i <
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 12. JANUARJA 1987
# Z decembrske seje skupščine
Povečanje izvoza usklajeno s varnimi zmožnostmi gospodarstva
Konec decembra so se zbrali trije zbori in na skupnem zasedanju sprejeli resolucijo za leto 1987. Ta je bila letos temeljito Pretehtana, dobro in pravočasno Pripravljena. Osnutek resolucije je bil v javni obravnavi do desetega decembra, predlagatelj pa /e pripombe pri pripravi predloga v večini upošteval.
Tako so med drugim upoštevali pripombo občinskega sindikalnega sveta, da je povečanje izvoza potrebno uskladiti z realnimi možnostmi združenega dela. Povečanje izvoza za letošnje leto je sedaj načrtovano tri- in ne sedem- odstotno, kot je bilo zapisa-
še o pripombah krajevnih skupnosti Duplica, Kamniška Bistrica in Komenda: predlagatelj v resoluciji ni opredelil območja S-13 Županje njive, vendar pa je zazidalni načrt, ki je predpisan po srednjeročnem družbenem planu, veljaven in bodo po sprejemu zazidalnega načrta pripravili prostorske ureditvene pogoje, ki bodo predpisali posege v prostor do sprejetja ustreznega prostorskega izvedbenega načrta. Pripomba o zaščiti območij za vodooskrbo je vključena v poglavje Urejanje prostora in varstvo okolja. Pripombe Komende glede ureditve Glavarjeve ulice in kanalizacije v
Stališče OK SZDL k predlogu resolucije
Občinska konferenca SZDL je 23. decembra obravnavala vse pobude in pripombe, ki so bile oblikovane do tega datuma v okviiu družbenopolitičnih organizacij kot tudi pripombe in predloge krajevne skupnosti Komenda, naslovljena na predlog ".'solucije o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine Kamnik v letu 1987.
Pri tem je bilo ugotovljeno, da je poziv OK SZDL ob obravnavi osnutka resolucije za čim širšo vključitev vseh temeljnih sredin v sooblikovanje predloga resolucije dosegel svoj namen, saj dokumenta ne sprejemamo brez angažirane razprave v številnih organizacijah oz. oblikah delovanja, kar poudarja tudi izvršni svet SO.
Občinska konferenca se je seznanila s konkretnimi stališči OS ZSS, do katerih je zavzela soglasno mnenje. Ugotovila je tudi, da je Komite OK ZKS sklenil predlagati konkretne amandmaje k predlogu resolucije, ki jih bo oblikovala na osnovi razprave posebna delovna skupina in posredovala preko delegatov v DPZ. Stališča OK ZSMS oz. OO ZZB NOV pa naj bi bila sprejeta predvidoma še pred zasedanjem zborov.
Občinska konferenca je na osnovi navedenih ugotovitev sprejela naslednja stališča:
* Osnovno izhodišče, ki ga mora predlog resolucije za leto 1987 upoštevati v vseh izvedbenih dokumentih oz. sestavnih delih je:
- delež akumulacije in njene realne rasti ne more biti opredeljen v nasprotju s sprejetim družbenim planom občine za celotno srednjeročno obdobje, kar pomeni, da ni mogoče zajeti v skupne ■n tudi prednostne programe na ravni občine večjega deleža akumulacije, kot je opredeljen z družbenim planom;
- Spodbuditi je treba združevanje sredstev za izvozno in razvojno naravnane programe gospodarstva v občini in ne samo za fiste, ki so že doslej, sicer z vso prioriteto opredeljeni v družbeni infrastrukturi občine;
- Delež skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu se ne sme povečevati mimo z družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986-1990 opredeljenega cilja.
* OK SZDL meni, da je pri oblikovanju resolucije potrebno zagotoviti vso demokratičnost postopkov in hkrati dosledno upoštevanje s poslovnikom in statutom občine opredeljene poti Zi> sprejem tega dokumenta; OK SZDL ob tem zahteva, da se jasno določi predlog teksta resolucije in vseh njenih izvedbenih dokumentov.
* OK SZDL ocenjuje, da je treba v delegatski razpravi in še zlasti v Zboru združenega dela opredeliti vsebinski pristop k razpravi o vseh izvedbenih dokumentih, ki jih bodo zbori oblikovali na osnovi predlogov izvršnega sveta.
* Na osnovi razprave delegatov krajevne konference SZDL Komenda OK SZDL predlaga izvršnemu svetu, da sporna vprašanja obravnava in oblikuje ustrezen odgovor.
no v osnutku. Omenimo še nekaj uP°stevanih pripomb: v poglavju o '«>braževanju je sedaj oprede-
Jen Program Srednješolskega centra, dodatno je opredeljena
unkcija banke v poglavju o investicijah, konkretnejše je poglavje o gradbeništvu ter vlogi in razvoju Usluge in Lončarskega podjet-
yifi financiranja so le načelno opredeljeni in ne po posameznih delovnih organizacijah, ker te še n'majo dokončnih podatkov. Pa
Komendi in gradnje mrliških vežic pa bodo upoštevane pri izdelavi plana Samoupravne interesne komunalno-ccstne skupnosti. Ureditveni načrt za območje KO-1 bo upoštevan pri izdelavi plana Sklada stavbnih zemljišč.
Ni pa upoštevana pripomba, naj se sredstva od prodaje nepremičnin in sredstva nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč vračajo v krajevno skupnost, ker je to opredeljeno v dokumentih Sklada stavbnih zemljišč.
Izvršni svet je pri pripravi predloga resolucija upošteval tudi pripombo Krajevne skupnosti Duplica glede ureditve deponije odpadkov in dokončanja osnovne šole na Duplici, rekonstrukcija Korenove poti pa se bo reševala v okviru samoupravne komu-nalno-cestne skupnosti. Toliko o resoluciji.
Delegati pa so za decembrsko skupno zasedanje na mizo dobili tudi kar zajeten kup dodatnega gradiva, tako imenovan paket sporazumov (o združevanju sredstev za sofinanciranje gradnje stavbe PTT Bakovnik o sofinanciranju avtobusnih prevozov, o organizaciji in financiranju šole v naravi, za dokončanje zdravstvenega doma, o ustanovitvi Sklada za pospeševanje razvoja vrhunskega in tekmovalnega športa v Kamniku...!) Same nujno potrebne zadeve, take, ki jih je po mišljenju predlagatelja potrebno čimprej speljati, če nočemo, da bo Kamnik še naprej nazadoval z družbeno infrastrukturo.
Kamniško gospodarstvo je bilo sicer lani uspešno kot že dolgo ne, vendar pa se moramo odločiti, je dejal predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih, ali bomo imeli visok osebni standard ali urejeno pošto, zdravstveni dom in še nekatere družbeno pomembne stvari in pozval delegate zbora združenega dela, da v svojih delovnih okoljih temeljito obravnavajo vse omenjene sporazume, naj razmislijo, ali morda obstajajo drugi načini za njihovo financiranje. Jasno pa je, je dejal predsednik izvršnega sveta, da se moramo za visok življenjski standard vsekakor nečemu odpovedati.
R. GRČAR
Dedek Mraz med kamniškimi otroki!!
Čeprav dedek Mraz obišče Kamnik vsako leto, se ga otroci razveselijo, kot bi prišel prvič. V spremstvu zajčkov, medvedkov in drugih živali se je popeljal skozi Kamnik. Ker ni bilo snega, da bi se peljal na saneh, kot se za dedka Mraza spodobi, seje moral zadovoljiti kar z vozom.
Otroci so se najbolj razveselili zvrhanega koša bonbonov, ki jih je razdelil na svoji poti proti športni hali, kjer so zanj in otroke osnovnošolci pripravili igrico. V svojem pozdravu otrokom je obljubil darila ter jim zabičal, da naj bodo pridni in dobri.
Prehod iz stareea v novo leto je končan, dedka Mraza pa bi rabili tudi odrasli, in to skozi vse leto.
DAMJAN GLADEK
Snežak na Titovem trgu
Kamnik se letos sicer ni mogel pohvaliti z bogatim novoletnim sejmom, kljub vsemu pa smo imeli - to že lahko rečemo - enega največjih in najlepših snežakov, in to kar sredi mesta. Titovemu trgu daje beli mož zimsko-praznični videz, v veliko veselje pa je tudi otrokom, ki so kaj hitro poiskali na njem pravšnji teren za drsalnico. Pa izdajmo še tistega, kije naredil tega snežnega velikana - Janez Rcpanšek, kipar in lastnik galerije v Rudniku ter šanka na Titovem trguje bil tako prizadeven, daje čez noč postavil 3-metrskcga velikana. Poleg prazničnega videza je poskrbel tudi za dobro razpoloženje, saj je pri njegovem šanku odmevala vesela muzika večih kulturno-zabavnih skupin.
R. GRCAR
Partizanski pohod na Kostavsko planino
Vsakoletni pohod na Kostavsko planino je tudi tokrat uspel. Ob dnevu JLA organizirajo Tu-hinjci vsako leto zimski pohod v spomin na boje v času NOB, ki so zahtevali veliko žrtev, tudi zaradi izdaje. Umrli so mladi lju-dje-partizani, ki so želeli svobodno živeti, pa so zato morali umreti.
Ob precej hladnem in zasneženem okolju so se pohodniki v nedeljo 21. decembra bližali cilju. Na pot so se podali iz Zg. Tuhinja, iz Laz, nekaj pohodni-kov pa tudi iz Šmartnega čez Kostanj. Prihajali so tudi z drugih
strani. Na zbirnem mestu se je zbralo kar precej ljudi, mogoče nekaj manj kot prejšnja leta, toda še vedno toliko, da je bil prireditveni prostor komaj dovolj velik za vse.
Bojne zastave in zastave organizacij, ki so sodelovale pri tem srečanju, so se poklonile spominu umrlih borcev, ki so našli v času vojne zavetje v teh gozdovih. Mnogi borci so za vedno ostali na bojnih položajih. Podrle so jih sovražne krogle.
Po krajšem nagovoru in obuditvi spomina na takratne dni, so
pred spomenikom padlih v kulturnem programu nastopili pevci iz Tuhinja in šolska mladina z recitacijami.
Taborni ogenj, ki je gorel na prireditvenem prostoru, je simboliziral neustrašenost borcev in njihovo tesno povezanost z ljudstvom. Borba s sovražnikom je bila težka in neizprosna, zato bi brez take podpore ljudstva zmaga nad sovražnikom zahtevala še več žrtev.
Marljivi prireditelji srečanja so poskrbeli za vsestransko dobro počutje. Ničesar ni manjkalo, tu-
di-za okrepčilo in dobro počutje je bilo preskrbljeno.
Veselje je bilo opazovati preživele borce in stare partizane, kako prisrčno so si stiskali roke. Na obrazu se jim je videla želja, da se ob letu dni zopet srečajo na tem mestu. Prišli so iz raznih krajev, ne samo iz kamniške občine.
Jutranji mraz je začel popuščati. Naredil se je lep sončen dan. Po končani proslavi so mnogi, ko so se vračali, nabirali teloh in druge gozdne rastline, da si z njimi še olepšajo prihajajoče novoletne praznike.
STANE SIMŠIČ
Se se bomo srečali na Kostavski.
Pionirji iz Tuh. doline in praporščaki na Kostavski planini.
Preurejen Stolov Interier
Delovna organizacija Slol ima sedem Inlerierov oziroma svojih razstavno prodajnih prostorov po vsej Jugoslaviji, od tega so trije v Sloveniji. Ta oblika razstavnih prostorov delovni organizaciji omogoča stike s poslovnimi partnerji, tu sklepajo pogodbe, vsekakor pa Interieri omogočajo obojestransko (kupec-proizvaja-lec) informacijo o ponudbi in o potrebah trga, kar pomeni, da so poglavitnega pomena za usmerjanje proizvodnje.
Po obnovi Interiera v Celju so v Stolu decembra odprli obnovljeni Interier na Duplici, kjer bo odslej ponuđeno blago različnih proizvajalcev. Poleg Stola bodo svoje izdelke prodajali Še Lipa. Meblo, Marles, Savinja in Ideja.
V naslednjih mesecih bodo v Stolu bogatejši še za en razstavno prodajni prostor. Ta bo v Ljub-
ljani, v Stari cerkvi v Šiški.
Sicer pa so lani v Stolu za naložbe namenili "kar tri milijarde dinarjev: za obnovo interierov, večino sredstev pa so vložili v razvoj novih izdelkov in modernizacijo strojne opreme za obdelavo masivnega in ploskovnega pohištva ter kovinsko-tapetni-škega programa. S slednjim bo možna preusmeritev na manjše serije za posebna naročila, torej večjo prilagodljivost zahtevam trga-
Direktor Stola Boris Zakraj-šek nam je povedal, da se v delovni organizaciji trenutno vse vrti v pripravah za izvoz pisarniškega materiala (seveda, po okusu ameriškega kupca) v Združene države Amerike. Z ameriškim partnerjem so sklenili pogodbo za tri leta, v Stolu pa predvidevajo, da jim bo ta posel prinesel
okrog tri milijone dolarjev dohodka letno.
V Stolu, kjer se čedalje bolj specializirajo v organizacijo za opremljanje javnih objektov v tujini, so vrsto novih izdelkov predstavili na jesenskem sejmu v Beogradu. Tu so veliko pozornost pritegnili tudi stoli, narejeni po Plečnikovi zamisli.
Kot smo že poudarili, v Stolu mnogo vlagajo v razvoj novih izdelkov, vendar pa na žalost opažajo, kot je še dejal Boris Zakraj-šek, da nekateri poskušajo (sicer nekvalitetno!) njihove izdelke posnemati. Proti krajam modelov se nameravajo, poleg poostrenih odnosov s trgovci, ki tuje izdelke prodajajo pod Stolovim imenom, boriti s še večjim vlaganjem v razvoj novih izdelkov.
R. GRČAR
Ideja v novih prostorih
Konec decembra so delavci Ideje odprli na Kidričevi 35 svoj nov svetovalno-prodajni studio in inženiring. Z otvoritvijo, kije bila 26. decembra, je postalo prednovoletno vzdušje v Kamniku še bolj slovesno. Lepa, bleščeče obnovljena hiša na vstopu v Kamnik namreč ne pomeni pridobitve le za delavce te delovne organizacije, ampak so nanjo ponosni vsi Kamničani. Veliko truda in odrekanja Idejinih delavcev je bilo potrebnega; nekaj dni pred otvoritvijo so z delom pri zaključnih opravilih v novih prostorih priskočili na pomoč malo-dane vsi njihovi delavci.
