Št. 24 (951) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 13. junija TC J* 1968 Prvoborec Jože Penca-Dečko govori na II. srečanju borcev Gorjanskega bataljona v Kostanjevici. (Foto: M. Vesel) VELIKA MANIFESTACIJA SODELOVANJA BORCEV Z MLADINO Hvala za dediščino mlademu rodu »Še na mnogo skupnih srečanji« so vzklikali taborniki borcem Gorjanskega bataljona — Prapor, ki so ga prevzeli mladi v svoje varstvo, bo zbliževal rodove — Mladina je ponosna na zaupanje Gorjanski taborniki iz Novega mesta so se 8. junija zvečer utaborili v Kostanjevici. V malo mesto ob Krki so prinesli živahno razpoloženje. Godba na pihala iz CELULOZE je vse do začetka akademije igrala promenadni koncert. Program za akademijo v domu kulture so pripravili učenci domače osnovne šole in prosvetno društvo. Krajevna organizacija ZZB je ta večer razvila svoj prapor. Taborniki so nato zakurili taborni ogenj in še dolgo v noč bedeli ob njem. Zjutraj je mesto zgodaj oživelo. Zbirali so se borci Gorjanskega bataljpna in drugi udeleženci kostanj eviške proslave. Borcem je srečanje z mladino veliko pomenilo. S praporom, ki so ji ga zaupali v varstvo, so izročili mladim trajno dediščino vzorov tiste generacije, ki si je morala izbojevati svobodo s puško v rokah. škoda, da je naliv zmotil začetek te velike manifesta- V nedeljo, 16. junija, ob 14. uri: VELIKA TOMBOLA na stadionu Matije Gubca V KRŠKEM GLAVNI DOBITEK: avtomobil ŠKODA motorna kosilnica TV sprejemnik pralni stroj in vrsta drugih, lepih in dragocenih dobitkov, ki so vredni nekaj nad 5 in pod milijona starih dinarjev. PRIDITE — CAKA VAS SREČA! cije, sicer bi bil sprevod še bolj množičen in slovesen. Tako pa so se mnogi kar v avtomobilih odpeljali do gradu. Zborovanje ni moglo potekati na prostem. Ljudje so napolnili cerkev, ki jo obnavljajo za koncertno dvorano. Borci so to pot v svoji sreči prisrčno pozdravili 1. komandanta slovenskih partizanskih enot Franca Lesko-ška-Luka in vse goste iz Dolenjske in Posavja. Namen srečanja borcev z mladino je v svojem nagovoru razložil Jože Penca-Dečko. Pozval je mladino, naj ne pozabi vzorov starejšega rodu, ki nam je s krvjo priboril svobodo, z njo vred pa neštete druge dobrine, katere da- nes jemljemo kot same po sebi umfevne. Mladi naj ohranijo dediščino očetov, sprejmejo vse, kar je dobro, slabo pa popravijo. Narod si še vedno piše sodbo sam in vsak rod je za svoja dejanja odgovoren naslednikom, četudi se pogledi starejših in mlajših v mnogočem razlikujejo, je vera v boljše čase in boljše odnose med ljudmi skupna vsem. Taborniki so sprejeli pra-por Gorjanskega bataljona s slovesno zaobljubo, da bodo negovali revolucionarne tradicije in prenašali vzore na mlajše rodove. Izrazili so željo, da bi z borci še večkrat hodili po skupnih poteh in da to srečanje ne bi bilo zadnje. Stecn je bil uradni del srečanja zaključen in začelo se je pravo partizansko veselje pod arkadami. Omizja na prostem so se le za kratek čas napolnila, potem pa je dež pregnal obiskovalce pod streho. Razpoloženja kljub temu ni pokvaril, le oder za ples je sameval na dežju. J.T OD 13. DO 23. JUNIJA Prevladovalo bo lepo vreme. Krajevne nevihte pričakujemo od 20. junija dalje. Dr. V. M. Pozdrav mladim! Pred VIII. kongresom Zveze mladine Slovenije prisrčno pozdravljamo mladi slovenski rod in mu želimo, da bi na svojem kongresu obdelal vse aktualne dogodke zadnjega časa konkretno in mobilizacijsko. -Iskreno želimo, da bi bilo srečanje predstavnikov slovenske mladine iskren in odprt pogovor o vseh perečih vprašanjih naše družbe, hkrati pa tudi predvsem določen dogovor o tem, kako bi nezadovoljivo stanje premagali in v bodoče s soodgovornostjo mladih bolje delali. Zlasti želimo mladini, da bi določila in zahtevala uresničitev svoje vloge pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme, vzgoje in izobraževanja. Pozdravljamo odločnost in prodornost mlade genracije, kateri je predsednik republike .tovariš Tito znova izrekel vse zaupanje! DELOVNI LJUDJE ŠIRŠE DOLENJSKE Grob ilirske kneginje v Novem mestu Včeraj so v halštatski gomili, ki jo že več mesecev odkriva Dolenjski muzej v Novem mestu odkrili bogat grob ilirske kneginje s številnim nakitom. Posebno pozornost vzbujata dve dragoceni bronasti posodi, ki so ju našli v grobu. — O najdbi bomo še poročali. Hitro se je obrnilo leto — in spet so med nami naši ljubi rojaki, ki prihajajo na obisk k svojim dragim v stari kraj. Vsem izseljencem, ki nas bodo tudi letos obiskali, naše prisrčne pozdrave in najlepše dobrodošlice iz odprtega srca! — Več o naših rojakih po svetli berite na 4. strani današnje številke. Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Josip Broz Tito v nedeljo zvečer pred televizijskimi kamerami beograjske TV. Govoril nam je iz srca v srce — kot neštetokrat v zadnjih 30 letih. Odločno se je zavzel za hitro zboljšanje položaja proizvajalcev irt za ureditev odprtih vprašanj, ki tarejo študente v naši državi. NAŠA MLADINA JE DOBRA, TODA POSVETITI JI MORAMO VEČ SKRBI! Bili smo prepočasni, preveč smo oklevali! V nedeljo zvečer je govoril na beograjski televiziji predsednik Tito o vprašanjih, ki so jih ta dan obdelali na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, na kateri so proučili vsa najpomembnejša družbeno-politična vprašanja. Na seji so sprejeli smerniice za idejno-politično akcijo komunistov za uresničitev reforme in za naš nadaljnji razvoj družbeno-ekonomske-ga in političnega reda. Medtem ko bodo besedilo smernic objavili naknadno, je tovariš Tito že dobil iz številnih krajev države brzojavke in pisma, s katerimi mu delovni ljudje in zlasti mladina