9 770350 5560U xe kon* ledbfl Ob koncu tedna bo pre-viadovdio spremenljivo obla&no z občasnimi kra jeznimi padavinami. številka 45 četrtek, 16. novembre 2000 180 SIT Pa so ga krstili, iivaiiii in... m 'B r^m • m stran 13 ■'f 9 I ^ > i» Peti praznile OB PAKI • Na slavno&tni seji ob letošnjem občinskem prazniku so med drugim podelili najzaslužnejšim krajanom priznanja in nagrade. Najvišje priznanje, grb občine, je prejelo PGD Paška vas. Stran 2. Evropa proizvodnjo premoga zmanjšuje ali celo ukinja Stran 6 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/5869-361 in STWPNIK IGOR s.p. tel.: 03/5869-288 GSM: 041/599€38 Gorenje potrebuje prostor za dodatna vlaganja stran 7 Od grozijive vodne ujme v torek zjutraj je vse Solčavsko eno samo detoviéče^ čeprav se Savinja s pritoki še ni povsem umirila. Narava, ki je ''poravnala'' dolg Monùi se bo kf)ffitt zdela naslednja ugotovitev ftre več kruta, celo privošči j iva, a slednje ne tnorc bili resjučno. Nikoli! Neizprosno je namreč dejstvo, da jc narava v Zgornji Savinjsiti in ZaJrečlti dolini "poravnala dolg, f/okri' la celotno pctdročje" Lcla 1990 je silovita vruU na iijrna opu&tošila dolino od Podvolovljeka, l.uč» Nazarij d^j Mozirja in vue naprej. Osem let kasneje je bila opuslosenja deleina ZadreČka dolina od Nove Si if le preko Gornjega Urada in Nozari j. Nat (t fe narava pohitela in m čali/ila oS' eni let. Le dve leti je potrpela, si spet izi?i'ala prve novembrske dni in opustoSda Še listo, kar je fyrej "zgrešila. " Namreč področje ll (v T\jeJ so tnjo\'ske<Ínii9>e Vek Doni/ale> Živila Kninj, Koliiniale MarilK>r in iin Vt^lťnje) s« piçù n«* tlavnim ustunovilv dvlnii^ko drui^bo Suma holding -(rfiovina In storitve. UsUinovni kapital holdiniaaje 2iM> mllyi»nov tolar j« v. Vsííka dru/^lxi je vanj vložila po 49 milijonov, milijon Si r pa njihtwc v)U\isnc družbe Koloniále - Prchranći Maribor, Preskrba iz Sežane, PolnVťník i/ Murske Sobote in C enlcr Celje. I loIJingnaj bi posiiil dru^ največji (rgo^'ski sîcher v Sloveniji in najbizačcl delovali prihodnje leto. Do takrat naj bi ga vodila SUriClanska uprava, ki ji predseduje Stane Skok i/ dni^be Vele, direktorji ostiilili omenjenih Olćinic Sume pa so njegovi nanKstniki. Predsednik uprave Ore d.d. Velenje (îvido OmJadić nam je povedal, da z vključitvijo v gospodarsko-inle resno /druženje Era uresniCuje povcAwanje v .^ir.^m slovenskem prosioru, kar zahieva konkurenca in sprejem sirnie-gija delniške družbe. mtp ZSSS proti neonacizmu SEŽANA. VEI-ENJE • Pnitf,sine«a shoda, ki h« danes (četrtek) oh 12. uri, v SeÁinl, polek;) pa pod geslom Pr«^ ti neonacizmu • fíá mir, strpnost in so^i^je« se Ixxk» udele/ili tudi clanl konference ZSSS VVIenJe. sindikiilni /itupniki in clan i. Prolestno zborovanje bo uperjeno proli skrajno desničarskemu gibanju v Evropi. Desničarske organizacije namreč ta mesec napovedujejo maniřestacijo v Ihsiu. ■ mkp O približevanju evropsiiim organizacijam VELENJE • V lorekje v prostorih MO velenJe |x»teka-la 4. seja predsedst>'a Skupnosti (»bčin Slovenije. Udeleřcnciso ÎA'edli ludi posvcl, na katerem so spregovorili o delovanju zdru^nja v ustreznih evropskih organizacijah, sledil pa je 5c tretji seslanek sekcije mesinih občin Slovenije in seja predsedstva. Več o dogovorjenem l>i>mo zapisali pnht>dniič. mbš Paketi za sociaino ogrožene VELENJE, itd 14. do 17. novembra • KepuUiii^ki KK je v /acelku ledna |K)slal Območnemu xdru/^i\ju RK Velenje paketov. Od tega so jih 185 f.c razdelili «Kialno ogrWine Velenje, danes in jutri pa jih bodo prejeli §e upravičenci v občinah Si'ètanj in Šmartno ob Paki. Pakeie, v katerili so prehram-Ixîni iZilelki in i/delki higieneje republiški RK kupil iz sredstev akcije Nikoli sami. Delček sebe za dobro drugega VELENJE - Območno /dru/enje KK Vrenje l>o naslednji leden, od torka do pelka, pripravilo še /iidnjo krvodajalsko akcijo v tem letu. Hidi tokrat za potrel>e Zavoda za inmsl'u/ijo kn i iz Ltiihljane. Ekipe za odvzem se bodo dni mudile v prosKJrih doma učencev v Velenju. Odvzem-na mesta bodo v tt>rek, 21. in v pele k. 24. ntwembra odprla od 7. do 14. lire, v sredo m ceinek pa od 7. do 15. ure. Nadoscdanjih 16 rednih in 2 izrednih krvodajalskih akcijah je delček sebe za dobro druj»ega danwalo več kol 3401 ) krvodajalcev iz cjhčin Velenje, SoSianj in Šmartno ob Pa-ki. mtp S slavnostne seje ob prazniku občine Šmartno ob Pakl Najvišje priznanje paškim gasiicem ŠMARTNO OB PAKI, 10. novembra. Pra/nik mladej^a vina. 11. november, je ludi pra/nik občine Šmartno ob Pa-ki. Letošnji Je hil peti po vrsti. Na twrednji prireditvi ob prazniku - na slavn^'isini seji občinskega sveta -je /Igrane v dvorani lamkajšnjega kulturnega doma nagcworil /upan l\nn Rakun. Med drugi m je menil, da leto 2()00za občino ne bo prelomno, ampak predstavlja sa- mo nadaljevanje začetih aktivnosti, Na-Siel je pridobitve v zadnjem lelu 1er prednostne naloge v prihodnje- Svoje misli Je sklenil s prepričanjem, da dokaj aspeS-no zaključujejo drugo tisočlelje in da bodo z obilo razumevanja, strpnisli, dobre volje, pripravljenostjo in idejami uspesni tudi v bodoče. Svojstven utrip in pečat dajejo okoljii bjemni ljudje. Nekateri med njimi so za njihovem dosedanje delo nagradili ob Ic-ttwnjeni prazniku. Najvišje občinski) priznanje - grb občine - je prejelo l*(il) Paška vas ob 80-leinici delovanja in nuđenja pomoči sočloveku v stiski. Dobitniki plakete občine so bih (înrenje, d.d^ iz Velenja, in sicer ob 5í)-lelnici delovanja in razvoja v enega vodilnih proizvajalcev l^le tehnike v Evropi 1er Krajevni orsanizaciji RK Šmartno oh l^ki in (iorenje za prostovoljno prizadevno vključevanje v i^ivljenje kraja in pomoči sťJČhweku v stiski. Priznanja župana pa so prejeli: Jane/ l^ovše za uspešno delo na področju obrtništva in razvoja malega giwpodar-.slva, Ivan Kolar in Franc Ki»rl>er za vsestransko delovaje v kraju 1er ntladin* ski pevski /bor OŠ l>rato> Letonja za promocijo kraja in občine v iin^em slovenskem prostoru. V kulturnem programu so se predstavili mladi domači kulturni us^'a^jalc^: pevci in pevke mladinskega zbora Šmar^ke Sole, recitaiorji, prvič pa so pred občinstvom nastopili tudi šmar.lki tamburaši. MTp Oobitniki priznanj občine Šmartno ob Paki: od teve proti desni: predsednik POD Paška vas Peter Lever^ Franci Kosec, izvršni direktor za proizvodno-tehnično področje Gorenja GA, predsednik KO RK Gorenje Ivan Giasenčnik, predsednica KO RK Šmartno ob Paki ira Lesnjak. Dobitniki priznanj župana: od ieve proti desni: Janez Povše, Ivan Koiar, Franc Korber in Maja Forštner, predstavnica mladinskega zbora OŠ bratov Letonja Prvi kamen v promociji ol>čine Ob letošnjem prazniku občine Smarlnčina Šmartno ob Paki ter tamkajšnji turistično društvo in društvo vinogradnikov, Kol smo lahk<^silsali na predslav^t-vijezloženkci prvi kamen v promJ)e. Kot je povedal predsednik slovenskih Častnikov iii podpredsednik velerancw Slavko KoreniČ, so srečanje izkoristili za izmenjavo pogledov o vlogi in položaju častnikov poklicnih 1er tudi nepoklicnih sestavov, v časinL^ki organizaciji ter se seznanili z razmerami na področju nabomišiva v Sloveniji. Pred tem so si gostje «ogledali ter sc scMi na pc^gtworih z vodstvi Biilnišnice 'n>poLšica|K«ame2;iega ifroQa \e 180 sn, rrwdcna niroCiMa nimftse&^a nvoîntna 1.9Í0$TT, poReiru roroCnin« aesc srr, «ena narocnota 7 soo srr Uredti^tvo: Bofíi Zakošsk (cflrektor in {fta vni uradnik). Staw Vovk (odgovorni urednik), Mltena KrstIC'PlanInc (pomocricâ lirednika) Pto&nik, Tatjana Pocl^oršék. Bojana (novinarji) Uira 2ako$ek (uradnica lacltja). Janja od streho. Večina se Jih je nanašala na kitdrovske/adevebodisi je/«lo/a p(j|>olnitve posameznih komisij sveta. IxkJIsí /a imenovanje čhtnov v svete zavodov. Sprejeli so rebalans proračuna za letos in odlok o nadomestilu za uporabo staviinegazcmljišča. V Šoštanju so doslej namreč uporabljali tistega, kije bil sprejet pod skupno občino Velenje. Novi odlok je bolj razvojno naravnan, saj bodo lahko po njem prihodnji graditelji, zlasti podjetniki, koristili ne- katere bon i lete. Veliko je bilo \fjrašanj,íe več pa odgovora na že postavljena vprašanja. V občiaski upravi so namreč svetnikom pripravili podrobne in temeljite odgovore na v.sa doslej postavljena vprašanja. Računajo, da bo v novembru še ena seja. Na njej bodo govorili ozaključnem računu, pred svetnike pa razgrnili tudi revizijsko poročilo o poslovanju oWine v letu 1999, ki ga je izdelala revizijska hi>^a Boniteta. ■ mkp V torek seja sveta MO Velenje O proračunu, dražjem vrtcu in ukinitvi šole v torek. 2). novembra, se bodo na novembrski seji sveta sesli velenjski svetniki. Dnevni red íw tud Mokrat obsežen, med dru-)2im pa bodo svetniki obravnavali proračun /m leto 2001 v pr* vem branju. pred sejl>ra-vnavaii posamezni občinski odbori, ki delujejo v okviru sveta. Da osnutku pror.ičuna nisi» ol)ravnavan ití oktobrski seji. kot je bilo predvideno, je bil namreč kriv razkorak med mnenji o višini poral)e sredstev na pi»droČju i^radnje cest in izx)braževa-nja mladih. Svetniki htid<^ med drugim odločali o viŠioi nove ckoncimskc ccnc programov v Vrtcu Velenje. Nazadnje sose cenc za varstvo otrok v vrtcih .spremenile letaš februarja, v Vrtcu pa ugotavljajo. da zaradi rasli plač zapaslcnih in stro§kovv obdobju januar-avgast 200() denarja za tlekwanje ni wč dow^lj. Pi^manjkanjc sredstev naj hi poleg upadanja števila otrok botrovalo tudi temu. da Imdo v MO Velenje v bližnji prihodnosti ukinili eno od matičnih osnovnih šol v mcslu. Število Šoloobvczjiih otrok, ki se že nekaj let m<>!no zmanjšuje, v petih letili pa naj bi se zjnanjšalo Še za naj bi narekovalo tudi racionalizaciji'» mreže jx^družničnili šc»l. l iste, ki ne bt"ido izpolnjevale pogt^jev, naj bi prav takc^ postopno ukinilî.'R^krat bodo svetniki sprejemali le sklep o začet- "Soštanjski izziv" 2000 ŠOŠTANJ - Na pobudo nekaterih obrtnikov so se v tem mestu «Klločili, da javnosti predstavijo, kaj znaj<» in zmorejo in tudi, kaj ponujajo in pn»dajajo. Tako se je rodil "Soštanjski izziv'\ ki ÍH) to sohc»to ol) IK. url v šoštanjskem domu kulture že tretjič po vrsti. Že prvi dve prireditvi sta presenetili in navdušili, letos paohijiihljajoše fHiljšo. j^oštanjski obrttiiki in pixJjetniki bi>do tokrat pripravili prireditev v dveh delih. V prvem se bodo predstavili z modno revijo in kulturno zabavnim programotn, v drugem pa pripravljajo druženje z obiskovalci, kar bodo izrabili tudi kot priložnost za predstavitev svojih izdelkov. Na modni reviji bodo predstavili modne frizure, oblačila, čevlje, torbice, očala in ostale modne dodatke. mbs ku postopka /áí spremembo statusa twmwnili Šol in tudi ši V KS Pesje letos brez pridobitev V Podgorju spomladi nov vročevod letošnje let<» krajevno skupnost Pesje ni bilo eno tistih, ki si ^a hodo za|>oinnlli po večjih pndol)itvah. IViteni ko so lani k za bolj ekološko ogrevanje, saj se tanikajŠnjih 55 gospodinjstev Se greje na trda goriva ali vsakdan dražje kurilno olje. Do me.stnega toplovoda naj bi prišli tudi s pomočjo sredstev Iz rudarskih Skod. predvsem pa proračuna Mestne občine Velenje, ki naj bi prispevala polovico potrebnih sredstev. Vrednost naložbe bo velika, približno 140 milijonov SIT. predvidoma pt> M) tisoč tolarjev pa naj bi zanjo od§tela tudi posamezna gaspodinjMva, ki so poit^žnice za plačilo že prejela. Sedaj zbirajo vsa potrebna soglasja krajanov in urejajo dokumentacijo. tako da naj bi gradbeno dovoljenje dobili 5e pred Iztekom leta, dela pa naj bi stekla spomladi prihodnje leto. mbs PONUDBA UGODNA POSOJILA ste se odločili za prenovo stanovanja, gradnjo hiše ali nakup nepremičnine, morda potrebujete gotovino? Izkoristite ugodnosti iz naše bogate ponudbe kreditov. Vabimo Vas, da se oglasite v naših poslovalnicah v Velenju, Mozirju in Šoštanju, kjer Vam bomo na voljo za podrobnejše informacije. 0 /O 1 banka Velenje Bankd Vèle/i/e d.d., VetenJ^, bénina skupina Nove Ljubljanske banke enem stavku miiUUANA-Poiiirih lelib gradnje so te dni t>dprli vrata nove pravne fakultete,skivesno h>dopmsiore odprli prihodnji teden, prcxstore na Kongresnem trgu bo univerza zaenkrat odd čiia fakultetam znajliujSo prostorsko stisko, ko txxk7 zagotovili denar, pa hodo celotno stavbo temeljito obnovili. Ul'BIJ.^NA - Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč ugotavlja razveseljiv porast obiska; v desetih mesecih je bilo v zdraviliščih 24t).(XJU domačih (lani 22Í.UW) in 125.(WH} tujih gostov (lani ^T.iK»), pri tem «> našteli 1.93 milijona nočitev (lani 1,7), od lega je bilo nočitev domačih gostcw 13 milijo^ na. tujih pa f)44.00(). I.^IUIUJANA • Neto dohodek Nove Ljubljanske banke je obkoneu septembra znaíal 14^ milijartíe tolarjevin ježcpre-segel lanskoletnega, dobiček pred obdavčitvijo pa s 7.4 milijarde tudi presega cilje: bilančna vsota dosega milijarde, kar je za 16,3 odstotka več, kapital pa je s 15,2 milijardi tolarjev viJji z-a 10.1 i^dstotka. LJUBLJANA-Po dokončnih podatkih je letos v Sloveniji .skupno 70.64y študentov na vseh visokošolskih zavodih in na višjih strokovnih šolah, brez slednjili je studentov 66.068, kar je nekaj manj kot lani, na drugi strani pa se jc število vi.^jcšolskih Studentov v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojilo. LiUBLlANA • Slovenski inovatorji fo na mednarodni razAta^ inovaci} TENA 201X) v Nuem1x;rgu dobili ui zlate in pí'» Sest srebrnih in bronastih nagrad, kar je sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je slovenske inovatorjevab.solut-nem Mevilu uvrstilo takoj z-a Nemčijo.Tajvan in Korejo. Cli)LJE • Evropski sklad ISPA je z^ gradnjo celjske či.stiU ne naprave zagotovil 60 odstotkov potrebnih sredstev, razliki'' bt> pokrila i>bčina s prispevkom za onesnaževanje okoija. naprava naj bi začela delovali leta 2(X13. med tem pa v Celju nadaljujejo gradnjo mestnega kanalizacijskega omrežja. VKŠfC - Mednarodna komisija za varsN^o Alp Štirikrat letno objava dobre in slabe zglede na tem področju, v zadnjem porc^čilu pa je kol ptx^lKn primer in dtilvrzgled navedla javni prevoz čez prelaz Vršič kot lep printer skrbi za okolje, ki sodi v sklop omejevanja prometa na turističnih p^driHjjih. ZRliCE • Zrezki Comet s fi70 zaposlenimi sodi med največje evropske proizvajalce umetnih brusov,pri izdelavi re-zalk in brusnih plošč je sploh največji, v torek pa sov Come-tu pognali najsodobnejšo linijo za izdelav<» brasnih trakov, naložba je tKenjena na 70 milijonov tolarjev, z njo pa bodo k» povečali zavidljive p(îslovne uspehe. v SREDISCU POZORNOSTI '*flSCAS 16. novembra 2000 Komuna/no podjetje Velenje Letos je EU rekla: ne Skliid ispa, iz katerega kandiflatke zh sprejem v Evropsko unijo Črpajo 11-nanCno pomf»C ih pn>jelae s področja varstva okolja« Je - po nekaterih informaci* Jah - desetin prosilkam iidobril ve^ kot K62 milijonov evrov/a solinanciranje 37 pr«Jekt(ïvv skiipni vrednosti 1,438 milijarde evrov. Med odobrenimi projekti sta le dva i/ Slovenije (čistilna napravi v Celju in l^n-davi). Kot vemo so ta denar letos pričakovali tudi na Komunalnem piKiJetJu Velenje, ki Je skupaj z občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Raki kandidiralo za pridobitev nepov* ratnih sredstev iz tega naslova. V zvezi s tem smo direktorju velenjskega ko* munalnega podjetja Marijanu Jedovnickemu zasta* vili nekiij vprašanj. 9 ptmift^i sklada Ispa /te hi)s/e (iohiiir rtačriovali pa sie jih. Kakme bodo posledice za nase okolje? MARIJAN JEDOVNIC-Kl: "Ziimik pri uresničevanju projektov, ki naj bi jih sofinanciral sklad Ispa. Brc/ denarja tuko zahtevnih pn'yeklov. kol so nadalj- nja i/.gradnja centralne čistilne naprave Šaleška dolina, izgradnja magistralne- Marijan JedovnicM: Mislim, da so naša pričakovanja reatna. ga vodovoda in kanalizacije ter čistilno raprave Šmartno ob Paki. ni mogoče izvaja ti prepričani J da ho vasa vloga uRodno rešena? MARIJAN JEDOVNIC-KI: "Vloga je pripravljena in ludi utemeljena, seveda pa to šc ni porok zsli. Čc lx>nio nK>ra-11 gradili po njem. bo cena za čiščenje kubičnega me-Ira vode od 30 do 40- od-stoikov višja, kol hi bi bila. če bi nam uspelo pridobili nepovratna sredstva od Ispe.'" 9 Za koliko denarje ste kandidirali? MARIJAN JEDOVNIC. KI: " Za nekaj manj kol K) miltjoníw cvFi)v." Koliko pa stanejo projekti? MARIJAN JEDOVNIC-Kl: " Pribli/no 15 milijonov evrov. Ker pa sklad iinanci- ra samo del projcktíw, smo po izdelanih merilih lahko kandidirali le za ^e omenjeno vsoto.'' 9 Kje^ menitef .w razlogi, da letos denarja niste dobili ? MARIJAN JEDOVNIC-KI: ''Komunalno podjetje je skupaj z občinami Velenje, Soblanj in Šmartno ob Paki pripravilo končno vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev j unij a letos, Celjani, ki jih omenjale, pa štiri mesece prej. Posiopki preverjanja in odIcKanja pri ev-rc^pski komisiji oziroma njeni potlkomisiji tečeji) počasi. Mi pričakujemo odločitev sklada od lebruarja do junija prihodnje iclo. Čeprav n prvih informacijah v najboljšem primeru tu zgodilo oktobra ali novembra letos- Sicer pa skJad Ispa ne predvideva vlaganj le letos, ampak je program izdelan za obdobje od leta 200J do2iX)6. Vlagatelji, iz Slovenije nas je osem, «e bomo dobili vsi denarja naenkrat, ampak po določenem časovnem razmaku, saj tudi sklad nima denarja na kupu. ampak ic ta vanj steka." ■ Tp Podelili priznanja ob tednu otroka Tri priznania in prva častna članica VELENJE, 7. novembra -Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje Je točno na IO«leinico delovanja tele-Iona TOM (telefon otrok in mladostnikov) v Velenju pripravila posebno prireditev. V Mladinskem centru Velenje 50 se zbrale svetovalke in svetovalci telefona TOM ter drugI, ki pripravljajo zanimive prireditve za <»troke in mladostnike. Priložnost so namreč tzko-ristill tudi za podelitev letošnjih priznanj, kijih ob tednu otn)ka vsako leto pf>-deli MZPM Velenje. Upravni odbor MZPM Vele- nje je odločil, da letos priznanje prejme Emil Šter-benk, ki že vrsto lel pomaga pri izvedbi ekoloških projektov za sesto in sedmošolce v.sch kl] v Šaleški dolini. Pri tem ne le, dii veliko nauči, svoje znanje zna podajali na zabaven način, zato so mladi nad njim navdušeni. V njegovem imenu je priznanje iz rok predsednice zveze .Marije Kuzmun prejela njegova i^cna Vlasia, saj je Emil (i^al) zbolel. Priznanje je prejela ludi Jožica tirabner iz Kavč, ki jo otroci poznajo kol "teto Jožico". Poleg tega, daje na domu varovala številne malčke, ko so bili njihovi starši v službah, je še vedno zraven, ko v Kavčah. pa ludi Velenju, pripravljajo prireditve za otroke. V imenu svetovalne skupine telefona TOM je priznanje za vse svetovalce prejela Ankii Maček, stn^kovna vodja telefona do začetka Icia2()0l). Najbolj presenečena pa je gotovo bila prva častna članica MZPM Velenje Elfrida Ambrožič. kije dolga leta vodila zvezo in postavila temelje za njeno delovanje. Tega, da ji bodo prav na tej prircilitvi izročili častni) listino in lep kipec, namreč ni vcdeJa. Zagotovo so vsi prisotni uživali v monoigri odlične igralke Mojce Partljič'"Člstil-ka Marija". Poskrbela je za smeh in sproščeno razpoloženje. ki se je nadaljevalo še ob dobro obloženi mi/i, ob torti v obliki telefona in zdravici. Na mnoga leta vsem, ki svoj prosti Čas radi izkoristijo za lepši in pestrejši vsakdan naših olrok. Mbš Skupina Era poslej tudi v Zrečah Obstaja več razlogov ZREČE, 10. noveml>ra - Predsednika uprav velenjske Ere (^tdo Omladič in Muximarketa iz LJubljane J)arkt» Podreher-šek sta podpisala pogodbo, s katero Je Era od Maxiniarketa vzela za pet let v n^jem prostore največje blagovnice v Zrečah. Odprli n^u bi jo če£ leden dni, 26 za|)oslenim, ki so trenutno na čakanju, pa iiodc» ponudili možnost zaposlitve. ï»eveda, če se bodo ti tako odločili in čelMKlo pri Eri č ljudi. Vslrateskih usmeritvah družbe ima filozofija bližnjega (^skrbtjvalca pomembno meslo In zrezka Irgovina se vključuje v to zasnovo." Z dolgoročnim najemom trgovine, po irdilvah Omladiča, niso prevzeli nobenih obveznosti do morebitnih dolgov in ludi zap<^sknih. ■ tp Rekli so: Na Ljudski univerzi je živahno Mirjam Sibancsdirektoricu AndRiguskťf>a /avoda Ljudske univerze Velenje: ^'Veseli na«;, da postajajo naši udeleženci vedno /»hc«vn«|ší, d» sprašujejo po Kpecûtli/ininib izobraževalnih o1)libih. da se akthnovkUučuJejn vi/xibraževaiue, da žeilio veliko diwialnih informacij o pn^mmib. S tem nam p(>sreovanJu kakovo.sti nusih iz(»b-ra/evalnib pro}>ram<»v. V popoldnevih živahnosti v naslb pros* lorih prispevajo udeleženci je/J kovni h tečajev, tečajev varstva pri delu. p(»/.amťuai varstva... Večji del priigramov za pridobile^* izi^brazbc pn lA'ajamt) v pr^istorih bližnje \)snLski program posltwni sekretar, ki ga obiskuje 40 udelcženccv, in program srednjega poklicnega izobraževanja ku h ar-n H la kar." ■ f^kP Etfrida Ambrožič je iz rok sedanje predsednice MZPIVI Velenje Marije Kuzman prejela častno fistino, saj je posta/a prva častna članica zveze, M jo Je ''postâv//â na noge" tn dolga leta uspešno vodila. O ROMM. Aoa/ Živjenje je lahko lepše! uMDni molAonr nimfioiMfiiA fiiiicuiHii U M nï ^kole/ni po^ofu eleklro poket AU Mvoie* hlirMl/ko AoproTO DDMIO 4X «Iflvk« 9unie % AUP ploUMi in MAt soklepQiye loloA HroilovM M M.: IS/898 47 19 IoIm ifi itrtif ftovMý Orodep« Ma M/881 «5 00 8 poilunom 4iov«Kt 16. novembra 2000 ""HlAS AKTUALNO zgornja Savinjska tlolina Letos milijarda za cestno omrežje v zadnjem obdobju sta Zgornja Savinjska in ZadreČka dolina kar prepredeni z različnimi gradbišči na cestnem omrežju. Tako bo še v prvem delu prihodnjega leta, za naprej pa obstaja upravičena bojazen, da bo takšen tempo težko zadržati. "V letošnjem letu je bila v državno prometno omrežje na področju šestih občin vložena približnu milijarda tolarjev. Približno zato, ker se za večino pnijektov sklepajo dveletne pogodbe. Razlog za to je preprost, saj študije, investicijski programi, zagotavljanje zemljišč, pridobivanje ustrezne dokumentacije in dovoljenj ter sama is^rad-nja pač zahtevajo svoj čas," pravi dosedanji poslanec in predsednik parlamenlamcga odbora za infrasirukluro in okolje Jakob Presečnik. Pri tem se sama po sebi ponuja ugotovitev, da je velikii škoda za šest občin, ker Jakob Presečnik ni bil ponovno izvoljen. Šiiri lcla na lako vplivnem položaju pač nis(i čisto od muh. Trenutno je seveda v ospredju i/gradnja mejnega preho- Jakob Presečnik: »Toliko sredstev bo naslednje leto skoraj nemogoče zagotovíř/« da na Pavličevem sedlu, ki se sicer vleče že tretje leto. Velika naložba bo sklenjena naslednjo pomlad, najtežja dela pii so že opravljena. Na slovenski strani do prehoda manjka .