Nenazadnje je treba pohvaliti tudi arhitekta Bojana Šlegla, katerega prizadevanja, da se izvajalci obnovitvenih del strogo držijo vseh predpisanih normativov, ki jih zahteva spomeniško zaščitena hiša (in ki je marsikomu že zagrenil življenje prav zaradi omenjene stroge doslednosti), so se pri ogledu novoodprtih prostorov Krištofove hiše pokazala v vsej svoji veličini. Navedimo še nekaj besed Idejinih delavcev, po zaključku kulturnega dela otvoritvenega programa.
Slavka, predsednica Idejinega delavskega sveta, je ponosno dejala, da je dan, ko odpirajo obnovljeno »Krištofovo hišo«, za njihov kolektiv velik praznik. Omenila je, da so se v njihovi delovni organizaciji že leta 1984 odločili, da prevzamejo v uporabo razpadajočo takoimenovano staro Eto, jo sanirajo in obnovijo ter tako vrnejo družbi. Povedala je, da so si delavci s to odločitvijo zadali težko nalogo in veliko odgovornost do njih samih, do
Kamnika in širšega družbenega prostora. Prav tako pa so s tem zaključili desetletni boj za obstanek zgradbe, ki je bila kljub bogati preteklosti mnogim v napoto.
»Delila so se mnenja, križali so se interesi, mi pa smo kljubovali pesimistom in nasprotnikom ter
Direktor Ideje Slobodan Mila-dinovič: »Ideja z obnovo Krišto-fove hiše vrača Kamniku staro podobo. Vrača mu jo v letu vsesplošnih prizadevanj za spremembe. Tudi take. Novi svetovalni prodajni studio in inženiring je pridobitev majhne delovne organizacije, ki je bila dovolj pogumna, daje z mnogo prizadevanja rešila ta kulturni spomenik in zagotovila svojim delavcem, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za njihov trud in razumevanje, nove delovne prostore.«
Foto: R. Grčar
Idejin razstavno-prodajni studio
Ana Skok, Idejina delavka, kije sanacijo hiše spremljala tudi s foto-aparatom (ob otvoritvi so bile v zgornjih prostorih razstavljene fotografije z naslovom »Od stare Ete, kamniške sramote, do Ideje, kamniške lepote«) je ob otvoritvi na kratko predstavila zgodovino Krištofove hiše, ki je bila zgrajena leta 1850 na takratnem zapriškem graščinskem svetu. Ime je hiša dobila po Krištofu Hohen-tvartu, lastniku dvorca, ki je stal na tem mestu že v začetku sedemnajstega stoletja.
Ime hiše - Stara Eta - ni pravilno, saj je bila tovarna gorčice na mestu, kjer danes stoji Metalka, v Krištofov! hiši pa so le stanovali lastniki Ete. Omenimo še, da so se v tej hiši odvijali trenutki življenja različno pomembnim ljudem. Med drugim je tu stanoval slikar Maksim Gaspari, slikar Perko z družino, v njej pa je prenočeval (v času, ko je bila v Hostnikovem lastništvu in eno najimenitnejših gostišč v Kamniku) tudi cesar Franc Jožef, ko je leta 1883 obiskal Kamnik. Poleg tega pa je bila v tej hiši tudi hranilnica, trafika in prva brezalkoholna gostilna.
Vsi Stolovi stoli — novo urejeni Interier na Duplici je razširil svoj prodajni program za široko potoršnjo. V prodajo bodo vključili tudi Stolove arhitekte, ki bodo svetovali kupcem predvsem v popoldanskem času.
Novoopremljeni Interier je narejen po zamisli arhitekta Marjana Kocjana. Na otvoritvi je bila predstavljana razstava fotografij arhitekta Damjana Galeta, program pa sta zaključila duet Jože Falout-rog in Justin Felcijan-rog
DO Svilanit Kamnik TOZD Svila
išče
večje število delavk za šivanje gotovih izdelkov
Informacije dobite v kadrovskem oddelku DO Svilanit, Kovinarska 4, Kamnik.
Namesto Ideje Almira, Svilanit in Polzela
Mogočna bleščeča stavba ob vstopu v staro mestno jedro trdno stoji in opozarja nase. Povezuje obdobja, ljudi, kaže svojo moč in nas opozarja; sproti je treba celiti rane, gladiti brazgotine in obnavljati temelje, tudi v medsebojnih odnosih!
zmagali«, je ponosno povedala predsednica Idejinega delavskega sveta.
V Ideji predvidevajo, da bo skupna vrednost naložbe (sanacija, adaptacija in notranja oprema), dosegla 210 milijonov dinarjev. Od tega so šest odstotkov potrebnega denarja dobili iz sredstev za prenovo starega mestnega jedra.
Povratna sredstva pa so z Idejo združili tudi Stol, Konim iz Ljubljane in Atlas-galerija Sebastijan iz Dubrovnika ter jim tako omogočili uspešnejšo in tudi hitrejšo sanacijo, ki je potekala pretežno v letu 1985. Poleg tega so modernizirali tudi tkalnico. Zamenjali so šest tkalskih strojev, kar jih je stalo 46 milijonov dinarjev - kar je velik zalogaj za tako majhen kolektiv.
Pri gospodarskem sodišču so nedavno registrirali tudi svojo stransko dejavnost, in sicer razstavljanje in prodajo umetniških del v lastnem svetovalno prodajnem studiu. K sodelovanju so povabili tudi Galerijo Sebastijan, ki ima v sklopu Atlasa sedež v Dubrovniku, svoje poslovalnice pa po vsej Jugoslaviji.
»Uspelo nam je ohraniti staro podobo »Krištofove hiše« in ekonomsko izkoristiti preurejene prostore. Preteklost in sedanjost sta si v danem trenutku podali roke in ponudili Ideji možnost, da se v bodočnosti uresniči v vseh svojih razsežnostih. Prepričani smo, da bo kolektiv, ki sloni na dolgoletnih izkušnjah in ga usmerja mladostna zagnanost in izvirnost, zmogel tudi to!« je ob zaključku .dejala predsednica delavskega sveta.
ROMAN GRČAR
Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra -Kamnik
razpisuje
prosta dela in naloge KV kuhar
Kandidati naj k prošnji obvezno priložijo dokumentacijo o zahtevani kvalifikaciji.
Prošnje sprejema tajništvo Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra -Kamnik, Novi trg 41/a, 15 dni po objavi razpisa. Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
V mestnem jedru ponujajo v izložbah novosti za naše oči in denarnice
Almirinc pletenine, moški in ženski kompleti,priljubljena oblačila priznane tovarne pletenin sedaj tudi v Kamniku
KUD Janez Čebulj Komenda
vabi na koncert
moškega pevskega zbora iz Ljubečne in domačega pevskega zbora,
v nedeljo 25. januarja ob 16. uri v kulturnem domu v Komendi.
V lepo urejenem Kočninem lokalu (po zamisli arhitekta Bojana Šlegla) so naprodaj vse vrste hlačnih nogavic iz Polzele in prelepe Svilanitove brisače v kombinaciji s kopalnimi plašči ter šali, rute in kravate.
R. GRČAR
Letna programska seja Socialistične zveze
Še več prostora za soočanje interesov in potreb
Pred novim letom je na svoji letni programski seji občinska organizacija^ socialistične zveze strnila delo v minulem letu in sprejela programske usmeritve za letošnje leto. Na seji so pretresli tudi pripombe k predlogu občinske resolucije in sprejeli sklep o začasnem rmanciranju OK SZDL in finančni načrt Kamniškega občana za to leto.
Predsednik OK SZDL Davorin Gregorič je s svojim uvodom dopolnil in obogatil poročilo o letnih programskih sejah SZDL v krajevnih skupnostih z delom, ki ga je opravila občinska konferenca. Kot je med drugim dejal, so krajevne organizacije socialistične zveze praviloma trdno vključene v svoja okolja in se dejavno vključujejo v vse akcije in reševanje problemov krajevih skupnosti, kar potrjuje tudi dobra obi-skanost programskih sej KK SZDL. So pa tudi krajevne organizacije SZDL, ki se pojavljajo le kot organizatorji proslav. Delo socialistične zveze, je nadaljeval, je bilo v iztekajočem se letu osredotočeno na izvedbo splošnih delegatskih volitev in na referendume o samoprispevku, ki so bili izglasovani v 23 od 25 krajevnih skupnosti. In če so bile volitve dobro opravljene, še ni vzrokov za zadovoljstvo z delovanjem delegatskega sistema, kjer se kot problem še vedno pojavlja nesklepčnost in premajhna usposobljenost delegatov.
Davorin Gregorič je opozoril tudi na nekatere bistvene značilnosti uresničevanja družbenega plana in političnega delovanja, kjer se vse pogosteje soočamo z različnimi interesi in potrebami, v posamičnih primerih pa tudi z nezaupanjem. Tak primer je bila peticija krajanov Novega trga, ki je na eni strani izraz nezaupanja ob predlaganih razlastitvenih po-
Rejce prašičev obveščam, da imam merjasca za pripust svinj. Hribar Marija Pirševo 2, Laze v Tuhinju.
Smučarski klub Kamnik - sekcija strokovnih smučarskih kadrov razpisuje tečaj za vaditelje alpskega smučanja, ki bo februarja in marca. Prijavijo se lahko kandidati starejši od 17 let pisno ali telefonsko tov. Šchnabl Marjanu, Pošta Kamnik 61240, telefon dopoldan 831-250, popoldan 831-200 (061) do 20. 1. 1987.
stopkih, ker pa je bila naslovljena na socialistično zvezo, pa kaže tudi zaupanje, da je v njej mogoče izražati različne interese in da je tu prostor za njihovo usklajevanje.
V razpravi je bilo slišati manj ocen o opravljenem delu kot opozoril na probleme, ki jim bo morala socialistična zveza v prihodnje še bolj tenkočutno prisluhniti. Toliko bolj, ko gre za frontne dele oziroma za društva, ki bi se morala dejavneje vključiti v delo SZDL, tudi pri reševanju svojih materialnih in prostorskih zagat. Ali za kadrovsko politiko, s katero, v občini še ne moremo biti zadovoljni. Nič manj pomembne niso težave v kmetijstvu, zlasti s pospeševalnimi službami in z melioracijami, s katerimi doslej med kmeti, kot je bilo rečeno, nismo ustvarili zaupanja. Tudi opozoril o varovanju okolja in o tem, da se še nismo prema-
knili z mesta pri ideji o združevanju sredstev za perspektivne programe, ni mogoče prezreti.
Vrsta nalog, ki jih bo morala opraviti socialistična zveza, je zapisanih tudi v programskih usmeritvah. Med pomembnejšimi je vključevanje socialistične zveze v gospodarska gibanja, ali rečeno drugače: z vso svojo politično, spodbujevalno, množično močjo naj bi spodbujala uresničevanje stabilizacijskega programa in doseganje boljših delovnih rezultatov, seveda ne le v gospodarstvu, ampak tudi dejavnostih, ki so pri nas perspektivne, na primer turizem, gostinstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo. Vse to je povezano tudi s spodbujanjem boljšega dela delegatov in kakovostnejših delegatskih odločitev, z doslednejšim uveljavljanjem svobodne menjave dela, itd.
Socialistična zveza bo morala krepiti tudi svojo organizacijo,
da bo še bolj množična, da bodo ljudje v njej imeli prostor za izražanje interesov, potreb, problemov in da bo tu možnost za demokratično usklajevanje in za iskanje kar najboljših rešitev. Poleg že omenjenih prizadevanj za večjo vpetost društev v delo socialistične zveze in za bolj čisto okolje, so v progamskih usmeritvah zapisane še nekatere naloge: spremljanje nadaljnje samoupravne preobrazbe stanovanjskega gospodarstva, krepitev krajevne samouprave^prizadevanje za čim bolj vsestransko in pravočasno obveščenost delovnih ljudi in občanov ne le prek glasil, ampak tudi z osebnimi stiki, kadrovska prenova kot sestavni del razvoja občine, družbenopolitično usposabljanje aktivistov socialistične zveze za politično delo in delo v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, in še nekatere druge naloge.
JANA TAŠKAR
Delegatska vprašanja
Delegacija Titana je v zvezi s prikazovanjem podatkov v resoluciji predlagala, naj bo v bodoče naveden tudi vir podatkov, da ne bo prišlo do nesporazumov in dilem, kateremu podatku zaupati -tistemu, ki ga da Služba družbenega knjigovodstva ali podatkom, ki jih posredujejo delovne organizacije.
Konferenca delegacij Merca-tor-Eta je postavila pismeno vprašanje (na skupščini se je izkazal sicer za retoričnega), da jih zanima, kako bo mogoče razbremeniti gospodarstvo, ko pa na vsaki skupščini delegati sprejemajo nove obveznosti. V resoluciji smo si zadali, da delovne organizacije usmerjajo sredstva v rekonstrukcijo opreme v proizvodnji, kar je zelo nujno. Živilska industrija, menijo delegati iz Ete, je v celoti v težkem gospodarskem položaju, veliko delovnih organizacij posluje z izgubo. Zato delegacija meni, da bi morali selekcionirati delovne organizacije po panogah, saj se ne morejo primerjati z ostalimi (Svi-lanit, Stol, . . .), pravijo delegati iz Ete.
Delegacija Krajevne skupnosti Komenda pa se je pritožila, da ni bila upoštevana niti ena pripomba njihove krajevne skupnosti, in da je predlagana resolucija skoraj v celoti »mestna« in ne občinska. Odgovoril jim je predstavnik izvršnega sveta, prav tako tudi vsem ostalim krajevnim skupnostim, ki se zato, ker niso posebej omenjene v sami resoluciji, čutijo
prikrajšane. Vsi njihovi načrti in programi so namreč zajeti v planih samoupravnih interesnih skupnostih.