izražajo vso privrženost in dajejo vso podporo. Resne Titove besede so nas v nedeljo zvečer postavile v središče dogajanj zadnjih tednov pri nas, vsem dobromislečim ljudem v Jugoslaviji pa je bilo hkrati tudi veliko laže pri srcu, ko so slišali odločne in odkrite besede tovariša predsednika. Med drugim je tovariš Tito v nedeljo zvečer povedal: »Glede na današnjo skupno sejo predsedstva in IK CK ZKJ bi rad z nekaj besedami povedal javnosti, za kaj gre. Predvsem hočem poudariti, da smo imeli vprašanja, ki so se nakopičila in ki smo jih zelo počasi reševali, že konec marca na dnevnem redu razprav na skupni seji predsedstva in Izvršnega komiteja CK ZKJ.. Tedaj smo ugotovili, da je treba proučiti vse elemente. To so bila predvsem vprašanja gospodarstva, pa tudi vprašanja družbene reforme. Sklenili smo izvesti vsestransko analizo, da bi videli, kaj imamo in čemu je treba dati' prednost. Ker pa so nas dogodki prehiteli, smo morali sklicati to sejo tudi v zvezi z dogodki na univerzah, ki pa so samo del problemov, o katerih razpravljamo. Menim, da so veliko pomembnejša vprašanja samoupravljanja v podjetjih in delovnih kolektivih, ki jih je prav tako nujno treba rešiti. Ne podcenjujem teh dogodkov; menim, da so študenti lahko večkrat opazili, da nismo bili preveč ostrih ušes, ko so nam pripovedovali, da je treba pri njih nekatere stvari hitreje rešiti. Tega jim ne zamerim. Razumem njihovo nezadovoljstvo in menim, da bomo tokrat te stvari rešili tako, kakor jih naša socialistična skupnost lahko reši. Gospodarska in družbena reforma zahteva zdaj hitro reševanje problemov, da bi kljub težavam, ki jih imamo, lahko dali perspektivo ljudem. Kajti so možnosti, da že (Nadaljevanje na 5. str.) Št. 24 (951) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 13. junija TT n. 1968 DOLENJSKI LIST tedenski mozaik V ZDA lahko vsakdo kupi >rožje brez dovoljenja. Dobi ga celo po pošti, če ga plača. Neka televizijska družba je hotela to jasno ponazoriti gledalcem. Najela je množico ljudi, ki so iz trgovine z orožjem nosili pištole, puške, bazuke. Naprodaj pa so tudi minome-talci m celo topovi... Bolgarijo je preplavil val »zgodovinskega« nacionalizma. Med drugim trdijo, da sta bila brata Ciril in Metod Bolgara. Celo na transparentih sta se pojavila, le da imata nekoliko pristrižene brade. V. Bolgariji uradno preganjajo predolge lase in brade. Kdo ve, še Marx utegne postati žrtev... Škotski nacionalisti, ki so na nedavnih občinskih volitvah doživeli veliko zmago, so trdno odločeni odcepiti se od Velike Britanije. Konservativna stranka jim je obljubila delno samoupravo, oni pa se na to smehljajo. Prepozno ... Američani zelo pritiskajo na grške polkovnike, naj malo olepšajo svojo »demokratično« fasado, ker Danska in Norveška grozita, da bosta izstopili iz NATO, če bo Grčija še članica. Pol-kovniki odgovarjajo, da so že razpisali referendum, čemu potem še volitve... Neka revija iz San Francisca je pred umorom Roberta Kennedyja odsvetovala svojim bralcem, da bi glasovali za senatorja, češ saj ga bodo tako in tako ubili. »Zato se ne splača tratiti glasov za mrtvega človeka« ... Guverner New Yorka Rockefeller je dejal, da ima po Ken-nedyjevi smrti novo odgovornost, da se bori za izvolitev na položaj predsednika ZDA. Kaže, da ni edini kandidat, ki. je začutil novo odgovornost... Več kot deset hektarov zemlje? Mnogi kmetijski strokovnjaki trdijo: danes zares ni važno razpravljati o tem, ali bi spremenili zakon o maksimumu obdelovalne zemlje. Mnogo pomembnejša je modernizacija kmetijske proizvodnje! Kmetijski strokovnjaki menijo, da povečanje maksimuma obdelovalne zemlje v privatni lasti od 10 na 20 ali več hektarov ne bi dalo kakega posebnega rezultata za povečanje pridelkov. Pač pa se čedalje bolj zavzemajo za druge, sodobne in sprejemljivejše rešitve, zlasti za večjo porabo visoko rodnih vrst semen, umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin in za kmetijsko mehanizacijo. To bi bil najneposrednejši odgovor na predloge, ki jih je čedalje večkrat slišati na vasi — da naj bi se maksimum zemlje v privatni lasti dvignil od 10 hektarov navzgor. Drugi spet menijo, da je zakon o maksimumu, sprejet še leta 1953, v mnogih primerih izigran in da bi bilo treba znova preučiti lastništvo obdelovalne zemlje v privatni lasti. Zakon je kršen Moramo se spomniti, da je zakon o maksimumu privatne obdelovalne zemlje imel v času, ko je bil sprejet, bolj politični značaj. Ne tedaj, ko je bil sprejet, ne kasneje, ni dal kakšega večjega ekonomskega učinka. V vsej državi je bilo odvzetih okrog 275.000 hektarov v glavnem drobnih in razkropljenih parcel. Kasneje je bil zakon skoraj pozabljen. tako da imamo gospodarstvo, ki nedovoljno koristijo zemljo nad določenim viškom. Tisiti, kii so za to, da bi se lastništvo privatne obdelovalne zemlje dvignilo nad 10 hekta- rov, menijo: - če danes kmet uporablja vse vrste orodja do največjih strojev, zakaj bi potem velikost zemljišča administrativno odrejali? Povečanje maksimuma na 20 in več hektarov, tako mislijo, bi omogočilo sposobnemu kmetovalcu, da bi bolje uporabil svojo delovno moč in povečal število članov družine, zaposlenih na obdelovanju zemlje, s čimer bi se ustavil proces odhajanja ljudi iz vasi. Ostarele kmetije - Sprejem teh predlogov bi spremenil sestav lastništva privatnih gospodarstev, je pa veliko vprašanje, če bi to res povečalo proizvodnjo v kmetijstvu. O tem priča tudi primer tako imenovanih ostarelih kmetij v Vojvodini, katerih zemljo nihče noče vzeti, ali pa le tiste parcele, za kater je znano, da so zmeraj dobro rodile. V povečanju maksimuma