Pavialni Iranko v državi SHS. 213. ilew. lahcja razen nede!j En praznikov vsak dan «b 10. u?T dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. i’cyise Irankirati in podpisati. sicer ec jih nc priobči. Rokopise ;e n c vrača. Oglasi: Prost c r 1 mm X 55 mm ;;o K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popu3t. V UubUani, v četrtek 16. septembra 1920. Petamema Stav. 1 krono. Lete IV. dlasiio lugosiov. socllalno - demokratične stranke, Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo Iclo K 312, la ostalo hijino in Amerika K 360. Reklamacije za Ust so.poštnine proste. Upravništvo se \ L;ubijani Fiaačiskonsi- a uiica št. GL, Učiteljska tiskarna. Pred krizo na Koroškem. Ljubljana, 15. Zastopniki kapitalistične entente in poslušni sluge pangernlanskega šovinizma so ugodili vsem nemškim željam na Koto Akern in sklenili, da se mora umakniti iz naše plebiscitne cone vse nase vojaštvo in orožništvo ter suspendirati nadzorstvo nad veleposestvi. Ob Koroški meji stoje močne itatijanske čete, ki naj »pomagajo pri plebiscitu Nemški teror nad našim ljudstvom narašča, vlada gospoda Vesniča se ne gane. Med revnim kmetskim ljudstvom vlada silno ogorčenje zlasti vsied zahteve po odpravi sekvestracije. Deželna vlada odstopila radi Koroške. Ljubljana, 15. Ljubljanski dopisni urad objavlja: V včerajšnji seji 1e plebiscitna komisija v Celovcu sklenila, da se ima nasa vojska umakniti s cone A, ne da bi se poprej ali istočasno umaknilo italijansko vo^ Jaštvo z avstrijskega ozemlja na Koroškem, dalje da se ima umakniti tudi vse aktivno orožništvo, ki ni rodom iz Koroške, in končno da se ima suspendirati do plebiscita izvajanje nadzorstev nad veleposestvi. Ozirom na to je deželna vlada v izredni seji danes dopoldne sklenila, podati svojo demisijo. Vlade rešuje... in zahteva zase pooblastilni zakon. Belgrad, 15. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri so sc Jbavili z uradniškim vprašanjem. Za rešitev tega vprašanja se je Predložilo vladi več načrtov, vlada pa se drži načrta Miljutina Popoviča. Razpravljali so o načrtu samem in ga izročili ministru za konstituanto, da ga prouči Za sedaj se ne bo uvedla uradniška pragmatika, doklei vlada ne dobi pooblastila za izdajanje ukaz-zakonov-. Ko sc bo to z,|o-itiln notem se bo na ta način uvedla pragmatika. Sklenili so. da 60 šla Jii^ nradnikom m roko z zboljšanjem materijelnega stanja, in sicer tako da se bodo vpoštevali kraji, v katerih kdo služi, in število uradnikove obitelji. Vsak uradnik bo moral biti član konstimnth zadrug, katerim bo država sama dajala obratni kapital. Bemisija češkoslovaške vkde, Praga, 14. Večerna izdaja »Prava Lidu“ naznanja, da bo danes ali jutri odstopilo celokupno ministrstvo. Sledila mu bo uradniška vlada. Dosedanji ministri dr. Beneš, dr. Engliš in dr. Hotovetz ostanejo v vladi. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje dr. Černyv predsednik moravske deželne uprave. Za ostale resorte prihajajo v poštev državni tajniki ali pa prvi oddelni načelniki. Kandidat za ministrstvo za nar diiQ brambo je general Husak, načelnik vojaške pisarne preosedmka Ma- Praga. 15. Kakor doznava „Čas*‘ od dobro poučenega politika, ostane politični kurz po izstopu socijalno demokratičnih ministrov iz vlade neizpremenjen. Poleg Černyja se imenuje kot kandidat za ministrskega predsednika tudi kancelar Samal. Krvolitie v Turinu. Dunaj, 15. Kakor poroča „Neue Freie Presse", je bilo> pri ponovnih cestnih bojih v Turinu mnogo oseb ubitih. V Turinu m Milanu so delavci zasedli več ostalih tovaren. Mir z Bolgarsko. PRED POGAJANJI Z ITALIJO. Zagreb. 15. »Novosti« iavliaio iz Bete rada: Iz zelo zanesljivega vira se doznava da ie ooložai na Jadranu za itaiHo vsied lanskih D’Annunziie-V>h korakov in vsied zadnjih nieeo-vih činov želo neoovolien. Italiianski krogi uvidevalo. da ie Albanija zanič izgubliena. Da oa obdržc premoč 112. Jadranu, iim oreostaia edino še nada v Dalmaciii. Naš minister za zunanie stvari dr. Trumbič bo v kratkem dobil noziv italiianskeea ministra za zunanie stvari za diirektna nogaiania Zato dr. Trumbič bržkone ne bo ore-vzel vodstva amo vsi. kar ie bilo in začnimo novo žiylienie. Močan balkanski blok ie danes nuino potreben ko§orotiutež oroti diktaturi ententneg®' kaDitaliz-ma hi ta blok ie brez Bolgarske ne-mng^rv Potrebujemo na tpi ta blok bdi nego vsaka druga .-balkanska država. Današnio SHS državo le stvorilo hrepenenje vseh Jugoslovanskih plemen 00 čim naiožii združitvi, politični in kul tunu. Plod tega stoletnega hrenenenia ie današnia Jueo-slavMa ki Da tvori vsekakor le ore-hodrni obliko, kaiti k tem« SHS mora Oriti v doglednem čas« še Bolgarija. šele tedai bomo imeli pravo Jugoslavijo. To le clli. ki ga mora zasledovati naša zunania politika. P. St. Socialni demokrati in liudsko gksovanfe na Koroški m. Pod goreniim veslom le izšel v »Arbeiter Zeituna« 7.. t. m. št. 247. članek sodrutra rloriiana Grogerja. ki oozrvlia iu«- ^ de?n. stranko nai vnliva na in^oslovansko vlado, da se ne bo pri fflasovantu na Koroškem še nadalie teptala santood-ločevaluo pravico liudstva. Če oodaiam tukoi o urogerievem oozivu v zadevi koroškega Dlebi-sdta Ie svoie osebno mnenir* storim to z zavestio. da zasjn^j odkrit noži v tudi odkrit in pošten odgovor četudi bi osebno mnenie nosamez-nika nodaialo Ic^ splošno razndože-nie naše stranke v verašamt ko-roškepa o'cbiscita. Predvsem stoumo iugoslovauski soeiialr.i demokrati na stojišču, da odklaniamo vsako odgovornost za iikvidaciio svetovne vome — del le iikvidaciie ie oač koroški plebiscit sam. Toda. ker moramo z danimi deisivi. torei v tem Primeru s plebiscitom na Koroškem, računati kot politiki smo^zavzeli tudi cledo tega svoie stališče. Plebiscit ija Koroškem smatramo kot — četudi ne idealno — sredstvo, da se omogoči na- rodna samoodločba v zonah A in B na Koroškem. Zato hočemo, da se izvrši pla^ovanie brez terorta. bodisi iitpdro-belo-rdečega ali rdeče-be. »kadar pride uganjat demagoštvo«. Pobožni »Slovenec« se seve poleg tega zlaže, da ie doktor Korošec podpisal proračun z »ustmeno ogrado, da se mora proračun v več postavkah Upremeniti in pri« v razpravo pred parlament« in da ie s. Kristan finančnemu ministru »med štirimi očmi* čestital na njegovemu »sijajnemu prora- čunu. Vprašati .smo s. Kristana, kaj k temu , pravi, in sodrug Kristan ie nam sporočil sledeče: »Hudo je m za Ulcrikalce, ker le težko uganjati doma protivladno politiko — v Belgradu pa sedeti v vladi. Vendar sc jim mora priznati, da so mojstri tako v zavijanju dejstev kakor v pačenju resnice. — Njih voditelj dr. Korošec je podpisal narea-bo, s katero se uveljavlja Stojanovičev zakon. Podpisal |e vslcd sklepa ministrske seje: sluga finančnega ministra pa mu le prinesel polo v podpis. Ako se Je ustno, kakor pravi »Slovenec«, »ogradil«, potem se Je to zgodilo (kar ne verjamem!) v privatni sobi dr. Korošca napram slugi H-nančnesa ministra. Oprostite — če sem to zapisal, — zapisal setn le, da dokažem na tej »ustni ogradi« zavijanje dejstev gospode pri Slovencu. V seji ministrskega sveta g. dr. Korošec po mojih