V analizi zaposlovanja in strokovne usposobljenosti v občini Kamnik v obdobju 1981-1985 pa delegati Titana podpirajo tezo, da mora vzporedno z ustrezno kadrovsko politiko odgovorno potekati tudi ustrezna tehnološka razvojna politika, saj sta po njihovem mnenju obe strateško odvisni in komplementarni. Predlagajo tudi, da morajo imeti pri štipendiranju prednost tisti poklici, ki so razvojno perspektivni (v skladu s plani OZD in DPS) in imajo ustrezno zaledje v kamniški občini. V Titanu še predlagajo, naj bo v razvojne usmeritve kadrovske politike bolj vključeno tudi ustrezno nagrajevanje in zagotavljanje strokovnega usposabljanja. To dvoje je po njihovem mnenju očitno premalo prisotno, saj je odtok kadrov iz občine še vedno prevelik in boleč.
O odloku, ki ureja nekatera vprašanja s področja obrtnega zakona, so delegati Komende menili, da 2. člen morda ni najbolje definiran, saj bi z napotitvijo bodočega obrtnika na krajevno skupnost še bolj otežili prosilcu pot za pridobitev obrtnega dovoljenja, ker v krajevni skupnosti lahko gledajo na prosilca neobjektivno. V Komendi tudi menijo, da imamo obrtne cone in površine opredeljene s prostorsko ureditvenimi akti, zato jih ni treba še enkrat krajevno opredelje-
vati. Storitvena obrt-je povsod v občini deficitarna in zato tega ni treba ponovno z mnenji potrjevati po posameznih krajevnih skupnostih. Delegati krajevne skupnosti Komenda so poudarili, da imamo gostinskih lokalov in raznih okrepčevalnic povsod dovolj oziroma preveč, pa kljub temu krajevne skupnosti na to ne morejo vplivati, saj je po mnenju Komendčanov vsako formalno mnenje - neobvezujoče. V Komendi želijo obrtnikom čim ugodnejše pogoje za pridobitev dovoljenj, zato pozivajo predlagatelja odloka, da pravilno sprejme njihovo pripombo.
Pri predlogu programa dela sklada stavbnih zemljišč za letošnje leto pa je delegacija Krajevne skupnosti Šmartno dejala, da bi se moral sklad pri planiranju tesneje povezati s krajevnimi skupnostmi, predlagali so tudi dopolnitev programa dela skladna z razširitvijo pokopališča in izgradnjo mrliške vežice, rekonstrukcijo ceste Šmartno-Gradišče in javno razsvetljavo Šmartno-Buč.
Na omenjene in vse ostale predloge, pobude in vprašanja bo predlagatelj odgovoril pismeno, omenimo le še ponovno vprašanje delegatov Krajevne skupnosti Duplica, ki sprašuje, zakaj še niso dobili odgovora na vprašanja, postavljena na 4. seji zbora krajevnih skupnosti (takrat je bila 7. seja), in sicer: Kako je lahko prišlo do tega, da se srednja agroživilska šola seli nazaj v Ljubljano in kako daleč je povezovanje kamniških osnovnih šol?
R. G.
Nadomestila vse bolj zaostajajo za osebnimi dohodki
Ob naglo naraščajočih osebnih dohodkih nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni vse bolj izgubljajo svojo vlogo in pomen. Se posebej velja to za nadomestila tistim delavcem, ki bolujejo nad 30 dni.
Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva v SRS naj bi znašalo nadomestilo osebnega dohodka v primerih odsotnosti nad 30 dni 90% osnove.
Osnova za nadomestilo pa je mesečno povprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. , Ta osnova se sicer povišuje z odstokom povečanja povprečnega mesečnega osebnega dohodka, doseženega na zaposlenega delavca v TOZD v prejšnjem mesecu. Vendar zaradi nizkega starta močno zaostaja za višino osebnih dohodkov, ki bi jih delavec prejel, če bi delal. Vzemimo konkreten primer. Delavec v nekem tozdu je v januarju 1985 prejel za normalni delovni čas 36.000 din osebnega dohodka, v decembru istega leta pa 90.000 din. Ker so se osebni dohodki v tem tozdu med letom neenakomerno povečali, je mesečno povprečje osebnih dohodkov delavca znašalo 55.000 din. Ko je februarja 1986 nastopil bolniški stalež in je boloval vse leto 1986, je bila to njegova osnova za obračun nadomestila, od katere je prejemal 90% delež. Skladno z rastjo osebnih dohodkov v TOZD v letu 1986 (leti so se povečali za 120%, se je povečala tudi osnova in je ob koncu leta 1986 znašala 121.000 din), kar pomeni, daje njegovo nadomestilo v decembru 1986 znašalo 98.900 din. Osebni dohodek, ki bi ga delavec prejel, če bi delal, pa bi v decembru 1986 znašal 180.000 din. To pomeni, da znaša nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni le malo več kot polovico delavčevega osebnega dohodka. Podoben je položaj tudi pri delavkah, ki so na porodniškem dopustu. Zlasti pereče je stanje pri delavcih z najnižjimi osebnimi dohodki, saj to nadomestilo komaj dosega znesek, ki je potreben za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Ta je konec leta 1986 znašal 56.300 din.
Zato bi bilo treba resno razmisliti, kako nadomestilom ponovno zagotoviti njihovo realno vrednost, da bo z njimi zagotovljena socialna varnost delavcev v času daljše bolezni oziroma porodniškega dopusta.
Verjetno kaže s tem v zvezi pomisliti o potrebni spremembi 31. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki sd ga občinske zdravstvene skupnosti sprejele v letu 1983. Morda bi bila bolj realna osnova za izplačilo nadomestil izplačan osebni dohodek v zadnjem mesecu ali tromesečje pred odhodom v bolniški stalež.
Prav bi bilo, da bi o tem razmišljanju slišali mnenje delavcev -zavarovancev, sindikata, občinske zdravstvene skupnosti in morda še koga.
F. S.
Tovarna pogrebne opreme Menina, šmarca, Trg padlih borcev 3, Kamnik
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge:
kuharja
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju objavljenega dela Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj prijave z dokazili o končani šolski izobrazbi pošljejo ali prinesejo osebno na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
Še o praznovanju dneva JLA
Že v zadnji lanski številki smo na kratko poročali o praznovanju Dneva JLA, kije bilo v izobraževalnem centru R. M. 19. decembra. Slovesnost je bila zelo prisrčna.
Pričel jo je moški pevski zbor Solidarnost, ki je v nadaljevanju kulturnega programa zapel več partizanskih, narodnih in drugih priložnostnih pesmi.
Janko Gedrih, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kamnik je v uvodnem nagovoru spomnil na pomen ustanovitve naše armade pred 45. leti in njeno vlogo med vojno, v povojni graditvi naše skupnosti in pri razvoju splošne ljudske obrambe, ki postaja vse pomembnejši temelj varnosti pri nas. Koncepcija splošno ljudskega odpora postaja vse po-
membnejša pri krepitvi samoupravnih in družbenih procesov v Jugoslaviji. Pomembno vlogo pri tem imajo vsi dejavniki, ki
delujejo na tem področju, zato mora biti opremljanje in razvoj oboroženih sil tesno povezan s krepitvijo splošnega ljudskega
Zaslužnim in. delovnim podelili priznanja
odpora, ki je že vtkan v vse pore našega vsakdana.
V recitalu so dijaki izobraževalnega centra Rudolfa Maistra pod vodstvom mentorice prof. Romšakove recitirali vrsto partizanskih pesmi in drugih del iz naše revolucionarne preteklosti.
Harmonikaši glasbene šole iz Kamnika so zaigrali več lepih skladb in s tem popestrili prireditev.
Po podelitvi plaket, značk in vseh drugih priznanj je bilo še družabno srečanje, ki se ga je udeležil velik del obiskovalcev proslave. Skupaj so preživeli nekaj prijetnih uric in se dogovorili za nove akcije in naloge, ki jih bo treba opraviti v prihodnjem obdobju.
STANE SIMŠIČ
Moški pevski zbor Solidarnost na proslavi
Recitacijska skupina izobraževalnega centra Rudolfa Maistra s svojo mentorico
Obnova šole Toma Brejca
Slovesna izjava porotnikov
Konec minulega leta so svojo slovesno izjavo pred predsednikom Skupščine občine Kamnik Antonom Ipavicem podali sodniki porotniki Temeljnega sodišča v Ljubljani iz kamniške občine. Izvoljeni so bili dan prej na skupnem zasedanju zborov skupščine na predlog občinske konference socialistične zveze.
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih . . .« To je le del svečane zaprisege. Predsednik občine je porotnikom čestital in izrekel prepričanje, da bodo porotniki odgovorno izpolnjevali to častno funkcijo. Mara Breznik, sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani, pa je ob tem poudarila, daje delo sodišča v veliki meri odvisno tudi od soodgovornosti in resnosti porotnikov. Še poseben pomen ima pri tem disciplina, ki je nujno potrebna za normalno delo sodniškega senata. K, GRCAR
Novoletna srečanja
m sprejemi
Ob izteka starega leta so v vodstvu občinske skupščine pripravili več srečanj in sprejemov.
Tako je bilo povabljenih devet prvoborce* iz naše občine, sprejema pa so se lahko udeležili le štirje, ostali so bili zadržani oz. niso mogli priti zaradi slabega zdravja. Pogovor s predstavniki občinske skupščine bi družbenopolitičnih organizacij je stekel sproščeno in tovariško. DAMJAN GLADEK
Rekli so, naj bo šola zelena
Cvetlični krožek - zakaj pa ne? Pri nas ga imamo zato, da bi siva šola končno ozelenela. Po prizadevanju tovarišice mentorice smo kupili cvetlične lončke in korita in pod njenim vodstvom kar takoj začeli z resnim delom. Pred poukom smo sprejemali sadike, ki so jih učenci v velikih količinah prinašali v šolo, dopoldne pa smo že pričeli s sajenjem. Bilo je veliko dobrih cvetličarjev in delo je šlo hitro od rok.
Dogovorili smo se tudi, da bodo morali uničevalci rož plačati kazen (nekatere ljudi spametuje samo kazen). S tem denarjem bomo kupili nove lončke in sčasoma »ocvetličili« vso šolo, saj so rekli, naj bo šola zelena.
BOJAN TRAVEN, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Srečali so se tudi vsi dosedanji predsedniki občinske skupščine: Alfred Janko, Franc Vidervol, Vinko Gobec, Franc Svetelj, Slavko Ribaš, mag. Ivan Jnstinek, in dva od treh dosedanjih predsednikov izvršnega sveta Alfonz Boltar in France Jeras, medtem ko se Tone Pengov sprejema ni mogel udeležiti. Sprejela sta jih sedanja predsednika Anton Ipavk in Janko Gedrih. Po pozdravu Antona Ipavka je prvi povojni župan Alfred Janko med drugim dejal, daje naša občina v povojnih letih zelo napredovala, veliko uspehov je vidnih vsepovsod. V prijetnem in sproščenem pogovora so predsedniki rekli še marsikaj zanimivega. DAMJAN GLADEK
Zbrali so se tudi kamniški športniki, ki so v leta 1986 dosegli vidne športne uspehe v republiškem, zveznem in mednarodnem merilu. Poleg predsednika skupščine sta se s šestnajstimi športniki pogovarjala še predsednik socialistične zveze in predsednik izvršnega sveta. Športniki so se v prijetnem kramljanju tako seznanili med seboj, predstavili svojo športno pot in napore, ki so jih pripeljali do doseženih rezultatov, vsi pa so malo ponergali nad slabimi pogoji, ki jih kamniška občina nudi vrhunskim športnikom.
Predsedniki so športnikom obljubili, da bodo v bodoče bolje podpirali vrhunski šport, seveda le tiste panoge in posameznike, ki dosegajo dobre rezultate, in ki imajo perspektivo v Kamniku. Podpirali pa bodo tudi množičnost in rekreativni šport.
R. GRČAR
Temeljita obnova naše šole poteka zdaj že nekaj let. Pred tremi leti je šola dobila popolnoma novo notranjo podobo, s preurejenimi hodniki, sanitarijami in stopniščem, potem sije nadela novo in čisto zunanjo podobo, tako da ne kazi več okolice. No, in na začetku letošnjega šolskega leta so bili preurejeni spodnji prostori z novim vhodom, kuhinja, delavnice in knjižnica.
Zato smo člani novinarskega krožka sklenili, da o tem povprašamo tovariša Vuka Cmiljaniča, ravnatelja naše šole, in napišemo pogovor z njim.
Kdaj in zakaj ste se odločili za obnovo šole?
Naše šolsko poslopje je bilo zelo dotrajano in že pred štirimi leti smo se odločili za obnovo. Dela so potekala postopno, najprej smo popravili streho, nato smo obnovili fasado in spodnje prostore in seveda tudi učilnice. Rekli ste, da boste dela opravljali postopno. Kaj to pomeni?
Nimamo še vse opreme. Lepo pa smo uredili knjižnico, ki je zdaj v spodnjih prostorih, v bivšem hišniškem stanovanju. Imamo veliko knjig ia menim, da jih je toliko, da lahko popolnoma zadovoljimo želje naših učencev po branju. Zdaj se bomo najbolj temeljito lotili obnove kuhinje in jedilnice. Upamo, da nam bo to uspelo že v drugem polletju in da bo v prihodnjem šolskem letu jedilnica v naši šoli in šolarjem ne bo treba hoditi na kosilo v sosednje šolsko poslopje. Zakaj je naš vhod drugje, kot smo ga bili vajeni?
To je predvsem zaradi prometne varnosti, pa tudi zato, da bomo imeli našo šolo kar najbolj čisto, urejeno. Prav zato bomo skušali čimprej urediti tudi gar-
derobo in ustrezne garderobne
omarice za vse učence.
Smo dobili tudi novo opremo?
Seveda smo ob teh obnovitvenih delih predvideli tudi novo opremo. Nekaj je že imamo, nekaj jo dobimo. Vse pa opremljamo v dogovoru s strokovnjaki, znanimi arhitekti.
Vse projekte je pripravila dipl. ing. arh. Sonja Sekavčnik, nadzor pa je vodil dipl. ing. Pavel Dimnik.
Koliko so stala ta dela in kdo je prispeval največ denarja?
