashu v sezoni 2002/2003. Pri moških je zmagal Zoran Repija, ki je v finalu premagal Bojana Cvetka Tretje mesto je zasedel Beno Štornik, četrto pa Štefan Sever. Repija vodi tudi v skupnem seštevku s 485 točkami, drugi je Cvetko s 380, tretji pa Sever z 265. V ženski konkurenci sta sodelovali samo dve dekleti. Nataša Banič je premagala Ljubico Štornik in takšen vrstni red je tudi po trenutnem skupnem seštevku. T. K. Skoki na Ženiku Na Ljubečevem Bregu nad Štrigovsko grabo so mladi Ženika in družina Ljubeč pripravili prve smučarske skoke, v katerih se je pomerilo 25 skakalcev, ogledalo pa si jih je več kot 350 gledalcev. Izmed mladincev je s skokom 18 metrov zasedel prvo mesto Primož Lovrec iz Moravec, drugi je bil Darjan Čeh iz ŠD Juršinci, tretji pa Urban Slodnjak iz SKI-kluba Bodkovci. V Članski konkurenci je s skokom 19 metrov zmagal Dušan Rižnar iz SKI-kluba Bodkovci, drugi Matej Rižnar iz ŠD Juršinci, tretji pa Zvonko Čuš, prav tako ŠD Juršinci Pomerili so se tudi veterani, izmed katerih je bil najboljši Jože Rižnar iz SKI-kluba Bodkovci. V tekmi za najdaljši skok pa je z 21 metri zmagaj Roman Osterc iz ŠD Polenšak. L. Kr. 20 27. februar 2003- VESTNI REPUBLIKA SLOVENIJA WW MINISTRSTVO ZA FINANCE L-J DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE \Z DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA OKLIC 0 JAVNI DRAŽBI Na podlagi 75 člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/ 96. 78/96, 87/97. 35/98. 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01 in 97/01) Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota odreja javno dražbo predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti. Javna dražba bo: TS Dan in datum dražbe Kraj dražbe Pošta Ura 1. ponedeljek 3. 3. 2003 Slomškova 1. M Sobota 9000 M. Sobota 9.00 2. ponedeljek 3. 3. 2003 Skakovci 21 9261 Cankova 9.00 3 ponedeljek 3. 3. 2003 Nedelica 78 9224 Turnišče 11.00 4 torek 4. 3. 2003 Rakičan. Lendavska 21 9000 M.Sobota 8.00 5. torek 4, 3. 2003 Lendavska c. 12, Petišovci 9220 Lendava 9.00 6. torek 4. 3. 2003 Lutverci 56 9253 Apače 10.00 Predmeti javne dražbe so: Opis predmeta Ocenjena vrednost motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.; 040 256 963. m!5186 RENAULT MEGAN Classik 1.6, 16 V AIR, letnik 2001, prevoženih 20.000 km, ugodno prodani. Tel.; 040 710 643. ml5477 MERCEDES 200 M, letnik 1991, servo volan, ABS, električno strešno okno, zunanja ogledala, imitacija lesa, centralno zaklepanje, avtoradio, redno servisiran, prodam. Tel.: 02 720 60 40 ml5516 RENAULT 4 m RENAULT 5 ugodno prodam. Tel.: 031 709 887. ml5500 LADO NIVO 1.7, letnik 1995, prodam. Tel.: 041 551 273. ml5502 OPEL ASTRA 1.6 DAIMOND, letnik 1996, 50.000 km, prodam. Tel:. 521 19 61. ml5506 DVOSTANOVANJSKO HIŠO V ORMOŽU PRODAMO. V račun vzamemo tudi stanovanje v Ormožu. Tel:. 332 66 09 ali 041 978 306. ml5514 GRADBENO PARCELO na Tišini, velikosti 6,46 ara, prodam.Tel.: 040 373 332. ml5515 DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tel:, 525 10 41. ml5519 BIVALNI VIKEND ALI POČITNIŠKO HIŠICO na Goričkem ali v okolici M. Sobote kupim. Tel.: 041 951 396. ml5531 TRAKTOR STAYER 80-80, 4 x 4, s čelnim nakladalnikom, prodajo. Tel.: 041 560 199. 0115529 srečanja ali 041 639 962. ml5532 NOVEJŠO GREDENCO ZA JEDILNI® ročne izdelave, češnjev les, prodam. Tel.: 031 397 784 mlW ŽENITVENA POSREDOVALNICA VITA v Lendavi, pokličite in pri nas boste zagotovo spoznali pravega partnerja/-ko. Tel.: 575 17 29 ali 031 438 496. m15512 delo razno Pod zaporedno št, l Žaga in sesekljalka - Lukman, kn 600x Rušilno kladivo - laser Hilti TE 905-09-099703 Osebno vozilo Peugeot 307 I.fe let. 2001 Osebno vozilo Opel Astra 1,4 ITL, let. *95 Igralni avtomat Imperia club Master, 2 kosa Pod zaporedno št. 2 Tovorno vozilo TAM 170 T 14 K Pod zaporedno št. 3 Tehtnica Beta. 20 kg Praino-sušilni stroj Pekarska tehtnica Mešalec testa Stroj za varjenje PVC-folije Fax Canon Hladilna omara Stroj za izdelovanje testenin Stroj za pakiranje Stroj za izdelovanje keksov Tehtnica Agra Stroj za pakiranje V1RO___________________ Pod zaporedno št, 4 Fotokopirni stroj Canon NP605O___________ Pod zaporedno št. 5 Gostinski stoli. 200 kosov, po 9 000,00 SIT Gostinske mize, 17 kosov, po 20.000,00 SIT Točilni pult Pod zaporedno št. 6 Stroj Put zme iste r Črpalka JPG/810 Betonski mešalec GOLF JX, na bencin, 5 vrat, letnik 1991, ugodno prodam. Tel.: 041 537 669. ml5508 PRI KAPELI NAPRODAJ VINOGRAD tn sadovnjak. Tel.: 05 625 20 79. m15522 STAREJŠO HIŠO, primerno za cvetličarno, v Bakovcih, prodajo. Tel:. 