informacijah — ni podal nikake »ustne ograde«. Fakt ie tu, da je dr. KoroSec, dobro vedoč, da fiuanCni odbor deluje in da sedi v tem odboru vdeli ceni njegov somišljenik Vesenjak — pod. pisal absolutistično naredbo, s katero so uveljavlja finančni zakon. — A!to veste, kakor »Slovenec« v št. 210 poroJa, da ne pride proračun pred parlament, potem veste, da je sedanje razpravljanje v finančnem odboru — komedija. Pa to bodete 5e imel! priliko v par dneh točno konstatirati. Danes je finančni zakon — po zaslugi dr. Korošca In njegovih tovarišev — uveljavljeni Trditev »Slovenčeva«, da sem jaz fin. ministru na njegovem proračunu »med štirimi očmi« častital, je seve iz trte izvita in nenavadna klerikalna laž! Med »štirimi očmlc se je to zgodilo — sveti Duh pa je to gorko prinesel v uredništvo »Slovenca«!! Kaj — ali jo niso pogruntall. Daljše trditve o tem, da se mene redkokedaj vidi v zbornici in finančnemu odboru, so seve navadne izmišljotine. Fakt je, kot sem omenil: dr, Ko-rošcc lu vsi njegovi tovariši v vladi nosijo odgovornost za to, kar so podpisali. Vse to, kar klerikalci —- tako njih Vesenjak v fin. odboru kakor njihovi časopisi doma — 1 uganjalo, je grdo in nepošteno. Ako bi bilo to Iskreno, potem bi moral dr. Korošec de-mls^iouirail hi stopiti s klubom v opozicijo. + Romunska meja zaprta. »Beogradski Dnevniki prinaša iz Ncgotina vest, da so romunske obmejno straže prepovedale vstop v Oršovo, kar so motivirate z valutnim vprašanjem. Zdi se pa, da Je vmes drug vzrok, zlasti upori romunskih kmetov ob meji, med katerimi so razšira komunistično gibanje. Romuni govore, da bo meja proti Jugoslaviji zaprta šo deset dni. + Vzrok demisija češkoslovaške vlade. »Pravo Lidu« objavlja dopis socijalno-de-mokratskili ministrov, ki so ga poslali konferenci zastopnikov socijalno demokratske stranke. Njihovo stališče v vladi Je zelo omajano vsled izjave sodrugov, ki se priznavajo za komuniste in ki.želijo brezro-KOjnesa pristopa k tretji internacionali. — Vslcd te^a bi biti ministri v svoieni delovanju odvisni od tujih oseb, ki ne poznalo razmer v češkoslovaški republiki in nimajo interesa na njenem procvitu. -•- Nemški opravnik v Londonu poslanik Sehommcr je imenovan za izrednega In pooblaščenega veleposlanika. 4- Kriza v francoski socijalistlčn! stranki. Listi nadalje razpravljajo o pogojih, ki sta jih prinesla' Cachin in Frossard iz Rusije glede pridružitve francoskih so-cijalistov k tretji internacionali. Longuet smatra te pogoje za hesprejemljive. Mnojn znamenj je, ki kažejo; da je možno razcep-Ijenje v socijalno demokratski stranki. — Cachin z vsemi močmi nadaljuje propagando za priključitev k tretji InternacHona!'. vendar pa se mu zelo upiralo posebno voditelji splošne delavske zveze. + Kongres v Portsmoutha. Kongres »Trade-Uniciiistov« ie proučeval porocro parlamentarnega odbora. Jouhaus zastoD-i Francijo. — Robert NVilliams je protestira proti postopanju vlade, ki je zabranila ruskim odposlancem, da se niso udeležili kongresa. Predsednik Thomas je izjavil, da |c napravil parlamentarni odsek potrebne korake v tej zadevi pri vladi. A vlada Je oj* govorila, da ne smejo ruski sindikalisti prestopiti meje vsled Ltoyd Oeorgcjevega ukaza. Permanentni organizacijski odbor se Je odločil, da poda vladi protestno resolucijo proti zakonom o nezaposlenosti in m zahteval od vlade, da izroči strokovnim organizacijam podelbo nezaposlencem industrijskim obratom. Način glasovanja ..e ostro kritiziral sodrug Smillie. Rekel Je, aa škoduje sindikatom in da se je že ustvar'1 blok proti rudarjem. Njegova izvajanja Te kongres burno pozdravljal. Pri naslednjem zasedanju ie kongres enoglasno odobril zadržanje angleških rudarjev in je zahteval zanje takojšnje zadoščenje. + Proti odpoSiljatvam irancosko mu-nlclje Poljski. Francoske strokovne zveze so se odločile, da nastopijo z eeleoerglC- nejšimi sredstvi proti nepostavnermi pre-skrbovanju poljske armade s francoskim vojnim materrjalom. Izdale so na kovinar!« proglas, v katerem jih poživljajo, naj se zdržijo vsakega dela, kt bi moglo koristit! poljski reakciji. + Litvanska vlada se premesti, kako» poročajo iz Kovna, v Vilno. + Kitajska diplomatska misija je dospela v Moskvo. + Boijševiki zopet uvedli zasebno lastnino. Po telegramu iz Stockholma poroča »Daily Telegraph«, da bodo boliševikl ponovno vzpostavili zasebno last, uvedli svobodno trgovino, dovolili ustanavljanje privatnih bank, v slučaju da to zahteva Anglija za obnovitev odnošajev s sovjetsko Rusijo. Vest se nam zdi zelo neverjetna, da bi mogli boljševiki toliko popustiti oa svojega programa, dasi nam Je znano, da so že precej popustili, tako tta primer glede socializacije zemlje Itd. + Imperializem Japonske. O razvolu Japonskega imperijalizma piše Vilenski v »Izvestjih«: Japonska je postala velika vojaška moč. Stopila Je v krog velesil in se ne zadovoljuje več s skromno vlogo samoobrambo. »Azijo Azijatom* — to je dane* bojno geslo Japonskega imperijalizma m edina njegova želja. Z mrzlično naglico Je bila armada izvežbana in oborožena, grade se nove vojne ladje, denar ne hranijo za vzdrževanje generalov, poglavarjev raznih tolp, končno tiska, ki se poslušno udlnia japonski imperialistični politiki. Japonska se hoče močno ustaliti na azijskem kontinentu. Hoče si zagotoviti Sid-Mandžurijo, zavzeli obalo na daljnem ruskem vznodu in tako ustanoviti močno nevtralno silo na otokih. Japonska zahteva razoroZcnje ruske obali v Tihem oceanu. Gotovo ne najde Japonska nobenih ovir svoje politike za izolirane sovjetske Rusije od Kitajske. — Toda samo približno. Zadnji dogodki na Kitajskem so napravili Japoncem mnogo skrbi. Delavne množice Kitajske so stopne v novo revolucijo in protestirajo prot! laponskemu tisku. Rusko prebivalstvo daljnega ozhoda gre družno s kitajskimi delavci v njihov boj proti japonskemu tmpe-rijafizmu. Na daljnjem Vzhodu se prlpravrn mogočen odpor proti Japonskemu mperiia- I Izmil. Narodoo predstavništvo. Belgrad, 15. sept. 1920. 124. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Vukčevič ob polu sedemnajstih. Tajnik Jovanovič prebere protokol zadnje seje, ki se sprejme brez ugovora. Potem prečita prošnje in pritožbe. Predlog poslanca dr. Ivana Posčlča o zakonskem načrtu za pobijanje draginje se da odseku za oceno. Poslanec Bukšcg vpraša, ali jc ministrski predsednik odklonil njegov predlog, podpisan od 14 narodnih poslancev, da bi se vršila konferenca v narodni skupščini glede dogodkov na Hrvatskem ob popisovanju lil žigosanju živine. Bukšeg konstatira, da odlaganje konference ni odvisno od pristanka ministrskega predsednika, nego da o tem odločuje narodna skupščina. On smatra, da sc krši poslovnik. — Predsednik Vukčevič: Predlog se predloži vladi, da ona izjavi, ali naj so vrši konferenca, ali naj sc javno razpravlja o tem vprašanju. Ker ni noben minister prisoten, se preide tia dnevni red: pretres zakonske predloge o pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Bolgario. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Smodej za spravljivo politiko z Bolgarijo in Izjavil, da bo Jugoslovanski klub glasovat za. — G. Dimitriio Popadič (seljačka stranka) izjavi, da bo glasoval za mirovno pogodbo z Bolgarsko. Predsednik Vukčevič: Pretres mirovne pogodbe je izvršen. Treba je, da preidemo na glasovanje. Ker pa se sekcije še niso konstituirale, prosim gospodo, da se sestavijo Iti konstituirajo ter podajo svoje poročilo .— Pred poimenskim glasovanjem odredi predsednik odmor za deset minut — (Po odmoru.) Tajnik naznani izid konstituiranja sekcij. Prva sekcija: Predsednik' Stanojevič, tajnik Kerubin Segvič; druga sekcija: predsednik Kapetanovlč, tajnik dr. Čop; tretja sekcija: predsednik Ilič, tajnik Jovanovič; četrta sekcija: predsednik dr. Peieš, tajnik dr. Subotič; peta selccija: predsednik dr. Manojlovič, tajnik Hadžič; šesta sekcija: predsednik Radovič, tajnik Žugič; sedma sekcija: predsednik dr. Be-dakovie, tajnik Mihailovič. — Preide se na poimensko glasovanje. Glasovalo Je 146. poslancev, 136 za in 10 proti. Predlog zal mirovno pogodbo z Bolgarijo ie torej sprejet. Zbornica preide na prošnje in pritožbe. Poročevalec dr. Besarovič čita poročilo o mirovni pogodbi z Avstrijo, — Govorita, poslanca Smodej in Jelavlč. Predsednik dr. Vukčevič zaključi nato sejo ob dvajsetih in odredi prihodnjo pojutrišnjem v četrtek ob 16. — Poslanec Jovanovič zahteva, naj odredi predsednik, da se proti onim poslancem, ki niso prisostvovali seji, uporabi poslovnik in da se jim odvzamejo dnevnice. — Predsednik izjavlja, da bo pri poimenskem glasovanju vedno uporabljal § 150 poslovnika. Kdor ne bo imel potrdila, da je bolan ati da je bil odsoten radi važnih opravil, izgubi dnevnico. Dnevne vesti. Hišni posestniki so torej včeraj še ne. moteno zborovali, a najbrže tudi zadnjič, ker v bodoče takih izzivanj ne bomo več mirno prenesli. Okrog 4. popoldne so začeli polniti »Unionovo« dvorano. Vse ie prišlo, kar šteje ta kasta medse. Nemci in Slovenci, celo iz Hrvaške jih jc prišlo par,. Med drugimi smo opazili poverjenik* Ravnikarja (ki sc je s tem kaj slabo predstavil kot poverjenik za socijalno skrb), župana dr. Tavčarja (znanega zaščitnika prepo. tentnih milijonarjev), tema so pa sledili potem razni velmožje, suhi in debeli, stari n* mladi, posvetni in duhovski. Da ni manl-knlo »Narodovega« reporterja, Josipa Kremena (v cilindru in v gala) Je umevno, mori da bo zaslužil tudi s tem shodom kak de-setak. Shod je pozdravil pismeno liberalni poslanec dr. Kramer, česar naj stanovalci iz vagonov ne pozabijo. Kot zapisnikar lo {u nai ral vodja klerikalnih »Orlov« Pirc, kar bo »Večerni list« najbrže »pozabil«, omeniti. Nastopili so razni »govorniki«, me* katerim! se je posebno osmešil neki debc-luhar iz Zagreba, ki se jc silno Jezi! na so-cijaliste (g. Govekar ploska), komuniste m krščanske socijaliste, katere meče ta brihtni kučevlasnilc vse v eno vrečo. MeSCnn-ska gospoda dviga glavo in oficijelna udeležba vlade kaže, da bo treba pokazati zobe. V stanovanjskem vprašanju ne popustimo niti za las, ampak zahtevamo brezpogojno še remedure dosedanjih naredb v korist onih iz vagonov. Boj za šolo stopa v aktualni Stadij i« vse kaže, da hočejo klorikalci izzvati t. njim kulturni boj, ki ga za volitve tako nujno potrebujejo. V včerajšnjem »Slovencu« je začel zagovarjati Verstovškovo korupcijo tudi nekdaj znani Liberalni kričač Fr, Silvester, v torkovi številki pa besni nal-bržc bivši urednik »Jeseniške straže« proti Ganglu tn Fleretu lu grozi s štrajkon* »katoliških« staršev. Očividno je, da se hoče klerikalizem pri nas popolnoma polastiti šole, za to bo treba izpregovoritl o tem v kratkem odkrito besedo. Nečuveno uradovanje so vpeljali pri nas carinski uradniki, ki nam jih je poslal iz Srbiie dr. Koroščev intimus Protič. Birokratizem, počasnost, nevednost, zanikr-nost, prepotenca ta korupcija tega urada presega že vse meje. Sedaj je baje resno ogroženo obratovanje mestnega vodovoda, plinarne in elektrarne, ker ta gospoda no zacarini mazihiega olja, ki stoji na kolodvoru žc dalje časa. Kaj res nima vseh ^ slovenskih poslancev z ne. čelu toliko moči, da bi P011 čuvenim balkanizmom. LISTEK. J Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) Vstal ie. svoio roko mi ie položil na ramo in sa smehlial kot norec: rekel mi ie: $e znorel bom zaradi šČipalnikal Posrleite. matematično ie rnotroče. a človeško ie nemogoče... kako to-rei... kaico torei... Nekdo ie DOtrkal Drav narahlo dvakrat na duri Rouletabille ie od-Drl za ned vrata. ZaDazil sem v galeriji vratarjevo ženo,- k' sem io videti. ko so io peliali k zasliševanji^ v Davikm. Čudil sem se. da io vidim sedai tukai. mislil sem. da ie še vedno pod kliučem. Žena ie rekla s Pritajenim srlasom: — V Sprani) oa tleh! Rouletabille ie odvrnil: »Hvala!« in žena ie odšla. Skrbno ie zaprl vrata ter se obrnil proti meni. Z div-. | iim obrazom ie izeovorH za me ne- ^ razumljive besede: — Če ie stvar matematično mo-eoča. zakal ne bi bila še človeško! A če ie mceoča človeško, potem ie to srrozna afera! Prekinil sem Rouletabitla v nje-eovem samogovora: — Vratarjeva sta torei sedaj na svobodi ? — Da. osvobodil sem oba iaz sam. Potrebuiem zanesljive Hudi. Žona mi ie zelo vdana, in vratar bi se dal ubiti za mene... In. ker ima tale ščiDalnik stekla za daKnovidne. bom Drav arotovo potreboval vdane oomočnike. ki bi se dali zame tudi Ubiti! — Oil Oj! pravim, oriiateH. prav nič se ne smeiete... In kedai se bo treba nustiti ubiti? I kal. danes zvečer, moram vam oovedati. draei moi. pričakujem morilca to noč! Oj! oi! tol oil Morilca pričakujete to noč... Res. res, to noč čakate na morilca... toče* poznate morilca? Oi! oi! oi! Seda} ie mogoče, da ga poznam. Norec bi bil. če bi trdil naravnost, da ea ooznam. ker matematični rač'ini. ki »ih delam sedaj o morilcu, kažeio tako nenavadne skleoe, tako grozne, da upam. da te še mogoče, da se motim. Oh. upam. uoarn. tako goreče... — Ko pred petimi minutami še niste poznali morilca. ^ kako morete reči. da ga to noč pričakujte? — Ker vem. da mora priti. Rouletabille ie tlačil pipo. oocast, prav počasi, nato si io ie prižgal. To mi ie napovedovalo zanimivo povest. V tem trenutku ie šel nekdo po hodniku, mimo naiiniU vrat. Kou-letabille ie poslušal. Koraki so se oddaljili. ~ Ali ie Friderik Larsan v svoji sobi? vprašam in pokažen na steno. — Ne. mi odgovori reporter, ni ga: danes ziutrai ie odšel v Pariz: vodno ie za petami Robertu Dar-zacu!... G. Darzac ie namreč tudi odš.el danes ziutrai v Pariz. Vse to se bo slabo končalo... Prepričan sem. da ne bo minil še en teden, ko ‘ bodo zatuli g. Darzaca. Nahuiše fa da se ie navidez vse zvezalo oroti nesrečnežu: dogodki, razmere. Liudie... Ne mine ura. ki ne bi prinesla nove obtožbe proti g. Darzacu. - • Preiskovalni sodnik ie kar zas li£.n ... Sploh, razumem že. aa j« lahko zaslonlien .. - __ Friderik I.arsan pa vseeno m začetnik. — Mislil sem, pravi Rouletabille z malo zaničljivim nasmehom, da ie Fred vse drugače velik... Že res. sredttio vrsto že presega... Tudi laz sem ga zelo občudoval ko še nisem poznal načina, kako on dela... To ie žalostno... Slavo si ie pridobil editio s svoio spretnostjo: toda filozofije ne pozna: matematična stran njegovih sklepov ie neverietno revna... Gledal sem Rouletabilla in nisem se mogel ubraniti, smehliaiu. ko sem slišal, kako ta osemnaistletni dečko »zdelava« petdesetletnega policista, ki le že dostikrat dokazal, da ie nai-snretneiši ooliciistei zasledovalec v Evropi... — Vi se smejete, ml reče Roule-tabitle<.. Nimate pravi..