Celotna obnovitvena dela na osnovni šoli Toma Brejca naj bi stala šest starih milijard, dela na dupliški osnovni šoli pa kar 24-> milijard. Sredstva je prispevala občinska izobraževalna skupnost, uporabniki in izvajalci. Ste zadovoljni s vsemi obnovitvenimi deli? So potekala tako, kot ste si zamislili vi?
Nekako nismo zadovoljni s policami, zato bomo zahtevali močnejšo konstrukcijo, hrast, to bo tudi veliko bolj primerno za vzdrževanje. Vhod bomo kar najbolj nadzorovali in skrbeli, da bo ved-
no v redu in čisto. Tako se bomo izognili tudi vsem morebitnim krajam in raznim »obiskom« nenajavljenih oseb. Seveda jc meni tako obnovljena šola všeč. Delali pa bomo še naprej. Uredili bomo tudi podstrešje in tako pridobili 12 novih prostorov, lotili sc bomo podružnične šole v Selah. Ti naši šolski objekti so namreč že dotrajani in moramo zagotoviti denar za obnovo. Kot pa sem že rekel, na splošno sem zadovoljen, saj smo opravili težko in zahtevno delo, katerega uspeh je bil odvisen od velikega števila izvajalcev. (SGP Graditelj Kamnik, GOP Trnovo Ljubljana, Inštalacije Grosuplje i razni obrtniki).
Naša »stara« šola je torej v celoti pomlajena, prijazna in nam postaja novi dom. Potrudili se bomo, da ga bomo ohranjali ifi urejali.
Tovariš ravnatelj, hvala za tale pogovor.
Pogovor vodili in zapisali: Barbara Nerima in Anka Pirš
7. a razred OŠ Toma Brejca
Ustanovljeno šolsko kulturno društvo Peter Pavel Glavar
Smučarski klub Kamnik - sekcija strokovnih smučarskih kadrov organizira med šolskimi počitnicami vikend tečaje (petek, sobota, nedelja). Prijave bodo sprejemali na smučiščih na Velikih Poljanah, Nevljah, Mekinjah, Tunjicah, Selah in Tuhinju ob pričetku tečajev.
Ustanovili smo šolsko kulturno društvo, ki se imenuje po pokojnem duhovniku, čebelarju in kulturniku Petru Pavlu Glavarju. Na ustanovnem občnem zboru smo predstavniki literarnonovi-narskega, čipkarskega, likovnega, tkalskega, glasbenega, gledališkega, pravljičnega in knjižničarskega krožka, mentorji teh krožkov in tovarišica ravnateljica postali člani društva, sprejeli pravila, izvolili izvršni in nadzorni odbor, dokumentarista in mentorja. To je tovarišica Franja Kralj. Odločili smo se pridobiti čim več članov med učenci, posebej med člani omenjenih krožkov, pa tudi med starši. Pokrovitelj društva je ZKO Kamnik.
Osnovni namen društva je povezati med seboj kulturniške krožke, se seznaniti z njihovimi
težavami, predstavljati njihovo delo v šoli in zunaj nje. Sodelovali bomo na raznih natečajih, organizirali razstave, skrbeli za praznični kulturni program in še kaj.
Sestavili smo tudi program dela za letošnje šolsko leto: novoletno praznovanje, dan interesnih dejavnosti in jugoslovanska razstava otroških ekslibrisov. Dela je na pretek. Likovni krožek bo izdelal tudi plakat društva.
Sestanek je trajal skoraj dve uri, a časa ni bilo škoda, saj se je rodilo nekaj koristnega, novega v našem okolju. Vsi člani si želimo, da bi društvo čim bolj uspešno delovalo.
ALENKA ZALAZNIK, 7. C. OŠ Komenda - Moste
Jubilej društva diabetikov
Novembra lani so se zbrali di-t abetiki iz občine Kamnik na slo-> vesnem sestanku, na katerem so. počastili 30-letnico ustanovitve-prvega društva diabetikov v Slo-i veniji. Predsednik društva, Drago Kostan, je zbranim med dru-' gim povedal:
»Zamisel o tem, da bi se sladkorni bolniki povezali med seboj v društva in o tem, da bi se njihovo zdravstveno stanje spremljalo v posebnih ambulantah, sega že v čase pred vojno. Avtor te zamisli je bil profesor dr. Ljudevit Merčun, pionir slovenske diabetologije. Kot zdravnik di-abetolog je že pred vojno zagovarjal še danes veljavna načela zdravljenja sladkorne bolezni, med njimi na prvem mestu to, da je temeljno zdravljenje sladkorne bolezni ustrezna prehrana in zdravo ter higienično življenje diabetika, tako v telesnem kot duševno čustvenem pogledu. Profesor Merčun je zato že zgodaj dejal, da mora zdravnik di-abetolog prevzeti tudi vzgojo in izobraževanje svojih bolnikov, kajti le strokovno izobraženi bodo ti pri zdravljenju ustrezno sodelovali. Da bi bolnike lažje strokovno osveščal, je želel obravnavati svoje bolnike skupinsko, na posebnem oddelku in v posebni ordinaciji za diabetike. Šele po osvoboditvi mu je uspelo ustanoviti tak bolniški oddelek in posebno ordinacijo za diabetike na stari Interni kliniki v Ljubljani. Profesor Merčun je tudi že mislil na ustanovitev posebne organizacije diabetikov, ki naj bi predpisala pravilne načine zdravljenja in zaščite diabetikov ter pomagala reševati številna socialna vprašanja. Načrte pokojnega profesorja "Mer-čuna je nadaljeval dr. Stanislav
Mahkota in nešteti drugi diabe-tologi. Po zgledu prve diabetične ambulante v Ljubljani so jih začeli ustanavljati tudi v drugih krajih po Sloveniji. Pred nekaj leti smo jo uspeli organizirati tudi v Kamniku. Danes je v Sloveniji 14 dispanzerjev in 13 posvetovalnic.
Vzporedno z organizacijo diabetičnih ambulant so nastajala v Sloveniji tudi društva diabetikov. Vsa društva v Sloveniji imajo v žigu letnico 1956, t. j.
Ob jubileju so prejeli priznanja zveze društev za boj proti sladkorni bolezni SR Slovenije:
Drago Rostan - zlato plaketo,
dr. Aleksander Doplihar
— srebrno plaketo,-Milena Koral — bronasto
plaketo,
dr. Jana Plavc
viš. med. sestra Darka Prodnik, Štefan Repanšek, Kemijska industrija Kamnik
— javna zahvala. Izrečena je bila tudi zahvala vsem tistim, ki so in ki še delajo za lajšanje življenja sladkorim bolnikom .
potrjeni. Na podoben način je bilo pozneje ustanovljenih šc 15 društev po vsej Sloveniji. Vsa slovenska društva povezuje Zveza društev za boj proti sladkorni bolezni SR Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani. Ta je povezana v zvezo društev za boj proti sladkorni bolezni Jugoslavije. Zveza Jugoslavije pa je povezana v mednarodno organizacijo IDF (International diabetic federa-tion).
V Kamniku smo se diabetiki najprej združevali v okviru ljubljanskega društva, leta 1978 pa smo ustanovili svoje društvo.
Največja naloga, ki si jo je društvo zastavilo, je bila organizacija posvetovalnice za diabetike v Zdravstvenem domu Kamnik. Po nekajletnih prizadevanjih se
je ta največja naloga uresničila. Pred dobrima dvema letoma smo dobili svojo posvetovalnico za diabetike. Potovanja na zdravstvene preglede v Ljubljano in dolgotrajno če' anje nanje sta odpadla. Kljub temu, da se je s tem olajšalo življenje približno 450 diabetikom, ki hodijo na preglede v Kamnik, se je žal vključilo v društvo le 134 diabetikov. Mnogi diabetiki se ne včlanijo v društvo zato, ker ne vidijo neposredne koristi od tega. Vendar je gotovo, da je prav organiziranost diabetikov v društvih zaslužna za to, da imamo v novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva od leta 1971 dalje zagotavljeno za vse prizadete brezplačno odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni, pa tudi medicinsko rehabilitacijo in patronažno nadzorstvo bolnikov.« A. O.
leto ko je bilo organizirano prvo društvo diabetikov. Društvo naj bi v prvi vrsti koristilo diabetikom, prav tako pa tudi zdravstveni organizaciji v skupnem sodelovanju.
Februarja 1956 je bil na sestanku v tedanji diabetični menzi izvoljen pripravljalni odbor, ki je začel pripravljati vse potrebno za ustanovitev društva. Postopek je trajal do 5. julija 1956, ko so hila pravila in program društva
/O ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
- opravljanje zahtevnih tehničnih dei
Pogoji za sprejem:
IV. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Pod posebna strokovna znanja je zahtevan izpit iz varstva pri delu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1.
V spomin
Roman Potočnik 1909-1987
Osemdeset let bogatega življenja Franca Kregarja iz Stranj
Najsibo smrt še tako zvesta spremljevalka življenja je vselej boleča za najožje sorodnike, prijatelje in znanec. Pred dnevi smo se na ljubljanskih Žalah po-slednjič poslovili od našega prijatelja, tovariša, borca in revolucionarja. Romana Potočnika. Ugasnilo je življenje predvojnega komunista, borca za delavske pravice in vzgojitelja mladih revolucionarjev v Kamniku in njegovi okolici. Iz partizanskih vrst je odšel zadnji organizator Kamniške vstaje 27. julija 1941 in načelnik štaba Kamniškega bataljona, po zboru bataljona na Rašici pa njegov komisar.
Pred dobrimi 77 leti se jc Roman rodil v revni družini v Vna-njih Goricah pri Ljubljani. V Logatcu se je izučil za čevljarja. Stopil je na pot delavca - prole-tarca. In ta pot ga je kmalu pripeljala v vrste organiziranih borcev za delavske pravice. Leta 1932 ga sprejmejo med člane Partije. Toda že naslednje leto je bila izdana celotna logaška partijska organizacija. Policijski ovaduh in medsebojno izdajanje sta povzročila 32 aretacij Žan-darji so Romanu desno nogo tako hudo poškodovali, da je v kaznilniški bolnišnici v Sremski Mitrovici moral prestati devet operacij. In pozneje še dvakrat toliko. Tri leta in še nekaj čez je bil zapornik. Pogumno se je tam obnašal. Sodeloval je v gladovni stavki, ki jo je organiziral Moša Pijade. Roman je bil med aktivnejšimi udeleženci organiziranega življenja političnih zapornikov in vselej je podpiral zahtevnejša stališča partijske organizacije v kaznilnici.
Po končani zaporni kazni je Roman prišel iskat delo tudi na kamniško področje. Delo je dobil pri naprednem čevljarju Ivanu Mcdmešu v Ncvljah. Mojster in njegova žena sta spomladi 1942 odšla v partizane. Cita je padla 19. junija 1942, na Veliki planini in Ivan pa 27. januarja 1944 v Cerknem, kot tečajnik partijske šole. Z mojstrovo vednostjo jc v svoji sobici v mojstrovi hiši organiziral ciklostilno tehniko. Matrice mu je tipkala neka tovarišica kar v tovarni Titan. Tako je nastal tudi proti draginj-ski letak in marsikatero delo za kamniško delavsko prosvetno društvo »Solidarnost«, ki je z njegovim prihodom močneje zaživela, saj je Roman bil dober pevec in odrski igralec. V Solidarnosti je ustanovil dramsko sekcijo, na ciklostilu je razmnožil Moškričeve Rdeče rože, dramsko delo, ki je šlo v letih pred drugo svetovno vojno, spričo aktualne vsebine domala čez
vse delavske odre v Sloveniji. Tako je Roman s pomočjo društvenega dela krepil delavsko zavest pri delavcih kamniških tovarn.
V Kamniku je Roman ustanovil »Gozdovnike« rod Gamsov. To je bila podobna organizacija kot so danes taborniki. Mladi ljudje so marsikateri konec tedna preživeli v naravi, predvsem okoli Velike planine. Večino gozdovnikov je'Roman vključil v skojevske vrste. Bogato znanje iz politične šole v Sremski Mitrovici je dajal mladim in jih pripravljal za osvobodilno vojno.
Roman je rad navezoval stike z domačini v Tuhinjski in Črnski dolini. Po Evropi je divjala svetovna vojna. Nemci so Slovenijo razdelili med tri okupatorje. Kamniški vojni komite je dal Romanu nalogo, da organizira teren in poveže domačine po obeh dolinah. V Tuhinjski dolini je zbral Janeza Brleča iz Loke, Lovra Brleča iz Buč, Miha Pe-stotnika iz Kostanja, Janeza Kuharja iz Vel. Lasne, Tineta Pe-stotnika iz Palovč in še druge. Večkrat se je sestal z njimi in jim pojasnjeval, da Nemci nameravajo uničiti slovenski narod in da se bo treba pripraviti na oborožen boj za svobodo. Podobno je povezal domačine Črnske doline, Janeza Vidra, Karla Logarja, Franca Podstudenška in druge. Prav tovariši iz obeh dolin so bili dragocena opora v prvih dneh obstoja Kamniške čete, da se je varno zadrževala v gozdovih med obema dolinama.
Ko je bil Roman med nami v Kamniški četi, smo ga občudovali, kako je neumorno skrbel za varnost, za vojaško in politično delo v četi, za vsakega borca je imel spodbudno besedo in ves čas, ko je bil med nami, smo se počutili varne. Kamniška četa se je drugi ali tretji dan svojega obstanka utaborila nad Palovčami. Tam jc imel Roman zanesljivo
zvezo. Žalosten je sprejemal novico, da sta v noči vstaje na Pe-rovški brvi padla v boju z nemško zasedo njegova skojevca, Miklavčič in Mlakar. In silen srd jc izražal nad izdajalcem Bečem in ne dosti manj se je jezil nad tistimi šlevastimi kamniškimi komunisti, ki bi morali sodelovati v vstaji, pa so se skesali in ostali ■ doma. Menda smo taborili v Su-ških Pečeh, ko smo zvedeli za strašno novico, da so Nemci začeli streljati talce. Med njimi so bili skojevci Eksler, Dremelj in Kolarič. Vse je Roman vzgajal v mlade revolucionarje. Očetovsko je izražal bolečino svojega srca. Nazadnje smo se z Romanom videli na Rašici, nato so se naša pota razšla. Z Rašice je spremljal Radomeljsko četo na njeno operativno področje. V spopadu z Nemci je bil hudo ranjen Franc Bukovec, komisar čete. Hudo ranjenega so borci prenesli čez Savo v Ljubljano in po zvezah v Sanatorij Emono. Z ranjenim borcem je ostal v Emoni tudi Roman. Potrebna je bila nova operacija noge.