se skriva tudi nevarnost nezaželenega povpraševanja po najrodovitnejši zemlji, s tem pa tudi različni špekulacijski pojavi: dviganje cen, nelojalne licitacije in podobno. Za celotno naše kmetijstvo, skupaj s privatnimi gospodarstvi, je vprašanje, kako čim bolj obdelati razpoložljivo zemljo. Zato mnogi kmetijski strokovnjaki mislijo, da danes ni važno ne aktualno razpravljanje o spremembah zakona o maksimumu. Pomembnejša je modernizacija proizvodnje; ta je v zadnjih letih že dala vidne uspehe, zlasti v poljedelstvu. Sploh pa: zakaj kar 80 hektarov zemlje, če se pa sestoji iz majhnih, razmetanih in izčrpanih parcel, in če se za obdelavo ne koristijo prednosti, ki jih daje sodobno kmetovanje? S. M. TELEGRAMI TEL AVJV — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je pozval Zide iz vseh krajev sveta, naj st v večjem številu priseljujejo v de želo, da bo lahko »Izrael dobil Ste vilčno bitko«. LONDON — Britanski minister za trgovino je povedal, da je med nedavnim obiskom v Moskvi pred lagal, da bi Britanija zgradila v Sovjetski zvezi tovarno avtobusov in tovornjakov »Leyland«. PARIZ — V francoskem glavnem mestu vlada še vedno napeto vzdušje, študenti se še vedno na barikadah spopadajo s policijo in zahtevajo de Gaullov odstop. Volitve v Franciji bodo 23. in 30. ju nija. LOS ANGELES — Eden izmed novih ministrov saigonske vlade je izjavil v Los Angelesu, da mora njegova vlada prevzeti »mirovno pobudo« s tem, da bi predlagala pogajanja s Severnim Vietnamom in južnovietnamsko osvobodilno fronto. DUNAJ — Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je na predavanju dejal, da je ZB Nem čija zainteresirana za ureditev od nosov z Jugoslavijo »zlasti zaradi njene pomembne vloge pri ureje vanju evropskih in mednarodnih problemov«. LONDON — V Londonu so uje li Jamesa Earla Raya, ki je osumljen, da je v začetku aprila letos umoril v Memphisu v zvezni dr žavi Tennessee črnskega voditelja dr. Martina Luthra Kinga. S Al GON — Ameriški poveljnik v Vietnamu general Westmorelana je izjavil, da je »skoraj nemogoče zaustaviti borce FNO, da se ne bi borili v Saigonu in ga vsak dan obstreljevali z raketami«. BERLIN — Voditelja zahodno-nemških študentov Dutschkeja so prepeljali v švicQ, kjer se bo na prej zdravil za poškodbami možganov, ki so mu jih pred dvema mesecema prizadejali atentatorjev) streli. KAIRO — Egiptovska agencija MENA je sporočila, da so brata morilca Roberta Kennedyja pred nekaj meseci aretirali v Iraku, češ da vohuni za Izrael. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M ODLOČNEJŠE PROTI SLABOSTIM — Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sta minulo nedeljo obravnavala konflikte, do katerih je prihajalo zadnji čas v našem družbenem življenju. Ob tem je po televiziji govoril predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Med drugim je Tito dejal, da so nedavne demonstracije beograjskih študentov samo del problemov, ki se jih moramo nujno lotiti. Prednost pa moramo dati temu, da olajšamo položaj proizvajalcev v podjetjih, da okrepimo vlogo samoupravljanja, da ustrezneje uredimo delitev dohodka med podjetji in družbo, zmanjšamo nerazumne razpone med dohodki, preprečimo neupravičeno bogatenje posameznikov in pospešimo zaposlovanje. Tito je dejal, da je zadnji čas, da odpravimo počasnost pri urejanju problemov. Dejal je, da se z večino študentskih zahtev strinja in da je bil tega mnenja že tudi prej. Hkrati je poudaril, da nismo imeli dovolj izostrenega posluha za pripombe študentov. Opozoril pa je, da skušajo javne proteste zoper slabosti obrniti sebi v prid nekateri elementi, ki niso za reformo in samoupravljanje. Ob koncu svoje izjave se je tov. Tito obrnil k delavcem in študentom, naj mu pomagajo pri urejanju problemov. študentje, delovni kolektivi in jugoslovanska javnost so predsednikova stališča in ocene zelo močno podprli. ■ ZBOR DELAVCEV V LITOSTROJU — V ponfedeljek dopoldne so delavci v ljubljanskem Litostroju prekinili delo. Povod je bila delitev osebnih dohodkov za režijske delavce. Popoldne se je kolektiv sestal na zbor. Razprava je pokazala, da kolektiv jezijo tudi slabosti carinskega sistema, zakon o kliringu ter visoki osebni dohodki v bankah, elektrogospodar. stvu in zunanji trgovini. Sklenili so, da bodo notranje slabosti sami odpravili, občinska skupščina Ljubljana-šiška pa je zagotovila polno podporo njihovim zahtevam po ustreznejši ureditvi sistemskih rešitev. ■ NA BEOGRAJSKI UNIVERZI — NORMALIZACIJA — Beograj-ski študenti so prejšni teden, po uličnih demonstracijah, začeli zborovati po fakultetah. V svojem programu zahtevajo boljši materialni položaj študentov na univerzi, svoj dejanski vpliv na samoupravljanje na univerzi, odpravljanje birokratizma, dosledno nagrajevanje po Predsednik Tito: „Odpravimo počasnost!" delu, hitrejše odpravljanje nezaposlenosti, ustreznejšo ureditev štipendiranja. Iz številnih podjetij poročajo, da delavci podpirajo večino študentskih zahtev, protestirajo pa zoper pritisk na urejanje problemov z uličnimi demonstracijami in podobne metode. V četrtek so zborovali tudi ljubljanski študenti, ki so prav tako zahtevali hitrejše in ustreznejše urejanje perečih družbenih problemov. Hkrati so poudarili, da ma rajo študenti tudi sami pri tem bolj sodelovati kot doslej. ■ MANJ NEZAPOSLENIH — Železarna Jesenice in še nekatera druga podjetja na Gorenjskem letos spet začenjajo zaposlovati več delavcev, ki pa jih ne dobijo dovolj v domačih krajih. Nekatera podjetja in zasebni obrtniki na Dolenjskem pa za ne- mm Mm&m Iiti I m W?.i ČLOVEK, KI PRIHAJA... Osamljeni mož, senator Edward M. Kennedy stopa z letala proti avtu, ki ga je čakal na letališču Bamstable v Hyannisu v državi Massachusetts v ponedeljek, ko je za čez noč obiskal starše v tem kraju in se nato vrnil v VVashington. »Kennedyjeva misel ni umrla!