543 11 13. m 15530 ENOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori v Murski Soboti prodam. Tel.: 031 218 279. ml5331 kmetijski pridelki 250.000,00 450.000,00 2.600 000,00 550.000,00 i.000.000.00 300.000,00 50.000,00 60.000,00 50.000,00 500 000,00 100.000,00 150.000,00 400.000.00 1 000.000,00 200.000,00 400.000,00 60 000,00 1 50.000,00 150.000,00 1.800.000,00 340.000,00 1.000.000,00 300.000,00 20.000,00 20.000,00 Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki vplačajo 10 % varščine od izklicne cene dražbe n ih predmetov uro pred začetkom dražbe v gotovini ali na račun D UR S, Davčni urad M. Sobota, št. 01100-8461003610 Neuspelim dražiteljem bomo varščino vrnili po končani dražbi, kupcem pa všteli v kupnino. Ogled zarubljenih predmetov je mogoč 1 uro pred začetkom dražbe na dražbenem prostoru Kupec mora položiti znesek kupnin in prevzeti stvari takoj po končani javni dražbi Stvari se bodo prodale po načelu videno kuplje no Za predmete, ki ne bodo prodani na prvi dražbi, bodo druge dražbe čez 7 dni na istih mestih in ob isti uri. 1. Objava št. HU.01.10.02 - SL0109.03 2. Program In finim linija Skupni sklad za male projekte Madžarska ■ Slovenija 2001, HU.01.10.02 - SL0109.03, Program čezmejnega sodelovanja Phare 3. Vrsta dejavnosti, geejrafske področje In trajanje projekta (a) Vrsta dejavnosti; Osnovni namen Skupnega sklada za male projekte je v skladu s Skupnim programskim dokumentom 2000-2006 Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija Madžarska m Uredbo komisije 1596/2002 (z dne 6. septembra 2002) ponuditi podpora projektom manjšega obsega, povezovanju ljudi na lokalni ravni in -mehkim« razvojnim dejavnostim čezmejnega značaja v mejnih regijah. Aktivnosti, primerne za sofinanciranje v okviru Skupnega sklada za male projekte, so lahko storitve in nabava opreme. Ciij programa je povečat sposobnosti lokalnih in regionalnih oblasti za razvijanje in izvajanje skupnih projektov v obmejni regiji. (b) Geografsko območje: Naslednja območja so primerna za podpora v okviru Skupnega sklada za male projekte: ■ Žalska in Železna županija na Madžarskem in Pomurje (Prekmurje in Prlekija) na slovenski strani meje (26 občin). (c)Trajanje projekta: minimalno Smešeče, maksimalno 12 mesecev. Za natančnejše podatke glej Navodila prijaviteljem za sodelovanje na razpisu 2001, ki so navedena v točki 12. 4. Celotna vrednost tega razpisa 772.000 evrov. 5. Minimalni In maksimalni zneski dotacije (a) minimalni znesek: 5.000 evrov, (b) maksimalni znesek: 50.000 evrov, (c) maksimalni delež projektne vrednosti, ki se pokrije iz sredstev EU: 90 % na Madžarskem in 75 % v Sloveniji, (d) za izračun projektnih stroškov se uporabi menjalni tečaj, ki je objavljen v «Euro info rate« v času razpisa. PEUGEOT 106, letnik 1997, prodam. Te!.: 041 747 356. ml5525 živali BELO MEŠANO VINO (rizling, šipon, burgundec) prodam. Tel.: 572 16 69. ml5458 PRODAMO IN DOSTAVIMO REZAN LES, bruna in opaž. Tel:. 041 451 677, 041 459 090, Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane. ml5327 CIRKULARKI ZA ŽAGANJE DRV, ena na kardanski pogon, droga na elektromotor, m rabljene gume 175 SR 14 650 x 16 prodam. Tel: 523 12 06. ml5478 SADOVNJAK - JABLANE. HRUŠKE, VIŠNJE, 0,50 ha na Trnavskem bregu v k. o. Filovci, dovoz s ceste Bogojina-Bukovnica, ugodno prodam. Tel.: 041 775 668. m 15499 MESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred besnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Bablncih 49. Vzreja nesnic Ti-baot, tel.: 582 14 01. ml5052 TELICO; brejo 7 mesecev, prodajo. Tel.: 041 804 690. ml5463 NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU -vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel,: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar. Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Ceh, Nedelica, tel.: 573 51 53, Miholič. Marof 26, Stročja vas, tel.: 582 11 77. ml5465 PUJSKE, KRIŽANCE, mesne pasme, landrace - piretrin, prodam. Tel.: 570 1139. m!5482 KRAVO, brejo 6 mesecev, staro 9 let, prodam. Dobra mlekarica. Tel:. 572 15 84, po 15. uri. m 15493 TELICO, brejo 8 mesecev, kategorije A, prodajo. Tel.: 572 15 96. ml5497 MLADE PSIČKE, stare 7 tednov, kratkodlake mešančke, podarijo. Tel:. 