Po okrevanju je zgodaj spomladi 1942 šla njegova pot najprej v partizanske Polhograjske Dolomite, nato na Notranjsko in v Kočevski Rog, pa konec leta 1944, v Beograd. Povsod se je nesebično razdajal za narodno osvoboditev in socialistično revolucijo. Trdno je veroval v boljši svet. Zmeraj je bil odločen borec in v življenju ni poznal kompromisov. Po osvoboditvi je Roman posvetil svoje sposobnosti in moči sindikalnemu delu in v invalidskih organizacijah. Nihče ni mogel tako neposredno čutiti tegobe invalidov v vsakdanjem življenju kot ravno on. Več kot pet desetletij je trpel muke težkega invalida. Videli smo ga, kako se je potil od bolečin, zraven pa ni pojamral, ampak je izražal globok optimizem v svojih pogovorih s sobesedniki za vsa družbena dogajanja.
Roman se je rad vračal v Kamnik. Na nobeni proslavi v spomin na vstajo ni manjkal in vsako srečanje z borci kamniškega bataljona, je bila zanj priložnost obujati spomine na svoje mladostne dni, ki jih je preživel med kulturniki Solidarnosti, med nekdanjimi gozdovniki, med spomeničarji ali med svojimi skojevci, ki jih je imel resnično rad.
Poslej ga bomo njegovi borci in znanci pogrešali. Bil je velik tovariš in človek, pokažimo ga mladini kot vzor zvestobe svobodi.
ALBIN VENGUST
titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o„ kami
TITAN
krnmk
^ tel.: (061) 831811, lelex: yu31163, p.p. 61, telegram: titan kamnik
TITAN - KAMNIK
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kovinarska 28, KAMNIK
razpisuje
javno licitacijo
rabljenih osnovnih sredstev: -Št.
1- Vrtalni stro] Schiitte, inv. it. 390, izkl. cena 35.000 din
2. Vrtalni stroj, inv. št. 471, izkl. cena 30.000 din
3. Frikcijska stiskalnica, inv. št. 3668, Izkl. cena 120.000 din
4. Električni kotel 1501, inv. št. 430, izkl. cena 10.000 din
5. Tehtnica 500 kg, inv. št. 4064, izkl. cena 10.000 din Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 23. januarja 1987, ob 10. uri v sejni sobi DO Titan. Ogled je možen v četrtek, 22. januarja 1987, od 10. do 14. ure, in na dan licitacije do 9. ure.
Prometni davek plača kupec.
Licitacija po sistemu ogledano-kupljeno.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 10%
od izklicne cene na blagajni DO Titan.
Starost, ki jo je dosegel France, pomeni lepo in dolgo življenjsko pot. Bogata pot, ki jo je prehodil, je bila premočrtna, brez odstopanja od življenjskega cilja, ki si ga je zastavil v rani mladosti. Verjetno bi o Francetu morali reči, da je bil zvest samemu sebi, da je bil zvest svojemu prepričanju, zato lahko ponosno govori o svojem delu in uspehih, čeprav se je pri tem srečeval z velikimi težavami in napori. Vse je znal premagati na svojstven način in zato tudi še danes, kljub bolezni, ni izgubil poguma in kljubuje času.
Rojen je bil 24. septembra 1906 v delavski družini, v kateri se je rodilo šest otrok. Okusil je vse trpljenje in pomanjkanje, zlasti po očetovi smrti, ko je bil star komaj pet let. Brez vsake socialne pomoči je mati preživljala številno družino. Pomagala je tudi stara teta, pa so bili kljub temu otroci večkrat lačni kot siti. Ostali so pošteni in delavni, razvili so se v odlične delavce. Nekoliko so se življenjske prilike spremenile . po zaposlitvi starejšega brata Janeza.
Kot otrok je France obiskoval osnovno šolo v Stranjah in se v rojstnem kraju izučil čevljarske obrti, ki pa je po nasvetu zdravnika ni opravljal. Leta 1924 se je zaposlil v KIK, kjer so ga sodelavci, zlasti starejši Škrjanec, Korošec, Zabavnik in Pire zelo lepo sprejeli, saj je bil v tem podjetju pred smrtjo zaposlen tudi njegov oče. Delal je na različnih mestih, bil je v stiskalnici, nato pri proizvodnji smodnika in leta 1937 je postal pomočnik mojstra.
Na tem delu ga je zatekla okupacija. Skupaj še z nekaterimi so pred prihodom okupatorja, 5. in 6. aprila 1941, uničili večje količine vojaškega materiala, da ne bi prišel v sovražne roke. Pri velikih zalogah, ki so jih imeli, je bila
tudi nevarnost za mesto Kamnik, če bi prišlo do eksplozije. Ob tej akciji so poškodovali tudi več obratov II, sortirnico in polir-nito.
	
	
w	
Ze v začetku vojne je vedel za svojo pot. Za NOB je pričel delati v začetku 1942, bilje povezan v trojke. Sodeloval je pri zbiranju materiala, pomoči, prenašanju obvestil in opravljal druge zaupne naloge. V začetku 1944 je odšel v partizane. Bilje v Šlandrovi brigadi, postal je komandant mesta Solčava, se boril v Koroškem odredu in se udeležil zaključnih bojev v Borovljah.
Po 15. maju 1945 se je zaradi bolezni vrnil v Kamnik in takoj dobil zaposlitev v KIK. Material, ki so ga izdelovali, so nujno rabili povsod. Demontirali so letalske bombe in skoraj 100 vagonov takega eksploziva so prepeljali v Trzinske gozdove. V KIK je postal kot nekdaji delavec šef proizvodnje. Pravi, da je bilo v začetku težko, ni bilo surovin, njihove izdelke pa so nujno rabili. Pred vrati tovarne so čakali avtomobili in vsak kg sproti odpeljali. Čez nekaj mesecev, se France spominja, je bilo surovine dovolj in proizvodnja je dobro stekla. Takrat ni bilo časa za kar koli dru-
ZSS OS - KAMNIK
ODBOR ZA INOVACIJSKO DEJAVNOST in
ITEO
Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo LJUBLJANA
sporočata vsem inovatorjem, odborom za inovacijsko dejavnost in vsem OZD na območju občine Kamnik, da bo OS ZSS Kamnik zagotovil SVETOVANJE O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI IN ZAŠČITI INOVACIJSKE LASTNINE s pomočjo ITEO VSAK TRETJI PONEDELJEK V MESECU od 14. do 16. ure, od decembra 1986 dalje. Oglasite se v pisarni Občinskega sindikalnega sveta v Kamniku.
gega, delovne naloge so bile najpomembnejše.
V tej delovni organizaciji je bil večkrat predsednik sindikata, delal je v delavskem svetu in upravnem odboru, v Stranjah pa jc bil dalj časa predsednik odbora OF Stranje-Zagorica, postal jc predsednik občine Kamniška Bistrica. Zelo prizadevno je delal v krajevni skupnosti, socialistični zvezi, zvezi borcev in povsod, kjer so potrebovali pridne roke.
Za svoje bogato in plodno življenje je prejel vrsto družbenih priznanj, med njimi: red zaslug za narod, red dela, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, medaljo za hrabrost, prejel je bronasto plaketo Kamnika in vrsto drugih priznanj in odličij. Nadvse delaven je bil v gasilski organizaciji, pri Rdečem križu, pa še marsikje drugje.
Skoraj ni področja, kjer ne bi bilo videti njegove prizadevnosti, in sledovi njegovega dela so vidni tudi danes. Živel je s krajem, se zlil z njim, vse je podrejal skupnim nalogam, zato ga kot takega ceni tudi okolica.
Danes ga muči bolezen. Zelo slabo vidi, le 10 do 15%. Med NOB je bil ranjen v glavo in je pešanje vida posledica težke rane. Živi skromno svoje življenje v Stranjah, skromno, kot je bil vajen. Nikoli ni pretiraval. Z iskrico v očesu rad govori o svoji družini. Poročil seje 1932. leta in dobila sta pet otrok, ki še vsi živijo. Redno so obiskujejo in se dobro razumejo. Hudomušno pravi, da je dočakal visoko starost po reklu »kdor skromno živi. dolgo živi«. Še je poln energije in je kar zadovoljen. Kljub relativno slabim življenjskim pogojem današnjega časa pravi, da živi kar dobro in se to sploh ne da primerjati s preteklostjo, zlasti ne s časi v Avstro-Ogrski ali stari Jugoslaviji.
' V pogovoru tik pred novim letom, ko se je vrnil iz bolnišnice, smo mu zaželeli še dolgih let življenja in zadovoljstva.
Dinamičen in prizadeven, kot je, zagotavlja, da nc bo klonil, če mu bodo le zdravstvene prilike to dopuščale. Tak je ta naš France. Tudi starost ga ni veliko spremenila. Še vedno je optimist in pripravljen pomagati, če bo le mogel. Res, lepo se je pogovarjati s človekom, ki je vtisnil svoj delovni pečat v svoj rojstni kraj, pa kljub starosti in spremljajočim težavam še vedno ne popušča in se ne vdaja. Njegova življenjska pot mu tega ne dovoljuje, rad pripomni sam France.
STANE SIMŠIČ
Čistilko za čiščenje skupnih prostorov iščemo. Hišni svet, Zikova 8, Kamnik
JO ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet poslovne enote kamnik objavlja prosta dela in naloge
— dinarsko poslovanje z občani
(2 izvrševalca)
Pogoji za sprejem: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj Pod posebna strokovna znanja je zahtevano znanje knjigovodstva in znanje strojepisja nad 150 ud./min. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas zaradi nadomeščanja delavk med Pd in daljšo bolniško odsotnostjo.
Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka-Gospodar-ska banka Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1.
TOZD Usnjena konfekcija in TOZD Usnjama
Objavljata
prosta dela in naloge:
1. krojenje usnja
2. ročna dela II
3. ključavničarska dela II
4. vzdrževanje energetskih naprav II
Pogoji: pod 1.
- krojilec usnjene konfekcije
- 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2.
- pomožni dodelovalec usnjene konfekcije ali usnjene galanterije
- 3 mesece delovnih izkušenj pod 3.
- ključavničar
- 6 mesecev delovnih izkušenj pod 4.
- monter ogrevalnih naprav
- 6 mesecev delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. Rok za obvestilo o izidu izbire je 15 dni.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA DROLCA
iz Kostanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala GD Šmartno, 7.B. praporščakom, govornikoma za tople besede slovesa in župniku Za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Kostanj. Buč, Podgorje, december 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in brata
ANDREJA BERGANTA, st.
upokojeni soboslikar
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, poklonili cvetje in darovali denar cerkvi ter ga tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Delavski svet Ideja Kamnik
Ljubljanska c. 6, 61240 Kamnik
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
1. prodajalec tekstilij - 3 KV delavke
Pogoji:
- dokončana poklicna šola za prodajalce
- smer prodajalec tekstila
- preizkusna doba 3 mesece
- zaželena praksa
2. snažilka - NK delavka
Pogoji:
- dokončana osnovna šola
- preizkusna doba 3 mesece
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Ideja Kamnik, Ljubljanska c. 6, Kamnik. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
A dan je črn moral priti, bridkosti dan. oj dan solzim, težko bilo seje ločiti a solze vse. ves jok zaman! (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA SEMPRIMOŽNIK
p. d. Ofarjeva mama iz Motnika 24
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. KO ZZB NOV Motnik - Špitalič, pevcem, praporščakoma in duhovniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi tovarišici Ivanki Cene za ganljive besede slovesa. Hvala vsem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
V globoki žalosti: vsi njeni
Motnik. decembra !986
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V 81. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA HACE
p. d. Majerjeva mama iz Velikega hriba 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo obiskovali med njeno težko boleznijo, ji poklonili cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kralju in p. sestri Anici, posebno dr. Kir-nu za nesebično dolgoletno zdravljenje naše mame, govornikoma, tovarišici Mariji Žavbi in tovarišu Antonu Modicu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Zg. Tuhinj, Kamnik, Duplica, Šmarca
V SPOMIN
JOŽETU CRNKOVIČU
20. januarja 1987 bo minilo žalostno leto, odkar si nas za vedno nepričakovano zapustil. Hvaležni smo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi tvoji
Kamnik, januarja 1987
SGP Gradbinec Kranj TOZD GO Kamnik
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Gradbena
operativa Kamnik, Bakovnik 5 a,
objavljamo proste delovne naloge in opravila,
1. 10 zidarjev (KV, PU) 2.10 tesarjev (KV, PU) 3.15 gradbenih delavcev
Pogoji pod 1., 2.:
Končana srednja gradbena šola - IV. stopnja ali opravljen tečaj za KV oz. PU, 6 mesecev delovnih izkušenj in dvomesečni poskusni rok. pod 3.:
nepopolna osnovna šola in enomesečni poskusni rok Vloge z dokazili o strokovnosti sprejemamo v roku 8 dni od objave na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Kadrovska služba, Nazorjeva 1.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
ZAHVALA
'/V/'jK§jf Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE GOLOB
roj. Dolenc, iz Jakopičeve 19, Duplica
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja, tovarišu Modicu za izrečene poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili v zadnji dom.
Žalujoči: hčerka Slavka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
STANISLAVA KOTNIKA
iz Vrhpolj pri Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč, še posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in pevcem ter sodelavcem iz Otoka, Stola in iz srednje agroživilske šole Kamnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izkrekli sožalje, posebna zahvala vsem učiteljem in učencem 4. letnika srednje agroživilske šole Kamnik.
Žalujoči: žena Zofka, sinovi Dušan i družino, Marko in Matija, hčerka Irena, mama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Vrhpolje, Sela, Markovo, Ljubljana, Vranja peč, Nevlje, Klanec, december 1986
ABC—POMURKA
TP »KOČNA« KAMNIK
KAMNIK, Ekslerjeva 8
TOZD MALOPRODAJA
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V LETU 1987
Sobota
3.	1
10	1.
17.	1
24	1.