« Proe- rla ca bom premagal... Pm Xw?in. ki pa bo pomnil... a hi- tetMn°ran1- ker 011 ie s'*ri° dale5 ored ni eno i: k temu mu ie pomagal e. Robert Darzac. in ki mu bo pomagal tudi to noč... Pomislite, vsaki-1 krat. kadar pride morilec v erad. se odstrani po nerazumliivem naklhičiu g. Robert Darzac iz grada ter nc mara povedati, kako ie uporabil ta čas! — Vsakokrat, kadar pride mori-Icc v Gfrn.d!... Tote! ic zonct DiiŠcl?« — Da. ono noč. ko se ie dogodilo tisto... , ' . ... . Vendar bom izvedel sedai tisto, o čemer mi govori Rouletabille že pol ure. ne da bi mi povedal, kai se ie dogodilo. Pa. izučil sem se. da ni dobro siliti v Rouletabilla z vpraša-: nii.,. Govoril ie. če se mu ie zljubil« in če le spoznal za potrebno: m se oziral dosti na raoio radovednost, ampak le razvil samo nekak točen pregled, boli namemen niemu same-r mu, o važnem dogodku. M ga ie zeta zanimal. . (Dalje prihodnjič.* Ste v. 213. NAPREJ. Stran 3. Dnevna kronika. Treovs^a akademija v Liubljaui. 2 letošnjim šolskim letom se ot-vori I. letnik ter abuturieutski tečat. V 1. letnik se sprejemajo učenci, ki ko dovršili 4. razred tuzemske sred-*i»e 5o!e (humanistične gimnazije. re-fslne arimnaziie. realke) ali na 4. razred štiri razredne meščanske šole. tn sicer v matematiki, realiiah in učnem jeziku naitnani z dobrim usne-Stotn. v vseh drutrih predmetih vsai ' zadostnim usoehom. in ki so do polnili 14. leto ali era dopolnilo v teku te e a leta. To velia tudi za učenke *«rori imenovanih sredniih šol in dekliškega licoia ali dekliške realne sftnnaziie. ako sta zadnia dva iavna znvoda ali imata vsai nravico javnosti. ter za učence štirirazredne Meščanske *šole. Pri snrelemu imaio vrednost tisti, ki se izkažeta z vsai zadušim redom iz kakega rnoder-nesra iezika (francoščine, nemščine italijanščine). Dokler Da štirirazred-ne deške in dekliške šole še niso Dovsod ustanovljene, se moreta SDreieinati v 1. letnik tudi absoiven-tie in absolventke trirazrednih meščanskih šol ood istimi po?oii. ki so zsrprai določeni. V slučalu Dreveli-kesra števila priglašenih se bodo uooštevala le naiboliša spričevala. y abiturijentski tečai se spreie-JRaio Je absolventie in absolventke humanistične in realne trimnaziie ter realke Matura ni potrebna. Pri:ave soreiema Josip Gogala, nadzornik trerovskih šol. Konerresnt tT? 2. in sicer 17. in 18. t. m. od 11—12 dop. in 20. t. m. od 10—11 don Priiavit' sp more tudi pismeno. Glasbena Matica. Vsi konservatoristi naj se zbero v petek, 17. septembra dopoldne ob 11. uri v dvorani Glasbene Matice. Ravnateljstvo. Gojencem šole Glasbene Matice sc naznanja sledeči red razdeljevanja učnih ur za šolsko leto 1920/21: K razdeljevanju učnih nr naj pridejo v dneh 16., 17. iti 18. septembra: 1. gojenci orkestralnih inštrumentov: flavte, eboe, klarineta, roga, trobente, Pozavne in kontrabasa v četrtek, ob 3. uri -Popoldne: 2. gojenci glasbene teorije v Četrtek ob 4. uri popoldne; 3. gojenci mladinskega petja v četrtek, ob 5. uri popoldne; 4 gojenci vijolončela v petek ob po! 4. uri; 3- gojenci klavirja v petek ob 4. uri popoldne; 6. gojenci harmonija v petek ob 6. T, apienej soiopetja v soboto ob 3. uri; „r-K»» ^ se vrši v dvorani Glasbene Matice v hisi Vegova ulica stev. 7 t II. nadstropju. Redni pouk se prične v ponedeljek, 20. septembra. Šolsko ravnateljstvo. Odlok finančnega ministra glede obveznic vojnih in predvojnih posojiL Finančni minister je v zaščito interesov naših državljanov, id imajo obveznce teh Posojil bivše Avstrije in Ogrske izven niej kraljevine v Avstriji in Ogrski, odkoder jih zasedaj ne morejo uvesti na naš teritorij, ker se nahajajo tam pod sekvestrom, odredil sledeče: Naši državljani, ki imajo take obveznice, se poživljajo, da jih prijavijo v Srbijli in Crnigori Generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu, v ostalih področjih naše kraljevine pa delegacijam ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. Prijave morajo vsebovaU sledeče podatke: Krstno in rodbinsko ime lastnika, poklic, kraj stanovanja (natančen naslov); vrsto in številko vsakega posojila, njih skupno nominalno ▼rednost (po možnosti serije in številke); podlago, na kateri so se deponirale (n. pr. depot, lombard, ženitbena kavcija itd.) ter vsoto dolga, za katere jamčijo; kraj in zavod, pri katerem so obveznice deponirane. — Prijave se morajo vložiti v roku od 15. do vštevši 30. septembra 1920 in sicer posebej za obveznice predvojnih in posebej za obveznice vojnih posojil. Rok za vložitev prijav se ne bo v nlkakem slučaju podaljšal. Prijave, ki ne bi točno odgovarjale prej označenim predpisom, se ne bodo upoštevale. Strankam, ki so svojedobno te vrste obveznic prijavile v repatrijaciio tu-kajšnlj podružnici »Jadranske banke* ali pa v ajzadnjem času »Repatriji«, ni treba vložiti predpisanih objav, pač pa naj v lastnem interesu predlože tozadevna pismena potrdila, ki so jih prejele od »Jadranske banke« oziroma »Repatrije«. Priporočamo, da stranke, ki imajo obveznice posojil s posredovanjem domačih denarnih in drugih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic, zavarovalnic itd.) v depotih, v lombardu itd. v Avstriji in Ogrski, prijavijo obveznice potom teh zavodov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge stranke naj vlože prijave v predpisanem roku direktno tej delegaciji. — Manipulacije z moko. Mestno tržno nadzorstvo naproša občinstvo, da nemudoma naznani vsak slučaj nakupa pokvarjene moke. Točno poročilo in vzorec moke ter kruha, pečenega iz te moke, naj se Pošlje na mestno tržno nadzorstvo, magistrat. Uvoz In zloraba žigosanih 1 In 2 K bankovcev. Na naši severni meji se Je v zadnjem času opazil velik' naval 1 In 2 K bankovcev zlasti nove serije 1300—1400. Ker je brezdvomno dokazano, da so ti bankovci iz Nem. Avstrije semkaj vtihotapljeni in ziorabno žigosani, je obratno ravnateljstvo južne železnice odredilo, da vse postaje odklanjajo sprejem takih bankovcev. Cene poštnih vrednostnih golic in obrazcev. S 1. oktobrom 1920 veljajo za poštno-vredostne golice in obrazce sledeče cene: za navadne dopisnice v notranjem prometu 15 par; za odprte dvojnate dopisnice s plačanim odgovorom v notranjem prometu 30 par; za uradne dopisnice, 25 komadov 95 par; za poštne nakaznice in potrdilne nakaznice k vplačanim brzojavnim nakaznicam 10 par; za navadne poštne sprein-nice 20 par; za povzetne poštne spremnlce v notranjem ati mednarodnem prometu 40 par; za uradne poštne spremnice, 25 komadov 1 dinar 90 par; za naročilne liste k poštnim nalogom 10 par; za ovitke k poštnim nalogom 20 par; za carinske deklaracije 10 par; za denarne ovitke 25 par; za predajne knjige, velike 5 dinarjev 50 par, male 4 dinarje 50 par; za prejemalne knjige 3 