še kilometer grobega asfalta, pomladi pa bodo na celotnem zadnjem odseku v dolžini treh kilometrov položili tudi zgornjo fino plast. Zgrajen je tudi mejni objekt za organe obeh držav v vrednosti 200 milijonov tolarjev, še 50 pa jih bodo morali do pomladi zagotovili za Društvo za kuituro Gorenje klub managerjev Velenje, 9. novembra - Po ponovni oživitvi Kluba managerjev Velenje so v Kulturnici sestali člani na prvem neformalnem srečanju. Ideja za ustanovitev klubaje nastala v društva za Kulturo v Gorenju. Klub šteje članov in združuje poslovodne delavce tako iz gospodarstva kol iz nego.spodarslva. Tema srečanja je bila knjiga Uravnoteženi sistem kazalnikov, uglednih ameriških avtorjev Roberta S. Kaplana, ki je septembra predaval tudi v Sloveniji in Davida P. Nortona. Uvod v razpravo je podala dr. Metka Tekavčič, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze Ljubljana. Bistvo tega ma-nagerskega sistema je, da omogoča preverjanje strategije podjetja. Uspešnost! poslovanja ne meri le s finančnimi kazalniki. temveč poleg finančnega vidika enakovredno upošteva še vidik notranjih poslovnih procesov, vidik poslovanja s strankami in vidik učenja in rasli. Združevanje trdih in mehkih metod vodenja naj bi bilo tudi bistvo delovanja kluba. opremo. Na praznični I. november je minilo deset let od katastrofalne poplave. Žal je minilo tudi deset let obnavljanja ceste od Ljubnega proti Lučam. Velike obljube takratnih oblastnikov so večinoma .splavale po Savinji. Po začetnem zagonu je nastala velika praznina, zadnja leta pa se nova cesta le bliža Lučam, sicer počasi, vendar vzirajno. Jakob Presečnik: "Lani začet odsek so izvajalci letos končali, že novembra pa bodo odprli gradbišče za naslednjega. ki bo zgrajen naslednje leto. z njim pa bod<» Luče že precej blizu. To je seveda razveseljivo, žal pa se bojim, da se bo v nadaljevalcu zapletlo pri gradnji ceste skozi Luče ali mimo njih. Že leta 1997 sem opiizarjal Direkcijo za ceste RS in predvsem občino Luče. da bo cesta do kraja zgrajena, rešitve za Luče pa ne bo. Bojim se. da .se bo to sedaj zares zgodilo, č-eprav na občini Luče trdijo drugače. Med štirimi ali petimi različicami se bo težko odločiti in pri tem doseči dogovor v krm'u. kako dolgo traja pridobivar^e dokumentacije. pa vsi vemo. Poleg tega bodo morali v Lučah pri sprejemanju te rešitve upoštevati še priključek na œsto Črnivec - Kranjski rak -Podvolovljek - Luče. ki je od leta 1998 državna cesta," pravi Jakob Presečnik. Poleg te ceste je takrat država prevzela v upravljanje .še cesto med Nazarjanii in Gornjim Gradom ter pano- ramsko cesto v Podolševi. "Za vse te ceste ni bilo pripravljenega niti enega pnijekta. Zato je direkcija za ceste začela pripravljati idejne rešitve za posamezne odseke teh cest. Cesta po Zadrečki dolini je zelo pomembna, a povsem dotrajana pnimetnica. poleg tega pa bo treba na njej ^nidi-ti vsaj nov most na Kropi. Zelo pomembna je tudi panoramska cesta. Turistično in gospodarsko, še posebej za domačine, hkrati pa pomeni tudi povezavo s Črno na Koroškem. Če sm4> .se s Pavličevim sedlom povezali z avstrijsko Kon»ško, je brez dvoma prav, da se povežemo še s slovensko, žal pa je na tej cesti zaenkrat nepremostljiva ovira. To je ogromen in trenutno v Sloveniji največji ze- Zadnja naložba pred letošnjo zimo je na cesti ob podjetju BSH pred NazarjamI meljskiplaz. Dolgoletna prizadevanja za njegtivo umiritev niso bila uspešna. Zdaj plaz zopet raziskujejo in pn>učujejo. Iskreno upam. da l)i>do končno našli primemo rešitev, seveda pa bo morala država najti tudi denar, kajti plaz grozi dtmiačijam, o izjemni škodi na zemljiščih in gozdovih pa niti ni treba govoriti," razmišlja naprej Jakob Presečnik. Dosežkov na državnih ce-stahje bil(i letos še več, nekaj jih bo še pomladi, med nje pa sodi tudi obnova mosta preko Savinje v Nazarjah. Veliko je bilo torej storjenega in veliko še bo prihodnje leto. kaj pa pročnc Irendu. Zanimivo, da je na dolgi rok predviden porast proizvodnje premoga, ludi cenovna predvidevanja so ugodna. Pravega nadomesula za la energetski vir pa ni. /elo težko je bili pameten v nap<5vedih, ker se stvari na področju naťte dogajajo zelo silovito in proti predvidevanjem. Premogtwnik Velenje se mora na zaostrene pogoje pripravljati in f.c danes potegniti niz potez, da bi sc v povečani konkurenci obdrtali še nekaj naslcd-njilî let." Če bi letošnje leto, do konca mu manjka še dober mesec in pol, ocenili z vidika poslovnega sistema, kakšno je bilo? DR. I finančnega planaeleklroenergcl.skegaseklorja, v katerem se je nabralo približno 10 milijard tolarjev in ta sredstva sc bodo razdelila med podjetja, Predvideno je, da bi la denar šel v veliki meri za savsko verigo, vendar se iz dneva v dan stvari spreminjajo in Icžko je reči, kakšne skicpc bo vlada sprejela na tem področju, računam pa, da bomo v termoelektrarni in premogovniku iz na.slova rebalansa le dobili določen del sredstev, (iç bi bila višina laka. kot predvidevamo, potem bi premogovnik Ictas lahko pcî-sloval pozitivmo. Rezultati so izjemno dobri, tako po proizvodnji plati kot na področju strožkov. Res nam ne manjka veliko, da bi zaključni račun laiiko oblikovali v tej smeri.'' Kaj pa hčere? DR. FR/U^CŽERDrN:'*DevetnKScčni rexuhati so bistveno boljši, kol so bili polletni. Velik del hčera ima narav<5 sezonskega dela- mislim na kamnolom in v doU>čeni men Cjosu Nekaj več iczav bo s PLR ker porabo lesa v premo- Dr. Franc Žerdin: ''Pred nami Je strateška konferenca." govniku mi>Čno znii^ujemo. Niso pa ti problemi nerešljivi." Stratega konferenca je pred vrati. Na njej boste definirali dolgoročne cilje in preverili uresničevanje teh za nazaj. Ste dobili dovolj ključnih podatkov za to definiranje? DR. FRANC ŽERDIN: '"Prepričan sem, da bomo teh podaik(5v od drugod dobivali vedno manj- Vlada ali država bo vedno bolj izstopala iz pcwlwnega sisicma kol neke vrste rcgulalor dogajanj znotraj sistema. To narekuje tudi energetski zakon. Podjetja smo postavljena v položaj, da si bomo morala sama postaviti pi'igoje /3 lastno poslovanje. V lum smislu pripravljamo sirate.^ko konferenco. Odločali se bomo o letnem delovnem načrtu za leto 2()(Jl. Postavili smo izhodišče za proizvodnjo v višini 3-850.ÍKJO ton, s trgom zelo dohro kaže, moŽ4ic pa so tudi ^ sprcmeml«. Največjo pozornost bomo namenili opredelitvi strategije razvoja poslovnega sistema premogovnika v celoti in razvojnim načrtom posameznih podjetjih, tudi morebitnih novih, ki hc^o še naslajala, Trenutno leče niz aktivmwti.'' To, da svojo dejavnost širite tudi navzven, na področja. Ki niso neposredno vezana na prídobřvarýe premoga, je znano. DelovIŠča premogovnika so razpršena po več krajih v Sloveniji. Kako daleč pa je projekt o skupnem nastopu premogovnika in Gorenja TrgONine pri trženju rudarske opreme v Bosni in Hercegovini? DR. FR^NC ŽICRDIN: -Bosna in Hercegovina izraža izjemno veliko zanimanja za poslovno sodelovanje s Slovenijo. Pred nedavnim smo bili na sejmu v Zcniei, kjer smo predstavili možn(xsii lega sodelovanja, kjer nastopamo skupaj 2 Gorenjem Irgovino, E«)techom in še nekaterimi drugimi drui^bami iz Slovenije. Oeenjujem pa, da se bodo stvari v Bil I dogajale počasneje, kot bi pričakovali. Občutek imam. da so tamkajšnji partnerji premalo ambiciozni. Prevladuje maloduŠje,preveč pa se tudi zanašajo na pomoči. Veliko več se bo dogajalo v Srbiji. / njihovim elekîrogaspodarstvom smo v intenzivnihstikih. Dogovarjamo se za posel vpremogovTiiku Rembai;,za opremo odkopa v jami Jelovac, kjer smo nek(K že bili." Premogovnik je zelo vpet v dogajanja v Šaleški dolini. Tudi ob požaru Gorenjeve Galvane ne stojite ob strani. DR. FRANC ŽFRDIN: "Ves čas poudarjamo, daje Go-a'nje vzadnjih letih napravilo izjemen razvojni korak in zelo spt^šlujemo njihi"M: dase/ke, ki niso majhni, (lorcnjusnio takoj ponudili pomoč, dogovorili pa smo se, da jo bomo konkretizirali kasneje. Nadzorni svet je odobril pomoč v višini 51) milijonov tolarjev pri i/gradnji nove hale za C »al-vano, 30 milijonov tolarjev smo že nakazali, preastanekpa bo nakazan v januaiju-Tak je bi) dogovor z Oorenjem. Pomoč smi^ nudili zavestno. Za Šaleško dolino in premogovnik je zelo pomembno, da Gorenje ludi v naslednjih letih dobro dela. Tu je toliko deiovnili mest, da bi kakršno koli nepredvideno dogajanje v Gorenju imelo tudi za premo-giwnik izjemno velike posledice." ■ Milena Krstič - Planine na kratko Lastna trgovina tudi v Zrečah MOZIRIli, ZRlilČE - Elkroj je minulo soholo s sveóino otvoritvijo nove truovink! v Zrečah /»okro/il načri(»>ani sistem mlpiranju svojih iruovin in skiipm» 2 histnlskim deležem v ve-ri)>i ()NA-()N ponudil svojim ku|K:cm zaokroženo celoto male »pn »daj ne mreže v slovenskem prostoru. Clkroj v vseh svojih trgovinah in v vseh kakovastnih blagovnih hi^ah sirom Slovenije nudi zvestim kupcem bdelke, ki Si^ narejeni po njihovi meri in po meri Elkroja, Ekrojcve blagovne znamke so prepoznavne po visoko kakovostnih materialih, po dovrSeni izdelavi in konstrukcijah, namenjene vsem tisiim zahtexnim kupcem, ki si želijo le najboljše. Podjetju Interdent certifikat ISO 9001 GORNJI GRAD - (iornjegrajsko in hkraii ccljsko pc^djelje Interdent je proizvodnjo in prodajo medicinskili pripomočkov za zobozdravstvo začelo leta 1^/78 v Gornjem Ciradu. Danes zaposluje 27 ljudi, I egii l2vproizvodnji, razvoju in skladiščih v Gornjem (iradu ter 15 v prodaji, marketingu in računovodstvu v Celju. Približno 60 odstolkov proizvodnje ía'oz-ijo v2ři drhiv na treh celinah. Ki^nec let<.*>njega septembra so u^v^no opravili zunanjo presojo in pridobili ccriifikat ISOOOOl, ki jim bo v veliko pomoč inspi'jdhudopri razvojnih u-smerilvah. Certillkat bodoslavno.s-ino in uradno prejeli danes, v četrtek, v galeriji Šiekl v Gornjem (iradu. mjp Mercatorjeva franšizna trgovina ŠOŠTANJ - Vegrad je v minulih dneh popolnoma prenovil trgovino BETA^ v So^taryu, v Kajuhovi ulici 12. V dojiotoru s Poslovnim sistemom MIiKCATORJe tako preno>lleno ponovno (Kiprl kot fran^i/.no prodajalno tej>a slovenskega (r^ovske^^a velikanu. V včasih diskontni prodajalni, kjer so kupcem nudili predvsem pijačo, poslej na okoli 150 m2 prodajnih površin nudijo vse. kar dandanes potrebuje povprečna slovenska družina. Ponudba je pesira,cene pa so seveda konkurenčne. 16. novembra 2000 ""HlAS GOSPODARSTVO Pogovor s predsednikom uprave Gorenja Jožetom Staničem Gorenje potrebuje prostor Od petka, 10. novembra, so delnice Gorenja v borzni liotaciji A. Na trg so jih pospremili z novinarsko konferenco, ki sta jo skupaj pripravili vodstvi ljubljanske borze in uprava Gorenja. V borzni kotaciji A ima Gorenja 12.200.000 delnic v skupni nominalni vrednosti 12,2 milijarde tolarjev, ki so razpršene med okoli 15 tisoč delničarji. Ob tej priložnosti smo povabili na pogovor predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniča. V borzni kotaciji A so delnice najbolj uglednih podjetij. To je vsekakor priznanje za Gorenje. JOŽE STANIČ: »Pravzaprav smo osnovne kriterije, to je triletna revizija poslovanja, izpolnjevali že pred tremi leti, ko smo sklenili proces lastninskega preoblikovanja. Vendar smo takrat kritično ocenili, da moramo svoj položaj predno bodo naše delnice v borzni kotaciji A, utrditi. Vsekakor pomeni kotacija A hitrejše trgovanje. Borzne hiše, ki kupujejo delnice, zahtevajo namreč na A kotaciji manj zavarovanj. Zato sem prepričan, da bodo naše delnice zdaj še bolj zanimive.« Kakšen je bil prvi dan trgovanja z vašimi delnicami? JOŽE STANIČ: »Z zani- nutna realna vrednost? JOŽE STANIČ: »Po moje bi morale biti konec leta tam okoli 3.500 tolarjev.« V zadnjem času smo pisali predvsem o težavah povezanih s požarom Galva- več delati. Danes imamo »doma« organizirano že večino proizvodnje, ki je potekala v nekdanji Galvani. Res pa je, da delamo »peš«, kar terja veliko dodatnega truda, pa tudi dražje je. manjem smo spremljali dogajanje na borzi in bili zadovoljni. Vrednost delnic seje približala dvem tisočakom, tudi preko te višine so bile ponudbe, prometa pa je bilo za več kot 31 milijonov tolarjev.« Trenutno prodajajo delnice Gorenja po okoli dva tisočaka. Kolikšna je po vašem mnenju njihova tre- do25. 11. 2000 oziroma do odprodaje zalog! Vodstvo Gorenja na ljubljanski borzi (foto: Hinko Jerčič) Septembra smo imeli veliko zastojev proizvodnje in nismo izpolnili planskih pričakovanj, zato pa smo zastavili za oktober precejšen dvig proizvodnje in ga tudi uresničili. Prvič v zgodovini Gorenja smo v enem mesecu proizvedli 236.800 gospodinjskih aparatov in z njimi zaslužili več kot 90 milijonov nemških mark (9 milijard tolaqev). Oktobrski tempo nadaljujemo tudi v novembru.« Ob tem tudi zelo uspešno, predvsem pa hitro gradite novo Gal-vano. JOŽE STANIČ: »Gradnjo je prevzel Vegrad, ki opravlja dela odgovorno in v skladu z dogovorom. ne. Zagotovo se z njimi še vedno otepate, kljub vsemu pa vam je uspelo doseči oktobra rekordne proizvodne in prodajne rezultate. JOŽE STANIČ: »O težavah ne govorim več, pač pa govorim o tem, da smo morali zaradi požara vsi veliko ZANUSSI Pralni stroj ZANUSSI TL 803 CV - zmogljivost 5 kg - kad iz carborana ■ nastavitev temperature - nastavitev števila vrtljajev centrifuge ■ program za polovično količino ■ max. število vrtljajev centrifuge 850 obrVmin. -mere: (š/v/g)40/85/60cm Mesoreznica BOSCH MSW 1501 - močan 450-vatni motor - nastavek za mesoreznico št. 5 s hitrim varnostnim zapornim spojem - visoka zmogljivost: do 1,5 kg/min. - integriran sistem za shranjevanje pribora - zaradi višine 140 mm lahko podstavimo večje posode - PRIBOR: velika posoda za polnjenje in priročno tlačilo, nadomestni polž QQ^^^ m ^ gorenje Vgradni pomivalni stroj GORENJE GVI 682 - notranjost Iz nerjaveče pločevine ■ 8 programov pomivanja - kapaciteta 12 pogrinjkov - nastavljiva zgornja košara - samodejno doziranje sredstva za mehčanje vode - informacijski prikazovalnik, ki omogoča popoln pieyleU iiaii- vsemi fazami pomivanja - aqua stop SusilnkStroflCENMORE -art. 68090 - senzorski - elektronska kontrola, dinamično sušenje, brez mečkanja, senzorji -kapaciteta 5 kg-1121 {celotna vsebina pralnega stroja - čas sušenja LE 60 min. - vrata se odpirajo pod kotom 180° -7 programov - moč sušenja 2520 W S Kartico Kovinotehna, za gotovino, tudi do 5% ceneje! nemogoče je mogoče kovinOtehna Prodajni center v Nakupovalnem centru v Velenju Hala že stoji in prepričan sem, da bo - kot je bilo dogovorjeno - do ponedeljka pod streho. Že v decembru bomo začeli nameščati opremo, sodobna proizvodnja pa naj bi v njej stekla aprila prihodnje leto.« Če odmislimo težave povezane s požarom, je za Gorenje letos uspešno leto. Kaj ugotavljate ob devet-mesečju? JOŽE STANIČ: »Skupina Gorenje je ustvarila v tem času 95,4 milijarde tolarjev konsolidiranih prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in pet odstotkov več od planskih pričakovanj. Prodali smo 1.700.896 gospodinjskih aparatov (10 odstotkov več kot lani v enakem času). Od prodaje smo dosegli 64,1 milijarde tolarjev kar je 18,8 odstotka več kot lani, to pa zaradi ugodnejših strukturnih gibanj.« Podobno kot lani ste tudi letos veliko vlagali v posodobitev proizvodov. JOŽE STANIČ: »Za to smo v tem letu namenili 6,4 milijarde tolarjev. Uvedli smo redno proizvodnjo nove generacije štedilnikov širine 500 mm. V vseh programih pa smo ponosni na linijo Pinin-farina, ki jo odlikuje vrhunski dizajn in jo posvečamo letošnji petdesetletnici Gorenja. V pralno pomivalnem programu smo začeli proizvajati visokoelektronske stroje Prological. Prav vlaganja v proizvode so pripomogla k hitrejši vrednostni rasti prodaje.« Kako pa »krotite« rast cen repromateriala, ki je posledica rasti naftnih derivatov, dražjega ameriškega dolarja in pa domače inflacije? JOŽE STANIČ: » Zal na te cene nimamo vpliva. Tako dobiček ne raste sorazmerno z rastjo prodaje, vseeno pa računam, da bo v okviru planskih pričakovanj.« In kakšne rezultate napovedujete za letos? JOŽE STANIČ: »Ko sem pred letom govoril o načrtovanem povečanju proizvodnje, je morda kdo mislil, da sem naiven ali pa preopti-mističen. Danes napovedujem, da bomo načrtovano presegli.« Že tradicionalno imate v začetku novembra plansko konferenco, na kateri zastavite plane za prihodnje leto, pa tudi malo dlje. JOŽE STANIČ: »Našo tradicionalno plansko konferenco smo zaradi varčevalnih ukrepov pripravili doma. Tudi za naslenje leto postavljamo visoko rast proizvodnje, blizu dvoštevilčni, v zelo kratkem pa se želimo približati proizvodnji in prodaji tri milijone in pol velikih gospodinjskih aparatov. Tolikšno proizvodnjo bomo lahko uresničili z dodatnimi naložbami. Zato pa potrebujemo prostorske možnosti. Računamo, da nam jih bo Mestna občina Velenje zagotovila, v nasprotnem primeru bomo morali potrebno lokacijo najti kje drugje.« ■ Mira Zakošek Veplas^ velenjska plastika Ukrep, reorganizacija in certifikat v podjetju Veplas Velenje, kjer v tem času izvajajo ukrep prisilne poravnave, naj bi se v teh dneh dogovorili s poslovnim partnerjem iz Švedske o dokapitalizaciji podjetja. Konec leta pričakujejo prvi narok, pravnomočno sodbo pa konec januarja prihodnje leto. Po besedah direktorja podjetja Franca Vedenika so pričakovali na poti do dolgoročne zazdravitve večje težave, kot se kažejo v tem trenutku. Pred nedavnim so končali nulto proizvodnjo medicinskih kadi po novi tehnologiji RTM za švedskega poslovnega partnerja. Zanjo bodo uveljavili tudi patent. "Za nas je to zelo pomembno, saj smo s tem izpolnili pričakovanja poslovnega partnerja, ki bo k nam decembra prenesel del proizvodnje omenjenih kadi iz Danske, januarja pa naj bi jo v celoti prestavil v Velenje. Posel za Veplas predstavlja 2,5 milijona nemških mark dodatnega prihodka oziroma 35-od- stotkov celotne proizvodnje. Po izdelanem planu za naslednje leto naj bi s to proizvodnjo zaslužili nekaj več kot 11 milijonov nemških mark." Spodbudno ob tem je še, da imajo v tem trenutku z naročili za prihodnje leto zasedenih 75-odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti. Na pobudo že omenjenega tujega poslovnega partneija so pred nedavnim reorganizirali proizvodnjo, s čimer naj bi znižali stroške in povečali produktivnost. Po novem izdelke iz tako imenovanega vojaškega programa izdelujejo zaposleni v invalidskem podjetju Media. Lansko leto so sklenili s približno 28 milijoni tolarjev dobička in podobno vsoto naj bi dosegli tudi letos. Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, so tudi prizadevanja za pridobitev certifikata ISO 9000. Prvo presojo naj bi opravili v začetku prihodnjega leta, certifikat pa pridobili v prvi polovici leta 2001. Kot poudarjajo, je ISO vstopnica za pridobitev poslov, saj se je ta vse pogosteje omenjen med razpisnimi pogoji. Precejšen finančni zalogaj bo Vepla-su sofinanciralo republiško ministrstvo za gospodarstvo. ■ tp Dražen Bralič s.p.^^^ Žarova 19^ Velenje Telefon: 03/897-45-00, GSM 041/670 391 odlična izbira nemških globinskih sesalnikov znamke [Thomasi na enem mestu! AKCIJA DO KONCA LETA - nov sesalnik do 30 % ceneje, čE prinesete starega! MOŽNOST PLAČILA NA 12 OBROKOV! 