31.	1
• 7.	2
14.	2
21.	2
28.	■2
7.	3
14.	3
21.	3
28.	3
4.	4
11.	4
18.	4
25.	4
9	5.
16.	5.
od 13h-1?h Nedelja od 8h-11h
Market, Šmarca 4. 1. Market
Zaprice, Moste 11. 1. Zaprice
Bakovnik, Komenda, Stranje 18. 1. Bakovnik
Emona, Duplica 25. 1. Emona
Mercator, Šmarca 1. 2. Mercator
Metka, Moste 8 2. Metka
Market, Komenda, Stranje 15. 2. Market
Zaprice, Duplica 22. 2. Zaprice
Bakovnik, Šmarca 1. 3 Bakovnik
Emona, Moste 8. 3. Emona
Mercator, Komenda, Stranje 15. 3. Mercator
Metka, Duplica 22. 3. Metka
Market, Šmarca 29 3. Market
Zaprice, Moste 5. 4. Zaprice
Bakovnik, Komenda 12. 4 Bakovnik
Emona, Duplica, Stranje 19. 4. Emona
Mercator, Šmarca 26. 4. Mercator
3. 5. Metka
Market, Moste 10. 5. Market •
Zaprice, Komenda, Stranje 17. 5. Zaprice
23.	5.	Bakovnik, Duplica	24.	5.	Bakovnik
30.	5.	Emona, Šmarca	31.	5.	Emona
6.	6.	Mercator, Moste	7.	6.	Mercator
13.	6.	Metka, Komenda	14	6.	Metka
20.	6.	Market, Duplica, Stranje	21.	6.	Market
27.	6.	Zaprice, Šmarca	28.	6.	Zaprice
-			5	7.	Bakovnik
11.	7.	Emona, Moste	12.	7.	Emona
18.	7.	Mercator, Komenda, Stranje	19.	7.	Mercator
25.	7.	Metka, Duplica	26.	7.	Metka
1.	8.	Market, Šmarca	2.	8.	Market
8.	8.	Zaprice, Moste	9.	8.	Zaprice
15.	8.	Bakovnik, Komenda, Stranje	16.	8.	Bakovnik
22.	8.	Emona, Duplica	23.	8.	Emona
29.	8.	Mercator, Smarca	30.	8.	Mercator
5.	9.	Metka, Moste	6.	9.	Metka
12.	9.	Market, Komenda	13.	9.	Market
19.	9.	Zaprice, Duplica, Stranje	20.	9.	Zaprice
26.	9.	Bakovnik, Šmarca ■	27.	-9.	Bakovnik
3.	10.	Emona, Moste	4.	10.	Emona
10.	10.	Mercator, Komenda	11.	10.	Mercator
17.	10.	Metka, Duplica, Stranje	18.	10.	Metka
24.	10.	Market, Šmarca	25.	10.	Market
31.	10.	Zaprice, Moste			
7.	11.	Bakovnik, Komenda	8.	11.	Bakovnik
14.	11.	Emona, Duplica, Stranje	15.	11.	Emona
21.	11.	Mercator, Šmarca	22.	11.	Mercator
28.	11.	Metka, Moste			
5.	12.	Market, Komenda	6.	12.	Market
12.	12.	Zaprice, Duplica	13.	12.	Zaprice
19.	12.	Bakovnik, Šmarca, Stranje	20.	12.	Bakovnik
26.	12.	Emona, Moste	27.	12.	Emona
Razpored dežurstva je pripravljen v			skladu s sklepom delavskega sveta TOZD		
Direktor TOZD MP Marko Otrin
V novo leto z novimi načrti
Osem mesecev je sorazmerno kratko obdobje, vendar se tudi » tako kratkem času lahko zvrsti veliko dogodkov. Nekaj bolj pomembnih, pa tudi kopica majhnih, a vseeno zanimivih stvari. Nekako tako lahko opišem dogodke okrog ponovne oživitve in delovanja pihalne godbe gasilskega društva Kamniška Bistrica.
Od aprila pa do konca leta smo krepko vadili in nc bom sc hvalil, ce zatrdim, da smo povsod, kjer smo nastopali, poželi vsaj prisrčen aplavz. Najprej na prvem javnem nastopu na predvečer prvega maja. ko smo sodelovali v gasilski povorki od Velikega jezu uo Stahovice in nazaj do Stranj. Zatem smo v juniju na železniški Postaji pričakali poročne pare »kmečke ohceti« in jih pospremili do Titovega trga, kjer smo povezovali in tudi zaključili nastope kulturno umetniških skupin in posameznikov, ki so na izviren način pozdravili goste.
Sledilo jc poletje, ki je za večino čas počitka in dopustov, za nas pa sc jc »sezona« šele začela. Pričeli smo z gasilskimi paradami, na katerih kot vestni gasilci ne smemo izostati, in tudi nismo. Bili smo na Sclih, v Srednji vasi, kjer smo krstili novo avtocister-no, no, pa tudi doma v Stranjah snio pomagali, da gasilska veselica ni ostala na nivoju navadnega Popivanja, ampak je vsakomur
ostala v spominu kot prijeten vaški večer.
Z začetkom šolskega pouka se V Kamniku pričenja že tradicionalen teden narodnih noš. Na zadnje nedeljsko dopoldne smo godbeniki korakali in igrali po starem mestnem jedru, spremljali smo mažoretke, ki so plesale po ritmu naše glasbe in dvigovale temperaturo in razpoloženje številnim radovednežem.
Od njih, mažoretk namreč, smo dobili tak zalet za igranje, da smo zvečer še enkrat nastopili, seve na veliko veselje zabave željnih obiskovalcev Dncvov narodnih noš.
Da pa september ni bil sami) mesec poln zabave, dokazuje Nedeljska reportaža, to jc oddaja na prvem radijskem programu, v kateri pisatelj in urednik Ivan Si-vec predstavlja godbo in njene začetke, odkriva, kdo je igral v prvi zasedbi, skratka skupaj z današnjimi godbeniki in njenimi prejšnjimi člani predstavlja delček polpretekle zgodovine. Tudi na ta način poskušamo zbuditi zanimanje širše javnosti za naše nenavadne inštrumente, vendar pa po drobcih zvemo samo to, da smo edina tovrstna godba, ki še igra na take inštrumente. Ostali dve godbi, ena v Vzhodni Nemčiji in druga v Miinchnu, imata "glasbila samo še v vitrinah.
Pogostejši nastopi v javnosti
sprožijo problem ustreznih enotnih oblačil, v katerih bi nastopili tudi na televiziji, odkoder je že prišlo povabilo za nastop v priljubljeni Trefaltovi oddaji. Na srečo smo naleteli na razumevanje pri občinski gasilski zvezi, ki je prispevala denar in nam kupila najnovejše gasilske uniforme. Te obleke smo po dogovoru dolžni nositi na vseh prireditvah gasilskega značaja, ob drugih priložnostih pa nas lahko vidite v »civilu«. Sicer smo navezali stike z Janezom Rcpanškom, ki je zatrdil, da bo prispeval del denarja za uniforme, krojene po starih predvojnih modelih. Če bo obljubo držal, sc morda v njih že spomladi predstavimo Kamni-čanom!
Ker obleka naredi človeka, smo, tudi mi v oktobru končno lahko nastopili v Košnikovi gostilni. Dva dni trajajoče vaje in snemanja raznih skeČev, so marsikomu načele potrpljenje. No, vseeno smo vse skupaj srečno pripeljali do konca in obenem poskrbeli za dobro vzdušje in predstavitev naših inštrumen'ov, ter delovanja širom po Sloveniji, pa tudi zunaj nje.
Vsakdo bi za konec razložil svoje načrte in ideje, vendar naj bo tokrat drugače, naj naši načrti ostanejo skriti, Ideja, in njena prelepa nova stavba, ki smo jo pomagali otvoriti, pa vam je vsak dan znova na ogled.
JANEZ BALANTIČ
Desetletnica smrti prof. Ivana Zike
Deccmbm jc minilo deset let od njegove nenadne smrti. Spomin nanj pa je še vedno živ v Kamniku in med Kamničani, ki s° spoštovali in cenili njegovo delo, saj jc največji del življenja in dela posvetil prav Kamniku. Gre za spomin, ki se spaja z njegovim delom profesorja na gimnaziji, kjerje vzgajal vrste danes že odraslih generacij, za delo na kulturnem, zgodovinskem, športnem, gledališkem področju in opisovanje življenja v Kamniku med vojnama in po drugi svetovni vojni.
Pisal jc v Kamniškega občana, sodeloval tudi v uredniškem odboru tega časopisa, vse do svoje smrti je objavljal kronologijo »750 let Kamnika«. Zbiral je podatke o šahu v Sloveniji in odkril pisatelja in profesorja iz Podgorja, Josipa Ogrinca, ki jc bil eden Prvih šahistov pri nas. Njegova zasluga je, da ima pisatelj spominsko ploščo na rojstni hiši v Podgorju. Pisal je tudi v druge časopise. Svoje prispevke jc objavljal v Jutru. Slovencu, revijah, ki so takrat izhajale, po drugi svctt>vni vojni jc bil prizadeven dopisnik Poročevalca, Dela in Dnevnika. Med prvimi je opisal delo velikega sadjarja, misijonarja in pisatelja Franca Pirca, ki je "°lgo živel v Ameriki, kjer so po njeni imenovali tudi mesto Pirtz. i" koliko je napisal o zbirki starin Josipa Nikolaja Sadnikarja ? Skratka,ni bilo področja, kjer nc bi zasledili tudi njegovega dela.
Njegovo življenje jc bilo bolj ,ragično kot veselo. Rodil se je smodniškemu mojstru, Cehu Ivanu Ziki, leta 1908. Njegova mati Je bila Madžarka, kije Ivana tudi naučila svojega jezika. Osnovno solo je končal v Kamniku, gimnazijo v Novem mestu, potem se J<-' vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Med študijem seje nekaj mesecev izpopolnjeval na Sorboni, znani pariški univerzi. Po končanem študiju ni mogel dobiti službe v Sloveniji, le s težavo so ga sprejeli v Peči, kjer je poučeval francoščino Nekaj Pred drugo svetovno vojno pa jc ■G dobil mesto profesorja na gimnaziji v Murski Soboti. Ko so Madžari zasedli to mesto, so ga Premestili na gimnazijo v Suboti-1°: poučevati je moral na madžarski gimnaziji, in znanje madžarščine mu je omogočilo, da sc Je vživel v novo okolje. Po končani vojni sc je pridružil partizanom in s transportom odpotoval
leta 1945 v Slovenijo. Tako se je po štirih letih izgnanstva vrnil v rojstni Kamnik in ko so tu ustanovili gimnazijo, se je tu tudi zaposlil. Poleg francoščine je poučeval tudi druge predmete, vse do svoje upokojitve leta 1975. V tem času je, kakor pred vojno, vestno zapisoval vse pomembne dogodke v Kamniku. Prav njemu se imamo zahvaliti, da je pisal o prvi hokejski tekmi v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je bila v Kamniku med Ilirijo in Kamnikom leta 1932. Še danes, po desetih letih, sc pozna vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo.
Usodnega 17. decembra 1976 se jc s kolesom odpeljal v kino,
kjer mu je nenadoma postalo silno slabo. Naslednji dan je umrl v bolnišnici zaradi možganske kapi. Kako priljubljen je bil v Kamniku, jc dokazal njegov pogreb. Doslej še ni bilo na Žalah toliko pogrebcev kot ob njegovem pokopu. Prišli so iz Novega mesta, sošolci, kolegi iz Kamnika in Ljubljane, njegovi dijaki, vrsta govornikov jc omenjala velike zasluge za Kamnik, njegovo delo in marljivost. Po njegovi smrti je bila po njem poimenovana ena od kamniških ulic.
Ostalo pa je tudi delo prof. Zike, njegovi zapisi o Kamniku in življenju v mestu. Čc ne bi bila njegova življenjska pot tako kratka, umrl je star 68 let, bi prav gotovo še veliko napisal in ohranil za bodoče generacije. Škoda je, da njegova zapuščina po desetih letih še vedno ni komisijsko pregledana.
N. S.
Srebrni znak sindikatov Društvu upokojencev Kamnik
Zveza sindikatov Slovenija je podelila tudi društvu upokojencev Kamnik posebno priznanje. SREBRNI ZNAK, za dobro in uspešno delo v preteklem obdobju. To priznanje je društvo prejelo ob 40-letnici zveze društev upokojencev Slovenije, in pomeni priznanje za opravljeno delo in novo obveznost ter spodbudo za delo v prihodnje, za delo z upokojenci.
Decembra lani je to priznanje izročil društvu v Kamniku tajnik zveze društev upokojencev Slovenije Jože Jurač. Tega dne je Izvršni odbor društva pregledoval in ocenjeval svoje delo in uspehe v 1986 in hkrati sprejemal program dela in finančni načrt za 1987. leto. Simbolika prejema priznanja in sočasno sprejemanje novih nalog ni zgolj slučajna. Pestrost načrtovanih aktivnosti potrjuje, da bo društvo vložilo kar največje napore, da v sedanje in v nove aktivnosti vključi kar največ svojih članov, kar je tudi sicer želja in cilj društva.
Prehojena pot kaže lep napredek in razvoj. Zelo veliko upokojencev je bilo vključeno v športno, kulturno, zabavno, delavno in druge dejavnosti, njihovo število stalno narašča. V društvu upokojencev v Kamniku menijo, da še niso izkoristili vseh možnosti, zato bodo enako vztrajno in prizadevno krepili vsa področja, ki pritegujejo člane. Temu primerno je sestavljen delovni program za 1987, ki ga je izvršni odbor v celoti podprl in ga bo predlaga! v končno potrditev zboru delegatov na naslednji seji.
Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije bodo v društvu hranili in z veseljem pokazali vsakemu, saj so ga prejeli za trdo in uspešno delo. Priznanje narekuje nove dolžnosti in naloge, ki jih bodo, vsaj tako so prepričani, v celoti izpolnili in jih še oplemenitili z dodatnimi aktivnostmi. Tako delo jih bo še bolj povezalo med seboj, zato v rezultate dela ne dvomijo.
STANE SIMŠIČ
SERVIS TERMOAKUMU-LACUSK1H PEČI. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194	Pohištvo za dnevno sobo v svetli barvi dolžine 3,60 m in višine 2,20 m prodam za 35 SM. Kos Saša, Slamnikarska 27, Mengeš, tel. 737-094.