« pravijo v Ameriki in Edward je menda še sposobnejši od bratov! Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled katere poklice ne morejo dobiti v uk vajencev (za zidarje, tesarje, krojače itd.). ■ JAVEN OPOMIN AVTOMON-TAŽI — častno sodišče republiške gospodarske zbornice je po 9-umi razpravi obsodilo ljubljansko Avto-montažo z javnim opominom, ker je »snubila« zase strokovnjake novomeškega IMV. ■ 27. APRIL — DRŽAVNI PRAZNIK? — V republiški konferenci SZDL so sklenili predlagati republiški skupščini, naj bi ob 25-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki bo jeseni, uzakonila 27. april (dan ustanovitve OP) kot slovenski državni praznik. ■ KRANJSKI JANEZI V JUDENBURGU — Udeleženci upora »Kranjskih Janezov« v Judenburgu maja 1918 bodo 30. junija obiskali Judenburg. Sestali se bodo tudi s starejšimi Judenburčani, ki so pred 50. leti podpirali uporni 17. regiment. ■ MOŠKA VODA — DOLAR LITER — Podjetje »Deutsche-Slo-venijales« je sklenilo z rudnikom magnezita Kladanj v Bosni pogodbo, po kateri bo to mešano podjetje dobilo vse pravice za prodajo kladanjske termalne vode v svetu, razen v Jugoslaviji. To vodo, ki naj bd povečevala spolno sposobnost moških, bodo prodajali po dolar liter. ■ TURIZEM NA 40 SPLAVIH — V Ožbaltu nad Mariborom gradijo 40 rane (splavov), na katerih si bodo številni turisti iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Italije privoščili od 28. junija do 4. julija zanimivo potovanje po Dravi. ■ HUDA NEURJA — Prejšnje dni so bila huda neurja v okolici Kamnika, Krvavca, Kopra in ponekod v Bosni. Voda je spet divjala v Celju, marsikje pa je zalila ali zasula s plazovi tudi cestne odseke. Tudi na Medardov dan se vreme še ni spreobrnilo. Bomo letos sušili seno na peči? Krogle, ki so pretrgale življenjsko nit senatorja Roberta Kennedyja, so sprožile obsežno in globoko »spraševanje vesti« po vsej Ameriki. Ljudje so bili osupli in prepadeni. Prvi komentarji so bili: »Strašno!« in »Ali smo še civiliziran narod?« Neka televizijska postaja je oddajala dve uri samo velik napis »SRAMOTA!« Ljudje seveda niso pozabili, da so Bobbyjevega brata predsednika Johna Ken-nedyja ubili 22. novembra 1963, da so pred dobrima dvema mesecema v Memphisu v zvezni državi Tennessee ustrelili črnskega voditelja dr. Martina Luthra Kinga, da so doživele skrivnostno in nasilno smrt številne priče, ki so kaj vedele o umoru predsednika Johna, da je nasilje postalo nekaj vsakdanjega v ZDA. Predsednik Abraham Lincoln je bil ena izmed najbolj znanih žrtev atentatorja v ameriški zgodovini. Leta 1865 ga je ubil neki igralec, ko je sedel v loži v gledališču. V naslednjih štiridesetih letih sta postala žrtvi atentatorjevih krogel tudi predsednik James Garfield in William MacKinley. Franklin Roosevelt in Harry Truman sta za las ušla smrti. Smrt senatorja Roberta Kennedyja je močno odjeknila tudi po svetu. ZDA so ena izmed najmočnejših držav na svetu — skupaj z ZSSR vsekakor najmočnejša — in ljudem po svetu ne more biti vseeno, če to deželo razjedajo notranja protislovja, ki potem pripeljejo do takih in podobnih pustolovščin, kakor je tista v Vietnamu. Dr. David Abrahamsen, znanstvenik v središču za proučevanje nasilja pri univerzi Brandeis v Massachusettsu meni: »Mi imamo to radi, radi se bijemo. Casi našega pionirstva so zapustili v nas občutek, da je revolver simbol možatosti.« Številni sociologi poudarjajo, da nasilje spremlja vso zgodovino ZDA. Toda ta ugotovitev je slaba tolažba. Milijoni Američanov se bojijo prihodnosti in ne razumejo, kaj se dogaja z njimi in njihovo domovino kakor tista ženska v katedrali svetega Patricka v New Yorku, kjer je ležalo Bobbyjevo truplo, ki je začela kričati: »Zakaj/ Zakaj?« V Franciji se je položaj pomiril, odkar je predsednik de Gaulle razpisal splošne volitve *a 23. in 30. junij. Vlaki spet vozijo in v tovarne se spet vračajo delavci, čeprav v nekaterih panogah industrije, posebno v nekaterih večjih podjetjih stavka še traja. Pred avtomobilsko tovarno »Renault« je celo prišlo do spopadov med delavci in policijo. S ponedeljkom se je začela v deželi predvolilna kampanja. Degolistični tabor se je zdaj prekrstil v »zvezo za obrambo republike« in skuša pridobiti, na svojo stran tako imenovani Smrt Kennedvja »demokratski center«, ki zbira skrajnjo desnico, znano po njenem antikomunizmu. Sploh je geslo degoli-stičnih sil: »Dol s komunizmom! Komunistična diktatura je največji sovražnik za Francijo!« De Gaulle dobro ve, da KPF nima prav nobenega namena začeti revolucije in neustavno priti na oblast. To bi bila že storila maja, ko bi bila mnenja, da bi taka pot pripeljala do zmage. Nasprotno, KPF in druge stranke na levici nenehno opozarjajo volivce, naj ne nasedajo provokacijam, ki bi utegnile zaostriti položaj in morda celo zvabiti armado na ulice. Zato KPF svari pred tistimi študenti, ki se niso sprijaznili s »premirjem« in še naprej pozivajo tudi k fizičnemu boju proti de Gaul-lu in sedanji oblasti. Med desničarskimi študenti, ki so spet dvignili glave, in večino drugih študentov prihaja do spopadov. še nikoli ni bilo toliko kandidatov za mesta v bour-bonski palači — v parlamentu kakor zdaj. Za 487 sedežev se poteguje nič manj kot kakih tri tisoč kandidatov. Kaj bo de Gaulle storil, če bo doživel poraz na volitvah, je težko reči. Ni izključeno, da bi v tem primeru desnica tvegala tisto, kar je storila desnica v podobnem položaju v Grčiji. Le da je tam ukrepala še pred volitvami, ker ji je bilo popolnoma jasno, kako se bodo volitve končale. Levica je izračunala, da ne sme udariti —■ ne pred volitvami ne po njih. Toda nihče ne ve, kaj vse še lahko prinese bližnja prihodnost. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 O samoupravljanju v družbenih dejavnostih Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta na skupni plenarni seji 30. maja 1968 obravnavala problematiko samoupravljanja v zdravstvu, šolstvu, kulturi, upravi in drugih družbenih dejavnostih. Pri tem sta na podlagi predhodnih strokovnih raziskav, uvodnega referata ter razprave sprejela tele ocene in stališča: Samoupravljanje v družbenih dejavnostih razumemo sindikati predvsem kot celovit družbeno-ekonomski odnos in obenem kot način ter sredstvo za uresničevanje socialističnih družbenih načel in ciljev. Na tem področju je odločilnega pomena družbeni interes o obsegu, vrsti in kakovosti dela, zato mora samoupravljanje funkcionirati skladno s tem interesom. Vsebina in oblike samoupravljanja v družbenih dejavnostih morajo ustrezati naravi vsake posamezne dejavnosti in specifični organizaciji njenega dela. Prav zaradi tega sindikati zavračamo mehanično prenašanje modelov samoupravljanja in izkušenj iz gospodarskega na negospodarsko področje oziroma iz ene dejavnosti na drugo in se zavzemamo za take rešitve, ki v celoti upoštevajo vsebinske in organizacijske posebnosti posamezne dejavnosti. Pri urejanju samoupravljanja v družbenih službah je v različnih oblikah večkrat prisotno napačno pojmovanje o »produktivnih« in »neproduktivnih« dejavnostih, o »proizvodnem« in »potrošniškem« delu družbe. V resnici pa je delo delavcev, ki so zaposleni v družbenih dejavnostih, neobhodni sestavni del celotnega družbenega dela, in sicer v tolikšni meri, kolikor na podlagi družbene delitve dela te službe prispevajo k družbeni reprodukciji (enostavni in razširjeni) v znanstveni, vzgojni, kulturni, zdravstveni in drugih smereh. Izraz tega je tudi dohodek družbenih dejavnosti, ki pomeni plačilo (povračilo) za opravljeno družbeno potrebno delo in ustrezen družbenoekonomski odnos. Ker tržne zakonitosti na tem področju delujejo samo posredno in v bistveno omejenem obsegu, je za zdravstvo, šolstvo, kulturo, upravo itd. potrebno uveljavljati zavestno družbeno vrednotenje in družbeni dogovor oziroma I. družbene odločitve o vrsti, obsegu in kvaliteti potrebnega dela, o družbeno nujnih stroških in o drugih elementih dohodka. Samoupravljanje v družbenih dejavnostih je, kljub temu da je šele na začetku svojega razvoja, že postalo last večine delavcev tega področja in se postopoma uveljavlja kot temeljni odnos med ljudmi. Zato se sindikati v republiki, občinah in v vsaki delovni skupnosti odločno zavzemamo za čim bolj ustrezno uresničevanje samoupravljanja in za njegov nadaljnji razvoj. Za sindikat ni dileme, ali poglabljati in razvijati vsebino, obliko ter metode samoupravljanja (skladno z opuščati organizirane napore za napredek na tem področju. Zaradi tega smo nepo-značajem dejavnosti) ali pa rešitev le v neposredni inter-mirljivi nasprotniki vseh tendenc, ki v teoriji ali v praksi vlečejo r?zvoj v etatistično smer, to je smer, ki negira samoupravljanje in vidi venciji države, pa tudi nasprotniki liberalistično-anar-hističnih konceptov (izločevanje tega področja iz celotnega družbenega dela in njegovo avtonomiziranje). V o-kviru samoupravljanja se zavzemamo za odgovornost vsakega za svoje delo, za red v medsebojnih odnosih in za kvalitetno in racionalno delovanje vsake službe in vsakega posameznika. Samoupravljanje ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost. Vsaka sodobna družba potrebuje čedalje bolj razvito in boljše organizirano zdravstveno službo, šolstvo, kulturo, socialno varstvo in druge družbene dejavnosti in odmerja tudi čedalje večja sredstva zanje. Tako tudi naša družbena skupnost vlaga znatne napore in sredstva za razvoj družbenih služb in za ureditev njihovega gmotnega položaja. (Nadaljevanje prihodnjič) Korenine spopadov so globlje Kaj povzroča v zadnjem času napetosti v našem družbenem življenju? - Reforma je mnogo bolj zahteven, zapleten in dolgotrajen proces, kot si to mnogi še vedno predstavljajo - Brez popuščanja je treba zahtevati od odgovornih ljudi, od najmanjše delovne organizacije do najvišjega organa v državi več prizadevnosti, gibčnosti, resnične odgovornosti in zlasti tudi učinkovitosti predvsem v dejanjih in ne le v besedah! Zadnji čas pretresajo naše družbenopolitično življenje stavke v posameznih podjetjih, med zdravstvenimi in prosvetnimi delavci, zlasti pa so vznemirile javnost študentske demonstracije v Beogradu. Odkod te napetosti? Le-teh si ni moč v celoti razložiti le z raznimi samovoljnimi ukrepi, prepoznimi izplačili osebnih dohodkov, neobveščenostjo in podobnimi problemi, ki so navadno le neposreden povod raznih konfliktov, medtem ko korenine teh pojavov tičijo mnogo globje. Ti globji vzroki pa so protislovja v našem družbenem razvoju, s katerimi tudi socializmu ni prizaneseno. Poglavitna protislovja so v našem gospodarstvu, ki ga krotoviči nuja, da se hitro usposobi za uspešen boj na mednarodnem trgu. Po starem ni več možno gospodariti, če hočemo naprej, po novem pa v marsikaterem podjetju še ne morejo, ne znajo, ali pa niso dovolj prizadevni, ker jih trda stvarnost morda še ni izmodrila. Ta prehod na sodobnejše, učinkovitejše gospodarjenje je seveda izredno zahtevna in zapletena stvar. Samouprav-ljalcem v gospodarstvu ostaja na razpolaganje manjši del sredstev, kot je bilo dogovorjeno