577 12 36. ml55O9 posesti ŠTUDENTKA IŠČE SOSTANOVALCE v trisobnem stanovanju v Mariboru (bližina bolnice). Tel.: 031 219 216. m15461 OPREMLJENO SOBO S SOUPORABO KOPALNICE dam v najem. Tel:: 532 10 92 ali 041 492 991. ml5511 kmetijska mehanizacija TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, samo nakladalko Sip, cisterno za gnojevko, pajek SIP, rotacijsko kosilnico SIP, tračni obračalnik in sejalnico za koruzo OLT kupim. Tel.: 041 597 086. m 15432 SAMOHODNO KOSILNICO BCS (lahko v okvari) in visokotlačno balirko, brezhibno, kupim. Varaždin, tel:: 00385 41 744 328. m!5455 TRAKTOR ZETOR 4712 in 4 reduktorje, 90-stopinjske, od trosilnika za gnojevko plus gl. reduktor, prodajo. Tel.; 031800 057. ml5472 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO IN KROŽNE BRANE PRODAJO IN KUPIJO PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO. Tel:. 041 809 381. ml5480 KUPIJO ENOREDNI ALI DVOREDNI OBI-RALNIK KORUZE. Tel.: 041 428 649. 0115481 KUPIJO traktor 1MT 533 ali 539 in kosilnico BCS. 041 800 038. 0115498 ROTACIJSKO BRANE S PACKERVAL-JEM. 2,5 m, malo rabljene, prodam. Tel.: 041 339 474. ml5503 TRAKTOR STAYER OD LETNIKA 1950 do 1960 kupijo. Tel.: 041 843 377. ml5504 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, prodam. Tel.: 578 87 84. m15510 KUPIM traktor IMT 539. Tel.: 586 11 09. m!5526 Urad predsednika vlade (Madžarska) in Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija RS za regionalni razvoj (Slovenija) objavljata RAZPIS ZA PRIJAVO PROJEKTOV za Skupni sklad za male projekte Madžarska - Slovenija 2001 6, Maksimalno število oedaljenln dotacij Predvideno maksimalno število dodeljenih dotacij: 30 v Sloveniji in 30 na Madžarskem. MERILA ZA IZBOR 7. Upravičenost: kdo se lahko prijavi aa razpis’ Prijavitelji so upravičeni do dotacije samo v pnmeru, da zado stijo vsem naslednjim pogojem: ■ biti morajo neprofitne in nevladne organizacije, občine, zveze kot pravne osebe, organizacije v lasti ali upravljanju občin, strokovna telesa, zbornice, vzgojni zavodi, ustanove, združenja, sindikati in javna uprava v ciljni regiji; ■ biti morajo neposredno odgovorni za pripravo in vodenje pre dlaganega projekta, ne smejo biti posredniki; • imeti morajo trajne in zadostne vire financiranja, da zagotovijo stalnost lastne organizacije v celotnem obdobju bajanja projekta, in če je potrebno, da tudi zagotovijo finančna sredstva; • biti morajo izkušeni in sposobni dokazati, da lahko vodijo večje aktivnosti, skladno z velikostjo projekta, za katerega so zaprosili za dotacijo; • imeti morajo svoj sedež ali izpostavo v določeni obmejni regiji; • prijavitelj mora imeti na dragi strani meje partnerja, ki mora zadostiti istim merilom glede upravičenosti kakor prijavitelj. PREDVIDENI ROK B, Predvideni detiim za obvestile o rezultati h ocenjevanja Julij 2003, MERILA ZA IZBOR 9. Merila za Izbor Skladno s točko 2.3 v Navodilih prijaviteljem za sodelovanje na razpisu 2001 (tj. administrativna pravilnost vloge, primernost prijaviteljev, partnerjev in projektov za sodelovanje na razpisu, ocenjevanje kvalitete in finančna ocena). FORMALNI POGOJI ZA PRIJAVO 10. Zahtevana oblika vloge in podrobnosti Prijavitelji morajo predložiti svojo vlogo na predpisanem obrazcu za prijavnico, ki je priložen Navodilom prijaviteljem in skladno s točko 2.2 morajo dosledno upoštevab predpisani format in na- vodila. Vsako vlogo mora ponudnik oddati v enem podpisanem originalu in sedmih kopijah. Prijavitelj tako mora priložiti prijavnico in druge priloge ali dokazila, ki so na voljo v elektronski obliki tudi na disketi ali CD. 11. Rek za oddaje Prijave morajo biti predložene do 5. maja 2003 do 13.00 na naslov: • na Madžarskem: National Agency for Regional Development, Westem-transdanubian Representative Office; 9400 Sopran, Uj Ji. 12, in ■ v Sloveniji: Regionalna razvojna agencija Mura, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota Vloge, ki jih bo naročnik prejel po tem roku, ne bodo upoštevane. 12. NatMčitl Hdatkl Natančni podatki o razpisu so podani v Navodilih prijaviteljem za sodelovanje na razpisu 2001, ki so na voljo pri National Agency for Regional Development, Western-transdanubian Representative Office; 9400 Sopran, Uj u. 12, ali na Regionalni razvojni agenciji Mura, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota, ter na spletnih straneh: www.pharereg.hu, www.rra-mura.si in www.eudelegation.hu or www.evropska-unija.si. Vprašanja glede razpisa lahko naslovijo prijavitelji najkasneje 21 dni pred rokom za oddajo vlog po elektronski pošti (vključno s št. objave iz točke 1. tega razpisa) na e-naslov na Madžarskem titkarsagsopronfiptiarereg.hu in v Sloveniji na romeo@rra-mura.si. Vsem prijaviteljem tudi svetujemo, da pred rokom za oddajo redno spremljajo spletno stran www.pharereg.hu ali www.rra m ura.si, kjer bo naročnik objavil najbolj pogosta vprašanja in odgovore nanje ter podatke o delavnicah za prijavitelje. 