Poceni prodam kuhinjsko omarico s pomivalnim koritom (rostfrei), hladilnik liosch in preproge za spalnico. Tel. 832-132.	
	Mizarji pozor! Brusim vidia žage in rez-karje. Luka Zavasnik, Markovo 4 c, Kamnik, tel. 832-175.
... V OKTOBRU SMO NASTOPILI V KOŠNIKOVI GOSTILNI, PRILJUBLJENI ODDAJI LJUBLJANSKE TELEVIZIJE...
Nas varnost v prometu sploh zanima ?
Zaradi naraščajočega števila cestno-promet-nih prekrškov v Kamniku se je občinski svet za preventivo in varnost v cestnem prometu odločil izvesti akcijo, ki naj bi pomagala urediti razmere na kamniških cestah. Te sicer niso kritične, je pa skrb zbujajoče, enako kot nemajhno število mrtvih na jugoslovanskih cestah, vsak dan. V povprečju na naših cestah vsak dan umre 14 ljudi, kar je glede na razvitost našega cestnega sistema odločno preveč. Nihče pa se ne vpraša, ali so mrtvi v prometu res nujno zlo, ki ga ni mogoče preprečiti. Verjetno ne, če bi pravilno ukrepali, kot zahteva tudi mednarodno leto prometne varnosti.
Občinski svet za preventivo in varnost v cestnem prometu je s pomočjo sekretariata za notranje zadeve že začel ukrepati, saj je v čertrtek, 18. decembra, pripravil predavanje o obnašanju voznikov na cesti. Nanj so povabili 53 večkratnih kršiteljev in povzročiteljev prometnih nezgod, odzvalo pa se jih je - le osem. To dokazuje, da vabilo pri mnogih ni vzbudilo slabe vesti, če jo sploh imajo, saj so ga raje vrgli v smeti in pozabili nanj, kot pa se udeležili predavanja. Represivnih ukrepov seveda ni bilo, saj je bilo predavanje neobvezno, namenjeno osveščenosti voznikov. Ker je ta precej slaba, se prihodnjič
uradni poti ne bo moč več izogniti. Vsi kršitelji s tremi in več pravnomočnimi odločabmi sodnika za prekrške bodo morali opravljati ponovno testiranje, v katerega bo vključeno podobno predavanje, kakršnega se je takrat udeležilo le osem voznikov.
Organizatorji torej kljub nezanimanju, bolje rečeno - neodzivnosti, niso vrgli puške v koruzo, ampak peljejo akcijo naprej. S cestno-pro-metnimi predpisi seznanjajo še osnovnošolce, medtem ko jim je srednješolska mladina rahlo ušla iz rok. Ker tudi starejši vozniki povsem zavestno kršijo predpise, bi lahko podvomili v ustrezno strokovno usposobljenost. Tej trditvi pa nasprotujejo inštruktorji iz avto-moto šol, ki trdijo, da znanje največkrat ni vprašljivo, saj kršitve povzročajo preostro postavljene omejitve in prepovedi. Pa pustimo to. predpisi so, in jih moramo spoštovati.
To so poudarili tudi ob zaključku predavanja, na katerem je sodeloval še dipl. psiholog, ki je s svojim videnjem razmer dal jasno vedeti, da vozniki - kršitelji s tem vabilom niso ožigosani, pač pa opozorjeni na napake, ki jih delajo. Z malo več previdnosti in bolj premišljeno vožnjo pa tudi teh ne bo več . . .toliko.
MATIC ROMŠAK
Zgledno sodelovanje in pomoč
Zveza slepih kamniške in domžalske občine je lani proslavila 40-le in ko dela in življenja zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Srečanje skoraj 60 članov in članic je bilo zato še bolj slovesno kot sicer. Vsako leto se zbero slepi na takem srečanju. Tokratno jc bilo 10. decembra v upokojenski restavraciji v Kamniku.
Prireditev s pestrim kulturnim programom je pripravil širši odbor, v katerem so bili tudi Milan Trojan in Tone Plahutnik, delegata iz Kamnika in Ivanka Krumpačnik, delegatka iz Domžal.
Milan Trojan je navzoče člane in goste seznanil z delom te organizacije, njihovimi uspehi in tudi težavami. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič in predsednik občinske skupščine Kamnik. Tone Ipavic, ki je zbranim tudi spregovoril. Orisal je trenutni gospodarski položaj občine, ki je sicer dober, toda to ne sme biti vzrok za samozadovoljstvo. Tehnični napredek in razvoj v svetu izredno hitro napredujeta, naše gospodarstvo temu zaradi znanih težav težko sledi. Poudaril je, da naša družba skrbi za socialno in telesno prizadete občane in temu načelu bo ostala zvesta tudi v prihodnje. Tudi slepi in slabovidni so v polni meri deležni družbenega varstva in materialna sredstva, ki jih družba namenja njim, so le logična posledica take usmeritve. Vsem prisotnim je čestital k jubileju in se jim zahvalil za njihovo plodno delo.
Predsednik ?veze slepih Slovenije. Hubert Vcrdnik, in pred-
sednik medobčinskega društva Ljubljana, Ciril Musar, sta govorila o nalogah zveze slepih, o konkretnih vprašanjih in bila zadovoljna z zglednim sodelovanjem zveze slepih z občinskimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami obeh občin.
V kamniški in domžalski občini jc v organizacijo vključeno 75 članov, v meddruštveni odbor Ljubljana okoli 600, v Sloveniji pa skoraj 2.800. Del slepili in slabovidnih še dela, večji del pa je v sklacju z veljavnimi predpisi upokojenih, zagotovljena jim je socialna Varnost, S takimi rešitvami so slepi zadovoljni, čeprav se pojavljajo tudi socialni problemi, ki pa jih dokaj uspešno rešujejo. Na sektorskih posvetih, ki so vsaka dva meseca, obdelujejo najbolj aktualna vprašanja in se dogovarjajo za družbeno pomoč potrebnim članom. Pomoč običajno delijo za praznik 1. maja in ob dnevu republike.
V nadaljevanju srečanja je nastopil študentski pevski zbor iz Kamnika. Zapel je več zelo ubranili in melodičnih pesmi.
vmes pa jc nastopila recitacijska skupina izobraževalnega centra Rudolfa Maistra, ki jc občuteno in zbrano interpretirala zanimiva dela. Oboji so bili za sodelovanje in kakovosten nastop nagrajeni z burnim ploskanjem.
Pred zaključkom srečanja so nekaterim posameznikom in občinski konferenci SZDL Kamnik za zgledno sodelovanje in pomoč podelili kamniške majolike.
Tov. Trojan se je zahvalil za razumevanje in materialna sredstva, ki so jih prispevale gospodarske organizacije, obrtniki in njihova združenja obeh občin. S tem je bilo med ostalim omogočeno odboru pripraviti tako lepo in prijetno družabno srečanje.
Vsi zadovoljni in srečni so se slepi in slabovidni ta večer vračali na svoje domove z zavestjo, da niso sami in da jim družba v taki ali drugačni obliki daje vsestransko pomoč, hkrati pa slepi zagotavljajo, da bodo z enako vnemo sodelovali povsod tam. kjer jim bodo to prilike dopuščale.
STANE SIMŠIČ
Silvestrski GRS menu
Vse živo je v velikem pričakovanju najdaljše noči. Samo enkrat na leto je Silvester in kdo bi še na ta svečani večer mislil na vsakdanje tegobe in dolžnosti. Toda, življenje je stvarnost in usoda neusmiljena moč, ki nas ob vsakem času preseneča in hoče opozoriti na naše večne napake.
Ura je enaindvajset in petnajst minut. Silvestrska noč traja torej že štiri ure. Le kdo bi ugibal, kaj vse počnemo ljudje ob tem času. Gotovo pa je, da si bomo čez tri ure navoščili velike zaloge sreče in zdravja za vse leto in še dlje, ne razmišljajoč, da je tudi v tej noči sreča marsikomu obrnila hrbet; in prav zato smo bili gorski reševalci poklicani v reševalno akcijo. Bogat silvestrski menu na razkošno obloženih mizah, v krogu družin in prijateljev, smo zamenjali z reševalnim menujem, sestavljenim iz garanja, tavanja sredi noči po snegu, znoja in grizenja kolen pod bremeni reševalne opreme.
»Nekdo si je z vročo silve-strsko večerjo v planšarski koči na Gojški planini poparil hrbet in nujno potrebuje pomoč,« so možje v modrem skoraj plašno obveščali reševalce prav v času, ko je na malem ekranu Košnikov ata stresal hudomušne šale in dražil svojo Nežo.
Kaj kmalu smo se obveščeni zbrali na Postaji milice, nekateri bolj, drugi manj kisle volje.
»Mejduš, a ni mogu kam drgam župe zlit, k 'lih na svoj hrbet,« je v šali robantil Tan-
ca, »in to prou ncoj.«
»Šele en kozarec sm ga in glih luštn sej začev,« se je hvalil France, in sicer lepe brke so se mu od slabe volje krivile navzdol. »MisTm, d'sm nekej grdga reku, ko mi je mož postave posredoval vljudno vabilo za reševalno akcijo,« je rekel Aco v tolažbo sebi in ženi v opravičilo.
Srečo je bil sicer obut v oba čevlja, ko je pridivjal okrog vogala na milico, le zavezati jih očitno še ni utegnil.
»A tej žena napodila od doma, ks vs utpet pa utšne-ran,« sem ga za dober večer pozdravil.
Tudi sam sem godrnjavo sprejel obvestilo miličnikov, zato me je žena »vljudno« potolažila:
»No, no! Kar nič ne stokaj, če je treba iti v hribe, vam reševalcem vsak čas prav pride.«
»Pa še res je,« sem šepetaje le sebi odgovoril, čeprav mi tisti hip res ni bilo vseeno, da moram od doma.
Matjaž je bil sicer že v službi, zato je zamenjal samo delovno okolje.
Zdravnik Logar je bil nocoj prvič v naši druščini in je bolj molče zbiral prve vtise silve-strske noči.
V trdi temi smo zagazili v skorjast sneg v strmini nad Marjaninimi njivami proti zadnjemu planšarskemu stanu na Gojški planini. V kateri koči je poškodovanec, nismo vedeli. Sneg se je nesramno udiral in hoja v pol zmrznjenem snegu je bila prava muka, še posebno za tiste, ki so nosili    najtežjo reševalno
opremo. Za nami je ostajala sled zlomljenih plošč zmrznjenega snega, kot za ledolo-milci. Kdaj pa kdj je kdo sebi in drugim v spodbudo izgovoril kakšno »sveto« besedo in si tiho priznal, da je eden od svojeglavih norcev, ki je voljan ob vsakem času prelivati znoj za pametno in neumno početje drugih.
Bliža se polnoč. Hodimo, sprašujemo bajtarje in ugibamo, v kateri koči je nesrečnik. Nič. Noč je prečudovita in razsvetljene koče nudijo v temni zasneženi planini podobo pravljične dežele. Vse je mirno in razen nas so vsi pametni že zdavnaj prijeli za čaše in čakajo na trenutek, ko se bo čas za hip ustavil in se bo začelo naslednje staro leto.
Končno! V koči je bilo komaj še prostora za sedem nočnih kolednikov, toda bili so nas nadvse veseli. Nesrečni mož se je kljub hudim opeklinam junaško držal in ko ga je še zdravnik obvezal, je postal celo praznično razpoložen in duhovit:
»Kaj opekline, župe je blo škoda, župe!«
Po radiu so pravkar začeli šteti zadnje minute starega leta. Prijazni in hvaležni bajtarji so nam natočili čaše za zdravico in ponudili vse, kar so imeli. Sreča je, biti dober in hvaležen, nesreča pa, ker je takšnih vse manj.
Ponovno nas je objela noč in v beli strmini je za nami ostajala široka gaz iz starega v novo leto.
CENE GRILJC
Odbojkarji v vrhu prve lige
V vseh slovenskih ligah so odbojkarji končali prvi, jesenski del letošnje prvenstvene sezone. Prvo moštvo OK Kamnika se je presenetljivo odlično uvrstilo kar na tretje mesto z le eno več izgubljeno tekmo kot vodilni ekipi Granita in P. Narodnega doma (Lj). Zares presenetljiva uvrstitev zato, ker so skozi ves jesenski del nastopali v močno okrnjeni postavi. Eden ključnih igralcev, Grega Hribar, je zaradi zloma roke nastopil samo od 5. do 9. kola, nato pa je odšel sredi decembra k vojakom v Pulj. Že od začetka oziroma od srede leta 1986 sta služila vojake v Vranju oz. v Slovenski Bistrici odlična Janez Slabajna in Franci Obol-nar. Od 5. do 7. kola ni nastopal ključni igralec Marjan Novak, v zadnjem odločilnem derbiju z Granitom pa zaradi gripe ni mogel nastopiti glavni podajač, plavmaker, Mitja Matjan.
Štirim zmagam v prvih petih kolih so jih v nadaljevanju pridružili še pet: 15. nov. so najprej premagali doma Šempeter s 3:1 (6, 13, -13, 9), nato v gosteh Brezovico tudi s 3:1 (9, 13, -12, 14) in 6. decembra zopet doma Turbino iz Selnice ob Dravi 3:1 (10,-7,6,8);13.dec. so v Izoli, po hudem boju sicer dobili s 3:0 (11, 10, 12), nato pa doma 20. dec. še z odlično mlado ekipo Stavbar-MTT iz Maribora s 3:1 (ll,13,-12,2).KersovtemlO. kolu Granitovci v Ljubljani izgubili s 3:1 proti Narodnemu domu svojo prvo tekmo, so se naši fantje po točkah izenačili s prvouvrš-čenima ekipama. Da bi obdržali korak, so torej v zadnjem kolu potrebovali zmago, saj jo je Narodni dom v Šempetru sigurno s 3:0 dosegel.
Žal se to ni izpolnilo. Ves trud
Stalno strokovno delo
in izobraževanje zagotavlja uspešnost
Strokovna društva so manj znana od športnih, zato tokrat predstavljamo delo DITT (društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev) Kamnik. Pogovarjali smo se z dipl. ing tekstilne tehnologije Salemom Beganovičem, dosedanjim predsednikom tega društva ter sekretarjem ZITT (Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev) Jugoslavije, sicer pa vodja razvojnega oddelka v Svilanitovem tozdu Frotir.