dinarje 50 par; za brzojavne golice 5 part za golice k brzojavkam na obračun 20 par; za sprejemne liste k brzojavkam 10 par; za davčne plačilne liste 15 par. Telefonske pristojbine z Avstrijo. Avstrijski državni urad za promet je od dne 12. t. m. določil nastopne telefonske pristojbine z Jugoslavijo: 88 kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom; 105 kron za navaden pogovor med Dunajem in Ljubljano, Zagrebom in Brodom. Pogovori za časopisje stanejo polovico. Vs! oni visokošold, ki mislijo letos na Dunaju študirati, sc vabijo v njihovem lastnem interesu na važen sestanek, kateri se bo vršil v petek dne 17. tč m. ob 2. popoldne v restavraciji Narodnega doma. Vlom pri P. \YctzierJu na Vrhniki V skLidiščc P. \Yelzlerja na Vrhniki le bilo te dni vlomljeno. Vlomilec je odnesel dva elektromagneta, vredna približno 10.090 K. Ukradena elektromagneta sta popolnoma nova, črno pleskana. Nevarna tatica aretirana. Orožništvo v Gaberju pri Celiti je to dni dalo nad lcliuč rafinirano tatico Floro Dobravc, doma iz Litije. Klatila se je po celjski okolici ter raznih vaseh, kakor Lahovni. Pre-lcorju itd., ter izvršila tam potno tatvin. Tatica je izvrševala pred tem svojo »obrt« tudi po Kranjskem. Izročena ie okrožni sodniji v Celju. Neumnost In ciganka. V Hrastniku je v torek okolo opoldneva prišla ciganka n rudarjevi ženi C. Povpraševala le o raznih stvareh. Izvedela ic končno, da ima ta žena 1600 K denarja. Začela ie potem pripovedovati razne grozne stvari in ji ic tudi »šlogala karte«, po katerih ji je prerokovala, da bo pogubljena, ako ne da za eno egiptovsko mašo. Razbila ie tudi jajce, v katerem )c menda bilo. nekaj kosti Ln lasje. Zena ic seve mislila, da ie že v peklu. Po rešitvi vprašujoča, ji je računala ciganka 2500 K. Ker pa žena ni Imela v gotovini toliko, ji da 1600 K v gotovini ln še dva prstana v vrednosti 900 K, češ, da mora nesti ta o polnoči na pokopališče in tamkaj razne molitve opraviti. Pred odhodom je še zabičala ženi, da ne sme dva dni svojemu možu o tem nič povedati Tako je tudi storila. Orožništvo je bilo komaj v petek obveščeno o tej slepariji, katere žrtev Je ubogi rudar. Rudarje pa opozarjamo, da je njih dolžnost, da pouče svoje Žene, da ne bodo verjele takim vražam. Saj čudno ni, da je tako, ker so razni sedaj najboljši komunisti agitirali za razne pohode ob nedeliah k maSi z rudarsko godbo in zastavo, češ, bomo pridobiti kmete In menda tudi ciganke. Zanimivosti Iz Zagreba. V torek 14. t. m. so peljali po Dugl ulici tri vozove polne poldinarskih bankovcev. Ob tej priliki se je en konj splašil in padel. Raz voz je padlo okolo 20 zabojev, v katerih je bilo do 67 milijonov kron. Zaboji so se razbili in nov-čanlce so se razsule po cestL Policija ie takoj zaprla vsak dohod, da ni prešlo kaj denarja v roke nepoklicancev. — Poverjeništvo za uk v Zagrebu je določilo na predlog profesorskega sveta zagrebške tehnike pristojbino za uporabo laboratorija za analitično ln fizično kemijo na 600 kron za semester za premožnejše slušatelje. 400 K za manj premožne na 200 K za one sluša-tlje, ki so oproščeni plačevanja učnine. Sola za poučevanje ljudstva o bigi jeni. Iz Novega Sada poročajo, da bo zdravstveni odsek za Bačko, Baranjo in Banat začetkom oktobra otvorii brezplačno šolo za zdravstveno proučevanje, v kateri bodo sistematsko predavali zdravniki o vseh vejah higljene. Predavanja bodo izpopolnjena s slikami, raznimi preparati in z vzgledi na bolnikih. — Ali bi ne bilo nad vse koristno, da bi pri nas zdravstveni odsek tudi otvorii slično šolo, kjer bi zdravniki poučevali narod in mu dejali nasvete glede higijene. Posebno b! bilo pa potrebno, da bi odsek priredil po deželi, posebno v industrijskih krajih predavanja o higijenl. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestna občina ljubljanske: V tednu od 5./9. do 11./P. se Je rodilo 30 otrok (4 mrtvoro- jeni), umrlo je 29 oseb, med temi 21 tujcev, umrlo pa je: za otročico 8, za grižo 14 oseb (4 tujci), za jetiko 1, na nezgodah 2 in od različnih bolezni 12; za kužnimi boleznimi je v tem tednu obolelo 38 oseb, od teh 36 za grižo (7 tujcev, 10 vojakov), za vratico 1 in za influenco tudi 1. P®ivetu. — Ardigo umira. Iz Rima poročajo, da umira eden naj večjih italijanskih filozofov Ardigo, ki je poskusil pred dnevi izvršiti samomor. Že prej, ob času kobaridskega poraza, je hotel končati svoje življenje. — Ardigo, ki ima sedaj 92 let in ki je igral kot senator važno politično vlogo, je pisatelj »Psihologije kot pozitivne znanosti« ln »Morale pozitivistov in socijologije«. — Obsodba proti morilcu Tlsze. V Budimpešti je 15. t. m. dopoldne razglasilo vojno sodišče obsodbo v procesu proti morilcem Tisze. Stefan Dobo in Tigor Sztau-Icovszky sta bila obsojena v smrt na veša-lih, Aleksander Hiittner na petnajstletno težko ječo in Evgen Vago-VVilbelui na trimesečni zapor, pri čemer se inu všteje doba preiskovalnega zapora, ki je že potekla. Nadalje so bili obsojeni vsi obtoženci v izgubo vojaških činov in odlikovanj. Hiittner mora vsako leto 31. oktobra, ob obletnici usmrtitve grofa Tisze prebiti ves dan v temnici. Nadalje odreja obsodba, da se lina najprej obesiti Sztaukovszky, nato pa Dobo. — Avstrijska delegacija za finančno konferenco v Bruslju. Kakor smo že poročali, Je pozvala Zveza narodov avstrijsko vlado, da se udeleži po svojih zastopnikih finančne konference v Bruslju dne 23. t. m Izvoljena sta bila državni tajnik za finance dr. Reisch in sekcijsk! šef državnega urada ea zunanjo politiko dr. Schiiller. — Znižanje kvote ea moko na Dunaju. Zaradi pomanjkanja moke in žita se ie znižala kvota za moko. Znižanje bo traj;do več tednov, dokler ne pride dovoz iz Jugoslavije. — Donava pri Budimpešti narašča. Dne 14. t. m. je narasla za 31 cm. — Ogrska Justlca. Rajnki Heleni in Rimljani bi jo z vso upravičenostjo imenovali »osmo čudo sveta«, ker spada po svoji plramidalnosti tja med rodsko kolos«, egiptovske piramide, babilonske stolpe in kar ie 5o takih-le famoznih, danes že nekoliko zastarelih stvari. V parlamentu le poroča! poslanec Bela Fougler o nastopnem slučaju v Tiszinem procesu: Viktor HeltaJ, za časa Karo!yjeve vlade komandant bu-dlmpcštanskega mesta, je bil radi sodelovanja na umom grof? Tisze aretiran. V februarja pa je pisal njegovim sorodnikom pismo, v katerem se ie ponudil, da poskrbi »pravih« prič. Nato ie bil izpuščen, državni pravdnik mu je dal celo potrebnih papirjev, s katerimi je b« upravičen, sprehajati se poljubno po zaporih !n primerno preparirati obtožence. V njegovo osebno varstvo so mu dali dva oficirja, stanoval |e v hotelu »Britannla« in je preskrboval sodnijo s krivimi pričami in lažnjivhnl dokazi. Ko so mu postala tla prevroča, je odbežal na Dcttaj. — Tako torej izgleda ta zgodba__________ brez komentarja. Res, kaj takega še v Jugoslaviji nimamo la morajo biti jugoslovanski klerikalni brate! v resnici zavistni nad takimi rekordi. Ogrski manevri. V soboto so sc pričeli že prej s tako senzacijo napovedani manevri ogrskih čet ob vzhodno-avstrijski granicl. V prostoru severno od Pirkcn-felda do Veszprina