8 UTRIP "»«Cils 16. novembra 2000 Regijsko sodelovanje^ (ne) pozna meja Zadnje dni je bilo na Celjskem kar nekaj besed in celo dejanj regijskega sodelovanja. Pred dnevi so bile oči mnogih prebivalcev ZreČ uprte proti Velenju. Ne iz kake posebne ljubezni, bolj iz nuje. Potem ko jiifj je ljubljanska Emona Merkur zaprla vrata trgovino, so se ozirali okolL kdo bi bil pripravljen na novo najeti market, kije sicer last Maksimarketa. Zanimalo se je kar nekaj trgovcev, v občini so "rešitev" pričakovali od velenjske Ere. ki se jim zaradi povezovanja z Dravinjskim domom zdi nekako najbolj domača. In pred dnevi je res prišlo do pogodbe, v kratkem naj bi bila trgovina tudi znova odprta. V Celju pa so v ponedeljek govorili o potrebi po tesnejšem regijskem povezovanju, saj se lahko le tako približajo. Vendar negre lahko, saj so ob tem celo poudarjali, da si različne razvojne agencije na tem območju konkurirajo med sabo. Pa tudi savinjska poslanska naveza ni zaživela, kot so si zamislili, saj imajo prednost stranke pred problemi okolja. Tesneje se bodo morali povezati tudi tisti, ki pričakujejo od Telekoma denar za vlaganja v telefonijo. O problemu, ki presega regijske okvire, so govorili isti dan na Taboru. Tisti, ki so prišli, da bi od Telekoma dobili kakšno \'zpodbudno vest o usodi denarja, ki so ga pred leti vložili v izgradnjo telefonije, so odšli razočarani. Telekom ne bo dal nič, če bi kdo dal, naj bi dala država. Z dižavo pa tako vemo, kako je. Ce že govorimo, da iz naše regije, na to posebno opozarjajo Celjani, vse odhaja v Ljubljano, v Celje le nekaj ptihaja. V Celjepiihajajo tudi Francozi, Leclerc, kije tako razburkal trgovsko in potrošniško srenjo v Ljubljani, zdaj prihaja še v mesto ob Savinji. Njegova slovenska hči je kupila obsežno zemljišče, kjer imajo žlahtni Celjani zdaj svinjski sejem. In celjski občini je tako vendarle uspelo prodati vsaj nekaj s\'o-jih nepremičnin. S tako prodajo so sicer želeli zahpati raztrgan občinski proračun že prej, a s prodajo nekako niso imeli sreče. Je pa občina s to prodajo močno razjezila domačega tigovca Tuša, tako da je lastnik že kar zagrozil z izselitvijo iz Celja. No, Celjani upajo, da se bo ta trgovska juha kmalu ohladila in se vse le ne bo končalo prehudo. In ko v Zgornji Savinjski dolini s polno paro odstranjujejo posledice nedavne naravne katastrofe, v Spodnji Savinjski dolini poplava le ni preprečila proglasit\>e najlepše urejenih okolij. Ob tem je bilo seveda tudi tu znova slišali tisto stalno se ponavljajočo pesem o velikih možnostih raz\'oja turizma. Se sreča, da okolice vsi ne urejajo le zato, da bi se j tem kazali tujcem, ampak zato, ker je tudi njim samim lepše živeti v urejenem in ozaljšanem okolju. Med lepo okolje sodi tudi primeren odnos do odlaganja odpadkov. Niso "dobri" tisti, ki uspešno izvajajo razne očiščevalne akcije in odstranjujejo črna odlagališča; dobri so tisti, kjer jim takih odlagališč ni treba odstranjevati, ker poskrbijo, da jih ni. Kako naj bi "moderno" ravnali z odpadki pa so si pred dnevi v Nemčijo odšli pogledati župani več občin celjskega območja. Upajmo, da so ob vrnitvi prinesli tudi kaj rešitev, ki jih bodo uporabili v svojem okolju. Med temi, ki so odšli na ekskurzijo, so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti Teharje. Ne vemo. Če so povprašali tudi to, kako bi se v "svojem" spominskem parku rešili posebnega "odpadka" - igrišča za golf m (k) Mladi smučarji iz Luč ušii smrti "Groza in sreča sta prišli za nami" Po vsem svetu še vedno odmeva grozljiva nesreča na goi^ki železnici v avstrijskem Kaprunu, v kateri je umrlo več kot 150 smučarjev iz številnih držav, med njimi tudi štirje Slovenci. Med množico smučarjev, ki so bili usodnega in tragičnega jutra v tem smučarskem središču, je bila tudi skupina mladih članov smučarskega kluba iz Luč ob Savinji s trenerji. Bili so zadnji, ki so se tistega dne do smučišč pripeljali z vlakom, takoj za njimi seje zgodilo! "Z mladimi smučarji smo odšli na treningv Kaprun, kamor smo prišli v petek zvečer. V soboto zjutraj smo se v dveh skupinah z vlakom odpeljali proti smučiščem. V pr- vi skupini je bil trener Sašo Lekič s svojimi varovanci, drugo v naslednjem vlaku sem vodil jaz. In bil je to zadnji vlak pred grozljivo nesrečo. Res, veliko sreče smo imeli ta dan in dobro smo jo odnesli. Prišli smo na vrh in najprej v hotelu rezervirali progo za trening, ko pa smo prišli iz hotela, smo zagledali ogromen črn dim. Vsi smo najprej pomislili, da se nekaj dogaja v hotelu, zato smo z vsemi ostalimi zbežali na hrib. Šele tam je prišla novica, da se je zgodila tragedija na vlaku. Moram priznati, da se razsežnosti in groze nesreče v tunelu najprej nismo v celoti zavedli, vseje prišlo za nami. Nastala pa je težava. Prva sku- Tomaž Robnik pina je veselo smučala in ni vedela, kaj se dogaja, mi pa nismo imeli mobija, da bi jo poklical. Končno smo se le našli in najprej poklicali kole- gico, ki je ostala spodaj v hotelu in videla, kaj se je zgodilo, ni pa vedela, kaj je z nami. Olajšanje je bilo veliko, kolegica pa je poskrbela, da so za naše preživetje zelo hitro zvedeli tudi domači v Lučah in Solčavi. Kakšna nesreča seje pravzaprav zgodila in kako blizu smrti smo bili, smo se zavedli šele kasneje. Zlasti po povratku do spodnje postaje, ko smo zagledali potrgane vrvi. ko smo opazovali množico reševalcev, helikopterjev, strah in zmedo. Prežeti z grozo in srečni, da smo živi, smo navečer krenili proti domu," je povedal Tomaž Robnik, eden izmed trenerjev. Mjp Caiifornia siiop v Naliupovainem centru Veienje Otvoritev v znamenju mode in glasbe Trgovino California shop v Velenju poznamo že nekaj let. Predvsem tisti, ki radi kupujejo poceni, pa vseeno kvalitetno, so trçovino pogosto obiskovali že, koje imela pn)Sture na Gorici v Velenju. Pred nedavnim so se preselili v kletno etažo Nakupovalnega centra Velenje, kjer SO ponudbo v sodobno opremljeni trgovini obogatili še z mini barom. V soboto opoldne so pripravili otvoritev lokala, v goste pa so povabili znane manekenke, pevce in pevke. Dogajanje v kletni etaži je marsikaterega obiskovalca v nakupovalnem centru zadržalo dlje, kot je načrtoval, mnogi pa so izkoristili tudi ugodne nakupe na otvoritveni dan... ■ bi Cena misli: danes v akciji! Kot kaže moja teorija o skupini treh intelektualcev, ki me berejo, ne drži, kajti menda nas je pogrešala večja .skupina ljudi. Zalo smo se morali reinkarnirati. Izmed Zabarjev me je takoj doletela silna čast, da napravim uvod, pri čemer se skupina moških negalantno sklicuje na to, da imajo ženske prednost, nenazadnje pa sem tudi najmlajša in še vedno se me za silo drži status študenta. Na.ša življenja so trenutno na neki prelomnici dozorevanja, prelomnici, ki dokazuje, da smo se od dolgotrajnih študentovskih let vendarle že odlepili, zato ho (upam) Žabja perspektiva zadihala v novem, manj tematsko omejenem konceptu. Naš nekoherentni krožek posameznikov, katerih poskusi fizično skupinskega modrovanja in sestanki)vanja so se do zdaj vselej izjalovili in nam najnujnejše stike nadomešča virtualni prostor, vam bo znova solil pamet. V glavah nosimo srednje tihe misli o čisto lastnem kvartirju, iz katerega hi smeli zmetati grdo, posta no, praviloma temno rjavo in preobilno pohištvo najemniških stanovanj, na katere smo trenutno priklenjeni. Oh - z obvezno vsaj eno zelo vlažno steno in vsaj eno preobčutljivo o.samijeno sosedo, ki pomanjkanje socialnih stikov nadomešča s svojim pritoževanjem in brskanjem po naši zasebnosti (če hi mogla, bi zlezla v nabiralnik, vsekakor pa je na stopnišču, ko .se pojavi poštar). No, sanjariti o stanovanju v Ljubljani je silno blizu znanstveni fantastiki, zato so strahovi, da bi pognali tod trdnejše korenine, skoraj odveč. Pa vendar nudi ta vas izmed vasi meni kar nekaj reči, ki poživljajo moj že tako razposajen ritem življenja: poleg Kinoteke, brez katere bi silno težko živela, še nekaj tistih znanstev, kjer samo dva kapucina stran meni nasproti sedi kakšen pisatelj, urednik ali slikar in ki vsake toliko časa uspejo zrežirati kakšen zanimiv klic na moj mobilni telefon z obveznim vprašanjem, ali sem voljna vlagati še nekaj možganskega potenciala v tako ali drugačno delo. Mnogi bi se radi okopali v vrelcu miselne gimnastike z vsemi krasnimi .sposobnostmi,_ ki jih prinaša naša gibčna mlada pismena odraslost. Še vedno z zelo težkim srcem povem v slušalko, da za manjkot dva tolarja na znak »ne dajem« (t.j. ničesar od sebe). Ce me niso sposobni plačali, me ne morejo imeti. Denimo. Resnica je potem temu malo prilagojena: zgodi se, da mislim tudi za manj kot tisočaka na uro. To je proti vsem mojim pravilom. To je podcenjevanje! Za nekaj tisočakov se ne smem odpovedali času, kipi ga morala porabiti za študij. Ne smem si privoščiti. Ce delo zavrnem, se počutim krivo, kajti nekje na dnu, če dobro prekoplješ, vselej tiči kakšna neovrgljiva obveza, vsaj moralna; če dela ne zavrnem in je preslabo plačano, sem jezna nase, ker vem, da me izkoriščajo. Na eni strani mi družba ponuja nedosegljivo ceno kvadrature kakšnega potencialno lastniškega bivalnega prostora, ki pa si ga zgolj s .svojim puhlicisiičnim besedičenjem, najsi bo še tako prikupno in razumno, ne bom mogla omisliti. Vem, da govorim o izkušnjah vseh štirih Zabarjev. Vsake toliko sicer pade komu sekira v med: so mediji, ki so do naših sposobnosti .spoštljivi. Ampak tja je težko zlesti, vsekakor silno težko takšni nedružboslovni amaterki, kakršna sem jaz. Zaradi časovne stiske sem opustila .svoje umetniške eskapade, ker so predvsem pomenile neplačani višek moje energije in motile mojo učno koncentracijo - če me kdo po njih povpraša, se prisiljeno zarežim. Dobrodošli v kapitalizem! Za honorar, ki .sem ga zaslužila z izdano knjigo (berljiva, a začetniško neizbrušena zade-vica), kije naslajala hitro - leto in pol, sem si lahko kupila zdaj že načeto mizo in nekakovostni stol, kije s svojim neodpornim naslonjalom kmalu doživel upokojitev. S članki pa .sem le napraskala skupaj za ljubek računalnik in .sanjski monitor. Hiša ravno to ni ... je pa okence v sanj.ski svet omrežja! Kaže, da je za to, da si pravi umetnik, v Sloveniji potrebno še vse kaj drugega, kot da si nadarjen. Nadarjenost je šele začetek, potem se moraš še žrtvovali in jaz vsekakor za to nočem žrtvovali svojega študija. In če ti izide knjiga, kar se pri nas žal dogaja brez reda vsem povprek in je kakovost del ravno zaradi nekapi-talis ličnega neprofitnega pristopa (različne državne subvencije, ki .se obračajo tudi po političnem vetru in kajpak znanstvih) nekako khm ... povprečna, to povprečje pa je tako neprivlačno za bralce, da res nimajo motivacije iskati igle v .senu, kar pomeni, da pravih slovenskih romanesknih prodajnih uspešnic sploh ne more bili, in kar dalje pomeni, da ciljna skupina tvojega pisateljskega ustvarjanja ne bo dosežena, kaj šele, da bo kdo zaradi časovne utesnjenosti današnjega mrzličnega načina življenja tvoje umetelnosti prebral v celoti, potem tu ne moremo biti pretirano čustveni. Res pa je, da je sladko prodajati .svojo dušo v kohimnah, kot je tale, kjer smem upati, da bom hrana, in kjer se smem z užitkom predajati stilističnim posebnostim, kijih moram sicer v .strogo publicističnih člankih strogo krotili, da ne izbruhnejo preveč značilno zame. Vsega skupaj je vedno malo »preveč«. In vse skupaj je vedno znova preveč »literarno«. .Jebi ga: povsem se ne morem spremenili, kakor se tudi ne morem povsem razprodali. Urez zamere: umetnica bom morda po upokojitvi. ■ Irena Jakopanec 16. novembra 2000 Wl^l^AS AKTUALNO Na ćelu SSK Marko Markoja Studentski klub pripravlja kup ugodnosti ŠHlť^ki viudi'ni.*tkí klub jv or^nni/.irati kol drusivo, zuio vsako jesen, ko se »tčnc novo studijsko hio, pripr^ivijo letno s kupaći no. Ne le '/.Mo, da prc^tcdfi.jo delov preteklem letu. tudi /3itft, da izvolijo li.ste.ki jih bodo vodili v naslednjem. enii$iva - univerzitetna smer. Mnogi so ga ?,e poznali kot di>brega lalx^r-nika. med drugim jc bil tudi laborovodja v Ribnem. Doslej v klubu ni bil prav aktiven, udeleževal pa sc je Sleviloih akcij in prireditev. ki so jib ŠŠK-jcvci pripravljali. V svojo ekipo je povabil Andraža Valola. ki jc postal podpredsednik. Male-jo Krofi (tajnica). Gregor- ja KovaCí<í-razd [ludej. .lancz Slivar in Peler Braíí^. Studentski prosior, imenovan Plac» so zaupali Blažu Vivodu in Zoranu Rogiću. Pri koncertih bodo pomagali Stojan Kneževih, Lenart Jeřábek in Milja Markoja, zu podrnćje sociale pa Ana Kladnik. Predstavnik za stike z javnosimi je Milja C îa vri lovski, za oblikovanje pa so zadolženi Mirja in Iztok Melanšek 1er Maljaž Ravnjak. Marka smo povabili na pogovor. da nam predstavi svojo vizijo delovanja kluba, kije namenjen obštudij-skim dejavnostim vseh Siu-deniov iz SalcŽke doline, ki jih ni malo. loćne številke pa ludi v klubu ne pt>zjiajo. Lani jih je. recimo, potrdila o vpisu v klub prineslo 230. % Kajte je v()dilo, da si send' íofH, (la kandidiraš zo pm/-sMka SUK? "Študentje so bili rahlo ra-zwarani nad dogajanjem v ŠŠK-ju v letoSnjem leiu. Po gosiosem sli.^al mnenje, da bi se dalo s sredslvj, ki jiii M&rko Marko/a: "Delovali bomo (ako. da bodo itu-dentjB im&U čim v^ ugodnosti. Z raziičniml rektamnimi akcijami Jim bomo naše delo po-skušali še hoij pri' bližata" imamo na voljo, naredili vcC za nas. ^ludcnte. Vem. da je Ireba najli skupno nil in ustvariti Cim boljše pogoje za /življenje in delo študentov, ko se iz mesi, kjer študirajo, vrnejo v Velenje. Največji problem ŠSK-ja je zagotovo premajhno i lansivo in nezainteresiranost Studentov iz Šaleške doline za delo v klubu." # Kako se Aaf ic'f(a problema tofil? "V svoji ekipi sem zl^ral ljudi. ki v SSK-ju nikoli niscv bili aktivni, udeleževali pa so se akcij, ki jih je pripravljal. /a vsako področje sem izbral tiste, ki podroCje. ki ga bodo pokrivali, dobro pozna prek svojega študija. Mislim, da sem izbral ekipo, ki kaže veliko zanimanje do dela. lo pa je le prvi korak." 0 Kaku torej "prtmamiii" ki .ie niso hili atc/iv' ni v SSK'ju, da hi w vam ven-darb pritfrttřiU^ saj inunc iz fe-(o ieto več sntistev in tudi zalo iahkf/pripravljate w rfo-f)rift akcij za yaw San/o /ani ste zhrali 13 milijonov SIT? "Najprej bomo poskuiiali kaj narediti na področju same klubske pripadnosii. Plac bomo posku.^ali ret^r-ganiziraci. izdali bomo nove Smtlentske kartice, ki bo-di> bolj **na nivoju", S lem homo poskuiaii bolj resno uresničevati popuste v različnih aktivnosiiii za Studeníc. Plac je ?al majhen, zalo si iselimo pridobili prt^ior, kjer hi v klubskem duhu zaživela ćiialnica in kjer bi lahko postavili računalniško uCilnico. Namenjena bi bila pisanju diplomskih nalog. študentje pa bi lahko imeli dostop do inlerneia, saj vemo. da je na večini la-kullel že možna prijava na izpile po medmrežju. Mislim, dasi šludcntjev pclem največjem mestu v Sloveni- ji lo zaslužimo! Povem lahko, da smo si že ogledali prostore v Rdeči dvorani, več pa zaenkrai se ni jasno. LetiJS Ix'uno wč sodelovali tudi z Mladinskim ecn-irom. Ze 24. novembra bonu^ v njem ogranizirali zanimiv koncert madžarske glasbene skupine. Dobro delujejo ludi gledališke skupine, p<'»skušali pa bomo ustanoviti ludi dijaško sekcijo. Radi bi. da bi na Gimnaziji spet zaživel KUDIC/* 0 S^K je v preteklih tefih pri-prm'H kar nekaj prireditev, ki so ponesle ime klnha in doli* nt tudi navzven. Doslej .sto hi' H najverji Dnevi mladih in kulture in soorga/iizadja Ku' nignnde. Kako ho naprej/ "lema dvema te s liva lom a se ne mislittio »odpovedati. Vedeli je Ireba, da ima Velenje takšno geografeko le-gi>, da rcdkokdo sem zaide po naključju, /aio moramo gradili svoje delo tudi navTven. Mislim, da je to tudi v interesu občine, ki želi graditi svinjo priliodnust na razvoju luriznta. Dejstv<^ pa je, da bomo letos največ denarja vložili v prenovo Placa in ureditev računalniške učilnice." 0 iSivsemu predsedniku so ocitali, da je prv\'eČ delal sam, hrez sodelovanja z ekipo, ki jo je sam zhral. Kako ho^ to spremenil? '^Zaenkrat imamo redne se- stanke. Vsako sobolocft! II. do 13. ure imamo uradne ure tudi v MC-ju. kjer smo na voljtî vsem Študeniom. Pridobili bomo ludi oglasno desko veentru mesta, kjer jo ima tudi Kint^ Torej bomo več odo že z^iposleiii. tudi sami pomagali bodočim generacijam. Predvsem zaradi lega, kerse Ih>-do lega, kaj jim je nudil ŠŠK. radi spť>minjali. ** ■ 6o/dnâ Špegel Hlub zgornjesavinjskih študentov Jure Kolenci *'će bi nam občine vsaj malo pomagale..." po daljšem premoru jc klub /4>ornji*sH^ injsklh .studcntcA' pred tremi leti /oživel in volxlobju dodanes udc^ia-njil nekjij dobrih projeklov, njegov glavni smoKT pa Je popoirili .študentom d< »rajanje v domačem okolju. V prejšnjem šolskťm letu je bilo na Dnivvr/i v ].jul>ljHni in Občine so zelo slabi botri Maril>i>ru i/ ZjjornJc Savinjske in Zsidrečke doline vpisfl-nib -ilf^.sludcnCov, Jeseni pa se J v število jíovzjwlo na 477. V klub jih Je včlanjenih dobrih 250. Povi&mje te .številke je seveda ena temeljnih nal«^ kluba, nanjo pa se navezuje ludi |M»val)ilo. da hi se več studen lov spoprijelo z izvedbo posameznih in večkrat tudi zelo Ziibtcvnih nalog. Med pomembnejše naloge sodi tudi okrepitev sodclovar^a z «»stalimi štu* dcntskiml klubi, zlasti so* scdnjimi. Tu pa se žc pojavi "nepogrešljiva" težava, ki seveda ne j>t>meni nič drugega kot pomanjkanje denarja. "Vse itludente zelo moH necireleno nnancintnje. Občine so nasi glavni botri, žili niso dobri. Izjema Je ol>ČÍna Na/J^rje, ki je klubu /M njejsovo redno delo M eno teto brezplačno ponudila j>rost<»re. Res smo hvaležni županu in občinskemu svetu, jiicde pomoči in razumevanja ostalih občin, pa sc komentarja vz-drtim," že kar zagrenjeno pravi predsednik kluba Jure Kolene. V prid njegovi irdiivj gre dejstvo, da vvsej dolini niso zagotovili pnwlora za delo Šujdonbkega servisa, kar je seveda osnovjii razlog, da ga niso uspeli asla-noviii. **To hkrati pome- ffečfca ob Savinji Bo stara šola našla kupca? v krajevni skupnosti Rečica in mozirski oličini so precej časa tehtali usodo prostorov nekdanje podružnične i^ote, razmišljali pa so o prenovi, o najemu ali prodaji. Na koncuje prevladala odločitev za proda- jo, ki sojo na seji p'isi pač nc pomagajo in ne podpirajo naših projektov," pravi Jure Kolene, ki pa mu zaradi lega ne zmanjkuje volje in zagnanosii. Onienhi velja, da klub za boljše obveščanje izdaja glasilo "Savinja press-iha." Le-losso izxlali pet številk, no- pa bodo Študenti dobili lakoj, ko bc^do to dopusliie denarne zinoŽnosli. pa je gla* .silo ^ACk^ poceni. Za zimski čas imajo v ognju nekaj zanimivih a klivnosii. M nazaj pa so že kar pmosni na projcki ŠIT-Študentski inlernacio-nalnl labor v Lokah pri Mozirju. Šiiridnevnega druženja se je letos udeležilo 50 sh^enskib šludeniov in 50 lujih vrslnikov, ki študirajo v Sloveniji, prišli pa so z Japonske. Kitajske. .Švedske. iz Španije. Malle ui še od kcwj. Takšno srečanje imajo v načrtu ludi za naslednje ptv Iclje. Vsi pa upajo. Ja jhn ne bo spel ponagajalo vreme, kol jim je na dosedanjih. Mjp Nekdanjih iotsMtt prostorov v samem središču kraja seveda ni mcino uporabiti za vsak namen, možnosti pa je kljub vsemu precej 10 KULTURA ĚÉnsi]jiS 16. novembra 2000 KC Ivana Napotnika Velenje Zadovoljni s prodajo abonmajev v Velenju je bHa prejšnji teden prve abonmajske predstave v novi sezoni 2000/2001. Ob končani prodaji abonmajev ugotavljaj«», da so kljub 20% povišanju cen dosegli lepo zanimanje pri Saiečanili, ki so ob nakupu alxmmajev hvalili predviden program. Lani SI) pnidali 303 Bc!c abonmaje, Iclos 313. Rumenih jc bilo prodanih 294, lelos eden več. Le pri Mladinskih abonmajih so zabeležili 28 abt>nmajev manj kol lansko leto, skupaj so jih prodali 205. V primerjavi z lani so prodali tudi 19 Pikinih abonmajev več, skupaj 213. Tako so lani imeli 1079 aboncniov, lelos pa jih imajo 1082. Slike Anje Jerčič VELENJE-Jutri, v petek, 17. novembra, ob 19. uri, vas galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika vabi na otvoritev razstave del Velenjčanke, akademske slikarke Anje Jerčič. Anja je Iclos poleli diplomirala na ljubljanski Akademiji /a likovno umclnosl, samostojno razsiavo v velenjski galeriji pa jc dobila kot drugo nagrado na lanski koloniji diplomantov ALU v Velenju. Domačemu občinstvu sc bo predstavila s eikom slik. ki so nastale lani in letos. Razstava bo na ogled do 13. decembra. "Slikarji letijo v nebo" VELENJE - Mestna občina Velenje in Društvo šaleških likovnikov vsak mesec p<»skrbita za zanimivo razstavo v avli občinske hiše. Trenutno S4» na ogled kipi članov društva, ki so nastali v dveh kiparskih delavnicah. V sredo. 