13. InlornutlvM delavnice V začetku marca bodo štiri informativne delavnice; • 10 3. 2003 ob 17.00 v ICR Rakičan, ■ 11.3.2003 ob 11.00 v hotelu Lipa v Lendavi, • 12.3. 2003 ob 17.00 v Mestni hiši v Ljutomeru in • 13.3. 2003 ob 1100 v sejni sobi Občine Gornja Radgona. 1 Slej spletno stran www.ph3weg.hu in www.rfa-mura.sL Trškani IzvonII se na volje v Slcwniji na Regionalni razvojni agenciji Mura. Lendavska 5a, 9000 Murska Skrtola, ija Marttarskem pa na predstavfiisMj bstionalw agencije za regionalni razvoj v Za« jjegeršzeg f8900 Zalaegeryeg, Rtidfi Sundew U124}. STARINSKO KREDENCO v Kupšmcih 7 prodam. Tel.: 525 10 47. m!5487 ZBIRALEC KUPI STARINSKO KREDENCO IN RAZTEGLJIVO MIZO. Tel:: 041 520 203. ml5507 POSTELJO Z JOGIJEM IN REGAL, 3,5 m, mizo, omarico za čevlje, prodajo 30 odstotkov ceneje. Tel.: 524 13 87 ŽELITE DODATEN ZASLUŽEK? ZaK ši jutri? Podjetniško in poslovno^ tovanje Nela Strmšek, s. p.. ni kova 16, 2000 Maribor, tel-®*! 735 490, Samo, ali 041 212 3® Nela. ml547G ARS MEDICA zaposli dva Kandr®J na delovnem mestu ASISTENTA™ DAJE IN PODROČNEGA MANAGAHž TELEMARKETING za Prekmurje. kujemo: trgovska izobrazba, do terenskega in timskega dela. “F B-kategorije, komunikativnost, u# nost, zanesljivost ter pozitivno i**l rjenost. Vaše naloge bodo: dne'" potovanja, asistlranje na rekta^ promocijah, vodenje prodajni1' dene, dnevna telefonska komu^ cija s stalnimi strankami. Ponuja", vam: profesionalno izobraževanje,’' mulativno nagrajevanje, redno 17(1 ItlUO MLksM Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske^ r kamnite mize, pulti, vaze in dmgi izdelki iz F3 marmorja. Tel.:02/54210 24, faks: 02/542 20 24. GSM: 031 $ • KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Efja*eC' Ribiška pot la, 9231 Beltinci DAMIR BANFI S. pv KOMPLETNE POGREBNE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZEL™ Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 VESTNIK 7 27. februar 2003____________________________________________________________________________________21 Če imaš nekoga resnično rad, nikoli ne more umreti, in čeprav je daleč, čutiš njegovo bližino. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 80 letu starosti zapustil naš dragi Ivan Gregom Staneta Rozmana 14, Murska Sobota bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za njihovo pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, p dKovano cvetje in sveče ter prispevke za dobrodelne namene osebno se zahvaljujemo tudi dr. Bcganu Milkoviču za njegov trud in vsetn, ki so poskrbeli za pogrebni obred, duhovniku in pevcem, govornici Eriki Herd za ganljive besede slovesa in zaigrano Tišino. valežni smo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Esi njegovi najdražji Je Čas, ki da, je Čas, ki vzame, pravijo, daje Čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 40. letu nas je zapustil sin, brat in stric Stanislav Sukič Topolovci 15 Zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za Otečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Brigitinim in Renatinim sodelavcem. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete 'Gostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvti Banfi. Vsem še enkrat ■ iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 75, letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in stric Franc Kuhar iz Kupšlnec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ' an<*m in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na •'Sovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelene nafr>ene. Hvala osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, g. uPniku, pevcem za odpete zalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat ■ iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi * vnuki: Goran, Jernej, Simona Ni več trpljenja, ni več bolečin, a v naših srcih boš do konca naših dni. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Janez Do^n bob-ci izgubi sc iskreno ^hvaljujem° _ & ste ga ., Pr‘i'«eljr m m d4 Renata Varga, s. p Izposoja poročnih oblek. Kupšinci 9a, GSM: 031 867 28 Naročite BONUSOVE KATALOGE: Vonj poletja 2003;hoteli, apartmaji, zasebne«* Prvomajski prog ram; oddih na jadranu od 3 dot* potovanja, počitnice v Magic lite klubih, križarjenje ■ Grd)1 Program za upokojence in seniorje z avtobusom iz Murske Sob# Ne pozabite: že 9 Jet najnižje cene a BONUS TURISTIČINA A dki iiI VM111CV1 ■ " ^720 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -• 40 Mali oglasi - 18.00 našega srca - P imcil.1 19.10 želje s čestitkami lc pozdravi- 20.00 Pa ra ra pam pam, zabava, lr‘' išlasba (Bogdan '-mut) _ 24.00 snop . 2 3-: 05,00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Pa- ^■l odmev 1 oddaja o porabskih Slovencih (Silva O8.0Q Misel in Čas, duhovna misel pomurskih 0,0 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz NARODNOZABAVNE / BE’ glasba našega srca 2,^'Štrk *i O ** ' Štajerskih 7 1 Povei '3 rr “ An* Vil>ia Petriča '- Ans. bratov Poljanšek h*7' ~ Helena Blagnc ^nf2?murske 1,1 "J 1,11111 ! v Ahhr: '''J'1'1'1 Kovač l rt m P081*1 v oči ‘Ans Slrk ? u’ Vvetn ? 'a ' 2 "K*™ pomladi Kelene Nagrado glasbene založbe Mandarina Prejme Nives Vlrag, 11. "a naw P°K|he 0«' ponedeljka. 3- marca r ''"Qburska' bul arhl,ektsNovaka st. 9. glasujem za skladbo Ka' glasbene lestvice. '^84 GLASBE. Delimo vstopnice za kino Da, Matt Dillon je igral v filmu Nori na Mary, našo nagrado pa prejme Vito Pelcar, Krajna 14,9251 Tišina. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Kdo je igral Mary v filmu Nori na Mary? 'naslov- L duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - Skozi ves dan; Javljanja Boštjana Rousa z borovega gostu-vanja -09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka s Suzano Panker- 12.30 - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 1330 Najlepše želje s čestitkami Besedilo: in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi - 19 00 Poročila - 19.15 Evropa v enem tednu (oddaja BBC) - 20.00 Lujzekova nedeljska ordinacija- 24.00 SNOP PONEDELJEK, 3. 3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi- 11.00 Poročila - 11 15 Oaj, kak san zlufto! Bojan Peček - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali Oglasi - 18.00 MV DUR: gost Adi Smolar (V ŽIVO!) - 19.00 Poročila-19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20.00 Domača plošča - 24.00 SNOP TOREK, 4. 3.: 05.00 Vedro v pustovo dobro jutro (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo .Meša Kardelja -09.15 Oddaja z Lekom - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila-10.10 Unichem - 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik (Branko Žunec) - 11.30 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13-00 Poročila - 13-15 1, oseba ednine - 13-30 3 X country - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17-30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Dejan Fujs, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 5.3.: 05 00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško), vse o pepelnici - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mah oglasi - 11.00 Poročila - 1115 Trn vpeti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12,30 Intervju - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 19.45 Izvirna uganka, poslušalci in Nevenka Emri - 20.00 Mursko morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 6.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09.15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki m odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza ■ 24.00 SNOP Lepe želje, čestitke Petinsedemdeseti rojstni dan je praznovala draga mama, babica in prababica Frančiška Plahut iz Tropovec. Želimo ji veliko let med nami in prosimo, naj bolj pazi na zdra vje. Hvala za vse - hči Ivanka z družino, domači in Davor z mamo. Draga mama in ata Justina in Bela Zorger od Grada! Ob zlati poroki iskrene čestitke in Še na mnoga zdrava in vesela leta - hčerka Nada ter vnuka Leon in Samo. Draga botra in boter Marija in Tonček Puhan! Ob vajini obletnici - petnajst let zakonskega stanu - iskrene čestitke, vse lepo in še na mnoga zdrava in vesela leta - Blažek z mamico in tatijem, stara mama in stric. Dragi Janez Gumilar iz Murske Sobote! Trden kakor hrast na gori vedno naj bo tvoj korak. Vedno hodi, ne zablodi, da ti srečen dan bo vsak. Vse najboljše za god - žena. Sanjali smo sladke sanje, da naš dragi dedi Janez Gumilar iz Čikečke vasi praznuje svoj god. Želimo mu veliko srečnih in zdravih let v krogu družine. Hvala za vso ljubezen in dobroto, ki nam jo razdajaš, še posebno svojim vnukom - Aleksandra, Matej in