ob uvedbi reforme. Lani in letos so se namreč spet povečala sredstva federacije, ki ima mnoge obveznosti in je torej te stvari možno spreminjati le postopoma, Podjetja pa nujno potrebujejo več sredstev za svojo modernizacijo. Huda ovira pri prehodu na modernejše gospodarjenje pa so tudi premajhna sposobnost in prizadevnost vodstvenih ljudi v nekaterih podjetjih, stara miselnost in nezadostna gibčnost ter sposobnost nekaterih tudi višjih, vse tja do zveze, ki imajo na skrbi izpolnjevanje gospodarskega sistema. Vse to kaže, da je reforma mnogo bolj zahteven, zapleten in dolgotrajen proces, kot smo si morda predstavljali pred tremi leti, ko smo jo uvajali. Sele zadnji čas se spet pojavljajo znaki, da bo proizvodnja začela bolj oživ- ljati. V takih razmerah, ko tudi narodni dohodek narašča za zdaj šele malenkostno, pa ne le gospodarstvo, marveč tudi šolstvo, zdravstvo in druge dejavnosti zahtevajo in dejansko tudi potrebujejo mnogo več sredstev kot prej. Protislovja v našem družbenem razvoju še bolj zaostrujejo in zapletajo nekatere nerealne in skrajnostne zahteve, na drugi strani pa so se nakopičili tudi pojavi in slabosti, ki upravičeno zbujajo nejevoljo ljudi. Omenimo samo nekatere! Ob tem, ko mnogi drugi upokojenci komaj životarijo in jim ni moč v kratkem času povečati pokojnin, ko imajo prosvetni delavci v podjetjih zelo nizke prejemke, nekateri ljudje bogatijo — ne s svojim delom, pač pa z izkoriščanjem soljudi in družbe. Medtem ko nekatera podjetja slabo gospodarijo zaradi nesposobnega vodstva, se mnogi mladi ljudje ne morejo zaposliti, štipendiranje je neurejeno, zato je malo študentov iz socialno šibkejših družin. Svoj vpliv na naša dogajanja imajo globoka družbena Vedno več tožb na gospodarskih l‘vv‘1 sodiscih vrenja in napetosti po Evropi in drugod po svetu, še posebno pa v Franciji in češkoslovaški, kjer študentje in sploh delovni ljudje niso zadovoljni s sedanjimi družbenimi odnosi ter iščejo podobne poti, na katere smo pri nas stopili z razvijanjem samoupravljanja. Vse to razgibano družbeno dogajanje, ki smo mu priča zadnji čas, mnoge vznemirja in bega, tudi marsikaterega komunista, ki ne vidi v tem logičnega soočenja protislovij, ker jih je moč uspešno razvozlavati samo tako, da gremo z reformo in samoupravljanjem dosledno naprej. Vsa zadnja dogajanja kažejo, da smo prišli dotlej, ko ni več možno idilično sožitje med preživelim in novim, marveč moramo novemu pomagati, da pride hitreje do sape in moči. Vsako popuščanje bi nas zaneslo nazaj, v naročje birokratskih družbenih odnosov. Hkrati pa si je treba priznati, da smo nekatere zadeve urejali prepočasi, premalo odločno in premalo učinkovito. To velja zlasti za nekatere ljudi v vodstvenih organih, ne le v delovnih organizacijah, marveč na vseh ravneh. V naši politiki imamo jasna načelna stališča, kako urejati razne probleme, pogosto pa manjka konkretne akcije, zato je med stališči in prakso večkrat velika razlika, kar ljudi upravičeno jezi. To seveda po svoje močno prispeva k temu, da prihaja do napetosti, ki se tu pa tam sproščajo v eksplozivnih akcijah, kakor so stavke, demonstracije in podobne oblike pritiska prizadetih na urejanje zadev mimo samoupravnih poti. Hkrati, ko razumemo nejevoljo prizadetih delovnih ljudi, pa je treba jasno povedati tudi to, da so take oblike pritiskov v našem samoupravnem siste- mu nesprejemljive, ker ško-dimo sami sebi, če zanikamo samoupravljanje, mu jemljemo ugled in s tem napeljujemo nehote vodo na mlin tistim silam, ki bi rade odvzele veter z jader reforme in nadaljnje krepitve socialistične demokracije t»r hočejo čas in razvoj obrniti nazaj. Ne pozabimo, da je bilo na nedavnih študentskih demonstracijah slišati med mnogimi upravičenimi zahtevami pomešane tudi glasove posameznikov, ki 90 želeli te demonstracije spremeniti proti našemu družbenemu sistemu! Konflikte rešujmo torej v naših samoupravnih organih, od delavskih svetov do zvezne skupščine, sproti, preden se nakopičijo, brez popuščanja pa zahtevajmo od odgovornih ljudi na vseh ravneh mnogo večjo prizadevnost, gibčnost in učinkovitost predvsem pri dejanjih in ne le na besedah. Vsi pa smo dolžni pri tem sodelovati. MIRO ZAKRAJŠEK Promet slovenskih pošt hitro narašča V aprilu je bilo v Sloveniji 18,338.000 telefonskih impulzov in 517.000 ročno posredovanih telefonskih pogovorov (pri prvi številki pomeni to 4 milijone več kot lani aprila, hkrati pa prav toliko kot povprečno vsak mesec). Hkrati je bilo 501.000 brzojavnih impulzov in 86.000 ročnih brzojavov. če primerjamo obseg ptt storitev za 4 letošnje mesece z enakim razdobjem lani, vidimo, da je bilo opravljenih poštnih storitev za 4 odstotke več, brzojavnih impulzov 11 odstotkov več, brzojavk 1 odstotek več, telefonskih impulzov 28 odstotkov, medtem ko je bilo za 31 odstotkov manj ročno vzpostavlje-" nih telef. pogovorov. Kmetijski nasveti SODOBNO \ h - Bodi tovariš, ne pozabi na solidarnost delovnih ljudi! Povej mi vendar, v katerem podjetju si delal! (Karikatura iz beograjskega JE2A) Lani so gospodarska sodišča v Sloveniji rešila kar 86.340 različnih tožb (kar je najvišja številka v vsem dosedanjem razdobju!), že prva dva letošnja meseca pa sta pokazala, da bo letos verjetno takih tožb nad 100.000. V dveh mesecih so gospodarska sodišča rešila namreč že 11.200 zadev (lani v enakem času pa le 6.890 zadev). -Največ tožb je s področja blagovnega prometa, sledijo spori iz gradbeništva, obrtnih in drugih storitev in tožbe zaradi dolgov iz prometnih storitev. Od skupnega števila vseh vloženih tožb odpade na te 3 skupine kar 96 odstotkov vseh gospodarskih sporov. — Poravnav