22. novembra, bodo ob 18. uri odprli avtorsko raAstavo del Jureta Oodea. ki mu jo društvo pripravlja ob 20. leiniei aktivnega sodelovanja s kulturnimi društvi in ob njegovem življenjskem jubileju. Avtor se bo predstavil s tematsko razstavo, ki jo je poimenoval "Slikarji letijo v nebo". Tema njegovih del jc abstrakcija. Med iskrenimi ljudmi VELENJE - Danes, v četrtek. b<» ob 19.00, v knjižnici Velenje gotovo zanimiv večer. Gosta kulturnega večerja b»»-sla Miyda in Mojmir Sepe. Maesuo slovenske zabavne glasbe Mt>jmir,Sepe, kije napisal nekatere najlepše popevke, ki jim še danes radi prisluhnemo. je lelos praznoval sedemdesetletnico. Žena Majda je bila kol pevkii prisotna na slovenski glasbeni sceni več desetletij. V pogt)voru bosta zakonca pripovedovala svoje doživljaje pri ustvarjanju mila sloven.ske popevke. Pogovor bo vodil Tone Vrabl. Sodelcwali bodo: Kristina Šttšter- vokal. Jožica Grudnik-vokal, Kalja Kovač- klavir in MePZ Gorenje Velenje Vstopnine ne bol 120 let kulturnega delovanja GORNJI GRAD - V središču Zadrečke doline letos slavijo 120 let kulturnega delovanja. Osrednjo slovesnost ob tem zavidljivem jubileju bodo izvedli jutri, v petek, v dvorani tamk^šnjega kulturnega domajo ImkIo začeli ob 17.00. slavnostni govornik pa bo dr. Ma^až Kmecl. Pred tem bodo ob 15.00 v proslt>rih gomejgrajskega društva upokojencev odprli razstavo ročnih del Francke Pusioslemšek iz Dola pri Gornjem Gradu. Mjp 40 let moškega zbora Lokovica nikoli sami 107j8; Krepko merijo kulturni utrip kraja Mirko Hudej:" Hvala vsem, ki so nas v letih delovanja spodbujali in nam pomagali. Upam, da bo veliko takih tudi v prihodnje. " V nedeljo, 19. n<»vembra, bodo gotovo v dvorani doma krajanov v Lokovici mnogi ljubitelji zborovskega petja tega kraja in ludi širše okolice. Zagotovo za to, kerjih je tja povabil slavljenec - domači moški zbor. Praznuje namreč štiri desetletja uspešnega delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s koncertom, začeli ga bodo ob IS.uri. Zbor ves ta čas krepko zaznamuje kulturni utrip kraja, saj brez njega skorajda ni prireditve, ki je ne bi obogatili s prepevanjem vseh vrst pesmi. Najljubše so jim seveda slovenske narodne in ludi nekatere umetne. Po besedah predsednika zbora Mirka Hudeja jih druži veselje po petja, prijetna družba. V začetku delovanja se je zbor tvorilo osem krajanov, danes jih v njem prepeva 17. Stari so od 30 do 65 lei. Fantje in možje so prepevali predvsem v Lokovici, tudi na občinskih revijah in na pogrebih sokra-janov. "Pred leti smo uvideli, da bi bilo dobn>, če bi se predstavili še K|e drugje. Priložnost se nam je ponudila, ko smo v našem kraju zgradili nov gasilski dom. Sko- raj VSI pevci smo se namreč vključili v gasilske vrste in s tem postali tudi redni udeleženci revij gasilskih zb«»-rov Slovenije." Vsííko let zbor oh sodelova-nju lokoviškega ženskega zbora in tamkajšnjih vrlih mladih ustvarjalcev pripravi novoletni koncert. Obiskovalcev, ki so vedno do sedaj napolnili dvorano do zadnjega količka, zagotovo tudi letos ne Iwdo razočarali. Kolje ob tej priložnosti še podčrtal Mirko lludcj, s<î nadvse zadovoljni, ker so s prihodom Zdravka Zupančiča v Loko-vieo rešili dt>lgoletne težave z zborovodjem. Z njegovo pomočjo so dvignili kakovostno raven prepevanja. Zatika pa se pri denarju. "Čeprav delamo prostovoljno, brez tolarjev ne gre. Upam, da nas bodo odgovorni razumeli in nam zagotcwili denar vsaj za pokritje stroškov pevovodje.'' V ospredju ciljev za prihodnje so Ic^koviški pevci predvideli predvsem prizadevanja zapomladitevzbora, pomoč pri vzgoji mladih kadrov in gostovanja. "Glede na to, da nam v kraju vsi pomagajo, verjamem, da bomo cilje dosegli." je še dejal Mirko I lu-dej. ■ Tp Medobmočno srečanje pevskih zborov celjskega območja Zapelo v veliki dvorani glasbene šole v Velenju je na medobmočnem srečanju odraslih pevskih zb()n)v zapela 16 najboljših iz celjske re-gije, ki s(i jih za nastop izbrali na območjih pevskih revijah. Med njimi bili ludi Lr^c /dxiri iz šilcSke doline. Ri mnenju ' fomiva Fdgjme-la. ki je spremljal petje na dveh konœrtih, so lahko p('>s!u.šaici v dvorani resnično uživali ob dibrcni polju. Zanimivo se mu je zdelo, dii m ladi zbonwodje vkljuájjejo v sestave Liiliko mladih pevœv, izbirajo pa tudi zanimive sporede in z njimi sledijo síxiobnim trendom rui podroquzlx)rovskega petja. utp najboljših Na reviji je zapel tudi mešani zbor iz Mozirja (fotoivos) Grenka roža Vinka Šmajsa Čk)vek igemne enerçije, priljubljen prolcsorv pokoju (ki še vedno ustvarja brez pre-dalia) tenkočuten pia-c, lektor in literarni mentor Vinko Šmajs, je človek, zapisan v slovenskem [iteramem prostoru. Pri 76 letih, prišteli bi mu jih vsaj deset manj, je še poln načrtov in usivaijalnega nemira. Zato si vsak teden popestri ixidi s predavanji ter dopisovanjem v slovenske medije. Takšen pa je bil tudi vedno zvest kolektivnemu delu. oblikovanju lepo slovenske zapisane in izgovorjene besede, spoštovani član različnih (iločinskih komisij in svetov s področja kullure in izobraževanja. kol i^-an M( ) Velenje pa tudi nepogrešljiv popotnik s kolc.st)m in na njem obešeno akiovko. »Šarmer« v tretjem življenjskem olxlo-bju Vink(i Smajs, seje žc pred leti ziipisal med slovenske lirične avtorje Z i;dToroni črtic, Krik iz mla-diwti. V soboto oi> JH.uri pa bo v Knjižnici KC' Ivana NaptUni-ka v Velenju uradno predstavljena druga njegova knjiga. Grenka roža. Grenka roža je prozno delo, izjemen dosežek avtorja, ki drobne slike iz žJvljenja preprostih ljudi strne v zgodbo s priokusom pt) U"pkem. grenkem a vseeno lepem življenju nekdanjih obiralcev grenkega. zelenega zlata. Obiralci hmelja v Savinjski dolini, ki so bili prisiljeni v sezonska dela. so doživljali izkoriščanje delodajalcev, v polu svojega znoja pa tudi osebna d<')živclja, uspehe in razočaranja. Iz Smajsove Grenke rože veje tudi posc-lx;n odnos do dekleta, ženske in ljubezen do matere. Grenka roža je torej simbol za življenje, takšen, kot ga doživlja avtorv različnih časovnih obdobjih. oblikah in čustvenih stanjih. Vsekiikor posebnost lilerame zvrsti, ki zasluži pozornost in čestitke avtoiju. Srečanje ob izidu knjige Grenka roža bo tudi v pisčevem rcijslnem kraju Bnis-lovčc, v petek, 24,novembra. ■ Jože Miklavc 16. novembra 2000 107,8 MHz 11 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Vlomilci nad novinarje "Na Šaleški cesti v Velenju je včeraj v poznih popoldanskih urah neznani storilec razbil steklo prednjih levih vratih osebnega avtomobila in lastnici B.S. ukradel torbico s snemalno napravo znamke Sony, vredno okoli 100.000 tolarjev." Tako seje glasilo sredino policijsko poročilo, ki ne bi bilo nič posebnega, ker takih je vsak dan kar nekaj, če ne bi šlo za našo kolegico Bojano Špegel. Neznani lump ji je ukradel snemalno napravo, s katero "dela" radijske prispevke. Če misli, da jo je s tem ustavil v njeni radijski vnemi, seje zmotil, ker je že naslednji dan tekala okoli s sposojeno napravo. Še vedno pa razmišlja, kje bi utegnila njena naprava končati, še bolj pa jo bega misel, da jo je neznani nepridiprav v promet najbrž spravil za drobiž. Naslednji dan pa je bil v policijskem poročilu J.P., za kraticami se skriva naš kolega Janez Plesnik. Temu je neznanec vlomil v avto sredi belega dne in to tako, da mu je razbil zadnjo šipo vozila. Dogodek se je zgodil na najbolj "frekventnem območju" v Velenju, v pokritem parkirnem prostoru nakupovalnega centra. Ukradel mu je platneno torbico z dvema fotoaparatoma znamke Canon, bliskavico znake Yashica in dve avdiokaseti. Oškodoval ga je za vsaj 60.000 tolarjev. Ampak tudi v tem primeru se je vlomilec zmotil, če misli, da bo zato zdaj Naš čas brez fotografij! ■ mkp Janez bo imel sicer nekaj stroškov, Naš čas pa brez fotografij ne bo! (foto: vosj KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... ROD STEWART Veteran britanskega ročka, 55-Ietni Rod Stewart, ima po podpisu pogodbe z novo založbo že nekaj težav. Njegova prva velika plošča pod okriljem njegovega novega delodajalca, založbe Atlantic Records, ki bi morala pod naslovom »Human« iziti v tem mesecu, bo prišla na trg šele tri mesece kasneje. Za zamudo pa niso krivi pri novi založbi, ampak je posledica operacije, kateri je bil maja podvržen znameniti pevec. Ker je okrevanje trajalo dalj časa, kot je načrtoval Rod, mu ni uspelo dokončati vseh pesmi za novi album. Ostali sta še dve, ki jih vrli 55-letnik namerava posneti v najkrajšem času. Tako je vsaj obljubil. PIANET GROOVE V trgovinah se je pojavil novi album skupine Planet Groove. Tistim, ki prisegate na funky, jazzy in soulovsko obarvano glasbo, skupine verjetno ni potrebno posebej pred- stavljati, tistim pa, ki bi jo radi spoznali, lahko predlagamo le, da preposlušate njihov zadnji izdelek. »Zakon gravitacije«, kot so ga poimenovali, je vreden časa, ki ga boste potrošili, da se prebijete skozi devet skladb, kolikor jih je našlo mesto na njem. Za razliko od prvenca je ta, drugi album številčne zasedbe, narejen mnogo bolj populistično in bo po vsej verjetnosti naletel na dober sprejem tudi pri širši publiki. Na plošči so večinoma vokalne skladbe (razen ene), vsa besedila pa so slovenska. Prvi favorit: skladba »Sonce« (Ti si rekla sonce), zimzelenček Deča Zgurja in Dušana Velkaverha, s katero je pred davnimi leti zaslovel Ivo Mojzer. PAULA YATES Paula Yates, zadnja spremljevalka v novembru leta 1997 umrlega pevca skupine INXS Michaela Hutchenca, ki jo je sredi septembra mrtvo našla njena triletna hčerka, naj bi po besedah mrliškega ogled- nika umrla zaradi prevelikega odmerka heroina. V krvi umrle so našli 0,3 miligrama morfina, kar naj bi bila količina, ki za odvisnike naj ne bi bila smrtna. V poročilu je mrliški oglednik sporočil še, da je malo verjetno, da bi šlo za načrtni poskus samomora. Paula Yates je bila pred svojim razmerjem z Michaelom Hutchencom, s katerim ima tudi hčerko Tiger Lily, poročena z glasbenikom Bobom Geidofom, pri katerem sedaj živi hčerka. AVTOMOBILI Za nov album so se odločili še eni veterani domače glasbene scene. Skupina Avtomobili, ki, bolj ali manj aktivno, na slovenski glasbeni sceni deluje že dvajset let, se je tokrat odločila za spremembo, in sicer kadrovsko. Stalni zasedbi se je pridružil nov član, basist David Šuli-goj, ki je tako precej razbremenil gonilno silo skupine, Marka Vuksanoviča, sicer avtorja večine skladb Avtomobilov, pevca in (do nedavnega) tudi basista. Marko se bo sedaj posvetil le petju, bas pa je prepustil Davidu. V taki zasedbi so Novogoričani posneli nov album »Enakonočje«, ki starih fanov skupine verjetno ne bo posebej presenetil, saj ne prinaša nič revolucionarnega, pa tudi ne razočaral, saj se z njim Avtomobili še enkrat potrjujejo kot nepretenciozni rockerji, ki sledijo svojemu konceptu, ne meneč se pri tem ne za popularnost in ne za komercialni uspeh. EROS RAMAZZOni Po tem, ko je pred štirimi leti izdal odličen album z naslovom »Dove c'e musica«, se v tem času oglasil s super kompilacijo »Eros-Best Of« in live albumom »Eros - live«, smo več kot nestrpno pričakovali še nov studijski album, ki gaje Eros naslovil »Stilelibero«. Nestrpnost je bila še večja po tem, ko je pred malo več kot mesecem dni tržišču ponudil prvi singl »Fuoco nel fuoco«, ki je bil odlično sprejet. Eros seje doslej že večkrat izkazal v due-tih, z njim pa so prepevala taka imena, kot so Patsy Kensit, Tina Turner in Andrea Bo-celli. Zato ne preseneča, daje tudi na novem albumu duet, ki vas bo popolnoma prepričal. Tokrat je skupaj s Cher odpel skladbo, ki ima naslov »Piu che puoi«. Na albumu se zelo pozna vpliv kar četverice producen-tov, med katerimi je tudi legendarni Trevor Horn. SPICE GIRLS Članice najuspešnejše britanske ženske glasbene skupine Spice Girls so po poročanju tabloida Sun med praznovanjem izida novega albuma z naslovom Forever uničile hotelsko sobo v enem izmed londonskih hotelov. Skoda naj bi znašala kar 21.000 mark. Britanske pop zvezdnice naj bi po poročanju časnika uničile marmornato mizo, pustile naj bi madeže na dragocenih preprogah. prestavljale so pohištvo in raztrosile cigaretni pepel. Kot je povedal eden izmed zaposlenih v hotelu, naj bi soba po odhodu članic skupine izgledala tako, "kot bi vanjo padla bomba". Tiskovni predstavnik skupine je ob obtožbah izrazil presenečenje: "Dekleta so uporabljala apartma, vendar pa niso vedela, da je prišlo pri tem do kakšne škode." SUNNY ORCHESTRA Enajst let je že minilo od nastanka, za tiste čase in za naše razmere zelo neobičajne skupine, kije preigravala reggae ritme - Sunny Orchestra. Zasedba seje spreminjala,čla-ni so prihajali in odhajali, a glasba je bila in ostaja poskočna in vesela. Torej takšna, ki gre takoj v uho. Pred štirimi leti so fantje začeli ustvarjati avtorske pesmi in pred dvema letoma je pri založbi Corona izšel prvenec »Tat zmikavt«. Večino pesmi z albuma, med katerimi je kar nekaj uspešnic, lahko poslušamo še danes, ampak fantje so spoznali, da je čas za nekaj novega in danes napovedujejo izid drugega albuma z naslovom »V hribe na Karibe«. Album, ki bo izšel čez slab mesec, je že pred časom uspešno napovedal singl »Na Karibe«. APOLONIJA Se niste slišali zanjo? Ne poznate njenega prvega singla »Tisto noč«, kije kraljeval in še kraljuje na top lestvicah mnogih radijskih postaj? V nekaj dneh bo Apolonija začela svoj osvajalski pohod še z drugim singlom »Ne govori« z istoimenskega albuma, ki bo pri založbi Corona luč sveta ugledal še ta mesec. Apolonija je vsestranska umetnica, piše pesmi, sklada muziko, poje, riše, ukvarja se z grafiko, oblikovala bo tudi ovitek svojega prvenca »Ne govori«. Pa kaj bi še naštevali, kmalu jo boste slišali in videli, saj bo posnela tudi vide-ospot. Nova zvezda slovenske glasbene scene je na obzorju. ■ MIČ Mladinsko društvo Šmartno ob Paki Sex, Drugs, Rock'n'roll Za soboto, 18. novembra, obljubljajo člani Mladinskega društva Šmartno ob Paki uro in pol smeha ter zabave tistim, ki se bodu odzvali njihovemu vabilu za ogled komedije Sex, Drugs, Rock'n'roll. Ta bo v prostorih kulturnega doma v Gorenju, začeli pa jo bodo ob 20. uri. Komedija je nastala pod taktirko režiserja Valterja Dragana, v njej pa bo poleg njega zaigral še Matjaž Javšnik - Izy, vsem dobro znani igralec iz serije TV Dober dan. Predstava je črna, jedka komedija, ki je doživela že več kot 100 ponovitev. Z njo sta se igralca predstavila na Borštnikovem srečanju, na festivalu Lent, na Tmfestu v Ljubljani in na številnih drugih pomembnih festivalih po Sloveniji. mtp Student naj bo rn r. m Za novo predsedstvo ŠŠK-ja v mesecu no-r Í J ^^ zmanjkalo dela. Po eni stra- I ni zato, ker stvari še niso utečeno, po dru- gi pa zato, ker večina delovne ekipe med tednom »pridno« študira v Ljubljani in Mariboru. Kljub temu je bila Martinova sobota dokaj pestra. Že navsezgodaj zjutraj, ob deseti uri je bila pred Ko-fetaržco postavljena stojnica na kateri so študenti delili čaj in zakuhano vino, čigar okus je predramil še tiste najbolj zaspane. Ob kozarčku pijače so nato vsem zainteresiranim mimoidočim predstavljali delovanje in dejavnosti kluba, kakšne so možnosti članstva (le potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto) ter kramljali o težavah in ugodnostih študentskega življenja. Članom SSK-ja in tistim, ki bi to radi postali, je na voljo rekreacija. Svoja športna telesca boste lahko pretegnili vsako soboto v novi telovadnici Šolskega centra Velenje, kjer vam bosta od 18. ure naprej na voljo dve uri časa za šport po vaši izbiri. Tisti, ki se raje zabavate ob glasbi in se zraven še potite, boste lahko začeli z aerobiko prvo soboto v mesecu decembru. Potekala bo v mali dvorani Kulturnega doma Velenje. Prijave zbiramo v Placu in MC-ju. Vse o natečaju za kompilacijo Lignit 2 je res. Glasbene skupine, v katerih je večina članov iz Šaleške doline, se lahko prijavite do 27.1L Besedila so lahko v slovenskem ali kateremkoli drugem jeziku, seveda pa morajo biti avtorska. Namen plošče je promovirati neuveljavljene bende iz naše bližnje okolice. Pa še to! Brucovanje bo, vendar ne v Martinu Krpanu kot je bilo sprva rečeno, temveč v Mladinskem Centru Velenje. ■ Mitja Gavriloski LESTVICAiDOMACE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 12. novembra: 1.P0DKRAJSK1: Slovenska deklica 13 glasov 2.ATELŠEK: Raduha 8 glasov 3.KLAVŽAR: 3x lahko ugibaš 7 glasov 5.KL1NC: Dober nasvet 1 glas 5.K0BAL & PLAHUTNIK: Lepo je res na svetu 1 glas Predlogi za nedeljo, 19. novembra: 1.MAČKONLMi mladi 2.MESEČNlKl:Fulkul dama 3.MIHELlČ:Za konec tedna 4.PTUJSKlH5:Turbo jodl 5.ZAJC: NaŽegnanju ■ Vili Grabner TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Tefefon/fax: 063/728-080 POSEBNA PONUDBA PRAŠEK PERSIL 6KG 2.099,00 KAVA BAR 100G samo 138,90 MOKAT50025KG/1KG 84,90 OLJEZVEZDA12/1Lsamo 175,00 VEGETAI KG 899,90 RIŽSPLEND0R1KG samo 149,90 KRMNI JEČMENI KG 39,90 KRMNA KORUZA 1 KG 38,90 MES0REZNICAŠT.32 7.399,00 P0LNILKAZAKL0B.IN0X5L 24.990,00 KOLOFONIJAIKG 399,00 JERUZALEMČAN12/1L 319,90 POLEG UGODNIH CEN PREJMETE PRI GOTOVINSKEM NAKUPU V ŽIVILSKI TRGOVINI PRI VREDNOSTI NAKUPA NAD 10.000,00 SIT 100G KAVE, NAD 25.000,00 SIT PA STEKLENICO BUTELJČNEGA VINA, ALI PA VAM KUPLJENO BLAGO BREZPLAČNO PRIPELJEMO DOMOV. CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG, *KDOR VARČUJE ŽE DESET LET V TRGOVINI KOŠARICA KUPOJEr Bencinski servis Nazarje Temeljito šele pomladi Z^iplelov f>lťxlrskeQa fr* tfovske^ii (MN)jel.|ii injai su se v«dno i/ l»k.šnjli ali dru-^jicnili ra/lo^uv izjalovili, z.&a} p:i vendarle kmo.seve odvisno samo od nas. Torej moram bili glede roka z^čelkji grad* nje previden. Zaradi vsega naštetega ocenjujem, da letos začetek obnove ne bo možen. vsekaki>r psi l>o možen v pr>'ih pomladanskih mese-cih,** jc povedal direklor mo-/irskcga p^xJjelja Sawnja (»re-gor Verhuč. Sramoti v Nazarjah iteti dnevi v ožjem središču Nuzarij še vedno stoji zdaj že zloglasni "Doh;ičev marof," ki je za kraj prava sramota. P in ic nevarno poslopje je v lasti mozirskcga irgov-skegji podjetja Savinja, ki Ima v njem šc nekaj skladišč. Pod- Hmalu te še spomin na grdo lepe Čase Urejajo okolico graščine ŠOŠTANJ - Okolica šoštanjske graščine je bila v preteklosti ziiradi neurejenosti večkrat tarča kritik. Stanovalci graščine, 26 se Jih je d<»slej zbniio na dvvh <»čišče>alnlh akciiah. so temeljito očistili okolico objekta. Dve nedelji zapored so zavihali rokave, občina jim je priskrbela kontejnerje in poskr-l>cla za odviv in okolica po dvcb lakÀnib akcijah i/gleda čisto drugačna, kol je bila. Prejšnji leden si je gozd pod graščino ogledala komisija (sciitavljali sojo gozdarji in predstavnikov občine), in preverjala mořnosl, da "prvovrslo dreves" pod graščino podrejo, ('e se hodo odU>iiii za lo mořntť;!, b(v do imeli spodnjisJantwalcivsianovanjih več svetlobe. ■ mkp jeije od nazarske občine pričakuje nadome-slno zemljišče vpredvidcni industrijski in obrtni coni na PrihovI, kar pa zaradi dolgoirajnih ptîsiop-kov vračanja zemlji-Šč Še ni možno. Zaradi lega sov podjetju (končno) po.skrbeli za začasno rešilev in so la ponedeljek na Rcčici oh Savinji začeli urejali začasno skladišče. Dela ne bodo preveč zahtevna in dolgotrajna, ko jih hodo sklenili, pa hodo grdo suivho v Na/aijah porašjli. Vse .skupaj naj bi sklenili najkasneje v irch lednih. mjp SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V RAVNAH - Krajevna organizacija RK Ravne je pred nedavnim tudi ietos pripravila srečanje starejših krajanov, starih več kot 70 tet. V prostorih gostišča Kotnik v Ravnah je prijetno popoldne preživelo 58 starostnikov. Ob tej priložnosti sta jih nagovorila šoštan-jski župan Milan Kopušar in sekretarka Območnega združenja RK Velenje Darinka Herman, ki sta vsem želela prijetnega počutja, v novem letu pa predvsem zdravja. mtp Dom za starejše vendarle bo OORN.II (iKAl) - Preko 100 občanov in občank iz Zgornje S«ivinjske in Zadrečkc doline Je v domovih st«irejšc občane po vsej Slo» vuniji. Zí^lyA in potreba po takšnem domu v domačem okolju sta torej več kof upravičeni. i^.al Ciomji Grad v imenu vseh šestih cH>čin pred lelj ni bil u-spe.^en na r.'izpisu. předměst so dobile Prevalje, zalo se je rešilev odmaknila za preccj let. Vendar v Gornjem Cîradii niso stali kri/^em rok. iskali in našli so ptmudnika. ki mu želijo podelili koncesijo, ustrezen protokol bodo podpisali Še pred koncem leia, gradnjo pa naj bi začeli pt^miadi. V domu naj bi bilo 12(1 poslelj, ziigoiovil pa bo ludt prck<^ 30 novih delovnih mesi, kar je prav lako zelo po« membno z,a kraj in dolino. '*Naša velikii želj;^ se končno uresničuje. Prc» ccj ćaMi smo se dogovarjali /. italijanskim ponudnikom, vendar nismo bili uspešni. Seveda smo iskali naprej in našli možnost v Nemčiji. Ra/4>ovori so resni in jib bomo sklenili do konca leta, pri tem pa močno upamo, da bo .sode* lovalo tudi ministrstvo za delo, dru/ino in so» ciaine zadeve, vsaj zagotovila so bila takšna. Hektar potrebnega zemljišča v bliž.ini zdravstvenega doma v novem naselju že imamo, še enega pa himo odkupili in na njem poskrl>eli m lepo okolico s parkom in vsem kar sodi in je potrebno m takšno ustanovo. Želja nas vseh, prav lako občanov v obeli dolinah in širše je. da bi gradnjo začeli /.e pomladi in Jo čimprej sklenili," je povedal župan občine Ciornji Grad Toni Kitulj. mjp Stanovd/cf so zavihali rokave in okolica je videti Čisto drugačna, (foto: vos) SMERNICE ZA PRIPRAVO NACRTA ZA GOSPODARJENJE Z ODPADKI Področ|e favnan|e z odpadki 1& v strstaških doiojmentlh kot eno na|bol] problematičnih Iz vMika vaK)vanj3 c^lja (Nacionalni pnsgram varstva okolja, Pon}čilo o st^ju okolja 1995). Priprava ustrezne zakonodaje, ki bi urejala podroCje ravnanja z odpadki, pa je blia ocenjena kol prednostna pri reievanjii nastale pro!