Anemari. --------—---------- q Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku Pošilja: Kino Murska Sobota četrtek, 27. februarja: ob 17.00 ameriški znanstvenofantastični pustolovski Gospodar prstanov • Stolpa, ob 20.15 ameriška akcijska komedija Tuxedo Petek, 28. februarja: ob 17.00 Gospodar prstanov - Stolpa, ob 20.30 Gospodar prstanov - Stolpa Sobota, 1. marca: ob 17.00 in 20.30 Gospodar prstanov - Stolpa Nedelja, 2. marca: ob 17.00 in 20.30 Gospodar prstanov - Stolpa Sreda, 5. marca: ob 18.00 in 20.00 francoska komedija Gostišče Pri mami Ljutomer Sobota, L marca: ob 19 30 slovenska drama Rezervni deji Nedelja, 2. marca: ob 17.30 in 19.30 ameriška romantična komedija Melanie se poroči Gornja Radgona Petek, 28. februarja: ob 19 00 ameriško-in-dijska drama Monsunska svatba, ob 21.00 ameriška akcijska komedija Tuxedo Nedelja, 2. marca: ob 17.30 Tuxedo, ob 19-30 Monsunska svatba Kupon št 9 - odgovore pošljite do torka, 4. marca, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobotaali po e-pošti: delimo.vstopnice@email.si Koledar kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V soboto, 1. marca, ob 10. uri bo nastopila na drsališču pri BTC-ju skupina D’Kwaschen Re-tashy. - V soboto, 1. marca, ob 20. uri bo v MIKK-u metal koncert Slovenian Sudden Strike, kjer bodo nastopile skupine God Scard (Kranj), Sweet Sorrow (Ljubljana), Sabaium (Ceršak). Glasbo vrtita Hermano in 666. DOGODEK OTOVCI V petek, 28. februarja, ob 19. uri in v soboto, 1. marca, ob 9. uri bo na turistični kmetiji Smodiš Etno večer oz. Etno dan, sodelujejo še Srednja kmetijska šola Rakičan, OŠ Kuzma in OŠ Puconci. RAZKRIŽJE V soboto, 1, marca, ob 18. uri bo v domu kultu re sklepna prireditev projekta Skupaj do zdravja. GLEDALIŠČE LENDAVA V petek, 28 februarja, ob 18. uri bo v kinodvorani gledališka komedija Med dvema ognjema v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V petek, 28. februarja, ob 17. uri bo v zaklonišču pri trgovini Park glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec. LITERATURA V Četrtek, 27. februarja, ob 19. uri bo v salonu Murske republike Literarni pogovor z mladim slovenskim pesnikom Marcellom Potoccom, ki bo predstavil svoj pesniški prvenec Lila. Z avtorjem se bo pogovarjal Robert Titan ■ Felix. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Do 28. februarja je odprta tudi arheološka razstava Odkopane kulture Prekmurja. - V Galeriji si lahko do konca februarja ogledate razstavo karikatur Antona Buzetija. - V MIKK-u je na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika Oskarja Habjaniča. - V klubu PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Zmaga Jeraja. - V izložbi podjetja Fering, d. o. o., v Slovenski ulici si lahko februarja in marca ogledate Intarzije Janeza Bošnaka. - V Art caffeju so na ogled dela Sabine Šinko iz Lendave. - V mini restavraciji Šinjor 2 si lahko ogledate dela Milana Balažiča. LJUBLJANA - V galeriji Hest 35 (Novi trg 6) je na ogled ciklus del z naslovom Zadnja večerja avtorja Igorja Banfija iz Murske Sobote. - V galeriji Latobia (Mestni trg 17) si lahko ogledate razstavo del kiparja Silvija Area Popoviča z naslovom Mala plastika, ki jo posreduje Galerija Murska Sobota. - V Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Prešernova 20) je na ogled razstava Narava Slovenije: Mura in Prekmurje, ki jo pripravljata Prirodoslovni muzej in Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor. Avtorji razstave so Andrej Gogala, dr. Tomi Trilar in Matjaž BedjaniČ. LENDAVA V obnovljeni sinagogi je na ogled stalna razstava Zgodovina dolnjelendavskih Židov. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 2. marca razstavlja Vlado Sagadin. RADENCI V slaščičarni Tamara si lahko ogledate dela Adolfa Pena. MARIBOR V razstavišču Union (Prešernova 3) je na ogled razstava Komunikativne ilustracije študenta grafičnega oblikovanja Petra Orbana iz Lendave LAAEELD/POTRNA V Pavlovi hiši si lahko ogledate razstavo fotogra-fil in diToin^ri^ 'ZiCM* 24 ZADNJA STRAN 20. februar 2003 - VESTI VESTNIKOV KOLEDAR 27. februar, četrtek, 28. februar, petek, 1. marec, sobote, 2. marec, nedelja, 3. marec, ponedeljek, 4, marec, torek, 5. marec, sreda, 1. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 41 minut, zašlo pa ob 1 Z. uri in 48 minut. Dan bo tako dolg že več kot 11 ur. 3. marca ob 3. uri in 36 minut bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 26. februarja 2003 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajne EMI’ EUR 978 1 230,8168 231,5113 232,2058 Hrvaška HRK 191 1 30,2910 30,3821 30,4732 Madž. HUF 348 1 0,9450 0,9478 0,9506 Švica CHF 756 1 157,6509 158,1253 158,5997 V. Brit. GBP 826 1 337,3034 338,3184 339,3334 ZDA USD 840 1 213,8182 214,4616 215,1050 WNHtG-VICl Narava Po dolgem čakanju se natakar le približa gesto. Gost vpraša: »Imate žabje krake?«. »Ne, tak sem že od zmeraj,« odvrne natakar. Nagrado dobi: Mafjan Vukan, Bokrači 11, 9210 Puconci Pred poroko Ali je res, da ponekod v Afriki mož ne pozna žene, dokler se ne poroči, vpraša sin očeta. »Tako je povsod,« odvrne oče. Ukaz Na vojaški vaji pri 35 stopinjah Celzija vodnik zavpije: »Letala z desne.« »Jaz se bom vrgel v sneg,« odvrne vojak. •Kje pa je sneg?- vpraša vodnik. »Kje Spoštovani bralci.vabimovas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: poštna številka: davčna številka: datum; L Naročnino želim plačevati (obkroži]: a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c] po položnici - trimesečno d] pri poštarju - vsake tri mesece e] prek trajnika - mesečno d) sam bom plačeval pri blagajni Vestnika Odkril od 25.2. do 4.3.2003 ANDREJ GABRIJEL ALBIN JANJA MARIN KAZIMIR, pust JANEZ, pepelnica so pa letala?« mu odvrne vojak. 8. marec Prijatelj vpraša prijatelja: »Kaj si vzel ženi za 8. marec?«. »Petdesetevrov, ni imela več,« odvrne slednji. 4. nadstropje Iz ljubljanske stolpnice Mujo skoči iz četrtega nadstropja naravnost na beton. Kose ves polpmljen pobira, ga vpraša mimoidoči: »Ja, zakaj si pa skočil « »Kdor ne skače, ni Slovenc, hej, hej, hej,« odvrne Mejo. Čistoča Žena iz kuhinje vpraša moža v dnevno sobo: »Dragi, kaj je na televiziji?« »Prah, ljubica, prah.« številka: pošta: Prve štiri številke v letu 2003 vam podarimo! V dvoje je lepše Danes predstavljamo Cecilijo in Draga Šarkezija. Ona je stara sedemintrideset let, on pa štirideset. Oba sta se narodila na Pušči pri Murski Sobota, tam sta gor rasla, zato’ se poznata iz otroških let Na vprašanje, kako dolgo sta par, sta povedala, da že dvajset let Torej sta dvajset let tudt živela na koruzi, kot pravimo. Malo pred koncem lanskega leta pa je končno padla odločitev, da svojo zvezo uredita še s poroko. Spoštujeta navade m tradicijo, zato je bil po civilni poroki na matičnem uradu v Murski Soboti še poročni obred v katoliški cerkvi sv. Nikolaja. Priči sta jima bila Edita in Ivan Kovač. Zakonca Šarkezi s Pušče imata tri hčerke: šestnajstletno Jeleno, V Cernelavcih ustanovili kulturno-turistično društvo Želijo povezati ljudi iz starega in novega dela Že nekaj časa so ljudje v Cernelavcih ugotavljali, da se nič ne dogaja v kraju, ki ni več ne vas in še ne mesto. V zadnjih letih je ob starem delu vasi zraslo novo naselje, kamor so se priselili novi ljudje, vas pa je počasi izgubljala svojo identiteto. Ljudje so se delili na prebivalce starega In novega dela naselja. Mnogi so čutili, da tako ne bo šlo naprej, zato so sredi februarja ustanovili Kulturno-turistično društvo Čemela vci in se zagnano lotili dela. Njihov osnovni cilj in namen bo, z različnimi prireditvami prispevati k večji kakovosti življenja na vasi ter povezati ljudi. Krmilo sta prevzeli dve novemu naročniku [obkroži] vestnik majica copati MM' ert 599,o" Brez dvoma X, SB Detergent za strojno pranje perila 3 kg, vonj limone Mercator, Ljubljana Kisla repa 0,5 kg v lončku Mercitor, Ljubljana 129,00 sn Bonboni Šumi mix 400 g Žito Šumi. Ljubljani Akcijska ponudba velja ■ vseh Mercatorjevih m franšiznih prodajalnah od 25. 2- do 4. 3. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. * Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107. 1000 Ljubljana, ^prekujem ~ or®z kosti, vak. p j k teens a »S1 w MOK Kočevje C ki obiskuje pri Ljudski univerzi v Murski Soboti osmi razred osnovne Šole za odrasle in želi nadaljevati izobraževanje za cvetličarko; štirinajstletna Silvija hodi v šesti razred osnovne šole, rada pa bi postala šivilja; devetletna Majda je učenka drugega razreda osnovne šote in želi postati -manekenka Otroške želje? Morda pa se bodo uresničile. Šarkezi je vi živijo bolj slabo, saj ženski, Joža Viher kot predsednica krajevne skupnosti in Marjana Škrilec, ki je po stala predsednica novo ustanovljenega društva. Da so mnogi tako društvo pogrešali, sc je pokazalo že na občnem zboru Kukurno-turistične-ga društva Černelavci. kjer sc je zbralo več kot štirideset ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in se aktivno vključiti v delovanje Začeli