dosežejo na gospodarskih sodiščih zelo malo (komaj 0,2 odstotka), v skoraj 95 odstotkov pa ugodijo tožbenemu zahtevku medtem ko so le nekaj manj kot 4 odstotke tožb tožniki umaknili. Od vloženih tožb je skoraj 68 odstotkov iz Slovenije, iz Hrvatske 15,2 odstotka, iz Srbije 12 odstotkov, iz BiH 3,1 odstotka, iz Makedonije 1,2 odstotka in iz črne gore 0,6 odstotka. Seveda odpade najvišji odstotek tudi na »domače« tožene stranke: kar 95,8 odstotka »obtožencev« je iz Slovenije. Thomasova žlindra zdaj tudi iz Skopja Naši kmetje radi uporabljajo Thomasovo žlindro, znano staro umetno gnojilo. Letos julija jo bo začela pošiljati na naš trg tudi železarna v Skopju, ki bo do konca leta proizvedla že približno 20.0001. tega gnojila, kasneje pa tudi do 100.000 ton žlindre. Gnojilo bo železarna dobivala kot stranski proizvod, bo pa zelo bogato s fosforjem. Škrlup jabolk in hrušk Sadno drevje ima zelo veliko škodljivcev in bolezni, toda v naših razmerah sta najhujša ameriški kapar in škrlup ali fuzikladij. O kaparju smo spregovorili ob času zimskega škropljenja, za škrlup pa je najbolj primeren ta čas. ■ Drobna, krastava jabolka, razpokana in pokrita s črnimi pegami, so posledica delovanja škrlupa, gljivične bolezni, pred katero ni varno nobeno drevo. Prija ji deževno vreme in pomoč kaparja, ki drevje oslabi, da ni več tako odporno. Kali bolezni prezimijo v odpadlem listju, ki ga malomarni sadjarji pustijo po sadovnjaku. Brez stalnega škropljenja proti bolezni si sodobnega sadjarstva ni mogoče niti misliti. Ponekod imajo že celo organizirano posebno službo, kd opozarja na pojav bolezni v posameznih krajih, škropiti je treba že takrat, ko se brsti odpirajo, ponavljati pa je treba vsake dvžj do štiri tedne. Proti škrlupu uporabljamo lahko tudi bordojsko brozgo, vendar je nevarnost, da listje ožgemo. Bolje je uporabljati bakreno apno ali žvepleno-apneno brozgo. Od novejših pripravkov so se obnesli: dithan M 45, delan, orthocide, faltan, melpreks, cineb, maneb, kaptan, dition. V cvetju škropimo v jutranjih urah, da ne oviramo čebel. g Tudi jablanova* plesen je nevarna bolezen, ki se rada razširi v plantanžnih nasadih. Če škropivu proti škrlupu primešamo še kak žvepleni pripravek, npr. cosan, škropivo učinkuje hkrati tudi proti plesni. Med boleznimi naj omenimo še sadno monilijo, ki povzroča sadno gnilobo. Zanimivo je, da ta bolezen nastopi, čeravno proti njej škropimo; to pomeni, da boj z njo še ni dobljen. | Med škodljivci so nevarni: jabolčni zavijač, listne uši, hruševa boljšica, brstni sukati, svetožerji in še druga golazen. Proti njim škropimo z raztopino parationa 20 diwsinona 20 ali gusationa. Pri škropljenju je treba biti pazljiv, ker so ti pripravki zelo strupeni za človeka in živali. Inž. M. L. DOlBUSKnm^TEDm* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvoi'ml S ponosom reči smem. Slovenec sem, Slovenec sem; tako je mati djala, ko me fe dete pestovala... S ponosom reči smem: Slovenec sem, Slovenec sem' Tebi Mati, ki si tako daleč od nas, pošiljamo topel pozdrav iz večkrat tako hladne tur Zbrani, v Tvojem imenu na SLOVENSKEM TABORU'V Avstraliji, sc Te spominjamo še s prav posebno ljubeznijo in Ti obljubljamo, da bomo. naredili vse, kar zmoremo, da bo ljubezen do Tebe vedno živa v naših srcih in da bodo Tvoje ime z istim ponosom in spoštovanjem izgovarjali naši otroci, kot ga danes izgovarjamo mi! Pozdravljena Slovenija iz globine naših src! ■ Tvoji v Australiji. Ob proslavi deset letnice SLOVENSKEGA DRUSTV “SYDNEY” SLOVENSKEM TABORU MARAYONG-u pri BLACKTOWN-u N.S.W. — AUSTRALIJA 21. januarja 1968. * O DELU SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE IN O SLOVENSKIH IZSELJENCIH PRED SEZONO NJIHOVIH OBISKOV V DOMOVINI O tem, da najdeš Slovenca že v vseh državah po svetu in na vseh kontinentih, se že skoraj ne splača pisati. To vemo vsi, če ne drugače pa vsaj iz pripovedovanj drugih, ki so se z našimi rojaki srečali na Japonskem, v Južni Ameriki ali kjerkoli na svetu. Vedno manj je tudi Slovencev, ki nimajo sorodnikov v tujini, nekateri starejše tete in strice, drugi mlajše sestre in brate ali sinove in hčere. Zakaj se izseljujemo? Ni vedno vzrok samo to, da nam domača zemlja ne da kruha! Marsikdo ni prisiljen odpotovati po svetu, pa gre vseeno, ker ga enostavno nekaj tja vleče. Mnogi si žele videti tuje dežele, naučiti se tujega jezika, mnogi obljubljajo, da se bodo kmalu vrnili, potem pa jih tujina vsrka vase in nikoli več ne vidijo domačega praga. Niso pa redki tudi primeri, ko so se ljudje vrnili v domovino po 55 ali celo 60 letih življenja v tujini, pa so govorili tako lepo slovensko kot prej in se spominjali vseh lepih mladostnih doživetij doma. Mnogi stari izseljenci se zgarani vračajo, drugi mlajši pa odhajajo. Pravijo, da oni niso izseljenci, da odhajajo le začasno, pa kljub temu vemo, da jih bo tudi izmed njih veliko za vedno ostalo v tujini. Saj so vendar tudi oni stari, ki v tujini živijo že po 50 let in več, pred odhodom govorili, da gredo le za nekaj let... Nekaj tisoč naših rojakov prispe vsako leto na počitnice v domovino. Iz evropskih dežel prihajajo pogosteje, mnogi vsako leto, iz prekmurskih krajev pa poredkeje, nekateri le enkrat v življenju. Večina pa le ima bolj ali manj stalne stike z domovino, če ne drugače vsaj prek pisem. Nemajhno število posameznikov, posebej še številnih izseljenskih društev, klubov in organizacij z vsega sveta pa ima tudi tesne stike s Slovensko izseljensko matico iz Ljubljane. Naj da-nes posebno pozornost posvetimo temu društvu, ki mu je glavna skrb in naloga vzdrževanje stikov z vsemi našimi ljudmi, ki