Kaj je v bistvu DITT?
Beganovič: To je strokovna organizacija, ki deluje v okviru ZITT Slovenije, ta pa deluje v ZITT Jugoslavije. Društvo v Kamniku je eno od petnajstih društev v Sloveniji. Čeprav je srednje veliko, izstopa po aktivnosti. Kamniški inženirji in tehniki so. prej delovali v jarškem društvu, zdaj pa smo že dvaindvajset let samostojni.
Osnovna dejavnost našega društva je strokovno delo, saj društvo združuje ves strokovni potencial v tekstilni industriji Kamnika. Čeprav je v Kamniku malo tekstilne industrije, imamo več kot 120 članov in smo med najbolj aktivnimi v Sloveniji.
S kakšnimi nalogami se ukvarjate?
Beganovič: Naše društvo obravnava predvsem probleme svojega okolja. Naša glavna naloga je, da pomagamo matičnim delovnim organizacijam k doseganju čim boljših poslovnih izi-
dov. Tak koncept je popolnoma pravilen, saj so na območjih, kjer imamo aktivna društva, najbolj uspešne tekstilne delovne organizacije. V Kamniku se lahko pohvalimo, da sta obe DO v zadnjem obdobju v vrhu tekstilne industrije. Ne majhen prispevek zato ima tudi naše društvo.
Strokovno delo in izpopolnjevanje članov, delo pri razvoju produktivnosti, izobraževanju, pri poslovanju, zagotavlja uspešnost. Če konkretno pogledamo naše akcije: glavna je stalno izobraževanje in izpopolnjevanje povprečne kadrovske strukture ter sprotno seznanjanje z novimi dosežki v stroki. Mnogo je tudi predavanj z drugih področij, npr.iz organizacije dela, ki so stalna, iz psihologije dela, računalništva, finančnega poslovanja ipd. Osnovne naloge prevzemajo strokovne službe delovnih organizacij, obravnava pa jih celotno društvo. Če hočemo kakšno dejavnost še posebej pospešiti, organiziramo več informativnih sestankov in izobraževalnih ur. Tako je bilo z računalništvom.
Pred štirimi leti je naše društvo organiziralo simpozij za vso slovensko tekstilno industrijo na temo: tehnični razvoj tekstilne industrije v Sloveniji. Prejeli smo veliko pohval za odlično organizacijo. S takšnimi prireditvami si poskušamo pridobiti tudi nekaj sredstev za dejavnost. Precej denarja za društvo dobimo z izdela-
SALEM BEGANOVIČ
vo raznih elaboratoV in projektov.
Naslednja dejavnost, ki je precej draga, so strokovne ekskurzije. Obiskali smo vse domače in evropske konkurenčne firme. Ti strokovni izleti imajo tudi družabno plat, saj se člani srečujejo v drugačnem okolju kot v DO, kjer vlada določena hierarhija.
Prek društva kupujemo precej strokovnih revij. Vsak naš član dobi strokovno revijo slovenskih tekstilcev TEKSTILEC. Na voljo imamo tudi nekaj tujih revij.
Kaj pripravljate za bližnjo prihodnost?
Beganovič: Pred kratkim je društvo obravnavalo razvojni načrt DO Svilanit ter nekaj novih področij, kot je barvna metrika in računalništvo. Trenutno pripravljamo predavanje o novih organizacijskih modelih v OZD, s posebnim poudarkom na tekstilni industriji. Gre za novo vrsto makroorganizacije, ki se pripravlja na republiškem in zveznem nivoju. Pripravljamo se tudi na našo letno skupščino in programsko volilno sejo, stekla je tudi organizacija obiska sejma ITMA v Parizu.
Kdo je porok za vaše dobro delo, ljudje ali način dela?
Beganovič: Trdim, da oboje. Tudi druga društva v ZITT Slovenije nam priznavajo našo aktivnost. Naše društvo ima zelo veliko aktivnih članov. Člani društva so spodbujeni za delo, imajo motiv. Vedo, da bodo dobro informirani, lahko se bodo udeležili strokovne ekskurzije. Načelo daj-dam je gotovo najboljše, sicer pa, v današnjem času, ko hitimo in hitimo, pozabljamo nase in na sprostitev.
Člani društva vložimo v izdelavo elaboratov in projektov mnogo prostovoljnega dela v svojem prostem času. Nikoli ni bilo treba honorirati nobene ure. Uspeh DITT Kamnik se kaže tudi v tem, da so mi kot članu tega društva lani na skupščini ZITT Jugoslavije zaupali funkcijo sekretarja. To je uspeh našega društva in ne le moj osebni uspeh. Mandat v ZITT Jugoslavije traja štiri leta, upoštevamo tako imenovani
obeh »nadomestnih« podajačev, Novaka in Aleša Škorjanca, ni mogel zamenjati izkušenega Mitje. Sprva je sicer v Slovenski Bistrici, ob vodstvu naših z 9:1, izgledalo, da bodo uspeli. Vendar so v nadaljevanju Granitovci dobili ta niz na 11.
Kamničani so v drugem nizu dali od sebe vse in dobili na 6. V nadaljevaju pa so žal, ob dobrem serviranju domačinov, postajale naše podaje vse slabše in seveda napad neučinkovit, tako da je bila zmaga Granita v tretjem oz. četrtem nizu na 6 in 8 razmeroma lahka.
Lestvica po jesenskem delu je sedaj takale: 1. Granit 20 točk (razmerje dobljenih nizov napram izgubljenim 31:10) 2. Narodni dom 20 (31:10) 3. Kamnik 18 (30:16) 4. Triglav 14, 5. Misli-nja 12, 6. Topolšica 12, 7. Šempeter 8, 8. do 11. mesto Mežica, Stavbar, Brezovica in Izola po 6 točk, 12. Turbina 4.
Kamničani, ki so za letošnjo sezono planirali zgolj obstoj v tej 1. slovenski superligi, so se tako nepričakovano znašli v boju za-sam vrh. Ob dobrem nadaljevanju glede tega še ni vse izgubljeno, seveda pa bi morali že takoj na začetku drugega dela prvenstva, to je 7. februarja, v Ljubljani ponovno premagati Narodni dom in nato po vrsti še vse druge s čim višjim rezultatom.
V kamniških vrstah je optimizem; do tedaj bodo trdo trenirali. Zaradi omejenih sredstev bodo odšli, verjetno v Poreč, le na štiridnevne skupne priprave. Upa-
republiški ključ. Lani je bila na vrsti SR Makedonija, vendar se je zaradi slabega dela ZITT Makedonije skupščina ZITTJ odločila za Slovenijo. Tako je bil direktor MTT iz Maribora izvoljen za predsednika, jaz za sekretarja. Novo predsedstvo čaka v štirih letih mnogo dela, saj je prej vladalo zatišje.
Se je v tem letu v delu ZITT Jugoslavije že kaj spremenilo?
Beganovič: Dela je bilo na začetku mandata več kot preveč. Prva naloga novega vodstva je bilo iskanje rešitev v teh težkih gospodarskih razmerah in dati kakšen prispevek k stabilizaciji. Položaj tekstilne industrije je v našem gospodarstvu precej zapostavljen, saj je bilo večkrat rečeno, da ta panoga ni perspektivna. Najprej smo se vključili v korekture srednjeročnih planov razvoja tekstilne industrije Jugoslavije v okviru dolgoročnega plana gospodarske stabilizacije. Zanimivo je podcenjevanje te panoge, saj je v dokumentu, ki obsega okrog petdeset strani, tekstilna industrija omenjena le v dveh stavkih. Naše pripombe so upoštevali. Lotili smo se tudi izdelave tekstilnega slovarja (tehnologija in vlakna), saj podobne knjige v Jugoslaviji še ne premoremo. Projekt je uspešno zastavljen, saj je že narejena finančna konstrukcija, imenovana pa je tudi komisija, sestavljena iz najboljših strokovnjakov.
Kaj bi imeli še dodati ob koncu najinega pogovora?
Beganovič: Menim, oa je v vsaki panogi, ne le v Tekstilni, pomembno društvo inženirjev in tehnikov, seveda če je dobro organizirano in če temelji na strokovni podlagi.
DAMJAN GLADEK
Obvestilo
Zaradi preureditvenih del bo ekspozitura Ljubljanske banke poslovne enote Kamnik na Ba-kovniku zaprta od 19. januarja do 14. februarja 1987. V tem času bo začasno organizirana ekspozitura v Interieru Stol Kamnik.
jo, da bodo tudi vsi povratniki iz JLA, Aleš Škorjanc, Marko Matjan in tudi konec decembra že prišli Janez Slabajna, do takrat v polni formi. Še cel spomladanski del pa bodo morali igrati brez vojakov, Grege, Francija in Go-razd Frontinija (odšel je v JLA sredi dec. 86).
II. moštvo-moški so v drugi polovici jesenskega del II. SOL-zahod zmagali kar dvakrat in to proti močnemu Bohinju 3:2 (-16, 11, -10, 10, 8) ter še lanskemu prvoligašu, močno pomlajenemu ČIB/Bovcu tudi s 3:2 (9, -4, -10,10,8). Proti vodilnemu Kočevju so izgubili s 3:1 (—10, 3,-12, -11) in proti Črnučam tesno3:2(-12, -11,10.10, 13).
Do nadaljevanja v drugem delu prvenstva, 7. februarja, bodo tako »prezimili« na solidnem 7. mestu. Sicer pa je lestvica takale:
I. Kočevje 18 točk, 2. Plamen 16, 3. Črnuče 15 (21:13), 4. Žclezar 15 (22:14), 5. Mokronog 15 (22:15). 6. Bovec 13 (16:19). 7. Kamnik II 13 (17:21), 8. Bohinj
II, 9. Bled ml. 10, 10. Pionir (Nm) 9 točk.
Članice. O njihovem prvem mestu v II. SOL-zahod smo že poročali v prejšnji številki. Tu vam sedaj še posredujemo obljubljeno lestvico po končanem jesenskem delu: 1. OK Kamnik 18( 27:5), 2. Pionir (Nm) 16( 23:12), 3. Triglav 16 (23:12), 4. P. Belt (Črnomelj) 15, 5. Koper ml. 12 (14:12), 6. Šobec 12 (10:20), 7. Nova Gorica ml. 11, 8. Plamen 10, 9. Jesenice 9 (5:23), 10. Bled ml. 9 (9:24).
Ob dnevu JLA prvi naši odbojkarji
V Ljubljani je bil 21. decembra v dvorani železničarskega šolskega centra odbojkarski turnir za moške in ženske. V počastitev dneva JLA sta ga organizirala VP 2050 in ljubljanska območna odbojkarska zveza, V obeh kon-kurencah je nastopilo po šest vrst, med njima tudi člani in članice OK Kamnik. Zlasti dobro so se odrezali Kamničani, ki so, že brez Grege Hribarja, osvojili lep pokal in prvo mesto. V predtek-movanju so najprej premagali Črnuče z 2:1 in nato še VP 2050 2:0. V finalu pa so premagali, lani že tretjič, TVD Partizan Narodni dom iz Ljubljane z 2:0. Ljubljančani so tako kot Kamničani nastopili brez enega svojih najboljših, Jožeta Povščiča. Vrst-
Nogomet in mi
Na novi kamniški osemletki -OŠ Duplica mladinska organizacija že deluje s polno paro. Pred kratkim smo organizirali prvenstvo v malem nogometu. Udeležba je bila rekordna, saj je tekmovalo kar 21 ekip z vseh OŠ naše občine, izjema je bila le OŠ Kamniškega bataljona iz Stranj.
Po kvalifikacijah so se v polfi-nale uvrstile naslednje ekipe: 8 b, 8. c, 7. c z OŠ FA, 8.bin 7. d z OŠ TB, 8. b z OŠ MO, ki so med seboj igrale takole: 8. bOŠFA:8. cOŠ FA-2:1 8. bOŠTB : 7. d OŠ TB-3:0
7. cOŠFA:8.bOŠ MO-3:2 Najboljše tri ekipe pa so v finalu igrale med seboj tako:
8. b OŠ FA : 7. c OŠ FA - 4:2 8. bOŠTB : 8. bOŠ FA-0:1 7. cOŠFA : 8. bOŠTB-3:2 Po napetih in privlačnih bojih
je bil končni vrstni red naslednji: I. 8. b FA 2. 7. c FA, 3. 8. b TB, 4. 8. c FA, 5. 8. b MO, 6. 7. d TB.
Gledalci so prišli na svoj račun, še najbolj pa sta navdušila Žumer in Palčič z OŠ Frana Albrehta, ki sta bila proglašena za najboljšega igralca in strelca.
Res gre pohvaliti prireditelje, ki so se izredno potrudili, najboljše pa tudi primerno nagradili.
Barbara Božič novinarski krožek OŠ Duplica
ni red pri moških je bil takle: 2. mesto Narodni dom, 3. VP 2050, 4. Kočevje, 5. Črnuče, 6. Brezovica.
Kamniška dekleta so nastopila zelo oslabljena tudi brez Nike Hudoklinove. Proti ekipam iz I. SOL Kočevju in Črnučam so obakrat izgubile z 2:0 in so si za Kočevjem, Krimom (Lj), Črnučami in Taborom ml. delile s Partizanom iz Šentvida 5. do 6. mesto.
Akcija Ilegalec
V soboto, 6. decembra, smo se zbrali taborniki odreda Bistriških gamsov na zbornem mestu pri železniškem predoru na Kolodvorski ulici. Bilo nas je 20, od tega 5 ilegalcev. Vodja ilegalcev je bil Janez Perčič. Vodja obrambe ni prišel v akcijo. Tričetrt ure smo se potikali po Kamniku, vsi pa smo si nabrali nekaj kondicije za zimo. Naj še dodam, daje bila takrat tema in pritisnil je hud mraz. To igro taborniki pripravimo vsako leto, da vsaj delno pokažemo, kako je bilo med II. svetovno vojno, ko so ilegalci metali letake z napisi OF, SFRJ in podobno.
Lep taborniški pozdrav SAŠO ŠTELE
Kamniški" obe m
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.