so zelo odločno in učinkovito, v okviru društva pod vodstvom gospe Škrilčcve že deluje vaški mešani pevski zbor, ki ga na harmoniko spremlja Franc Grah, zbrale so se J ju dske pevke, katerim s svojim bogatini gradivom o ljudskih pesmih pomaga Eva Celec. Delujeta tudi otroška recitatorska skupina in otroška plesna skupina, ki ju vodi Edita Karaš. »Naša največja želja pa je, da bi v Čer-nelavcih ustanovili tudi svojo folklorno skupino. Želijo pa si tudi, da bi na vasi začela z delovanjem tudi kakšna dramska skupina,« je ŠkrilČcva polna načrtov in idej. V posameznih kulturnih skupinah sodeluje že več kot petdeset Čer neiavčanov. Kulturna dejavnost pa lahko zaživi tudi zato, ker imajo v Čer-nclavcih v vaškem domu lepo dvorano, ki pa je potrebna adaptacije. Želijo si. da bi jo v najkrajšem času akustično in tehnično usposobili, da bi lahko v veliki dvorana pripravljali različne prireditve ter povabili tudi gostujoče skupine. »Še letos pa si ždimo pridobiti sredstva, s katerimi bi uredili nobeden ni zaposlen, zato prejemajo socialno pomoč. Ker pa se (praviloma) človek poroči samo enkrat, je prav, da dogodek ustrezno proslavi. Tako sta storila tudi Šakezijeva, ki sta imela gostijo v Ratnikovem gostišču v Iva-novcih, na katero sta povabila štirideset gostov Tudi muzikanti je bili, in sicer Trio Rio Prekmurci iz Murske Sobote. 5. S,, foto: Tone Naj še kdo reče, da pn nas tin nima cene. V Gradišču sv trije lisjaki odpravili iz svojih brlogov že ob jutranjem sviN^ so v bližnjo lovsko kocu in naprej iskat kak teloh a ‘‘.r1' sičke. Kljub poskusom, ogreli kožuhe, jim to m usp^ ko so se podali nazai v tih&*j in se greli za zapečki, de« počasi prišli do svojih lisički noma pregreti in omotični-je bilo s telohi, m znano. Pri S v. Juriju je te dni do ska malha je tako revna klij m s Iuho sedaj '•^3 jo,'kakojo napolniti. Nac^Pj] že v preteklosti preveč kW\l jih lahko odrešil mlin na Sta' ■' n'. Severnega vetra je dovoljuj lahko mlel. Tako bi Iarh)f9 vsaj do občinske moke, kruha mso pustili. akustiko dvorane in oder, prizadevali pa si bodo, da bi kupili še tehnično opremo in ozvočenje,« je povedala Joža Viher, predsednica Krajevne skupnosti Čcrnc-lavci. Obe pa sta ugotavljali, da med ljudmi starega in noVegadela Černdavec danes ni večje povezanosti Njihov namen je, da bt pripravili čim več kulturnih in tudi drugih prireditev, s katerimi bi združili in povezali ljudi, ki se sedaj delijo na nove in stare Černelavčanc. Začeli bodo s prireditvijo ob osmem marcu, kjer bodo nastopile kulturne skupine, med drugim tudi otroci. »Prav otroci so tisti, na katerih lahko začnemo graditi osnovo za nadaljnje sodelovanje. Otroci nimajo predsodkov in sc radi vključijo v različne ustvar jalne skupine,« smo lahko izvedeli. »Da bi vaško življenje bolj zaživelo, bodo razširili in spremenili že tradicionalno medulič-no tekmovanje,« je povedala Viherjcva. »Poleg tega pa bomo na vasi še naprej skrbeli za urejanje pločnikov, razsvetljave, dokupili bi radi zemljo za razširitev pokopališča in tudi drugo. Skrbeli bodo še za urejenost vasi, zato bodo pripravljali očiščevalne akcije in akcije, kjer bodo ocenjevali urejenost vasi.« Ena od njihovih zanimivejših nalog pa bo, da bodo iskali, kaj bi lahko bilo v Cernelavcih najbolj značilno ali zanimivo. A. Nana Rituper Rodež Stanko Ivanušič ka-'kair^l močno želi, da bi g.i dabr iz Lepe naše povabili, lendavskim županom g:-'-magisbmr, Arm-mir na polaganje temeljnega K - j za nov most na reki Muri pri Kn To bi bilo nedvomna izjem^V nanje za njegova dobrosos^ prizadevanja in utrditev zavdiy ga mejnega sporazuma. Ker svet za odrešitev Art našel rešitve, bo verjet-m^ del Ab bo s tem razpade' center, ki ni sposoben F 1 prve anuitete posojila, # ? no. Je pa mogoče, da v^j1 spomeniško zaščitenem niku temeljnega kamna zaščiten kulturni objekt, ■ njuje vse pogoje, da bi stal specializiran vinotoč vjamu znubMta voja Prosenjakovce z jI ***** Dims.Rupsisije^^ giavah.kinaj rije, t0 storil mislekmu bopo™ rib obremenjevanja, j delave verjetna dobro ***** V Pomurju se žaluje a & bljenim, škode pa bi selili. Ali ni r-jpifh. da slamnata laška firma ključen jeziček na ravljanju osrednjega tiskanega medija. Aiitirp,:i kdor ima medije, insa Pomurje s to novo iwW" ,,i dobilo naenkrat velike uporabljati jo je treba j Danilo Kalamar, dvorjaniP dvorca in župan obema dm zelo aktiven. Po nic, ki so pn: tt-jnlen't‘' A * popravlja na ples vcšce'‘ naj bi odpeljale zimo. kkSMjtj KOli! —SK