>}emat(ke. Prav tako se je Slovenija z odločitvijo, da se vključi v £U zavezala, da bo prevzela In uveljavila zakonodajo BJ tudi na podn)čju ravnanja z odpadki. V ta namen so bili sprejeti naslefinji predpisi: «Pravilnik o ravnanjv z ođpatfkJ ( Ur.l. 84/98,45/00) •^vllnik O ravnanju z oSpatfntmi olji (Ur.l. 85/96,6/00) •Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur.L&/00) •Pravilnik o sežiganju odpadkov (Ur.l. 32/00). Za uskladitev slovenske zakonodale z zakorK)dajo EU na področju ravnanja z odpadi pa je v javni (Aravnavl Se predpis iz področia ravnanja i embalařo In odpadno embalažo. Da pa bi latiko uveljavili Pravilnik o ravnanju t embalažo In odpadno embalažo pa morata stopiti v veljavo tudi: 1. Odredba o oskrtovalnerri stan^rdu ravnanja z nevarnimi komunalnimi odpadki 2. Odredba o oskrt)ovalnem standardu ravnanis z loćanimi Irakelfami komunalnih odpadkov. Pravilnik o ravnanju z odpadli Url 64/98 zabteva Izdelavo načrta za gospodarjenje in ravnanje z odpadki. Podjetja, ki so povzrofiKalji odpadkov, pri katerih v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov aH najmanj 20Û kg nevarnih odpadkov morajo do 31.12.2000 Izdelati naćn çosDodartenia z odpadki Tista podjela, ki pa so zavezanci za predelavo In odslranlevanje odpadkov, pa morajo izdelati nać^l ravnanla z odpadki do 31.12.2000. Nafirt gospodarjenja z odpadki mora glede na vrsto, količino in vire nastajanja odpadkov vsebovat) podatke o: • nastajanju odpadkov m predvidenih trend in njihovega nastajanja, • obstoječih in predvidenih tehničnih, organizacijskih in drugih uleeplh za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti. • obstoječih in predvidenih načinih ravnanja s proizvedenimi odpadki • predelavi ali odstranjevanju proizvedenih odpadkov, ki ga izvaja ali namerava izvajad sam, • svojih obstoječih in načrtovanih objek^h in napravah za odstranjevanje odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki se Iztfela za obdot»je šSrih let. Mačrt mora upoštevati usmeritve iz operativnih programov varstva okolja na področju ravnanja z odpadki. Opisati je potrebno Katere vrste odpadkov nastajalo In v kal&SnIh Icoiičinah. Smiselno je, da se odpadek definira po viru nastajanja. Obenem pa je potrebno zagotovfti ali bo količina odpadkov v prihodnjih štirih letih ostala na enaksm nivoju, se t>o zmanjševala, povečevala ali pa bodo monja celo nastajali novi odpadki. Pri načrtovanju je potrebno upošt^ati hierarhijo ravnanja z odpadld in sicer mora v prvi vrsQ'temeljib' na preprečevanju nastajan|a odpadkov In zmanjševanju njihovega nevarnostne^ potenciaia. Ko to ni mogoče je potrebno poskftefi, da se čim več odpadkov ponovno uporabi ali uporabi kot vir energije. Kot zadnja možnost pa je odstranjevanje odpadkov (sežig z namenom odstranjevanja, varno odlaganje). Iz načrta na| bi bilo razvidno kakšne tilje si je povzročitelj odpadkov zadal v prihodnjih štirih letih na področju ravnanja z odpadki in kako bo te cilje dosegel. Podjetje za urejanje pn^stora, Velenje 16. novembra 2000 «»^ÍAS REPORTAŽA 13 10. Martinow praznik v Šmartnem ob Pakl Pa so ga krstili, livaiili in ... Minula .S4>lx»to je v mursikn* iťt^m kr niji miniln v /naiiienju tinove^a praznikn. 0f>í6iJ spremil^;) nj:t mošta v vino so /e 1(K /^por^ /a/nuniili v gosic ihnc Druživa SiileSkih likov-nikiw, ki so v dopoldanskih Vaška skupnost Gorenje fe na svoj voz "posadila" pfetiica košev Običaj stiskanja jabotk so na Martinovem prazniku predstavili krajani Skornega. Postregli pa niso le s sladMm jabotčnikom, ampak tudi kosom dobre potíce in suřiimi krhiji sadja. urah izražali svoja likovna snovanja oh pogledu na vinsko irlo zasejane ohronke Malega in Velikega Vrha, tamkajšnje zidanicc. Popoldan pa so li izbrana dela predstavili na osrednjem prireditvenem prasloru. Pozornost so dokaj Slcvilnim obiskoval-eem prireditve vzbudili najprej Smarški konjeniki, nato va:^ke skupnosti (Podgora. Rciica, Slalinc, Cîorenjc in Skomo) z vozovi, na kalcrih so prikazovali nekaiera domača opravila. Mlada pevka Čeprav šmarški župan ni Martin, ampak Ivan Rakun, je bil ob letošnjem občinskem prazniku de-težen posebnega darila. PoMonili so mu ga so-štanjski gasilci. Med slavnostno sejo odc^nskega sveta so namreč s pomočjo nove gasilske lestve na streho njegovega kozolca postav/// manjši voz poin gnoja. Ko ga je dan kasneje odstranjeval, je zagotovo spremenit mnenje, ki gaje imel o uporabnosti iestve. Župan naj bi šoštanjskim gasilcem vseskozi zatrjevat, da jo lahko upora6/;ajo ie za obiranje česen/ Karn\cnSlaveese jc sieer ini-dila /a vedro razpoloženje, prav tako ansambel Skm:n-skih pel in ptwnemalec Helene Blagne» a vendar je svoje opravila predvsem pokusnja mo§ia in po krstu i5e mladega vina. Najbr/jih ni bilo malo, ki so dan kasneje ugre volje, ho^:lti ponudbi kmvčkih dobrot in Pninca Di^inski i/ Laz m prvega vinskej^a sta-résina — viničarja. Letošnja prireditev je dokazala« dsi ljudje nidi pridejo v Šentilj, da se znajo prijetno zabavati. popiti kakšno Čai^o rujne-^a vftKa in se okrepčati 7. raznimi dobrotami, ki niso na mizi vsak dan. Na icj irelji prireditvi jc bilo diwlej najveé udeležencev, veliko Velenjčanov pa tudi obiskovalcev iz drugih krajev, /.e na samem začetku poii jc bila pokusnja ^nliljskih vin. Kdor jc želel, si je za spominek kupil kozarcc z znakom turistične vinske poti Šentilj, ki ga jc nato spremljal celo pnL Velenjski zcliščarji ponujali na stojnici razna zdravilna zelii^H in čaje, ki pridejo v leh deževnih jesenskih dneh Se kako prav. Koso )>c poh^^dni-ki spustili od gradiča Svarcen-stein mizaj v dolino, so se ustavili in okrepčali pri Pon- gračetovi kleti. Pri (irilovi kleli v Lazah jih je najprej pozdravil predsednik |>odo-dbora Turističnega druSlva Velenje v Šentilju. Jože Ríčcénlk. sledil je bLi-g(^lov Icicinjega vinskega pridelka, ki ga je opravil domači župnik Jože Kužnik. Spregovoril jc ludio vinu in med drugim poudaril: "Vinoje dobro, zalo ga po pameti uživajmo, da glave ne zgubimo". V kuU urnem programu so sodelovali domači dekliški pevski zbor, re-citalorka Marija Jelen 1er pevki ljudskih pesmi Lojzka Jezernik in MalčkaJelen. Pri Vrbcnjakovi kleti se je marsikdo okrepčal z odojkom. "Kar trije so .^li v promet," je povedal prijazni domačin Frane. Veselo je bilo tudi pri Irbar-jcvi kleli. Tudi tam je gospodinja Slavica pripravila veliko dobroi. Zadnja klet na poti je bila Maiovževa. Znani velenjski Ponudba domačih jedi pri Irbarjevi kteti pillar Miirko se je spremenil v dobrega gostitelja. Že na dalečjc dišalo po kislem zelju in domačih pečenicah. Pred gostiščem Pirh je obred sv. Martina ^^rrtvil Domen Fran-kovič, ki je prijezdi) na konju in med obiskovalce spustil Martinovo gos. V programu SÍ5 sodelovali domaći pevski zbor ter ljudski pevki. Gmtil-oičar Jožko Pirh pa je iz soda potegnil vino in ga ponudil prisotnim. Posebno veselo je bilo na zaključku prircdilve v domu krajantw. Po uvodnem nago- voru predsednika Turističnega društva Velenje Jožeta/a-kovčka je sledil kvv/ o poznavanju vinogradništva, tekmovanje v poznavanju Sen-tiljskih vin ter kot vL^k večera razglasitev pr\'ega vinskega starešina -viničarja; loje poslal znajii kmet in vinogradnik Franc Dolináek ali po domače Vrbenjak. Poseljen predpasnik mu je pripela in i/ročila klelarski ključ Anica Oblak, znana lu-ristična in gostinska delavka ter svetovna barmanka. Vinski starešina bo predstavljal vinogradnike vse do naslednjega Martinovega v Šentilju. Ob dobri glasbi ingastinski ponudbi je martinovo trajalo Blagoslov vina pri Grilovl ideti v Lazah. kar dolgo v noč, marsikdo je rekel: Vidimose naslednje le-10! ■ Jože Kandoif 14 VI PIŠETE ""«CAS 16. novembra 2000 MNENJA IN ODMEVI Zapiranje osnovnih sol v Velenju v pradivu /iiscjo svcia MC) Vc« knjc. ki bo 2 J. n^wcmbra.jc objavljen /aO^lck pť>siopk.i «j ukl-týanjc cnc iznwcl ostuwiilh (iradivt)omcnjíi 12 sironi îahdl-ranih pc^dalkov. ki pa jili v gradivu lil. ic podulko so 7tí prejeli tíiiiní ixlK^ra za prî Svciu Mf) Velenje in v« V gradi« vu jc s,imo kratka obrazWJkv lega predloga, le p^xlalkc >nio na Soli pre|tlcdall in jih primerjati s ležavaini izpred dveli Id, ko seje ^akJel poskuiv zupiratija íolc in up^tiwjlí njiluivo ncloCn^ftt. 'lu îîavajain samo nekaj napak: ].. /akaj JC predlagatelj v/ei >^a primcijavo upada ^tevUa otrok íi-ílsko IclO 19^5/^6? Takral jc bilo na ^'•lab 36 odtfclkov iia dveh i/tnen ah. kar je ravno šc za eno iolo. Tisto leto je bilo na iolah ludi 173 begunskih otn>k. Aikaj pa je bilo v težavah uprcd lîveh let vzelo izlKxUsCe
    ddelkov na Šolah je dosege) lo Slevilo i^le v letošnjem letu, 'Ibrej bi moral pred-delkov ali 2934 otrok. .\Vsi i/raCiini vgTiUiivu so narejeni naenolnt ?ol^i okoliš za vse in nomiaiiv 2S otrok na oddelek. Narejen pa bi moral biti po generacijah, kar je v praksi edino pra\'ilno. saj ne moremo oin')k prestavljali iz razreda v razred, da bi v oddelkih dcwegli slevilo .Sedanje slanje je v txUiel-kíh Z^ uCenecv (Moven.sko popret^e je21v'^) na ni>rmaliv2H, seveda i/raćunaii po generacijah oziroma razrcdili in na obstoječi šolski za v.^o šolo. 4.V tabelah ni izračuna, kaj ^ zgcjkuseixldelkiv izmeni piidvi'ijijo) uvedli spet dve i/mcni. Ustanovitelj je dobil žc pred tremi leti nalogo, da xagtv liw'i provUirske nio^iK'JSli na >*>laJi za prehixl na enoi/menski pouk kol predpripravo na devellelko. 'lôso!iarcdileiole «me s predelavo različnih prostorov v nc-usiirczne uCilnicc. ki so ^daj seveda šlcic v zniogijivo^l 5ol. 5.eni,ilnega šolskega okolišaj v z^íkonixlaji ni. fV^nivni pa.da b{ otr^xi ne glet.le, kje siajiujcjo. dili vtistoiolo, kjer jc §c pnîstor Mnýc. Lfkinitcv wîle se predvideva že Z.1 šolsko leto 2(HI2^)3. Ik-krat se bo morala veČina oirok iselili iz îole na šolo, po nekaj inSeneev iz vsakega ^xldelka, da bixlo na katerikoli ii^li wpolnili ixldclke na normativ 28. (Kje ho pri tako napolnjenih oddelkih me^to za tnorehilne priseljene ola>ke aH za pi>navljaÍee'/ Kakscbnimi potrebami, ki je precej ni^i otl 2S). PtsaCili na deželi ali pa v mestu po\ ure da-kédoMe je velika razlika zJastt v nevarnost ill. ki prežijo na otroka ivd tej {Miti, Zakaj siboukinitelj Sole naprtil lako veliko cKJgovomosl do oiri>k in star^v. saj ga ena šola slane na mesec le okrog 350 ti-soCakiW? Čc prostore rabi a» soj-ski ecnieraliz;i ljudsko nniveivo ali za kaj drugega, jc to l'Ci» pii-membnej^e kol kvaliteia Izobraževanja naCih najmlajših, ki s tako rcoiganizaeijo osnovnih šol izgubijo enake inoživv>ii /-i šolanje, kol jih ima pt^prcCni shivcn-ski osniwnošolce? ■ Marija Šavor, učiteíjíca na OŠ G. ŠiUha V spomin Ivu Blekaču Gospod Ivu li/ťkač je hU še pred desetimi leti naš sodcluvec. Pred krni ki m je dopolnil óf^ let. zdaj pa nas je, žal, zapusti/. Kdor ga Je pozna!, jc p ozn a f itidi povojni razvoj zdravatvenega zavarovanja na Slovenskem. HU je eden pnnh uslužbencev v Šaleški dolini na lem podroCjn. Svojefnn dela .se je m''no predajal Hil je nrudnik, ki je dohro poznal svoje deio. Njegovi dolgoletni sodelavci se gti spominjajo kot dobrega fiefa in pravijo, da so ga imdi rudi. Tisti, ki z njim nismo imeli loliko skupnih delovnih let. pa se ga spominjamo predvsem kot človeka s humorjem. Imel je izreden spomin in rad nam je pripovedoval o svojem službovanju. Ob upokojitvi je s pO' nosom razkazoval svojo zdravstveno izkaznico, v k a i eri je bilo i 'eč razUčn i h S ta mpiljk ^'delo d aja I -cev", pri tem pa je šlo vedno le za drugo organizacijsko o bi i ko /21 ' ajalca zdra i s t ven ega za \ 'aro\'a nja (skupnost, zavod,...} in za skoraj isto delovno mesto. Tudi po upokojitvi fiu.% je večkrat obiskal. Vedno sije želel hiti na tekočem 2 novostmi, oh pogovoru pa je kar pod oživljal preteklost, kot da nas v resnici sploh ni zapustil. Rad se je udeleževal tudi novoletnih srečanj upokojencev; mnogi so, kol on, orali ledino zdravstvenega zavarovanja in so se tako spominjali skupnih doživetij. Nekaj časa je Žc preteklo, odkar se gospod Ivo ni več oglasil pri nas. Ho lezen mn tega ni dopuščala. Kljub temu smo se več kra l pogovarjali o njem, prav tako pa se ga bomo tudi r prihodnje radi spominjali. Nekdanji soiMavci Hvala vsem 24. okti^brajc odšel zadnjiC kmS doma moj l'hic. Ni^e pi>slovil niti /bogom ni rekel, kajti 5el jc v planine, ki jih je hnd iako rad. tjap(xi Okreselj. kjer je posled-njići^Cijdoval lcpilje. g»)spixlu Jajniku i/ Policijske J>o^tajc Velenje. [\)jtcijski posiaji Mozirje in vsem gorskim rcsevaleem na ćelu z gospixlom /aluberskom. Pri^i so od vsepovsod in pomagali, ludi s psi. s liclikoplcrjem. a upanje je ugašali*. I/ dneva v dan manj gaje bilo. Pi^magali m mi tudi prijatelji, bili so z mano. iskali in upali. I [vala tudi Radiu Velenje za obvc50anjc. Hvala vsenK za upanje na Cutlež, da se bo vse srečno izteklo. Pa je ugasnilo upanje, le tekali smo lahko. lako nas je v sobotni vcier dcv bilcla niwica, da so ga našli, po naključju, lam pod slapom Sušica je obležal, lam ga je vaav vala planina iti nam ga po dolgih dneh. 5. novembra, lutli vrnil a. V hladnem nedeljskem jutru so se Sc zadnjič zbrali reševalci gorske reševalne v Liiga rski tlo-iini. Hvala še enkrat za human in korekten odnos, za pomo^ da «Ki mi očcla princNli v dolino, mu prižgali svečo in ga molče izroiiili pogrebni .^luřbi Usar. Hvala še enkrat vsem v upanju, da bixlo na svojih turah imeli čim manj skrbi, /daj sem videl, da jc marsikdaj, ko nesebično pomagajo, ogri^ženo tudi njiho- vo življenje, lega ne bt smeli nikoli pozabiti. Hvala vsem. ■ Damjan Musar, Kersnikova 1, Velenje Obudili smo spomin Oh dnevu sp*>mina na nirlve I. novembra smo v Mladem forumu /LSD Šaleška dt)j ina obudi-li spomin na mrtve, patile borec in lalee. ki so izgubili svoje življenje v boju z okupatorjem v času NCJB. V spra. smo se ob dnevu mrtvih, udeležcnci Zveze borcev NOB iz (Viiklavža na Dravskem polju, taborniki odreda Franc Lešnik ter sin in hčerka talca Tranca Lesnika, v Velenju poklonili njegiwemu spi^minu. Obisk smo namenili tudi^spcvmi-nu padlim borecm in talcem pri spomeniku na starem pokopa-lišč\iv Velenju in pri spt'>meniku na kraju ustreljenih. Zahvaljujcnto se vam, da lako lepo vzdiTujete in krasite spi> menikc. S tem ohranjate spomin na tiste žrtve, ki so dale svoje življenje za svobodo slovenskega naroda. ■ Zveza borcev in ude^ iežencev NOB Miklavž na Dravskem potju r'lladi dopisniki poro6cy o Kulturni dan malo drugače Učenci iiï učitelji OS K;irla De-stovnika Kajuhii icrsiarsi smo si ogledali gledališko predstavo "Naučimojih in pustimojim živeli" ter ixlrsko uprizoritev "Droge • ne, h vab". ŠOŠTANJ. 7. iHwembra -O temah, kot sti kajenje, alki^tol, drvv gc. akJ'^. prvi kolibi v svet spolne v sti, smo že večkrat kaj slišali ali prebrali, t'^krat smo nekaj od legii doživljali malo drugače, saj smo si v šostanjskem kulturnem domu Ogledali potuji^či gledališki prcignilkasta na gledalce naredila izjemen vtis. Mesec november kar kriči po dejavnostili za zdrav siií življenja mladih in odraslih. Kulturni dan, kakršnega smo izvedli na na.ši $oíL predstavlja ploščico v mozaiku tovrstnih akliviiosli v Sloveniji. Kulturni dom v Šoštanju. Najprej prcdblava za učence od I. do 4. razreda, naio za učence pivdmeine stopnje in nazadnje se /a slaršc. Pogled po polni tlvi>ra-ni. Scena naodru je kar ponujala napitke in jedi za zdrav načití življenja. Oče in hči sodobnega časa ... Igralec je svojim govorom. mimiko in gibi navdušil Številne gledalce. Koliko p^'iučncga je bilo v njegiwih bcsedahi Svoje misli o zasvojenosti in spc^Ino-stije pixlkivpil z UKtreznimi zgledi I/, življenja. Gledalci so sc večkrat iz srca na.snicjali in vzdušje v dvorani je bilo enkratno. Po predstavi soh' slišale številne p<^hvale... Ker so .si odr.sko uprizoritev kígácdali starši in i^ihiwiotnKi.sti se o aktualnih ictnah lahko pop> varjali tudi doma. Projekt DRUŽINA, v katerega je vključena našašda.jc taki> Zitživ-cl /.vso mtvijo. ■ Vlasta Črešnik Učenci za Gorenje Dr. Oogola je zapisal »Vzgoja ni niti dresura, discipliniranje niti pre prosi o prenašanje kulturnih dolîrin, temveč se ixlvija le, kootroku ali mladostniku onuv goča pristno doživetje-. Misel dr. Gogola nas je njpcija-la na idejo, da ob nesrečnem požaru v Cîorenju tudi naši učenci ZAičutiji>» da lalikt» nekomu pjv magajov stiski. Ta ptJmixí je bila v obliki zbiranja starega papirja. Ifi4i) kg starega papirja sicer ni veliko denarja, zbrani kilogrami pa povedo, da sootnKi začutili, da so tudi oni laliko kdaj koristni, da ni pomembna, koliko kdo da. ampjik cb si vedno pripravljen pomagati, glede na svoje zmožnoM i, Cutz^ solidarnost je potrebno otroku privzgojiti žc v zgíxlnji mladosti in naša akcija je dokazala, da so olrtx;i na osnovni 5ofi za tako vrsto vzgoje zelo tUwzei- ni. OŠ Harla Destovnika Kajuha^ Šoštanj Kulturno dogajanje v evropskem prostoru Konce prej Šnjej^a meseca Je j/z:veneUi na.slednjvvabilo: "Skhid RS /A Ijuhilc^ske kullumc dejHVno.sti in Sklad RS za [jubileyskv kul-lurni.'dvjavni>.sll Območna Slovenj (rradee va.s na 22. srečanje pes ni kfiv in pis a Ivy e\ drugih nartxluvln nan»dniislt, ki ziv(jo v S!o>cnyiv^' Srečanje se je /ačelo v knjiztiici K^averja McŠka z d<ïbrodoîUiai -pa'dsiavitcv sodelujočih avtorjev- lilcrami popc^ldan in kanlavtor-ja l/loka liirlla ter nasiopt^m -Po.stavkiwih deklet". Potem je sledil sprehod po Síiwenj (îrailcu. obisk kulturnih in zgtxUwinskih znamenitosti mesta. Obdv.íjscií uri jebil literamivečcrsprcd.mavitvijodmgcpi>lovicc avioijev, Slovenjgraske revije CXlsevanjc, Drugidan. 20. okt<»lírd,w je spel dogajal in končal v omenjeni knjižnici s temo; Tujajczičnoslv nacionalni literaturi. Predavateljica je bila umetnostna zg^xlovinurka, dr. Silvija Bonwnik. S prcilavanjem in pogovorom ter s predstavitvijo novih knjig udciežcnccv srcčaiíja se je končalo 22. «srečanje zgoraj omenjenih pcsnik pi^pofnoma Ziidoslili sv^^i ljulx:/ni do kult ure swjega in slovenskega jezika, nektcri s^i vzporedno izdajulisvojadelaludi v skwen^kem jeziku. Lahko zaključiní z mislijo, da smo žc pred 22. leii se udeležili .skoraj vsi lovci naic LD. lovci st^dnjih LD. kakor ludi veliko število krajanov, Pri maáisos^^dclovali štajerski rogisti iz Nove cerkve pri Vojniku, maicval pa jc mladi gcispod kaplan Vlado Bizjak iz cerkve sv. Martina V Smart nem v Velenju. Imel je lepo pridigo, kjer je med drugim omenil, daje Bog dal človeku naravo v upravljanje in da imam<^ lovci lo po.slansivo. da skrbimo za ravnovesje med divjadjo. Povedal jc, da nobena skrajnost ni zaželena, tako listih, ki nasprotujejo vsakemu p(v»egu v favno in lloro, kakor tudi tislih, ki .stremijo z^ čim večji odstrel divjadi. Spomnil se jc vseh pokojnih lovccv in jim /aželel večni mir in sc jim 7nhvalil za vsa dobra dela. ki sť> jih storili kot člani naSe zelene bratovščine. Tudi lovci naše LD so se jih spomnili in jim na grobovih prižgali simbolične zelene sveče. 7.a okrasitev oltarja z lovskimi motivi in trofejami pa gre zahvala na. lil opazovanje In pnmcťvanjť ptic Slovenije je pod pokroviteljstvom Mobitela letos objavilo 4. nagradni foto^r.if^ki natečaj na temo sveta ptic. Razpis Je bil to« krat prviC mednunxlen, kar ni toliko prispevalo k večjemu &le>1lu avtorjev; saj jih Je bilo iz tujine le devet« kot kvišji kakovosti prispelih slik. Letos so na podlagi izkušenj iz prejšnjih let prviC omejili tudi Število prijavljenih del, kar je dodatno prispevali» k boljši preglednosti in la^i izbiri. V nalečaju so bile objavl jene iri kalcgorijc, McJnarocl-na/irija seje odlomila, tla v kategorijah "iz življenja kavke" in ''varslvo n:iravo — utrinki" ne podeli nagrad veliko bolje pa je bilo v kategoriji "upodobitev plic Ï7. narave." V lej je síítlelovalo 39 avloijev z 288 posnelki- Kerv dveh kategorijah niso p^>deiili nagrad .se je žirija ocIkK-ila. da v lej po-deli dve enakovredni glavni in tri enakovredne druge nagrade, (îlavni nagradi sta prejela Peler Buchner iz Avstrije za skupino belih cćipelj in Damjan Kljajič iz Velenja za posnelek divjega petelina. V ulemeljilvi so zapisali, da je prepričljiva Colografija. polna vzdušja bivanjskega prostora le pliee. Z glavno nagrado je Dam- jan Kljajič gotovo poplačan za skoraj petletno iskanje in čakanje na pravi trenutek. Divjega petelina v njegovem ljubezenskem zanosu je pt)-snel 24. nprila lelos okrog 7. ure na Smrekovcu. Prav na Smrekovec je stalno zahajal, saj je lam najboljše rastišče za divjega pelelina skoraj v vseh Alpah. Med vsemi prispelimi foto-griifijami so jih izbrali 42 in jih riizslavili v Cankarjevem 4.lo-mu. razstava ho odprta do 22. novembra, polega nagrajene pa je na razstavi se ena fotografija Damjana Kljajiča, tudi z motivom divjega petelina. mjp , M > ř ''I i7' ^ 5 // Svetniška Velenjski občinski svet jc i/gubil enega svetnika- Zlobne/i prip^minjiijo. da niso i/gubili ravno svetnika. (Pre)hitro Na Solčavskem hvalijo državne institucije, da so sc po zadnji naravni katastnv n res hiiro odzvale in priskočile na pomoč. Izkušnje izpred desetih let opozarjajo na previdnost; da se le ne bi veselili prehitro. Modri Policisti pra\ijo, da Ictt^snji Mariin med vo/niki le ni bil lako hudo zelen. Očilno $0 vozniki poslali bolj modri» Brezdomci i/ vile Biiinke so slanoval-(X ?.<£ izseiili: pa vendar se /daj vanjo naseliti brezdomci. Poslala je prava doiua vila /jt mačke. Gorenje Delovali re/ullati. kijih div segajo, potijujcjo napcwedi vrha (uîrenja, ila s požarom Gorenje še zdaleč ni pogorelo. In spel so nekatere razočarali. Pekel v hotelu Paka je bil pred dnevi pravi PCKCL. Na srečo lev delu, kjer je kino dvíírana. lam iA'i .si ljudje Pekel kar radi o dedoval i. Koncerti v petek je bilo v velenjski glasbeni soli regijsko srečanje odraslih pevskih zbti-rov. Dan kasneje, na Mar-lint.wo, je pesem odmevala še bolj množično. Iz različnih lokalov. Pocenitev Sedanje »kratke« vlade nam \\t i>e žal. Kar dvakral je poccjiila bencin. Ni>. že res. da ga je vmes precej-kral pt^dražJla. Zasicrbijenost v Šoštanju so nekateri resno zaskrbljeni. Usnjarju grozi drugii nogi >meina liga! Na tekočem Zaposleni v nazarskem zdravstvenem domu bíKÍo menda še kar lep čas dobro na tekočem. Zvi novo strehii ni in ni denarja. 