so koncentrirali ogrski kapucini več divizij med katerimi se nahaja tudi več oficirskih hord — ki stojijo deloma pod komando zloglasnega polkovnika Lebarja. Vsem skupaj poveljuje pa sam samcati bivši admiral v. Horthy, Id sta ga božja previdnost in papeževa priprošnja izbrala za vrhovnega harainbašo madžarskih katoliških hajdukov. Kakor vidimo, iim ne da miru, madžarskim črncem in plavokrvnežem namreč, tista nemirna žilica avantirerja — pardon, novoizvoljene-ga »veličanstva«! — D’ AnnunzIJa, ki je že toliko smeha in žal, premalo odpornosti, vzbudila v nezavozijanlh možganih. Da bi vsaj še resno kaj poskusili, vraga, saj vedo, da sam pogled na njihove grozeče parade še nikomur hlače v nevarnost ne spravlja! — Nov ruski dnevnik z nazivom »V6-Ija Rosli« je začel izhajati v Pragi. Izdajatelj njegov je J. J. Lažarev. Uredniški krog pa tvorijo osebe znane iz marčne revolucije I. 1917: O. S. Mh,or> v- M. Zcnzinov in V. J. Lebedev. — Praški veleseraenj. Dne 12. t. m. je bil v Pragi v industrijski palači na razstavnem trgu otvorjen praški velesemenj. — Razorožitev Nemčije napreduje, kakor brzojavljajo iz Londona, v hitrem tempu. V zadnjih dveh tednih so uničili 1009 topov, tako, da jfh ostane skupaj s tistimi, katere izročijo antanti še 27.000. — 25.000 strojnic je že nevporabljivih, 35.000 čaka ista usoda; 13,000.000 pušk je uničenih, ostane jih pa še 16,000.000; od 11.000 ml-novk so Nemci 5000 že oddali. V novembru bo Imela Nemčija samo še toliko vojnega matcrijala, kolikor ga ji določa mirovna pogodba. — Čudno je, kako na tem svetu vse mine, a ošabnost in pohlepnost v prvi vrsti. S tem, kar stane en sam top, bi lahko osrečili eno samo bedno družino za cela leta, pa ne! Človeška zver, zaslepljena meščanska ropa želJnost Je rali) videla, da se ji žrtvuje miiiion in milijon življenja željnih bitij? Minljivost, a taka miuljivost nam je prijetua, ker smo si svcstl, da ji ni zapadla samo nekdanja imperijalistična Germanija, ampak bo po vrsti potlačila vse, ki danes tako ponosno dvigujejo svoje prazne glavice, češ: zmagovalci smo! — Zdravje francoskega predsednika. »Ncue Freie Prcsse« poroča iz Pariza preko Frankfurta, da se je v noči od četrtka na petek zdravstveno stanje predsednika Deschauela nenadoma precej poslabšalo. Imel je ponoven živčni napad. Vsled tega sc bosta morala v kratkem sestati senat In zbornica, da izvolita njegovega naslednika. -- Ženski kongres. V Kristijaniji je bilo 14. t. m. otvorjeno zasedanje mednarodnega ženskega kongresa, ki se ga udeležuje 340 žensk iz vsega sveta. Nemška govornica je pozdravila kongres v imenu nemških žena in izjavila, da se kongresa ne bodo udeležile, ker bi ne imelo pomeua sodelovati pri posvetovanjih, dokler Nemčija ni sprejeta v zvezo narodov. Francoska ki angleška zastopnica sta predlagali, nai se izrazi nemškim ženam obžalovanje, da se ne morejo udeležiti kongresa. — Bivši nemški prestolonaslednik. »Dally Mail« javlja iz Holandske, da je bivši nemški prestolonaslednik naprosil nizozemsko vlado, naj mu dovoli, da sme oditi v Nemčijo ali pa v kak holandski kraj, iz-vzemši \Vieringeu. — Konec kongresa v Portsmouthu. V soboto so zaključili konferenco trade-unl-onlstov. Med člani, ki so bili izvoljeni v parlamentarni odsek, navajajo Thomasa in Smillieja. Thomas je poudarjal v zaključnem govoru, da ic bil nastopni kongres eden največjih, kar se jih je dosedaj vršilo in ie ime! tudi največji uspeh. »Računajmo na to« je pristavil, da pridemo v prihodnjih tednih v položaj, ko bo moral vsak človek vsak narod biti trezne misli hi ker smo odločeni, da ostanemo pravični do našega razreda, smo tudi odločeni, da no pozabimo interesov kolektivnosti vsplošucm. — Upravni svet »Daily Heralda« le odklonil subvencijo moskovske vlade v enesku 75.000 funtov šteriingov. — Raško sindikalno odposlanstvo se napoti v Berlin. Sedaj se naha)a 5o vedno v Kristijaniji, a ker Je dobilo avtorizacija nemške vlade, odide v kratkem v Berlin. Upa, da bo imela akcija trade-unionistov, o kateri poročamo ua drugem mestu, uspeh in da bo moglo v najkrajšem času v London. Francoski intcrnacijonalisti pritiskajo na svojo vlado, da mu da dovoljenje za poset Pariza. V odposlastvu se nahajajo: Sergojev, predsednik; Lozovskij, podpredsednik; Anzelovič, tajnik; Kisclcv. Lavrcu-tijev, Antoškfn in Lebedev. — Otvoritev moskovske visoke iole. Dne 20. septembra se v Moskvi otvorl visoka šola za strokovne organizacije. •— 27 milijonov volilb v Ameriki. Ker je v Ameriki proglašena ženska votlina pravica, bo volilo pri predsedniških volitvah meseca novembra 26383:566 volilk. Število moških volHccv znaša 29,577.69« volllcev, kar kaže, da .je v Ameriki število mož večje kot žensk. 'Ml) Kulturni vastnlk. Koncert cltrarskega kluba »Favorit*, v soboto 11. t. m. je uspel kakor smo pričakovali. Od zadnjega nastopa pa smo opazili napredovanje in tudi drugače: klub lahko reprezentlra, n. pr. s članom, ki sklada in izdaja kompozicije, kakor »Večerno žuborenje Save« ln »Vstajenje«, ki so jo morali pri tem koncertu dodati. Signalni uvod te skladbe, prihajajoč v tempo koračnice, kaj lepo slika vstajenje. Izmed podanih stvari Je bila »Preteklost« nekam prehitro igrana, zato Je napravila malce slab utls disharmoničnosti. — Želimo umetnikom Se veliko, veliko napredovanja ih več obzirnosti s strani občinstva, ki ni popolnoma zasedlo praznih prostorov. Tako je pač z našo umetnostjo in umetniki Gledališki list. Danes je izšia prva številka Gledališkega lista, ilustrovanega tednika, ki ga izdaja uprava Narodnega gledališča ln ureja Oton Zupančič. List prinaša zasedbo in vsebino dramskih In opernih del, ki se vprizore tekom tedna v obeh ljubljanskih gledališčih, vesti c gledališki umetnosti pri nas in drugod, članke o važnejših dramskih ln opernih delih ln avtorjih. Dobiva se pri giedallikih blagajnah, pri biljeterjih in v knjigarnah. Cena številki je 2 K. II. Komorni večer godalnega kvarteta Zlka. Po sijajno vspelem koncertiranju v Kranju, ua Bledu in v Rogaški Slatini nastopi Zikov kvartet v ponedeljek zvečer ob 8. v Unionu z izbranim, krasnim vzporedom. Zanimanje za ta komorni večer je upravičeno jako veliko. Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Ne zamudite lepega večera! K. Prva dramska predstava. Danes v četr« tek 16. septembra se otvori letošnja dramska sezona s Cankarjevo satirično komedijo „Za narodov blagor** (izven). Jutri v petek 17. septembra se vprizorl prvič v slovenskem Jeziku Leonida Andrejeva „Anfi-sa“ (red A). Vpošljite zaostalo naročnino za »NAPREJ*, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Gospodarstvo. —Dolg države pri južni železnici. K izvajanjem obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani z dne 25. avgusta t. I. ugotavlja komisarijat ministrstva saobra-čaja uradno, da jc naša država doslej izplačala temu ravnateljstvu na račun njegovih terjatev glede vozarinskih deležev la povzetij K 55,152.491.31 in da znaša zadnja prijavljena, še neizplačana terjatev samo K 6,900.572.65. — Do uvedbe frankaturne obveznosti in ukinitve povzetij južna železnica ni bila upravičena, ker je treba za tako odredbo odobritve miistrstva saobra-čaja, te pa ni imela. iopisi. Vrhlog pri SL Bistrici. Pred letom dni se je ustanovil tukaj krajevni odbor novorojene samostojne kmečke stranke, katero smo tudi mi socijalisti pozdravljali, seveda tako dolgo, dokler nismo spoznali njenega kapitalističnega namena, oziroma: dokler nismo izprevideli, da umirajoči kapitalistični razred išče v zadnjih vzdihljajih Icka nasproti vstajajočemu prolctari-jatu. Pozdravljali smo jo zato, ker je vendar boljše, da se vzbudi tudi kmetiški človek in spozna, da ni mogoče, da še dalje spi, kakor kralj Matjaž, v saujah klerikalizma, ampak spozna, da je ravno isti trpin, kakor vsak drug delavec in suženj birokratskega režima, ki nalaga neznosna bremena na njegov žc skrivljeni hrbet. Videti jc bilo. da sc bodo vsi, tudi manjši posestniki priklopili tem odrešiteljem, pa glej, smolo je imet njih glavni organizator Alojz Bračič. Po poklicu je ta železniški uslužbenec na Pragerskem, ki je vedno komaj čakal, da mu sodrugi napolnijo korito, iz katerega bi bi! seveda najraje vse sam pograbil. Imel je priliko, da jc kupit v tukajšnji vasi hišo z gostilniško obrtjo in tobačno trafiko, za katero je seveda Imel več brige, kakor pa za službo na železnici. Ker ni bilo mogoče vse ogromno delo natančno Izvrševati, je bilo potrebno, da st zavaruje svojo eksistenco, zato je romal marsikateri nahrbtnik ali kovčog z vozom, „pa no malt**, že v vojnem času organom nemškoga postajnega vodstva Pragerskega, zaradi česar je marsikateri opazovalec majal z glavo. Imel jo tudi posebno smolo ali „srečo“, da mu je dvakrat pogorela, hiša, ki je bila podrtija in velika zaloga precej slabega zrna, katero je blfo seveda za precejšnjo svoto zavarovano. Vkljub vsej nesreči je razpolagal s precejšnjim denarjem, katerega pomanjkanje so pošteni železničarji britko okuš-all z lakoto, in od marsikatere mizice Je teklo rujno vince, plačano od tega oholeža. Prišel je preobrat. Upali smo, da bo vendar konec ta komedije. Ali glej spaka; zdaj se je šele začelo razcvitati bujno delo. Utlhotapljenjc svinj s Hrvatske, Jcf so baje nosile tako lep dobiček In pojedine so sc nadaljevale. Vendar vsako delo dobi svoje plačilo; kako začudeno smo se spogledali, ko sc Je neko jutro raznesla vest po vasi, da je tobačna trafika naenkrat pri županu, ne več prt našem prijatelju, ki je vedno tako skrbet za svoje „žepe“; izvedeli smo tudi vzrok. Ni mu bil dovolj dohodek od vseh strani, moral je tudi zlorabljati državni monopol in hajdi s tobakom po posredovalcu v Nemško Avstrijo. Govorijo tudi, da je že oddal tudi gostilniško obrt, češ, saj nič na nese. Verjamemo. Toraj s takimi ljudmi so druži gospod postajenačelnik iz Pragerskega. Ne rečemo, da mu je vse natančno znauo, vendar mislimo, da bt moral vedeti, kakor je vedel toliko poštenih železničarjev zaznamovati kot zločince, jih preganjati ln tirati v zapore, za kar, upamo, je dobil precejšnjo, zaušnico s teni, da je moral vse zopet sprejeti razen nekaj mladih, za te pa, upamo, bodo železničarji poskrbeli, in naša pomoč Jim je zasigurana. Obžalovanja vreden jc, da še kljub vsej prebrisanosti ni videl lepe bele vrane. Našega odkritosrčnega organizatorja pa vprašamo: ali pride to tudi v resolucijo, kakor takrat, ko smo gradili komisijsko cesto ln smo se družili v narodnem svetu In okrajnih za-stopih z liberalci in klerikalci in pri več drugih zadevah? Samostojni stranki pa ča-stitamo in ji privoščimo več takih organizatorjev, ki so povsod zraven, kakor tiste „muhe“, saj veste! Zatorej, mali posestniki in delavci, vsi v zdravo kmetsko delavsko organizacijo in rešili se bomo težkega (arin a. Račje—Fram pri Mariboru. Naša veselica Kmečko-delavske zveze je zmešala dopisnika ljubljanske »Jugoslavije**, ki se pritožuje nad posameznimi klici. Tudi sieec se nekateri gospodje, ki so bili še pod Avstrijo nemčurjl ln najzvestejši hlapci in priganjači za vojno posoiilo, malo preveč repenčijo. Ml delavci se nismo prej, pa se ne borno danes davduševali za strupeni šovinizem, če pa hočejo to bivši nemčurji, 10 pač samo znak njihove duševne obuboža-nosti. Ja, Cankar Je prav dejal: Hlapci! Prej avstrijske, danes Jugoslovanke bur-žoazijc. Tudi denuncira se nas pridno pri žaudarjlh in okrajnem glavarstvu, vendar imamo mizarje saino pomilovalen odgovor: Hlapci! — Z zaničevanjem delavcev jn kmetov po listih pa kažete tudi vašo oliko, gospodje, le tako naprej, da sc prej spoznamo! Tudi o tem se o priliki pomenimo, ne pozabite pa, da bomo ml močni tudi brez vas. — Veselica je prav lepo uspela in čast vsem, ki so pripomogli W lepemu uspehu! - občevatiie prvemu, tem posrubnejše je to za žlvltenske sile: Čim bližje drn.eetrjiv teni mirnelše, radostnejše in silnejSc Je splošno stanje. Zvezo moškega in ženske »v eno telo« v obliki neločljivega zakona z enim možem oz. z eno ženo smatra pisatelj za neobliod-ni pogoj višjega razvoja človeka. Zakon potemtakem, tvoreč naravni in zaželjenl pogoj za vse dozorele ljudi, po avtorjevem mnenju ni da bi moral biti le telesna zveza, nego more Wtl tudi duševna. Z ozirom na razmere in temperament, zlasti pa glede na to, kaj smatrajo združujoči se za potrebno, dobro in zaželjeno. se bo zakon pri nekaterih boli približeval duševnemu občevanju, a pri drugi!) telesnemu: čim bolj pa }e občevanje duševno, tem popolnejše bo zadoščenje. Bistvo vsega navedenega nam avtor razlaga tako-lc: Osnovna teorija sDiane« je ta, da ima spolno občevanje dve funkciji, ploditev dece te* ljubezen, In da mora biti spolna sila, v kolikor nima zavestne želje, ploditi otroke, vedno usmerjena na pot ljubezni. Oblika, v kateri se javlja ta sila, zavlsi od razuma in navade, vsled česar bo postopno ravnanje raztuna v soglasju s tu razloženimi načeli In postopno oblikovanje navad, ki se z njimi strinjajo, rešilo ljudi mnogega trpljenja in zadostilo njihovim spolnim nagonom. Koncem knjige je dostavljeno izvrstno spisnio roditeljem in učiteljem« Elize Burnsove. To pismo more, ne glede na to, da obravnava predmete, ki se smatrajo za nedostojne (ker jih imenuje s pravimi imeni, kakor se drugače tudi delati ne sme) nahajajoča se v taki zavisnosfl drug od drugega, da zadoščenje enega stremljenja vedno slabi drugo. Cim več se zadošča stremljenju po duševnem občevanju, tem bolj slabi ali popolnoma zamre stremljentc po telesnem občevanju in nasprotno, zadoščenje telesne privlačnosti oslabi ali uniči duševno privlačnost. Privlačnost obeh spolov tedaj ni le telesno stremljenje po ploditvi otrok, nego medscbolna privlačnost spolov, ki more zavzeti obliko samo duševnega občevanja v mislih, samo telesnega občevanja v svrho ploditve otrok in vseh različnih stopinj med prvim in drugim. Vprašanic, na kateri teh stopinj se ustavi zbliževanie raznih spolov, sc reši na ta način, kako občevanje smatrajo združujoči se za sedaj alt za vedno kot dobro, potrebno In zato zaželjeno. (V za- sonata« pojavilo v Ameriki, so Miitfgi govori!!: »Diana« izpopolnjuje, pojasnjuje in omogočajo teorijo Tolstega. Zato smo so odločili, poslati Vam to brošuro, da morete sami soditi. Proseč, da se želje Vašega srca izpolnijo, ostajamo udatii Vam Burus-Co. Veselilo nas bo, ako nas počaslife i odgovorom, da ste brošuro prejeli!* Pred tem sem prejel iz Praneije pismo Angele Francoise in njeno brošuro. V pismu me je gospa Angele obvestila o dveh društvih, ki imata za nalogo nava-lanje k čistemu spolnemu življenju. Prvo društvo obstoji v Angliji, drugo v Franciil iSociete d’amour pur«. V sestavku gospe Angele so bile izražene iste misli, kakor v knjižici tDiana«, le manj jasno in opredeljeno, z odtenkom misticizma. Izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak VeStovec Mariborska eskomptna banka, Maribor, ------------------Tegetthoffova ulica 11 —-----------— Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vloge in izvršil je vsakovrstne bančne - - pod najugodnejšimi pogoji. - - Q«(|rjn preja Hamn:ers hmitiC, ■■■ obleke ovratnike, zapestnice in srajce, Svetlolika Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podrnžnica: Šfs?eqburgova ul 3. Ljubljana, Dunajska cesta 15, Podruinlce: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Maribor Gosposka ul. 38 ^11110 mrffie mora p°g'niti>sc IBo 111 lil4 vporabljajo moja preizkušeno najboljša In povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za SCurUe 10 K, a posebno mečna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mržesom 0 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, pisjSek za uši v obleki in perilu 6 in i0 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek prott mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnker, Zagreb 40, 1’etrinjska ulica 3. >J Eli Izborna konstrukcija 'n elegantna izvršitev | Iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Veien]a peuleje fctejplsfo® Pisalni stroji „Adier“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih to varen. Durkopp, Styria> Waffenvad. Ze«flsno znižane cene! J. SANDRIN, Ljubljana, Mesini |r0 >•- 6 (vhod skozi vežo na levo), gonilnih Jermenov došla. SsifesvBja: DRAVA 8^ Velika zaloga vsakovrstnega utn|a, kefi, podplatov, senilnih Jermenov In sotflarBkcga usn|« na debelo. za konzumne in produktivne zadruge in z&vode v Ljubljani, Aleksandrova iiHca štev, 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Tisk »Ueiteliske tiskarne« v Liubliani. I. Ni. Tolstoj. Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.) Misli o spolnili odnošaiib. Med pismi, ki sem jih prejel povodom kdanja i-Krcutzerjeve sonate« in »Epiloga*, In ki kažejo, da nisem spoznal potrebe, izjjremeniti nabiranja o spolnih edno-Snjih !e jaz sam, nego tudi velika množina misležSIh ljudi, katerih glasovi se ne .slišijo in ne opažajo le zato, ker jih oglušile krik tolpe, kaSera uporno in vneto trani prirojeni in njih strastem uganjajoči red reči, — med temi pismi sem prejel dne 7. oktobra 1590 nastopno pismo s priloženo brošuro pod naslovom »Diana«, na katero mo pismo opozarja. Evo pisma: Ne\v Vcrk, 7. oktobra 1SS0. >Drago nam je, poslati Vam brošurlco, naslovljeno »Diana, psiho-iiziološki poskus 0 spolnih odnošajih med zakonskimi moškimi in ženskami«, ki jo, kakor upamo, prejmete. Odkar se ie Vaše delo -Kreutzerjeva Misli, ki so Izražene v brošuri iDia-»a*. sicer ne temelje na krščanskem n e p o na poganskem, platonskem svetovnem nabiranju, a so tako nove in zanimive ter tako jasno kažejo nesmiselnost nastale razuzdanosti v samskem, kakor tudi v zakonskem življenju naše družbe, da hočem razodeti te misli čitateliem. Osnovna misel brošure, ki nosi kot epigrai besede *Jn bosta eno telo«, je nastopna: Razlika v ustroju moškega in ženske se ne kaže le v fizioloških odnošajih, nego tudi v nravstvenih svojstvih, ki se imenujejo pri moškem — moškost, pri ženski — ženskost. Privlačnost obeh spolov ni osnovana le na stremljenju po telesnem občevanju, nego tudi na vzajemnem privlačevanju, ki ga medsebojno povzročajo obojestranska svojstva spolov: ženskost na moškega in moškost na žensko. Spol stremi za tem, da se spopolni z drugim, zato privlačnost med spoloma poraja enako stremljenje po duševnem kakor tudi po telesnem občevanju. Stremljenje po duševnem in stremljenje po telesnem občevanj« sta dva pojava istega vira privlačnost!, nlroivo ilustracijo, do katere stopinje ic razmerje med spoloma podvrženo pre-dočbl, kaj je dobro, potrebno in zaželjeno, nam služi presenetljivi običai maleruskega predzakonskega življenja, da namreč prežive zaročeni mladeniči leta in leta noči v družbi svojih nevest, ne da bi se dotaknil) njih devištva.) Popolno zadoščenje združujočim sc poedincem tvori ta stopinja, ki jo oni smatrajo za dobro, potrebno in zato zaželjeno ter zavlsi od njihovega osebnega mnenja. A neodvisno od tega, samo po sebi. objektivno, mora nuditi ena stopinja občevanja večje -zadoščenje nego drugo. Katero občevanje nudi vsem največje zadoščenje samo po sebi, neodvisno od osebnega nmenia združujočih se: ali to, ki se približuje k duševnemu, ali ono, ki se približuje k telesnemu? Odgovor na to vprašanje, jasen in nedvomen, dasi ugovarjajoč vsem običajnim mislim naše družbe se glasi: Čim boli se občevanje približuje telesnosti, tem boli se vžiga pohotnost in tem manjše je zadoščenje; čim bližje pa je duševnosti, tem manj se vzbujajo nove strasti in tem popolnejše je zadoščenje. Čim bližje jc S tem, da avtor priznava, da morejo isti spolni nagoni voditi k duševnemu občevanju — ljubezni, kakor tud! k telesnemu občevanju — zared otrok, in da prehajata dejstvovanjl, odvisni od zavesti, drugo v drugo, tedaj ne ie priznava ncmožnostl vzdržnosti, nego ga smatra za bistven m neobhodno potreben predpogoj razumne spolne bigijenc i v zakonu i v samskem stanu. Deice ie opremljeno •/, obilnimi primeri in ilustracijami o stvari, katero obravnava, kakor tudi s liziološkimi podatki o pojavih spolnih odnošajev, itiiii vplivih na organizem ln o možnosti njih zavestnega namer-jenja na to ali ono pot — k ljubezni, ali plodiivi otrok. V podkrepitev svoje misli navaja avtor besede Herberta Spencerja: sAko služi katerikoli zakon blaginji človeškega rodu, tedaj se mu človeška narava brezpogojno podvrže, tako da ie ta uklonitev človeku prijetna.« Zato se no smemo, pravi avtor, preveč zanašati na ustaljene navade in na pogoje, ki nas obdajajo, nego moramo gledati le na to, kal človek mora biti In kaj mora postati v bližajoči sc mu sijajni bodočnosti. tako blagodejno vplivati na nesrečno mladež, ki trpi vsled ekscesov in nepravilnost?, da bi bilo razširjenje tega pisma med doraslimi moškimi, ki brezplodno tratijo svoje najboljše sile in svoje imetje, predvsem pst med bednimi dečki, ki ginejo le vsled svojega neznanja, po družinah, šolah, gimnazijah, zlasti pa po mladinskih oddelkih la notranjih zavodih, prava blagodat. - (Dalje prihodnjič.) NAJNOVEJŠE BROŠURE: Abditus: Naša gospodarska in socf-ia!na vprašanja. Cena 4 K. Eno feto v Narodnem predstavništvu v Befgradn. Cena 6 K. Majski spis (zn leto 1920). Cena 3 K. iVlarks - Engels: Komunistični manifest. Cena 2 K. Čitaite. razširiaife te zanimive kniizice. Naročata se v upravi »Napreia«. Liubliatta. Frančiškanska ulica 6.