16 TV SPORED ""^CAS 16. novembra 2000 ČETRTEK, 16. novembra PETEK, 17. novembra SOBOTA, 18. novembra NEDEUA, 19. novembra PONEDEUEK, 20. novembra TOREK, 21. novembra SREDA, 22. novembra SLOVENIJA 1 OS.OO Odmevi 08.30 Mostovi D9.00 Risanka 09.]0 Male sive celice, Kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Svel narave, 4/13 11.20 Tehniška dedć&ćha Slovenije 11.50 Uioko\\ po Nemčiji 13.00 PoročilaJpoft, vreme 13.10 Vremenska panorama n.AQ mtervju 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročna, Spon. vreme 16.45 Čudežna narava, 3/6 17.00 Enajsta šola 17.45 Nationaigeograptiic. 10/16 18.35 Oddaja o zna msti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik. Spori vreme 20.05 Tednik 21.05 Homotirfsticus 21.25 Osmidan 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.55 /ne/znani oder 23.25 Bolezni našega časa: rak prostâie 23.55 Naiionalgeographic, 10/16 00.45 Oddaja o znanosti SLOVENIJA 2 09.30 Videospotnice 10,00 Pfosto&l, 9/12 10.45 Grace na udaru, 22/25 11.05 Murphy Bflîwn, 22/24 12.40 TVpnídaja 13.10 Svetporoća 13.40 Spon 15.25 Smrtonosno poletje» an. I. 17.00 Metropolis 17.30 PoSk)veniii 17.50 SPvalp.smuč. VSL(2). 1. tek. pren. iz Parkcltya 19.00 Noro Zâljubljenâ, 31/47 19.25 Videospolnlce 20.05 Paul Merton predstavlja. 12. in 13. del 20.20 Pesaro: suprollga v košarki SCAVOLINI:KRKA TELEKOM, prenos 22.30 SPvalp.smue.V$L(2). 2. tek. pren. iz Parkcftya 23.45 41, jas festival Ljubljar^a 00.45 Kitajsko dekle, amer, film 02. í O Vtdřospotnice 06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.30 16.25 17.15 18.10 18.15 19.15 20.00 20.55 21.50 22.20 22.50 23.40 00.10 09.00 09.05 10.05 10.10 10.55 11.40 18.55 19.00 19.05 19.30 19.55 20.00 20.30 21.00 22.00 22.25 22.30 23.00 23.05 --J Oobro jutro, ^ovenija TV prodaja Brez tebe. nan. Večna ljubezen, nad. Ne pozabi me nikdar, nad. Ladja zaljubljenih, nan TV prodaja Oharma in Greg, nan. Umor, je napisala, nan. ZakonvLos Angelesu.nan Biieztebe. nan. Večna liubezen. nan. 1,2,3-žrebanje Ne pozabi ma nikdar, nal 24 ur Raztresena Ait/, nan. Nik lia. nan. Prijatelji, r^an. Seks v mestu. nan. Zahodno kn1o, nan. Krila, nan. 2A ur, ponovitev HmnmU 93 Nai spot dneva ćasza nas, pon. ml odd. Vabimo k ogledu Video top» ponovitev Na obisku... pri Slavku CIgleneČkem, pon. Vtdeostrani Naj spc^ dneva Regionalne novice Otroški program Obvestila Vabimo k ogledu / OgUsi ^drje letni ćdsi, dok. zaps Portret Iz affilj^a Skrbimo 23 zdravje; Debelost- nadlega aii botezen? Viva turistica Regionalne novice Motor sport mundlai, 52. Naj spot dneva Videosti^ni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Prisluhnimo tišini 09.CÛ Pod to goro zeleno, igrtea 09.30 Enajsiašola 10.OS Prelomni trenutki zgodovine, 9/t3 t0.30 National geographic. 10/16 11.20 Oddaja o znanosti n.30 Slovenski magazín 12.00 Ugledna obrt 4/4 13.00 Poročila, Šport, vreme 14.00 Bolezni našega časa; rak prostate 14.30 Osmidan 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.45 PotU)oai škrat Í7.10 Zares divje živali, 2/26 17.45 Zení 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 Mia, za vedno moja. 3/4 21.40 Deteljica 21.50 Prešeren v glasbi in plesu 22.00 Olmpljski kotiček 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.00 TV poper 23.30 Pohočniklub 00.40 Moeblus, argentinská film 02.05 Zenit 0t40 Dosežki SLOVENIJA 2 08.55 Vkleospotntee 09.30 Ner>adoma Suzan. 17/26 09.50 Po^ak.4/6 10.35 Paul Merton predstavlja, 12. m 13. del 12.45 TV prodaja 13.15 DonMilani,pnorlzBarbi- ane, 1/2 14.50 Next to no time. anp. film 16.20 Čarovnik iz Oza, 6/18 16.40 Thevirayotthecaribou, poljudnoznan. oddaja 17.30 PoStoveniji 18.05 Tarya,7/13 19.00 Kiparske tehnjke 19.30 Vkleospotnice 20.05 Planeti, 1/8 21.00 Wagner, 7/10 22.00 Karlina pesem. ang. film 00.00 Zlata naveza. 3/6 00.50 Taksi, 18/24 01.30 South park, 6. del 01.50 Videospotnice 06.0 Dobro jutn?,8fovenija 09.0 TV prodaja 09.30 Brez tebe, nan. 10.30 Večna fjubez&i, nan. 11.30 Ne pozatjj me nikdar, nan. 12.30 Ladja zaljub^erfti. nan. 13.30 TV prodaja 14.0 Dhanra in Greg. nan. 14.30 Urrv)r,)et^pisala. nan. 15.3D Zakon v Los Angdesu. nan 16.25 Breztebe. nan. 17.15 Večna ljubezen, nan. 18.10 1,2,3-2rebanje 18.15 Ne pozabi we nikdar, nad. 19.15 24 ur 20.0 Ognjeno obzode, am. f. 21.50 Telsaški mož postave, nan. 22.40 Zlobil dvojček, nan, 23.30 F/X - umori s tr^m. nan. 00.20 24 Uf, ponovitev 01.00 TV prodaja •Kanali ST 09.00 Naj spot dneva 09.05 Dobro jutro 10.05 štirje lein I časi, pon. 10.35 Vabimo k cjgledu 10.40 Skrbimo za zdras^e, pon. 11.40 Motor sport mundiai, 52. 1210 Vkieostrani 18.15 Najspoldneva 18.20 Regionalne noVKe 18.25 Športni btok 18.30 Mišmaš.otr. odd , tema: drsanje in hokej na ledu 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Antonia & Jane, am. f. 21.30 Reglon^ne novice 21.35 Športni blok 21.40 Iz oddaje DcArojuuo 22.30 Naj spot dneva 22.35 Vídeostrani SLOVENIJA 1 OS.OO Odmevi 06.30 Zgodbe iz školjke 09.00 RadovedniTaček: številka 09.15 2latkoZakjadko 09.35 MďesivecBlice, kvÊz 10^ Leteči liftboy, danski film 11,35 Srebmogrivi kor^ić, ris. 12.00 Tednik 13,00 Poročila, Sport, vreme 13.15 Vremenska panorama 14,25 Coídenoughtforsnow, ang. film 16.00 Čart začimb; kinški ŽIMI 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 řranček.3/26 17,10 Fliper In Lopaka, 20/26 1746 Navrtu 16.15 Ozare 18,20 Prelomni trenuttó zgodovine. 10/13 18.50 Risanka 19.00 Dartes 19,05 Utrip 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,05 Pika na I 21,35 Ekscenlrikt,4/12 22,10 Poročila, šport, vreme 22.45 Dajdajdaj!.4/6 23.15 Vran. 22/22 00.05 Hudičeva igra, ang. Iilm SLOVENIJA 2 09.05 VIdeospolnice 09,40 V tekjvadnici, 37/50 10.05 EllainJosenn.1/6 10.45 Svtírlk. 43/43 11.35 sfasno in glasno 12.30 TV prodaja 13.00 Šport 16.^ Trebnje. OP v rokometu Trebnje-Prevent, prenos 17.50 Park city; SP v alR. smuč. SL(2), 1, tek prenos 19.00 Celje: liga prvakov v rokometu (M) ceUE PiVO VARNA LAŠKO-RED-BERGSLIDS, prenos 20.50 Park city: SP v alp. smuč. SL (ž). 2. tek, prenos 22.15 Družinskazaveza, 1/9 23.05 Metropolis 23.35 Sobotna noč 01.35 Vldeospotrlce 07.20 24 ur, ponovitev 08.00 Princesa Sissi. ris. ser^a 06.30 Dnižina Zakaj. ris. ser^a 09,00 Hroščeborgi, nan. 09,30 Power Ranger, nan. 09 50 i^arry in Hendersonovl, nan. 10.10 Košarkarji, nan. 10.30 Lepo je bit! milijonar, pon. 11.30 Šolska košarkarska ^ga 12,25 V kraljestvu deltinov. dokům. oddaja 12.50 Alp^ ljubezen, araf. 14.30 TV dober dan, nan. 14.K Prva izdaja, nan. 16.20 Pop'n roll 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. 18.15 Jack in Jill, nan, 19,15 24 ur 20.00 Verižna reakcija, am. L 21.^ Smrtonosna bitfa, am. film, 1/2 23,35 24 ur 00.15 TV prodaja teanall 27 09.00 Nai spot dneva 09,05 Miš maš, oddaja za otro* ke, pon. 10.05 Vabimokogtedu 10.10 Antonia & Jane, am. f. 11.40 VideostrenI 18,25 Najspotdneva 16,30 Talent leta, ponovitev 3, oddaje 19.00 Otrošlu program 19.25 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu/Ogiasi 20,00 940. VTV magazin, reg. informativni program 20.20 Glasbeni labirint, oddata z narodnozabavno glasbo 21.20 Kronanje vinske krelM reportaža s pnredrtve v Novi Gorici 22.30 940. VTV magazin, pon. 22.50 Najspotdneva 22.55 Vldeostrani SLOVENIJA 1 08.00 Teiebajsld.l.del 09.25 f^edvedek.9/13 08.50 Babar, 75/78 09.10 Ranč pri kraguijikovi sedmici, 1/14 09.35 TomaževsveL 1/12 09.50 Ozare 09.55 CHanvdIanI 11.00 Svet divjih živali, 12/26 11.30 Obzorjaduha 12.Û0 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorarru 13.50 HortKturisticus, pon. 14.10 4x4 14.40 Pikana! 16.05 Prvi In drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Tehniška dediš. Slovenije 16,45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalotedna 19.30 TV dnevnik, éport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Pod preprogo 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Manon Lescaut, opera 01.05 Tehniška dedIŠ. Slovenije SLOVENIJA 2 08,05 Vkleospotnice 08.40 Noro zaljubljena, 26/47 09.10 Tanja. 7/13 10.00 Winty, ia^13 10.30 Sorodneduše, 9/14 11.00 Paradaple&a 11.30 Pripravljel, oddaja o slov. vojski 12.00 Som naredil stezKe 12.35 TV prodaja 13.05 Euronews 15.00 Moja dežela 16.00 OP v nogometu OLIMPI- JA; RUD^, posnetek 17.W) SPv3lp.smuč.SL(M), 1. vožnja, prenos 19.30 Vkleospotnk» 20.05 Nevidni kraji, 3/3 20.50 SPvalp. srTHjč. SL(M), 2. vožnja, prenos 22.00 Š(«rt v nedeljo 23.00 Evina sreča, nemški tlim Û0.30 VkieosDOtnk« 07.20 24 ur. ponovitev 08.00 PrincesaSissl. ris. serija 08.30 OnjŽina Zaisij. ris. serija 09.00 Hroščeborgl. nan. 09.30 Power Ranger, nan. 0(^.50 Harry in Hendsf^novi, nan 10.10 Koiarkarjt, nan. 10.30 Lepo lebfti milijonar 11.30 šolska košarkarska ^ga 12.30 Pop'n'Ron 13.30 Sto najpoiTiembnejšIti ljudi revije Time 14.00 f^ove pustolovščine, am f. 15.40 Za masko, amer, film 17.20 Obalna straža, nan. 16.10 VIP 19.15 24 ur 20.00 KaznilniDa odre&tve, am i. 22.30 Športna scena 23.15 Milijoni, amer film 01.10 24 ur, ponovitev 01.50 TV prodaja C3> Hmnmíí 2r SS PONOVITVE; 09,00 Miš Maš. odd. za otroke 10.00 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.50 939. VTV magazin 11.10 Športni torek 11.30 Športnlgost:Rajmond Debevec Vabimo k ogledu/Oglasi Glasbeni labirint, oddaja z narodnozabavno glasbo 940. VTV magazin Iz sred. odd Dobro ^utro 14.05 Štit)e letni čas 14.45 Iz peL oddaje Dobn:> jutro Vkleostrani Anionra i Jane, am. f., pen Skrbimo za zdravje: Debelost • riadloga ali bolezen? Vkleotop Na obisku... pri Slavku Ciglenečkem Sredi prostora, srečanje plesnih skupin 21.30 Vkleostrani 11.50 11.55 12.55 13.15 15.35 1700 18.30 19.30 20.15 21.00 SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zitalo tedna 08.40 4x4 09.10 Risanka 09.25 Potujoči šlTat 09.45 Zared divje živali, 2/26 1010 DobnduhizAv$trali|e.â/1$ 10.35 Zenit 11.10 Dosežki 11.30 Navrtu.odd. tvManbor 11.55 Carizačimbiidrijskižii-krofi 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, Šport, vrwne 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni kiub 15.30 /na/znani oder 16.D Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vr^e 16.45 Telebajski. otroška odd. 17.10 Radovedni Taček 17.45 Recept za zdrevo življenje 18.35 Žrebanje3x3 plus6 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TV dnevnik, Iport, vreme 20.05 KomisarRex. 6/13 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Panel 23.55 Recept za Zdravo Svijenje SLOVENIJA 2 09.30 Videospotnice 10.05 PlaneU, 1/8 10.55 Wagner, 7/10 13.00 TV prodaja 13.30 Trend, oddaja o modi 14.00 Soboinanoč 16.00 PripTBVljeni, oddaja o sk)v. vojski 16.30 Z umernila... Darcey Bussâll, balerína 17.30 PoSioveniji 18.05 Malanimfa, 1/3 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Vldeospotnfôe 20.05 Štafeta mladosti 21.00 Studiocity 22.30 Soutn parK nan. 23.00 Brane Rončel tzzaodra 00.25 Next to no time, ang. fifm 01.50 Videospotnice 06.0 Dobrojutro. Slovenija 09.0 TV prodaja 09.30 Breztebe,nan 10.30 Večna ljubezen, nan. 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad 12.30 Športna scena 13.30 TV prodaja 14.0 Dharma in Greg, nan., 14.30 Umor. je napisala, nan. 15.30 ZakonvLosAn^efesu.nan. 16.25 Breztebe.nan. 17.15 Večna ljubezen, nan. 18.10 1,2,3-žrebanje 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. 19.15 24 ur 20.0 TV dober dan. nan 21.00 Policiiska akademija, am. f 22.45 Veronikine skušnjave, nan. 23.15 Zahodno knic. nan. 00.00 Krila, nan. 00.30 24 ur, ponovitev © ■t«in»ll ar 62 09.00 09.05 10.05 10.25 10.30 11.30 12.40 16.55 19.00 19.05 19.30 19.55 20.00 20.30 22.10 22.15 23.00 23.05 Naj spot dneva Dobro jutro, informativno • razvednlna oddaja 940. VTV magazin, pon. Vabimo k ogledu Glasbeni labirint, pon. Kronanje vinske kraljkie. pon Vldeostrani Naj spot dneva Regionalne novce OtroSki program Obvestila Vabimo k ogledu/Oglasi Pogovor z znanimi Sk>-vencj, gostja: Eva Irgl Košarka, posnetek tekme Kraški zklar : Pivcvama Laško Regionalne novice Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vrdeostmni SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Risanka 09.10 Denver-poslednji dinozaver, 24/26 09.30 Radovedni Taček 09.50 Ranč pri kraguljčkovi sedmk:i, 1/14 10.15 Receptzazdravožrvljenje 11.05 Ekscentriks. 4/12 11.30 Gospodami živali 12.05 Komisar Rex, 8/13 13.00 Poročila, SporL vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Alica, evropski dok. f. 14.10 Gore in ljudje 15.00 Panel 16.00 Naj posije sonce tudi nam 16.30 Poničila, šporL vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Moje mestece, 20/26 17.45 Deček teroj. dok. oddaja 18.45 Risanka 19.0Q Kronika 19.30 TV dnevnik šport, vreme 20.05 Na morje, 20/26 21.00 Aiđualneieme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Krvne ven. 1/4 23.45 Deček heroj, dok oddaja SLOVENIJA 2 09.30 Vkleospotntee 10.05 Mala nimta, 1/3 10.55 štateta mladosti 13.40 NevMnl kraji, 3/:^ 14.30 Cold enought for snow, ang. nim 16.00 Studk)clty 17.30 PoStovenip 18.05 Sestre, 9/22 19.00 Nons zaljubljena, 32/47 19.30 Vkleospotnice 20.05 Bajeslovna bogastva. 3/6 21.00 Svetporoča 21.30 Človečnost franc. Itim 23.50 Z umetniki ...Philippe De-coufle 00.50 Škrlatni det amer, him 02.35 Videospotnice \> -TTXX 06.00 Dobm jutro, Sk>venija 09.00 TV prodaja 09.30 Breztebe.nan. 10.30 Večna ljubezen, nad. 11.30 Ne pozabi me nikda;, nan. 12.30 TVdoberdan, nan. 13.30 TV prodaja 14.00 Dharma in Greg. nan 14.30 Umor, je napisala, nan. 15.3 Û Zakon v Los Angelesu, nan. 16.25 BrK tebe, nad. 17.15 Večna [ju bežen. nad. 18.10 1.2,3-žrebanje 18.15 Ne pozabi me nikdar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Srečavnesreči. amer. t. 21.45 Bolnišnica upanja, nan 22.40 Veronikine skušnjave, nan. 23.10 Zahodno krik), nan. 00.00 Knla. nan. 00.30 24 ur, ponovitev ha na II 2T «e ss 09.00 Najspotdneva 09.05 Pogovor 2 znanimi Slovenci, gostji Eva Irgl, pon. 09.35 Vabimo k ogledu 09.40 Košarka, posnetektekme Kraški zklar flvovama Laško 11.20 Vkleostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Otroški program 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 941.VTVmaga2in,reg. informativni program 20.20 Športni torek, športna in- fomrativna oddaja 20.40 Športi gost, pog. v studiu 2t.00 Evropski tumin! v goltu. 1 odd. 21.30 ATV predstavlja, športna oddaja 22.00 Iz produkcije Zdreženja tekalnih televi^j, oddaja Televizije Primorka 22.30 941. VTVmagaan, pon. 22.50 Športni torek, pon. 23.10 Najspotdneva 23.15 VkJeostrani SLOVENUA 1 08.00 Odrr^evi 0830 Dobť^dan, Koroška 09.00 Babar, 45/70 09.20 Fliper in Lopaka. 20/26 09.50 Sprehodi v naravo 10.05 Moje mestece, 20/26 10.30 Deček heroj, dok oddaja 11.30 Obzoijaduha 12.05 Na moije, 20/26 13.00 Poročila, Sport, vreme 14.00 Leteči liftboy, danski film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Podkkibukom 17.45 Sv« narave, 5/13 16.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Starman, ital. film 21.40 Prešeren v glasbi in plesu 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 V Bachovem letu z novicami in glasbo, 11/15 00.00 Svet narave. 5/13 SLOVENIJA 2 09.30 Videospotnice 10.05 Sestre, 9/22 10.45 Adijo, blues, kanad, film 12.45 Bajeslovno bogastvo, 3/6 14,30 TV prodaja 15.00 Glasbeni festivali 15.55 KFzaEPIMivkšarki PORTUGALSKA: SLOVENUA 17,30 PoStoveniii ia05 Prostost, 10/12 19.00 Noro zaljubljena, 33/47 19.30 Videospotnk^e 20.05 Uga prvakov v nogometu 23.30 Vse razen umora, 3/14 01.05 Proof, amer, film 02.35 Videospotnice 06 00 Dobro lutro, Slovenija 09.00 TV prodaja 09.30 Breztebe,nan. 10.30 Večna ljubezen, nad. 11.30 Ne pozabi me nikdar, nan. 12.30 Ladja zaljubljenih, nan. 13.30 TVpmdaja 14.00 Zbornica, nan. 14.30 Umor, je napisala, nan. 15 30 Zakon v Los Angelesu. nan 16.25 Breztebe, nad. 17.15 Večna ljubezen, nan. 16.10 1,2.3-žrebanje 1815 Ne pozabi me nikdar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Umori pri Mornsoncvih, amer, film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.40 Veronikineskušnjave, nan 23.10 Zahodno krilo, nan. 00.00 Krila, nan 00.30 24 ur. ponovitev kMall © H 09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10.05 94l.VTVmagazin,pon. 10.25 Športni brek, pon. 10.45 Vabimokogledu 10.50 športni gost, pon. 11.10 Sredi prostora, srečanje piesnih skupin 11.40 Iz produkcije Zdre2enja lokalnih televizij, oddaja Televaje Primorka 12.10 Vkleostrani 16.20 Najspotdneva 16.25 Regionalne novice 16.30 Otroški pn)gram (3. Tv mre2a), Vmojem košku je pa mavrica 19.30 Obvesdla 19.55 Vabimokogledu/Ogiasi 20.00 Naj spot, kont. glasbena oddaja 21.00 Volitve v kmetiisko-goz-darsko zbornico, pogovor (3. TVmreřa). gosta: P&Bf Vrtsk in Ervin Kuhar 21.45 Regionalne nov<« 21.50 Iz oddaje Dobm jutro 22.40 Najspotdneva 22.45 Vldeostrani 16. novembra 2000 ""HlAS MODROBIËILA KRONIKA 17 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Gorelo v Škalah v petcL in. novembra, nekaj po 2. uri, jc v Skalah prišlo do požara vsianwanjski hif>j last A.Č. Liisinikjc izhiSc pred prihodom gasilocv tc^U ieno in otroka, ognja pa sam ni mogel pogasili. Ogenj, ki je zajci nolranjosl hiše, je najbolj poškodoval kuhinjo, od uim pa sc je razširil na /gornjo eti v (îaborkah. Na Škodo p<")djetjaCigrad je odnesel motorno žago, vrtalno kladivo, kotno brusilko, vrtalni stroj, delovni vibrator in 50 metrov električnega vodnika. Povzročil je za okoli 500.000 tolarjev šk(xle. Drevo na Icolesarja v soboto, U. novembra, okoli 13.30, sta 4fUlelm M.G. in njegov sin i\Xi. Iz Tq^olŠicc podirala drevje ob regionalni cesti Zavtidnje - Sleme. M.Ci. je z motorno ?ago podrl drevo visoko okoli 15 metrov. Drevo je padlo v smeri ceste in pri tem z vrhom zadelo kole&aija, 45-letnega iz Velenja, ki seje kot prvi v skupini treh kolesarjev pripeljal po cesti iz smeri Slemena. Udarec jc bil tako moćan, da je MJ. z glave zbil zaščitno čelado, kole.sar pa jc padel po vozišču in utrpel lažje telesne p("iškškodbe so bile tako hude, da je ponesrečeni na kraju podlegel. Iz brunarice odnesel blagajno Med 30. oktobrom in 13. novembrom, je ncznancc na C'e-sti v gaj v Mozirju nasilno vstopil v pn"»tore brunarice in odnesel registrsko blagajno znamke Sharp. V blagajni ni bilo denarja, lastnica .A.B. pa je oškodovana za okoli lOO.OOO tolarjev. Vlomil, odšel pa brez plena Zaposleni v osnovni šoli v Nazaijah so v ponedeljek, 13, novembra, opazili, da je nekdov dneh vikenda vlomil v.šolo. Kol ka?e» ni ničesar odnesel, z vlomom je povzročil za kakvih 10.000 tolarjev škode. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Kdo se kiti s tujim perjem? v torek, 7. jiovembra, zvečer, je 33-letna (iolovcljčanka A.Y opiizila, da ji je nekdo iz stanovanjske hiše ukradel nakit vreden okoli 500.000 tolarjev. Tatvino je prijavila policistom, ki za predrznim latom Še poizvedujejo. V dneh od minule srede do ponedeljka. 13. novembra, je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Bregu pri Polzeli. Vlomilec je odnesel .starejšo kitaro, okoli 100 nemških Vlomilski plen pri policistih Na sh^neh modn» -bele knmike, smo v zadnjem obdobju po-n»čali o številnih vlomih na območju Policij.ske postaje Ve-ler\je. Policisti so več mladoletnikom iz Velenja nekaj ukradenih pred-melw^ Ziisegli, še naprej pa zbirajo obvestila tako o vlomih kol vlomilcih. Doslej zaseženi predmeti izliaja-jo iz vlomov v vrtca rinkara in Najdihojca, bifeja na Koroški cc-sti, PUF-ovc cvetličarne in frizerskega salona Figaro. Pri opravljanju pre- iskav §e nekaterih drugih velenjske pusiaje so policisti in z^^gli nekaj kosov oro^a. kaznivih dejanj na območju ^^ hišnih preiskav ■ Mkp. fotografija: vos Zaseieni predmeti. mark gotovine, ř.ensko ročno uro, staro stoječo uro, siarejSo moSko uro na verižico, moSko jakno sive barve in več zlatih verižic. Lastnica S.V. je oškodovana za okoli 200.0(î0 tolarjev. i^akki policisti so med zbiranjem obvestil prišli do podatka, da naj bi vlom zakrivil 21-Iclni domačin S..Î. Požar v transformatorju v četrtek, 9. novembra, okoli 11, ure, jc izbruhnil požar v elektro-omarici Iraasformatorja v Asfalini bazi v Veliki Pi-rešici. Požar so pogasili gasilci PCîD /alec. Škoda, ki jo je ta povzročil, zna^a 1.000.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da naj bi požar zakrivila preobremenitev, segrevanje in taljenje izolacije električnih vodw. Tat bo žagal v noči na sredo, 8. novembra, jc ncznancc na Rimski cc-sti v i^empciruvlomil v gospodarsko poslopje. Lastnica H.K. pogreba motorno žago, vrtalni stroj, 5 litrov goriva in nekaj ročnega orodja. Oškodovana je za okoli 40.000 tolarjev. Jugo in "katra" dobil noge v četrtek, 9. novembra, med 8. in 15.30 uro, je neznanec v Založah z dvoriSČa stanovanjske liL^ odtujil osebni avto jugo 45, rdeče barve, registrskih oznak CE 16-06M. Neznanec je odpeljal tudi star bctoaski ma^lec in D.K. oSkodoval za okoli 70.000 tolaijev. V noči na nedeljo, pa je z dvorišča stanovanjske hiše v Ločici ob Savinji izginil renault 4, sivo modre barve, registrskih številk CE-C2 S7(K la.st M.K., ki jc s tatvino oškodovana za too,000 tolarjev. f\49sarstvo VALAND Alo/z s,p. SlotnSkovs uNcs 2 3215 Uća v NAJEM ODDAM LOKALE; • NAIOIPOVALNI CENTER VELENJE lokal 71 m2 lokal 60m2 FYevz^ lokalov možen takoj. • POSLOVNI CENTER STAflO VELENJE lokal 43m2 Prevzem lokala možen takoj. • POSLOVNI CENTER SONCE ROG. SLATINA lokal 63 mZ za prodajo mesa (opremljen aH brez opreme) F^vzem lokala možen takoj. - POSLOVNI CENTER VHTNICA CEUE: lokal 55 m2 Prevzem lokala možen tako|. Infamiacl|e: 063/756-07'05 (písárna) aed/7a2-30-1$ (cfoma) 031/664-330 (GSM) d.d. AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v Valeniu, Partizanska e. 3, talefon (( tipvazfls «3)809-0 Mnrx cefiajDDVvSIT WDESCOffT 1.6 COMFORT 97/98 1.&40.000SIT WD FfESTA 1.3 naif r». rnaryill 99/99 1.25d.000SrT }MV31BlC0MFACTreo.nov.^1 96 2.296.000 SIT IfAROUEO14STS1.4 vsaoomma 96 2.099.000S1T 1AI BRAVO 1.45m. ai^m 96 imooosrr >EliGE0T206r4reo.seoLfl1 0Û 1.949.0Q0SrT >EUGEOTl06XNfea.oM.0l 97 1.136.000SfT {ENMXTCU01.2RNr^. 1^701 95/96 &99.000SIT fYUNOA} ACCENT 1,5 LSIfM. Okt/131 95 949.000811 9&97 496.300Srr lATSCUOOrddsKlefev 9^7 1.579.0008^ V VELENJU.... Partlunska c.3 lelefon (03)889-Q0-24 ORDESCORTreClXcBQlsl 93 759.000.00 srr (IAPfl10E1.3 97 785.000.00 sn* mfi0ME01461.4TS 98 1.999.000.00 srr }PELVEClRAl.6GLreo.mtf^1 96/97 i.750.ooo.oosrr CSAN7DW0112,4 reQ.s^iUOO 95 2^99.000,00 srr m0MEGAZ0i3Vtom.r8a^(tefi/0CI m^ 479.000.00 srr lATBRAVAt.fiSX-l-Klma 98 imooo.Dosrr 1ATTIP01,4S 93 549.000.00 srr jy>ANiVA1.7[ mi 69.000.00 srr KREDIT • STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA V02IU SO TEHNIČNO BREZHIBNA Zr določena tipe delemo delno garencljot OGLED vozil 00 8. D017. URE Ponudba na Inlernetu: httprAnvw.avto-celje.sl Končno zavarovan železniški prehod PODLOG PRÎ SEMPETRUVSAVINJSKI DOLINI - Pred minulimi pnixniki so na m»-v<>z};rajenťm /a\'arovaneni /.elexniškem pre-IhhJu v Podlogu pri Kempelru v Savinjski llni namestili /apt^mice. Siccr dva mcscca ka.snejc, kol so načriova-li. a so krajani kljub temu zadovoljni, saj bodo poslej boij varno prcikali železniške lire. Verjamejo pa ludi, da .se nesreča iz lanskega 13. maja, ko so v trčenju aviohusa z vlakom iz- ^nibili življenje štirje učcnci osnovne Šole iz Smart nega ob Paki, ne bo več ponovila, Za izgradnjo zavarovanega žclcznl^cga prehoda. vkJjućno z novo cc.sio na .severni .strani tirov, je občina /Calcc zagotovila zemljišča In uredila W50 potrebno dokumentacijo, iz občinskega proračuna pa je prispevala 35 milijonov .SIT, Slovenske železnice pa so za nak)žbo primaknile 115 milijonov tolarjev. mtp NOVO! Salon zaves in svetil Zq opremo Vosih poslovnih oli stanovanjskih prostorov IZJEMNAizbiro SUPER UGODNE CENE: Ulica 14. divizije Celje (nosproli store Avtobusne postaje) Tel.: 03/548-59-85 vse vrste ZAVES, lamelne zavese, pliseji, žaluzije; komise, prti in blozine, svetovanje orhitekto svetila. izmera na domu montažo 18 SPORT IN REKREACIJA "»«CAS 16. novembra 2000 NK Rudar Hitovci prekinili niz porazov Nohvna stvur nu trnja večno, lalikti hkiHlovsmvj>a kapcl^tna SulvjniHnoviài. Tuki» oshhljeiii iiisn hili kos ru/igntnim domačinom, ki so n)Cfl ciikr^fl i^egovo mivzo. tudi tn /iidťtek je bil dovofj. du so prekinili(^rni ni//Ru» (Mrjcm. VdcriJCniii so nnmix^C v minulem prvenstvu dobili vse tri lekitii*. Dngoccne (ri loćkvje iiitovcem h^ v 37. minuli xu};otovil Ipsivce in .s (o /mago so Novojjofieani »h tretjem mestu /ame-iijali Rudarju in ^n poiisnili lui četrto. Pred nulaiji jc n^wo goskwanje, goíovo naj-lc?jc vjcscn^kcni dchi prvenstvu. Njilii imar^kv^H Esutecha »o v zadnjem kro)>u je&en>kegii dela pncnslva le dodali piko na imiliiniin ignmi in lepi l4K'ko\tii]K'rí. VSIovin^kih Knamreè7.2 :1 premagali r(omn6> Drn-in ji tiiko edini porn/.nA njenem isri:^cu v prvem delu^n'«nst\a. 1Ô ludi p>nien!» da Sniarčani od 4. kroga, ko je na tyihovt^ircncrskiïklop .\c\ Voji'vIavSimciUKwii;^. niso okusili grenki^bc porabi. Po klavrnem začetku M'« v/l rajni' naprcdi^voli iw lestvici iii na koncu priiiialina4. njcsui. Pri icm 7a vodilnim Irtglavom /uosiajajo ^a štiri, /a drugim Jadranom in ircljim GliUKvn pa vfcga eno U'ćko. ('c tla vijolice cvciijo pomladi, piHem bo nogonicJna pomlad v Šniaritjeni ob Paki g«>i, p\oi\ lakšne igre pa je bil vixliini zadetek ArIiCii vO.mmuti. (»oslje napadali ic naprej, pri Čemer je Rcpovž/aOel preCko. Sinajlovič pa se ni najíxiljeyjiaícl. koje bil síutí preddomaCinj vratarjem, ka«n je připlav minnli. kosoKonjiiani izenačili. V drugem pol^^su so imeli pobudo domaćini, vendarje šniaiska obi-amba z lahkoto zaustavljala njihove napade. IgralciEsoleeha so nad'/(v rovH)i sredino igriièa iiï pi^Casi prevzemali pi^budu, donwCa vrala pa ogrožali z hitrimi nasprotnimi napadi. po enem uksnih napadiwje svoj drugi zadetek in ki'Hićni iV.id d^>scgel iJnrut Arlić, kije 'i zadetki tudi najlw(jsi strelec dnige lige vjesenskem delu prvenstva. ■ Janko GoriČnik Tako so igrali Lh^n SiMol>IM6. kro»: MIT<;<»rk» - RiKinr I HMl : 0) Rudar Lalii^.Suninik.Golob. Spastijevii. Javornik- Plcscc. JoitC. Sprećakuvii (ílojnik). JcseniCnik. Miliímivií (Turk). Lavrić (Dragici). Strelce: I ipavec (.^í. Vrvlni rwl: 1. Olimpija 35. 2. Maribi-)rPL27,3. liiKiorica 27 (oba tekma manj),4. Rii-Jar 25,5. Drňv^^grad (24). Oru^H SNI., 15. kro|; (Atdnji joM^nski): l)r»vinja • Esotech Sm^irtno 1 :2(l : II LboUcIt: Kalisek, Purg, Borstnar. Vedcnik. Mernik. B)ng(\ Rtípovž. M ujakovih, ArliC, kraljcWč, SjnajloviC. Sirelct:!) : I - Arlić (9), 1:1-1:2-ArU{(^). Vrstni red po jiscnskm delu; l.TrigIav.^2, lJadran Elan 2y, 4. Csotech 2X, 5. Ivančnij (loriea 2fi. Prva SRI., mo!>ki 5. krog: ( kirvfíjc - Slovan :23 ( 16 : •» Gorenjťt LainŠčck. Rulcnko Kavaš, Frice Ij, Pla.-vkan. M. OSiir B. ()5lir l, ScwiC 7. Bon, Rozman 4. Dt)bel^k. Doubonossov. Kavtičnik 6. (îavriloski. \rstm rwl: I. C>Uo PL 10. 2. Mobitel Prule 57II) J. Pre\enl y.4.AMRuJarS, 5.CWenje7. 1'na SRI-, /.cnske • 7- kroy: Veuratl - M-De«ro Pirnn 20: 24tlO:IO) VvyrmI: Avber^'k. Canjkar. Rusmir. DtíSman. TopiC Boskirtié-Rodiéí. Nojmzman. Sk'^•í^noviť 3. Per^c» V\ik. Vrstni red: I. Krim NR 14,2. Olimpya 14,3. M-Degro Piran 12.4. VcgraJ 4. PrvaBSKL?. iirog: (;D Hnistnik* lilektra 68 : 159:62.46:41,20:22) Eloklni: Brintwkk 6. Ko-vaćcvif I.Ri/man 24,"iájnik8. VugdaUč n. MjIíč 2U, CiorSck I. /updnc 2. Karlo (\ Vrsini rev 13. 2. Elcktrjj 13,3. YuriJ Plava In* guna 13, 4. Koper 12.5. (ÎI) Hrastnik 12. Tretja S KL. Velenje - Pivovarna Llpnik IDK : K9 (27:22. 27:22.31:24, 23:22) Velenje: Bogalaj 25» Pučnik 25. Repine 22. PleiWj 14.Lip-nik 12. PaSjC Mijatović 3. Pojpećan j. Purnai.'labnko-vic. BuriC. Dru^n DOL. moškl • 6. krog: Salonit II * .^ostaiij lojxiKka 2 : 3 (14:25. 25:1«, 25.23. 18:25.11:15) âu.stanj TopolAlc;t: Medved. Bahnik S. SevCnikar. D, SevCnikar. Mihnlincc. Ilri-beriick. Buijak. Pavić, Kug povsem zasluzeno in ni preveliko presenečenje.' ^Lltían Marjanš(anju. nato so Rudaijevi igralci z dvojno registracijo. tivtja skupina pa mladinci. ki>ovŠi^tanj pi^sojeni. Omeniti pa moram še "pcxlskupino.' ki jo pr\?dstavljajosIiidenti. 'IéhievmostvTasesl in (krnjih imïramobiti pozorni Pi>hvalili jih moram, «csij so jesen i opravili celotne priprave, pomladi pa bvî precej drugače, saj ni toliko Îtudent.skilï pt^čitnic." Sle se lori.^/velenjskim Rudarjem dobro t^eli? Ratko Stevaiičosif : ''Re,s smo nasii skupn«'« korist za oba kluba, predvsem to velja zii mlade igralec. Ti morajo igrati, ne le irenirati. ob icm pa sem pre-pričaiu da pr:iv v našem klubu di^ivajoiíit^žnosl /ji napivdekv igri in vixlnosudonje./lastise jexxle-lovanje okrepilo s prihodiMti lônija'lîMnaziùi v Ru-tlar, ki bolj kot nekateri pred njiiii namenja p.vor-novt mladim " Rusfeprvoine»to£jMlr/ali nidi na koneu prvenstva, je va.v cilj druga Uga? Katko S leva nčevič: "Pivo mestonas ni biki nikoli obveza in predm^itni cilj. Naisa najp pripr%wili. Ziigotoviti mt>r;uno normalno organizirani>sl kluba, ki Je vedno ni na pravi ravni, urctlili redno financiranje in dokončno iirca?e igrišče med naj-lepsijni in najUiljsimi v tej ligi, je pa dejstvo, da je edii\>zjjvse selekcije, kar pomeni velike napore pri VAlr/cvanju. Ili tnoram pt^livalit i veliko razumeva- nje ljudi v klubu, ki vimogočajo redno vzdr/evanje, čcpniv včasih tudi na silo." Marjan Miirjanosii:: 'VsckiJior ml^ranw» najprej izdciati temeljilo weno. Hkrati bomo ol>lik^ivah do-jx^lnilno selekcijo iz mladih velenjskih igralcev, saj je tak.'^nih mladincev kar devet. Â: pomladi smo v na.se vrste vključil i najMj nadarjene, jim omi'>gočif i naprcílovanje in tako pripniviliekipt> zajemen. V kateri lig^^beiino igrali ni va^io, najbolj pomembno je, da dobro delamo in v/giijanu> ip^k.-e.di^'iro delci pa vedno prinese uspeh." Ključni prk.'m je veijetno financiranje. Kako je b tem? Katko Steviinčevič: "S tem so ležavevsepovsixl, torej tudi pri nas./elo majhen del, slabili 5 odstoikiJv, d("»binio«'»d oKine. vse ostalo urejanv^spriïli. Nimamo stalnega poknivitcjja. saj je le>Jco dobil i nekoga, k t bi vlagal deJuuvklub..IeKcnisn:osena silo šc prebili sko/.i tež;ivc. preti poinladjn pa moramo nekaj ukreniti. Pi i lem ne gre aí plačevanje igralcev, gie za osjiovno dejavni'ist kluba. Tu so Ireneiji. |v>lni stn^ski. prevt^zi na tekme bi hrana na teh poî^wanjih. lo m^ïramo urediti, pa ni ix>membnt>v kateri ligi bomo igrali. Občina pomaga zj tek^>^e vzdrževanje s 135.tKKJ tolarji na mesec, ostalo sproti prispevajo pťK>ameznip*xljetnik i. Zanimanje med njimi se jez jesenskimi uspehi pi^čaio. vendar to §c ni tisto pravt\' Si» igralci i^4l(kbí]i/a*.luMti božiča bodo trenirali triknu na teden, prav tako novem letu, resne priprave j>a bomo začeli 20. januarja. Prvenstvo bt^nso nadaljevali 17. marca, vendar danes še ne vem s kakšno ekipo. Precej igralcev nas vsako se/onoAipusii in tako smi^ul^y^mladi do jeseni •'»Mali kiu* brez devetih igRilcev, nekateri mal njimi «Mudi prenehali igriit i. P<-isebcj moram pi-'udariti tKi>led-nje. Na lesl\'ici smo prvi po osvojenih tivkah.kar pa ni edino prvo mesto. Prvi smo namreč tudi v ^porinem vedenju, na kar snio se ptvscl>ej ponosni, Naj je to prava potrditev naSc usmeritve, ki tiKli vnaprej ostaja ViJcsirativka vzgoja igralcev." Vsckaki'TvSoStanjti pi'^trjujejo. kakoje treba vzgajati mlade igralec. In 6c Ixxlo lïa vrliu tudi na koncu prvenstva, bo ixl tcp gotovi"» imel najvc<^e koristi velenjski prvoligaš. Moštvo Usnjarja: tudi po športnem obnašanju za zgied dmgim (foto: vos) sov (elovadnici O^ Šalek flusili gledalce z dobro in borbeno igro. k lepi košarkarski precl.stavi pa jc svoje prispevala tuJi bučna navijašk«i skupina. Velcnjëiini so ekipo Pivo> varna Upnik premagali s MIK : 89. bol,jŠi so bili v vseh èeirti« nah. največ pre^jlavic pa jim jc puvznical ^osmjoči os(r polšice razigiali, zanesljivogu ekipa Šoštanja lopi^i^ice v Šoštanju giv stila Beltince, solxuno tekmo pa hi-Klo začeliob 2a(Kl. Kegljanje Derbi Šoštanjcanom t)eri>i kn^a v tretji dr/avni ligi nK*cn^lvc^cm kro^u }*a,slil) í}*nj|cť Ïuhyanski.'eit Slovana in glcdalco del tekme na^<c'ma ekipama, to Je pol rdi I a lu
  1. l>(»lna tekni» • -rjli nadvse odjsoxirno in /av^isto ter pi>m, da «jim pril^ližali na 'snmo" šc^t /jadclkov ray-lik^r./*idnje minute so rpci luklcvMencm rilmu in na koncu slavil I/ dvoSievilćnorazliko, l/icl jc bil : 2X V domaćivrsti w jesirchkospct izkazùl Rnlcnko (9), na krilih pa sta bila ncziulrÎnaSoviôsscdminii/aileiki in mladi KaviiCnik s Šestimi, Prav lolik«'' /-idclkw jc do^gcl íiídika>/ni igralec Marko 0^1 ir. Po tekmi jc kapetan Borut Plaskan dcjnî; "SixIeCpo i/idu bi morda kUopomislil.daje hilatoluhka tekma. NuspnHno.miKrnosc nanjo leg tega pa sta se tudi nalcj tekmivvraîili menjavali nilatli vraiarki, 15-lclni Avberskova in Rozmanova. Zanju je bilo usodnih prvih deset minut niulaljevanja. koso PiranCankczaécIe opravičevati tretje mesto, in z delnim izidom 7 : (i povçille s 17 : Ul. 7. visokim vnd^tvtïni so si za-goiiwile zinag^ï, zalo so zaigrale nekoliki> 1 ugodneje, domače pa so /nwa xhrale moći in ^e jim zzav/cto igro približale na tri zadeike razlike, kaj ve^ pa niso TinogJc. ■ vos PD "Dobrov/Je' Braslovce Državno tekmovanje Mladina in gore PX7.i Slovenije bosta planinsko dnist>o I)olm»vye i?. Brasimč in lamkiOsnju osnovna išoia pripravila dr/uivnn tekmovanje Mladina in gore. lo bo v botn, IH. novembra v prostorih oin 01) tem Je preprii:an, da IhkIo iu
  2. In dtihaJ' pra^i Jure Kskj'bljeno za iřivííhen utiip, .lure Ki>lene pa nekaj gosuw olvîla ludi v piwe-/avi i smučarskim središčem na Golteh. Ujp Šahovske novice Dni&a ekipa Velenja je v Radjah odigrala zadiha ilva kroga tretje slovenske lige vzIukI. Niupr^j so i/{:iiblM z Rušami z reztiltatoin .^,5 proti 2.5. potem pa so odigrali neixtlocenozCioriyo Radionu. Za Vis lcnjcM»icr:ili;l.nr«;ar(J.0.5).2, Dražnik(l,0.5).3. Bojan Pečečnik (0.5,0.5).4. Plas kil n (0.0.5). 5. Igor Topič (0,0.5) in 6. Lidfsbv tenrieiM (0,0.5). V ligi jcsixlelovalo 24 ekip. Prvo meMo v ligi je osvojil ekipa Pa loma Sladki Vrh. Kklpa Velenja Je osvojila 17. ine.sto. Peter Lenderojc na kadetski ligi. kije bila vBisiriei ob .Sodi, osvojil X mesto med 122 tekmiwalei. ■ an Atletika Priznanja najboljšim V ZreCab .so v .soboto Klove.sno ra/^lasili najboljih'sloven-ske Hlletc v v.sťh kiitc^orij^b. PriHlsednik AZS .|o:ito Brod* nikje vpolnUlvoreni hoiťl^i Dobrova podelil priznanja al* letom, ki so se v minuli si'zuni po.seUej odlikovali s .svojimi dnsei^,ki. Pri članicah jv nasbiv ,sedru}*ié /i]pore(] okvojíIu Kranjčanka Brigita Langerholť, pri mdnica Vera Zupančič je ob 75. jubileju prejela priznanje za dolgivlelniï Jelo v atletiki in njeni sodniški organizaciji. ■ Namizni tenis Državno prvenstvo v krosa Velenjčankam skupna zmaga V solN»to Je bilo v Murski S<>l)oti dr^jivn<» prvenstvo v kr<>< su. Odlično so se i>da>7itle velenjske atletinje, ki so zmagale v vseekipni konkiiretKi med dvaruijst ekipami pred Tolminom in celjskim Kladivarjem, moiskii ekipa pa Je bila sedma. Pri slarcjsih mladinkah sla odlično tekli Anja Ar/cnik'k irt Jo*žica I lozjan, ki sta posamično osvojili prvo in Scsto mesto, ekipno pa sta bili drugi. V kalcgoriji slarcj^ih mladinccv sta bila B<">ris Vogrincc Sesti in Domen Pceržt.irinajsii, ekipno pa tretja. Pri mlajših članih lokrat Bof>tjřin Buč ni dovolil presenečenja in jc zanesljivo/magal. Andrej Voglar jcbil trciji, Sa^^) Njcnjič deseti, kar jc pomenilo tudi ckipnozmago. V konku-ivnci članic jc bila Slavica Po/niC peta, v okviru prvcaslva pa jc bil tudi miting, na katerem jc pri mlajših mladinkah zmagala Lidija lamšc. ■ V.P. Končno se Je odprlo V6.kro^u I. slovenske niimizjioieiiiškel^'so i^niici >eki\iskeKRE g(>&tov:ib na <îorei\|skem in prepric^ivo iicnali ekipo Ki'iž s 6:1. Po mat\isi igralski in tudi re/oItntskl krizi seje fantom končno le odprlo in le upantu lahko, daje /ma^a v Kri/ah napoved veliko bolj.ših re/ul(atCko /a ERO sta priigrala brata Jure in Un^s Sliitinšek,k(siaz2:0 ugnala dvojico Xu Chi-J;L/bee. Vnasled-njenî kmgu. ki bo iia spi^redu v sredo. 22. iKweiïibra, bo ekipa ERE na domačem parketu osn(wne 5olc ct;istavaSÍliltago«;tilackip(^EI'A Preseije. ■ DK Taekwon'do Velenjčani uspešni v Zrečah v .soboto in nede^oje bilo v iirefah odprto prvenst>o .Slovvnye v taekwm-du m pionirje in mladince. Nn.stopili so tudi Štirje mla* dinci in mladinka ter trije pionirji in dve pionirki Tavksvon-do kluba Skala iz Velenja. Za velenjske pio nitje je bilotoprv«» takšno tek-movai\je, izkir^eiti mladinci pa so klubtj tu
  3. zlatem inlličjii. Klub vabi v tečaj lae - boa vsitk torek in četrtek (ini.: lMl-24-4(I-20). Alpsko smučanje Izvrstna druga vožnja Bernarda Vajdièa Ni^bo^jši alpski .smučarji in .smučarske se v Združenih dr/jiv»h .Amerike pripravljajo za nasledi^je tekme svetovnega pokida. Pri tem tekmujejo na tekmah serue Nor-Am, slovenski reprezentanti pa so bili uspešni »a dveh slalomskih tekmah, na kuerih so nastopili vsi najboljši ^laloniisti. Na drugi tekmi v Lovel«mdu jc bil An-dnij MIklavc četrti. Milja Kune Šesti. Jure Ko^ir deseti, na 20. mesto pa se je s startno številko 63 prebil Bernard VajdiČ. pri čemer je v d rug i vožnji dosegel zanj sanjski 6, čas. Dan prej je Bcmarad na prvi tekitii osvojil 30. nîcsto, íinel pa je številko 82. Najbolj p^'smeiub-no je, da je z {^ema nastopoma močno izbolj^l tsti v Sloveniji, Novejši |)od;itld kjr)Kja da .je kir 40 % odraslih neplavalcev, med nilaJŠimi fKi Je ta odstotek le iiekolik«» manjši in siaT 25 % v.seh otnik rut preiiodii v tretje tisočletje i^e vedn«» ne zna p lava h. ludi v Velenju ni nič drugače. Med dvijnajsiimi me.st-nimi občinami smo po znanju plavanja olrok, ki obiskujejo 5. oz. 7. ra/rcd, na nc/a%^dlji-vem 8. mestu (rezultai i so objavljeni v Informatoiju • ^pon mladih, ^l. 3.1.2000, ki ga izdaja ministrstvo za Žolstvo in Sp^îrt ). Na slabo znanje j^lava-nja v naši občini sem opozarjala že pred leti, kn sva s .športno pedagoginjo Natalijo Szabo opravili takrat 7a Še nciibv«zni5 prcvei^anje znanja plavanja naših trci-jc^lccvinčctrtosoiccv. Vlc-tih imi984. l98Qin 1990jc bilo to /nanje fe bolj nczado-voljujočc, saj kar 4i) - 50 % otrok tc stanwri ni preplavalo niti 12 mctnw. Danes jc kriterij za ix'cno "zna plavati" 7,alitcvncjši: 50 meiríw preplavane razdalje / vmesnimi nalogami, kar pa pit mnenju mnogih plavalno-pedagoSkih sirokcivnjak^wSe vedno ni dovolj za varno plavanje, V pri-tt>erj«ivi 7, zahtevnostjo kriterijev drugIccm in trei-jcSolcem. Škoda le, da ne vsem otrokom, ampak Ic listini, ki ne znajo pkivati» ich pa jc mwaveč k<")t 60 Kurifcu-lama prenova v prvem irilel-ju devetlcine Sole gre z zahlc-vami po znanju plavanja w naprej, i«ij zahleva 20-urni lečaj plavanja v okviru rednega Šolskega p^^ukaî Do zdaj je (neolwczujoče) plavalne vsebine v okviru v narasi. Nekatere Sole tega niso stvorile in so lako prtir^e ki^nlinu-iteto v ířpopobijevanju plavanja. Kljub v7omi organizaciji in dobri i/vedbi l5-umih lečajev pod okriljem Plavalnega kluba Mladiaski servis Velenje sc jc v/adnjem letu pojavila ie?:nja po ukinitvi dotaeij za twrstne lečajc. Najnovejši píxJaiki v PK Miknje kažejo. da iii^omo, vča-sih tudi Si/i-fovo delo (veliko otrok zaradi različnih vzn)k<^' se bazenu sploh ne približa) v na^i d-JČini 5e zdaleč ni lipatvljcno. Oh v.seh teh ptidiitkih naj opozorim Sc, da po novih pla-valnili učnih ilokirinah (uporaba raznili igral in drugih didaktičnih pripomočkov) velenjski bazen ni najprimer-nc^ vu učenje plavanja Riiz-loga sta dva: globina vode (ptwscxi li?0m)innižjetcm-peralurc v(xic (do 30sloplnj ( clzija). (»lede na to, da bo potrebno na nove odprte bazene gotovo čakati Še prcccj čiisij, predlagam, da pt'ïleg sedanjega zimskega bazena zgritdimt") mitnjScga (za eno vadbeno skupino otrok • npr. 3x4 m), z Robino vode do enega melra in bolj toplovode, Oczdan bi sliii^lza učenje plavanj H,/večer pa bi vklopili masažnc áobe - kdo od staxejáih, ki imajc^ probleme s hrbtenico. 1)1 sc jih branil?! ■ Piše: Katarina Praznik, Športni pedagog HOROSKOP Ouaiod2Udp2U tf rc^ |n ra pikloimVtf VIT) I» ii^b Uc gb^ pcgtŇ^ bž« n iďK. Miuáie ř II ^yievv fc^ Tc^clyx kl n liiiDfldeč y vujn at. Kej «e iiêof^vsvgipaio^ bJ? Ć iiih; U b eriiié 2D psiiji^ ntit peWtt lyariî^. AoiZlAio^ 9. Kh c^Q^ienu Uv smoqovsoUi « siobcpi;^ «vnrrv* firi h Š Ido oJ ri ppii}^ sbb kk r rnJa Dc^voi ne bQd)vc( ptrobt. ich «: r^ rre«f pn^ c^iii Id p) zûiç «« hnï r 5wi5«52Í5!d02ÍI 9 tc^ seč MÍIO^ u a |D WiAvi knh iDzicç?^ nil ne ifds. b léviTiviq ndqé^ le nrgň 9 93 prTAob. 0 Mih po rqe ne nzri^;^ rroie lini^ « ffik» cL^ île V rui^M^ coU Foinequ, ài je fJa^ d) ne b bJ. ^pobn çRÀfis. ucslnàie n|e liln bído pD^ « nrâri in bo fo vm pc^i, kc^neîTTti^ n gnéi lie. r« bviepn M|ih{Uoál-vt^ cdkpi rili aped p3 iw bofle mniD ( Í9T) ncR^ v^ b M. Cbff • rdo kfó moov m kd di^n fbtner u bo ield « V levoénj.óom Zeb bok nem . Zdeli a haie «faafe y « jo èertk fivio; b 912 idi^ tozbgo^rili ne (ftfc.i^bgel b H? k^iiM ckfîj^ je le v 90 pnsrâb, 0 i^Oifel^bibo^vrodei^i^oiU pvlrc3)i dQj^Hoàn, c^poq-k Iv) fb rotsUi ziic^ cfa reti hlL çtoA^. ksî balile n^e DeMaiod24.8.ao23.9L y ce CTv COQ piczw^ b lira Iqef vari bo bosb álgiwk li^ f spi da cboib I0I1I1 piue^ bo I íq p^hiKo fi bav? (kl pcrá V noJedijh èch ppcmí? na nAq pcptw z dcrvf^ ne b rcli Ilk lezk 2 (sgili. f^ inr^ l«9qlepiM?cUpoà)fl etUspnè. Mm oil 24.9. do 2X10. Mci^ kl ^jlièfa ?^imscdck^mVnlïpci^ernpn^rKn ik rticp:^ V« pcblmv/koi 193M piwU po^ ri 90 rto ^çnrrw ne pr^Q^ V M) poi* n^ U da « je. d) « rAoclk c^ ckçsgo (vir^ ui. b cb vQii roi>A re bo U^, 0 « dii ffcbaxi kàid V stmiesflcKâpsiiidii. ^ f^ dr^ÙEubcdepoh ovrg^je m i^UtxIt. biean bû viêèokn {Ucckapo bo^ Tidi bnslivp&ncii vii^niiilo. Ketc b(D pMjlik diJio'iC^ M pMid cMi sbe. aJo do boik neliOTu «bo vùt b son b roFrei v^ do Kio ^ bnie t jc oliîTT) 9TV cd o ' ^flw je . Če bode ^ p^ a iiDi^ n cèmnii} èi?^ do e p^rtb odswi: na Téo«. b z cpcý^ iaiod2aifb2ax " K0 boíb din inscli e bods id dcbo pM^h w dbži Ce biic 01^4 kii(h3 sboA d p bûde rt^ Il bs^ velïbbbiii^i. pQc^bo çc^ntfe Il o^Krili novQ/cpnQ No d^ bo 2rncr^,ûgoboileb ^gobfbb^Upï veàn. Zadnja jesenska opravila - za zdravje DAMJAN JUSTINEK Ê SLAVKORNJJ(.OTICEj MoJi kuleni I/ (J^Ll^ih vej /dn)>'stv p(M>čiluj4K da diabetolc»{*f skrhimi) S2i-mo /.a sladkor nabili holnU kov. Da ne l>i hilo res takfi, naj Vas opomnim iva druida potrebna zdravstvena »opravila« in skrbi. Človeka re.v moramo i^Udati v celoti: enako pomembno kot f^e^ov kn ni sladkorje njegovo psihiCno in socialno slanje, drtice hole/ni. telesna pripravljenost in ^ kaj. Samu srecťn in /^dovoljen ťinvťk Ix» ućinkf)vit. uspešen in kot tak kos vsaki situaciji * tega se iM enako premalo zavedajo naši »kosu«) gibanja vsak dan. To seveda ne pomeni, da ne smemo zjuiraj l()do2U minut malo potekwadili in da bi morali zmanjšati navadne aktivnosti (na vrtu, v hLsi, izlete in podobno). C C si vzamemo čas /a večerni sprehod, se bomo piičutili bolje. No, kako zelo bolje, je odvisno tudi od drui^be, ki si jo izberemo. - Vsi. ki so bili pri - (POmŠIMiRI) BOLNIŠNICA rOMLilCA zdravniku, vedo, kako ptv memben je pravilen krvni pritl.ik: navadno imamo vsi neki'îlikcj podcenjujoč odnos do njega. Ne zavedamo se, da je pomemben uravnan pritiskposebno v mirovanju (idealnavrednost RR 130/ 90 ali manj). Će je naft pritisk previsok ^e sede, bo za vsako manjî>o obremenitev nesorazmerno močno porasel: potem pa se pritožujemo, da nas zbada pri srcu, da imamo težko sapo. da se pretirano znojimo in podobno. če bi shujšali do idealne leže, uredili pritisk, izboljšali kondieijo - bi presenetili sami sebe nc samo glede potenja! - sladkorne bolnike in tudiza tiste s srčnimi težavami je zelo pomemben holesterol. Stara pesem je, da so »dobri« in »slabi« bole.stero-li in da moramo imeli »slabega« LDL - holesterola vsaj pod 4 (če ne pod .1!) in da bi tudi skupni ho)esteri>l lahko naravnali na 5 nimol / lit. Drobni irigiliceridi pa so sploh znak dobre hrane: Če bi živeli kak?^en da ob »kruhu in vodi«, bi se znižali tako rekix na »nulo«! - Sevedii to ni vse: paziti moramo tudi na sol: preveč slana hrana škoduje, to vemo. Manj nas pa ve, da so na nakm trgu v prtnlaji po delikatesah dobre in slabe soli. Tiste dobre imajo dodan jod (tu element je najbolj poznan pri obolenjih ščitnice, ko se Ic - ta pnili, da se prodaja samo jodirana sol: tako ima ista tovarna na voljo ves soli icv dirano in ne-iodirano (ludi na^a Droga iz PorolorožaÍ). Swmood naše zavesti je torej spel odvisno, koliko denarja bomo žrtvovali za zdravo st*)!. Nekaj nav(xJil naj bo za sedaj díwolj. ( e jih boste vzeli kol domačt> nalogo, biwle zimo dobro izkoristili. Navo-tlila za »zdravo« praznovanje novega leta pa prihodnjič I ■ Domišljija narave ne pozna meja VELBVJE- Kakorkoli smo že zadovoy-ni ali nezadovoljni z letoi^njim vreme* nom, tako se holj ali manj vneti iKirJi hvalijo z dohro iiero ^ol), z velikostjo ali pnos^o po« same/nih primerki »v, nekateri znaj(» tildi pol^t mati, večina pa Ih) ohračun gobarske letine kmalu opravila. Res. veliko je bilo velikih in zanimivih najdb, stvaritev narave (iia sliki) pa si goto okrasili z lučkami... Morda .^c ne veste, da se tudi v cvetličarstvu vedno bolj uveljavljajo mod* ni trendi, ki določajo, katere barve, ka* Ivri materiali in kak.sni izdelki so v danem trenutku moderni ali ko( radi rečemo »IN«(. V ilanaiiijcni članku bi Vjs želela seznaniti zimxlnimi smcriiicami, ki veljajo ?a let koncc Ictii. Letošnjo modno baivi> je težko «'»pisatiz besedami. Čcbi »^aoii tnc5ali barve.bi icin-ni bortlo redeči dodali belo m kapljieo vijolične. Torej jc modna barva roza vijolična. ki ni svcticča. pač pajc mat. V svojih izdelkih jo lahko kombinirale bodi>i z rjavimi toni b(Xlisi î» hladnimi modro-bellmi ioni ali s toplimi rutucno-rdećimi ioni. V dckoraeije pa lahko vplcietc tudi ^rebrne ali ztale elemente. Novost v letošnjih dc- Kljub suši pesa velikanka Prvoobilnťjšťde/evjťjenek;iko potisnilo v pozalxKsu^o. ki na> je polteno pestila vse od piizne pi>nib
  4. nl uull a'sni-ce. Je posii ^e]Lkankjl. kije Arasla na njivi Minkc Pulp^čan I/ Pod kraj a. Po "strokovnem" prvuluUi. seje pokazalo, da meri pc» di>l/ini nckiij manj kot 70 cm. ksizalec na tehtnici pa seje uMavil pri IK kik^ramili. Iz zadrege» kako 5 pi^snclkoni najbolje prika/aii njenem veličino, nasjc reíil mal (ia^jxr.kojepriScUîdstv ' .sedil, kjer ínia dedka in ba-biec>.>am paje donui v vinskom Poílko^tju, "Gaípcr plička" in naí^taia je la Ziininitva f^rtogr.iíija koracijah je tudi »zalcdcncl videz«, ki so ga znali oblikovalci novoletnih dekoracij lepo ponazorili v oîaicrialih in novoletnih dodatkih, kijih ponujajo. Kako Izdelati adventní venec? Na osnovo, ki jo lahko «pleleie iz !>ihja pritrdite z j^ico vejicc zimzelenih lisiavccv ali iglavcev (pušpan, bríljan. ilex, bor, smreka, jelka, brin ...) O^snovo okrasile s wcčomi, trakovi, bunkícniui, plodoví (oreh, leisnik. arasiJt...). suhim sadjem, eimcto-viini palčkanii, ligurami božička ali dedka Mraza. V venček lahko dodale ludi sveže ali :>iiho cvcijc. Če so v venčk« iztiri sveče, jih prižgemo v.^ako advcntno nedeljo, če je v vcnčku pel sveč. pri/gemo pelo na božič, ('c imajo imajti venci bolj dekorativno in ne loUko simbolično vlogo, je lahko v njem Uuli vcČ kot pel sveč. ■ Nataša Dolejší, dipl. Ing. agronomije 16. novembra 2000 "»'^ÉAS OBVESCEVALEC 21 KINO VELENJE- TIGER IN MEDVEDEK PU Oiesfleyeva risanka za naj* mlajše Režija: Jun Falkenstein Glasovi: Jim Cummmgs. Niitita HopVins Dolžina: 77 minut Petek, 17.11., ob 77.30 $obQti, 18.11., ob 16.20 Nedelja. 19. 11., ob 16.30 Ponedeljek. 20.11., ob 17.30 Simpatična zgodba o prijateljstvu med medvedkom Pu je m in Tigrom, ki obupano išče svojo družino. Klasična Díesneyeva risanka, ki je primerna tudi za predšolske otroke. VESOLJSKI KAVBOJI znanstveno • fantastični triler, komedija Režija: Clint Eastwood Vloge: Clint Eastwood, Tommy Lee Jones, James Qarner, Donald Sutherland Dolžina: 130 minul Čeíríek16,11. ob21.0Û Peiek 17.11. ob 22.00 Sobota 16.11. où 16.00ín 20.30 Nedelja. 19. It.ob 18.00 Ponedeljek. 20.11., ob 20.00 Sred9.22.11., ob 20.00 Skupino Dedal so leta 1958 sestavljaj i najdrznejši vojaški piloti. ki so imeli eno življenjsko željo, poleteti v vesolje. Ker pa je ta čast namesto njim prlpabla šimpanzu, so se upokojili. Toda štirideset let za tem ^h svet ponovno potrebuje. Popraviti je treba ruski satelit Ikoniodato zmore le legendami član Dedala Frank Gorvin. Frank sprejme nalogo pod pogojem, da gredo z njim ludt ostali trije člani skupine Dedal. Življenjska želja se jim bo tako končno izpolnila. Preka-jeni veterani komaj čakajo, da pokažejo svoje sposobnosti, xo-da pri tem bodo potrebovali vso svojo moč in iMjdliivost. Odštevanie se začenja. NEIMENOVANI znanstveno-fanta stična grozljivka Rezija: Jaume Balaguero Vloge: Emma Vilarasau, Karra Elejalde Dolžina: 102 minuli Petek. 10.11.. ob 20.00 Sobota, 11.11. ob 23.00 Nedelja, 12.11.. ob 20.30 Film je adrenalinska mešanica nočnih mor, nacizma, parapsi-hologije, okultizma, misticizma, onostranstva in groze. Koktejl iz črede obmoikiih jagenjčkov, šestih čutov ínSe7em. Pet let po umoru svoje hčerke, ko je CIaudija ravno začela pozabljati to srhljivo tragedijo, zazvoni telefon; "Mami, jaz sem. pridi me rešiť' Sprva CIaudija ne verjame temu, kar sliši, toda materinski nagon jo sili, da verjame besedam in da je resnično slišala svojo hčerko. Raziskovanje resnice fo pripelje do zastrašujoče resnice o okultni skupini in do grozljivih dejstev. Impresivna nočna moral TRČENI PROFESOR 2 -KLUMPOVI komedija Režija: Peter Segal Vloge: Eddie Murphy 6x. Janet Jackson Dolžina: 106 minut Torek,21.11.,ob17.30in 20.00 Predpremieral Profesor Klump se bo poročil. V družini so vsi srečni. Njegova zaročenka Denis komaj čaka, da bo postala Klumpova. ker se v tej družini nihče ne brani hrane. Vse je lepo, toda vrnil se je Buddy Love, drugi jaz mimega profesorja. Da bi se znebil vseh Guddyjevih sledi in svojega najhujšega sovražnika, na sebi preizioisi Denisine revolucionarne izsledke o DNK. Toda Buddy Love se bo skušal temu upreti in stvar obrniti sebi v prid. Kako? če vas je navdušil pn/i film o trčenem profesorju, vas bo tudi dru^l Naslednji leden: komedija ROAD TRIP/triler VROČA UNIJA. OTROŠKA MATINEJA Sobota, 18.11., ob 16.00 Nedelja. 19.11.,ob 16.00 TIGER IN MEDVEDEK PU Díesneyeva risanka za najmlajše Režija: Jun Falkensteín Dolžina: 77 minut Naslednja otroška matineja (slovenski mladinski film NEPOPISAN LIST) FILMSKI CIKLUS: MADE IN SLOVENIJA Ponedeljek, 20.11., ob 19.00 Torek, 21.11., ob 19.00 SOCIALIZACIJA BIKA slovenski animirani film Reaja: Zvonko Čoh. Miha Erič Glasovi: Jurij Souček, Maja Sever Dolžina: 78 minut Princu se je nekje na robu Andromède zgodilo, da je ob kajenju ene cigarete, zaradi njene škodljivosti seveda, nazadoval vse do stopnje bika, pa še to samo zato, ker ga je oče pravočasno zalotil. Za kazen ga je Iz^al na Zemljo za celih sedem let. Na Zemlji pa je najslabša trava... Rim je naslajal celih 10 let. Filmski ciklus v novembru : MADE IN SLOVENIJA-zadnii film JEBI6A. Cena vstopnio: redne pred* stave 650 SIT, predpremire 700 SIT. otroške matineje 400 SIT. (nformaolje o predstavah: 698 24 93 Qd ponedeljka do petka Qd 8. do 14 ure, informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej 89fl 24 91. vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje Ni rezervacij vstopnici mali OGLASI APARATI IN STROJI POTREBUJEM hladilnik, kuhalnik in sesalec. Prosim dobre ljudi, če mi jih lahko kdo pokloni. Telefon 5874-838, zvečer. ELEKTRIČNO MESOREZKICO 220 V. št. 22, primemo za domače koline, prodam. Telefon 03-5882-940. ŠTEDILNIK 2-I-2 in plinsko bombo ugodno prodam, Telefon 5870-016. INŠTRUKCIJE INSTRUIRAM matematiko za osnovno In srednje šoie. Telefon 5868-479. KUPIM KUPIM RABUEN ŠIVALNI STROJ. Telefon 041-562-480, SAMONAKUDALKOSIP17 mSin ob^ačalnikSIP2,20ku-pím. Telefon 03-5688-297. OPRAVIČILO MARKO ARAUS, se opravičujem sosedoma MITJI IN IVANU DELOPST za izrečene grožnje, jih obžalujem in obljubljam, da jih ne bom več ponovil. PREKLIC ĆEVUARSTVO CORIDA. Šaiek 89, Husanovič Rešad, s.p.. obvšečam vse stranke, da preneham opravljati dejavnosti. POSESTI KUPIM ZEMUlŠČE na območju Vinske Gore (Lipja). Te-lefon 031-253-174, KMETIJSKI PRIDELKI ZELO DOBRO DOMAČE VINO prodam. Telefon 588M78. STANOVANJA NAJAMEM manjše opremljeno stanovanje v Velenju, Predplačilo. Tel.; 041-282-427 STIKhPOZNANSTVA OSAMLJENA 50.1ETNA UČITEUICA si želi prijatelja do 65 let starega. Kom. tel. 090-74-42. RAZNO PRODAM ZAJČNIK, hlevski gnoi in nedokončano planimo de^o prodam. Telefon 041.553-282. KOTEL ZA ŽGANJEKUHO in rabljeno salonitko, prodam. Telefon 5874-828. ULEŽAN LISTNATI HLEVSKI GNOJ prodam, Telefon 890-214. CEPLJENA, skoraj suha bukova drva, pn}dam. Telefon 5869-940. JEKLENKO ZA gospodinjski plin prodam. Telefon 5863-038. PEC ZA CENTRALNO OGREVANJE na trdo gorivo, malo rabljeno, poceni prodam. Teiefon 5875-124. KVALITETEN HLEVSKI GNOJ z dostavo prodamo. Cevzar, šem-bric, telefon 5868-057. STORITVE ROLETE, ZALUZIJE, PVC okna in protivlomna vrata izdeiuiemo in montiramo. Telefon 547-19-43 ali 041/661-194. VOZILA KOMBI RENAULT TRAFIC 1000 D,furgon, obnovljen, 85/11, prodam. Telefon 041-861-309. JUGO KORAL 60, letnik 89, prodam. Telefon 041/850-912. UDONIVO, letnik 87 in Nissan Micro, letnik 87, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 -250-950. ZAPOSLITEV NUDI HONORARNO ZAPOSLIMO DEKLE za pomoč v gostinstvu v Pi-ceriii Skala. Telefon 586-17-29. HONORARNO ZAPOSLIMO GOSPODINJE, študente, upokojence,... za prodajo zanimivega Izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Telefon 01/500-41-62. ŽIVALI JAGENČKE iN LESEN 300-litr-ski sod prodam. Telefon 5881-822 in 041-912-623. TELICOSIMENTALKO težko 430 kg prodam ali menjam za manjšegabika, Teleion 5882-351, DVE BREJI TELICI, sive pasme, prodam. Telefon 5833-217. PRODAM PRAŠIČA, meso mlade krave. Telefon 5874-036. PRAŠIČA teSč ob težkih trenutkih. Iskrena hvala govornikoma, gospodu Francu I ludomalu in gospe Erni Obšteter, za izrečene tople besede ob uri slovesa. Hvala tudi gospodu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, gospodu Stuparju. dr. med, Bolnišnici Topolšica, pevcem, praporščakom, godbi, Luku Vačovniku za odigrano Tišino, sodelavcem Teš - Družbena prehrana. Frizerskemu sakmu "N", podjetju ATM ter pogrebni službi Usar. Prisrčna hvala vsem VAM, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči VSI NJEGOVI Ob boleči izgubi našega dragega IVA BLEKACA 10.10.1932 ■ 9.11.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste skupaj z nami delili bolečino in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Družina Blekač Zobozdravniki: 18. in 19. novembra - Andreja Ambrožič, dr stom,, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). ran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Od 17. do 24, novembra-Franc Blatnik, dr vet. med., gsm 041/618-117, Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizi- CVETLIČARNA IRIS IN •àiroka ponudba aranžmajev, cvetja, lončnic... -pogrebne storitve v celoti Mntnost plačila na več obrokov 24 ur na dan Tel.: 03 / see SG 5Z, GSM: 041 / 682 • 369 Nudi človeka vse, kar največ moreš, dokler je živ. (A. Potočnik] Pretekli teden smo se poslovili od drage tete in sestre MICI OŽEK rojene Oštir Naša prisrčna zahvala vsem, ki ste ji kakor koli pomagali, ji krajšali in lajšali ure bolezni: partonažni sestri Slavici, gospodu Zupančiču, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica in gospe Martini iz društva Hospic. Posebno zahvalo dolgujemo družini Skerlak - Stropnik za vsestransko skrb in nesebično pomoč. Na poslednjo pot ste jo pospremili v velikem številu, s cvetjem in drugimi darovi, z lepo pesmijo in glasbo. Globoko so nas ganile prijateljske in tople besede gospe Milice Kovač. Trenutek ločitve pa nam lajša izrečena božja beseda in vera, da slovo ni dokončno. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stari ata in pradedek HUBERT MIKLA VŽINA 8.10.1922 - 7.11. 2000 iz Topolšice Za vedno zatisni] si oči, mislili smo. do samo spiš. A Tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrazili sožalje. Hvala osebju Bolnišnic Topolšica in Celje, enaka hvala gospodu duhovniku za cerkveni obred, govorniku gospodu Kompanu za poslovilne besede, pihalni godbi Zarja za zaigrane žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Usar. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, ome in sestre EMILIJE KUMER rojene Pongračič 31.1.1930 - 5.11. 2000 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI 16. novembra 2000 "»'^ÉAS ZAHVALE 23 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Franc Pocajt, ro[. 1927, Veliki vrli il 10; EmílíiaKumer. roj. 1930, Velenje. Šmarška c. Št. 32; Marija Ožeg, rc^. 1919, Velenje. Tomšičeva C. šl. 9; Aiiton Skomšek, ro|. 1953, Ravne št. 202; Frančiška Špeh, roj. 1921, Velenje» Linhartova ui. šl. 2; Laci Grôcl, roj. 1950, Veienje, Kanjel-jevtř^ št. 5; Ana Franiiška Sub-ofić, rq. 1909, Celje, Brod^eva ui. št. 4; Drago Hanžekovič, roj. 1952, Velenje. Kersnikova c. šl. 1 ; Anton Es, Vezenje. Cesta pod par1mi>i ob težkih trenutkih. Zahvaljujemo sv ludi zdrav.slvcnemu osebju Bolnišnic Slovenj (Jradec in TopoISica, ki so mu v tako hudi bolezni lajšali bi^lcčinc. Hvala tudi gospomo pogrešale. I Jvala v.sem, ki sle ga imeii radi. Hoja, Patricija^ Anja ZAHVALA Ob boleči hgubi mojega dragega očela JOŽETA MUSAJRJA 113.1948-24.10.2000 se iskreno zahvaljujem domačim, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi oh neizmerni 'làm ob slapu pod Sušica, bi^lečini Stalí ob strani in mojega oČeta pospremili na njegovi mnogo prerani poslednji poli, darovali cvetjC in sveče in mi izrekli sožalje. Hvala pogrebni službi IJsar, govorniku gospodu Planincu, pevcem za odpeti pesmi, godbi in poslednji pozdrav ob zaigrani Tišini ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ga boste ohranili v spominu, hvala. Sin Damjan z Oeo kjer omahtvi si, naj požene gojshi mžci. naj v spomin tizacveli... ZAHVALA Ob prerani i/gubi dragega sina, brata in strica FRANCA DREVA 5. 2.1956 - 9. //. 2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem in znancem, ki sle nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za mai5c. Se posebno zahvalo iz.rckamo vsem, ki ste ga pospremili na njegiwi zadnji poti. gospodu i^.upniku /m opravljen obred, pevcem, govomikmaga-JO. V pomoć jim prihajajo lu« di cluni gasilskih dru^lcv iz vseh osialih občin. Posebno akcijo i/vcdli člani iovskv družine, seveda pa gre priznanje ludi vodarjem in vojakom Sk>venske vojske, ki so v rekordnem času postavili zakasni most pri Rogovilcu in nass lem redili velikih težav. Odprli so pol v dolino, re.^ili pre- razp(">redilo po vsem obmoêju. Njihova najpomembnej.^a naloga je CisOenjesiruge Savinje in večjih priiokov. Samo v Solčavi je siruga Savinje po poplavi viAja več kot za me 1er, /ato se ljudje zelo lx>jijo napovedanega dežja, saj bi reka z lahkoto-spel presiopila bregtv ve, Seveda bomo irdo delali vse naslednje dni. da opravimo vsaj najnujnej^,saj je zima že lu kaj," pravi stUCavski ^pan Vojko Klcmeiišck. Skodajctóvedaogromna in Jupan se álevilkam skoraj izogiba: ''Škoda, ki smo jo na hiiro (.Kenili. ima taksne razsežnosti, dav jih jc z besedami težko opisati. Po grobi oceni je samo na občinskih ceslah in drugih infrasirukiurnih objektih Škode za več kol deset občinskih proračunov, vsekakor pa okrog milijarde tolarjev. ter republiškega štaba civilne za.^iie lakoj^xJzvaliinvnekaj urah ocenili razmere načelo-tnem ptKJrt^a je posebej polivalil pořriviwalnost gasilcev, ki pa so bili Uidt pr\'e "žrtve" napc^rncga dela. V petek jim je namreč povsem odpovedalo njihovo vozilo, vendar so gasilci znova potrdili svojo solidiirnosi. V nedeljo dopoldne so namreč člani (jD Ljubečna v Solčavo pripeljali svoje vozilo, ki ga hodo v naslednjih mesecih koristili solčavski giLsilci.Oh tej priliki so Solčavo t>biskali tudi predsednik in poveljnik slovenskih gasilcev Erncsl Eoerj* in Matjaž Klarič ter poveljnik celjske regije Janko Turnfiek. Sio-vcnski poveljnik Matjaž Klarič je povedal: "PnSli smo se sez-natili z razmerami, prav tako pa moramo solčavskim gasil- letos zgrajen most v nasetje Raduha je voda sp€t poškodovala, v tefi dneh pa ga temeljito obnavljajo skrbo prebivaistva. predvsem pa onn^očili, da so k nam laJi-ko pripeljal) mehanizacijo, brez katere ni možno učinkovito odpravljanje posledic. Še pred lem so s si roj i p^^magali vsi izvajalci, ki so pred poplavo delali na na-^-m področju, pa seveda vsi kmetje s svojimi stroji. Ljubljansko podjetje za urejanje hudournikov PUII je takoj odprtju masla pripeljalo pet težkih bagerjev in jih Številka ho i^e vi^ja, saj fikode v nekaterih zaselkih prve dni niti nismo mogli oceniti. Ob tem je .íkoda na državnih ce-.siah in objektih goiovo nekajkrat višja," jko Klemente k. Gasilska solidarnost Pri tem je z zadovoljstvom povedal, da sose predstavniki republiške direkcije za ceste, ministrstva za okolje inpr^^stor ce m pomagati pri zagotavljanju operativne sposobnosti. Ko smo zvedeli,da so ostali brez vozila, so regijski poveljniki v pol ure našli reiJiiev in vozilo iz Ljubečne je že v Solčavi. Mi sm<3 vajeni pi>moči in solidarnosti med dru-Štvi, občinami in celo met.1 regijami, kakršen primer jo prav danes. Mi biKJo stanje še spremljali in v StUčavi se lahko še nadejajo pomoči in pi'»dt')hnih ukreptiv." mjp Cvetje v jeseni Narava se že krepko pripravila na zimski počitek. Ustje nas je minule dni razvajalo z najlepšimi jesenskimi barvami. Dež In veter odnašata pisane liste In ustvarjata mehko listnato odejo... In v tem jesenskem Času se je na Jerihovi cesti v Velenju ( pa gotovo Še kje dfvgje} razcvetela grmovnica, ki jih ponavadi rečemo kar "trobenta*', sicer pa izhaja iz tropskih krajev. Na njej je nekaj sto velikih rumenih cvetov, ki poieg tega. da so lepi. tudi prijetno dišijo. Jim bo uspelo odcvete' ti pred prvo slano, ko jo bo (reba pospraviti pod streho? NAJ osebnost leta 2000 GLASUJEM ZA:............................ OBRAZLOŽn-EV:........................... B MOJ NASLOV: Naj osebnost leta 2000 Zanimiva imena in obrazložitve Pridni ste. To že moramo priznati. Pozna se, da ste izbiranja naj oseb' nosti po nekaj zaporednih letih že vajeni. Doslej je na naš naslov prh speio veliko zanimivih predlogov, pričakujemo pa jih še več. Tako kot vedno, se tudi tokrat nekatera ime^ na pojavljajo pogosteje kot druga in tako bo najbrž vse do konca letošnje akcije. Kdo so tisti, kisoscpoprvih dveh kro^h največkrat /na^li ined preilb^gi za naj awlv nosi? /animivo, da slo ajpogosteje .spomnili bodisi županov, bodi.si politikov. Ti prepričljivo vodijo, med njimi pa najpogiv stcjc omenjale Milana Knpiišiirja, župana oWIne Šasti letíi 2000, sinste sodelovrtli pri izboru naj osebnosti s kuponom i^ievilka 3, izžrebali, pet novih nagrajencev, trije hcxlo prejel i/aiesàin-ske potnjtc. dva pa majice. Kam s kuponi? I/ Našega ča.sa izrezan kuj^on pošljite na naslov: Uredništvo Našena čusa, Kidričeva 2 a, 5320 Vťlťiije. Ne pozabile pripisati svojega naskwal Kraljica Slovenije 2001 Veleničanlca zmagovalka prvega predizbora KraUica Slovenije J«; le(H»tno lekmovanje« ki gu ima že skonij desetletno midicijo. v svetu pa že daljšo. Imetnik licence je Leon Rlh-nlksir, kt mu bode» pri i^djoru kr^iljice v letu 2lHK> {H»m»{iale še SaSa Mrak, Anka Senear, Vesna Dolenc in.lanja Zupane. Kar nekaj dosedanjih kraljic je uspelo v svciu mode. Naj omenimo le Renato Bohinc, Iris Mulcj, Elviso Žunič, Tatjano Tután in Vesno Dolenc. LetoSnje tekmovanje bo sestavljeno i/ 15 predizbo-rov, pollinala in Ti na la. Predi/bori bodo potekali po vsej Skweniji. Prvi prcdizbor je bil v ljubljanskem klubu Lipa, na njem pa je bila po mnenju strokovne žirije najlepSa 2(WIct-na Vlasta Occpok iz Velenja. Poleg nje sta se v polllnale uvrstili ludi Ajda Šiurbcj in Dragica Stančič, obe iz Ljubljane. Aktualna kraljica Slovenije pa je Se vedno Iris Mulcj, ki sc bo letos decembra potegwalaza naslov Kraljice svela 21)00. ■ bš Najlepše tri na prvem predizboru za Kraljico sveta" 20001. V Ljubljani je konkurenco premagala 20-letna VelenjČanka Vmesna Ocepek.