živijo na tujem. Na nedavnem občnem zboru Slovenske izseljenske matice so odborniki ocenili njeno delo v preteklem obdobju kot zelo uspešno, dali pa so tudi vrsto nasvetov, kakšno naj bi bilo delo Matice v prihodnje, posebno z ozirom na to, da se redčijo vrste starih izseljencev, vedno bolj pa se veča Število njihovih potomcev, ki morda slovenskega jezika ne znajo več, še vedno pa tudi narašča število naših ljudi, ki se začasno zaposlujejo v tujini in tam ostajajo po nekaj let. Delo matice naj se tako usmeri predvsem na mlajše generacije, naše in tuje državljane, v sedanjih razmerah zaposlovanja doma, ko so ljudje marsikdaj prisiljeni zaposliti se v tujini, pa je treba vso skrb in pozornost posvetiti tudi tem ljudem. Naj še omenimo, da je bila Slovenska izseljenska matica prva, ki je začela opozarjati na težave in probleme naših v tujini zaposlenih delavcev. Do danes se je njihov položaj že nekoliko izboljšal: doma je bilo izdanih nekaj novih predpisov, ki so normalizirali zaposlovanje v tujini, naša država pa je z državami, kjer so raposleni naši ljudje, sklenila nekaj novih sporazumov in konvencij. Pri tem je bil posebno pomemben sporazum o zaposlovanju ln konvencija o socialnem zavarovanju z Avstrijo, sporazum s Francijo in Švedsko, vse pa kaže, da bodo v kratkem normalizirane tudi razmere naših delavcev v Zvezni republiki Nemčiji. Izven Slovenije dela skoraj 50.000 naših delavcev V tem času Je na delu v tujini kakih 40 do 50 tisoč slovenskih delavcev, ki so marsikje prepuščeni samim sebi. Mnogi ne obvladajo niti jezika dežele, kjer so zaposleni, zato jih tuji delodajalci marsikje lahko izkoriščajo po svoji volji. V vrsti držav naši delavci tudi nimajo svojih društev in klubov, kjer hi se srečevali in se pogovorili o vsakdanjih težavah bi skrbeh. Slovenska izseljenska matica si zato prizadeva, da bi se društva ali klubi naših delavcev organizirali povsod tam, kjer živijo naši ljudje v večjem številu. Ta družabna središča naj bi se oblikovala po potrebah in željah samih delavcev, Matica pa bi jim pomagala predvsem pri organizaciji kulturnega in družabnega življenja. Ena izmed najvažnejših nalog Slovenske izseljenske matice je tudi izdajanje publikacij, ki so namenjene izključno , slovenskim izseljencem in vsem delavcem, ki so zaposleni v tujini. Kako sta Matičini publikaciji — Rodna gruda in Slovenski izseljenski koledar — priljubljeni, priča množica pisem, ki vsak dan prihajajo od bralcev z vseh strani sveta, v katerih se zahvaljujejo za številne novice iz domovine. Slovenska tiskana beseda jim pomeni dragocenost, na katero so navezani bolj kot na karkoli v tujini. Mnogi naročniki se prek pisem obračajo na uredništvo, ko iščejo kakršnekoli informacije ali kadarkoli jih kaj teži. Mnoga taka pisma zvene tako toplo in prisrčno, kot bi bila pisana najbližjim sorodnikom. Razume se, da tudi uredništvu taki stiki veliko pomenijo, zato se trudi, da jih obdrži in skuša z revijo in koledarjem ustreči čim več željam. Izseljenska društva -družabna središča Omenila smo že, da obstoje v vrsti držav številna slovenska izseljenska društva, orga-nizacije in klubi. Omenili bomo samo nekatere, saj nam prostor ne dopušča, da bi se ustavili pri vsakem posebej. Najstarejše slovensko izseljenske organizacije in društva so v Združenih državah Amerike, kamor se je v preteklih deseletjih izselilo tudi največ naših ljudi. V ZDA je največja slovenska organizacija Slovenska narodna podporna jednota, ki ima okrog 60.000 članov; njen sedež je v Chicagu, tu pa tiskajo tudi njeno glasilo »Prosveta«, ki je znana tudi v domovini. Ta organizacija — znana je tudi samo s kraticami S. N. P. J. — deluje na osnovi zavarovanja za primer bolezni ali smrti, ukvarja pa se tudi s kulturno in družabno dejavnostjo. V Ennon Valleyu, v državi Pennsylvanija, je v zadnjem času zgradila tudi veliko počitniško naselje (Campsite, rekreacijski center), kjer člani lahko uživajo poceni počitnice. Posebne ugodnosti nudijo upokojencem in mladini. Slovenska narodna podporna jednota je zelo dobro organizirana in ima svoje krožke po vseh ZDA. Posebno pozornost posvečajo zlasti mladini, ker se zavedajo, da je predvsem v njej bodočnost te organizacije. Mladino združujejo tudi v raznih pevskih in dramskih krožkih, izdajajo pa tudi mladinsko revijo »The Voi-ce of Youth«, ki pa je več-jidel že pisana v angleščini. Dokaz za to, da so potomci slovenskih staršev v Ameriki, že tretja ali četrta generacija, še vedno navezani na slovensko besedo in pesem, je tudi letošnje gostovanje mladinskega pevskega zbora krožka štev. 2 SNPJ iz Clevelanda v Sloveniji. Ta zbor je letos praznoval svojo 30-letnico. V njem poje prek 60 otrok, v Slovenijo pa jih bo dopotova- lo okrog 30. Nastopili bodo v Ilirski Bistrici, Sežani, Kamniku, Brežicah in na izse- ' 1 jenskem pikniku 4. julija v Škofji Loki. Zbor vodi prizadevna mlada zborovodkinja Cilka Valenčič. Še o naših ljudeh v ZDA, Kanadi in Južni Ameriki V Združenih državah deluje še vrsta drugih podpornih organizacij: Ameriško-slovenska katoliška jednota, Ameriška bratska zveza, Ameriška dobrodelna zveza, Slovenska ženska zveza in druge, ki imajo celo vrsto društev v vseh ZDA, skupno s SNPJ pa imajo prek 180.000 članov. Zelo pomembno nalogo opravljajo tudi slovenske radijske ure in slovenske šole, kjer se potomci slovenskih izseljencev učijo osnov slovenskega jezika. Ne smemo pa pozabiti tudi slovenskih pevskih zborov, saj nas je pesem tako družila v preteklosti, pa tudi danes se ob njej sprostimo in razveselimo. V Clevelandu, največji slovenski koloniji v svetu, je bilo v preteklem letu aktivnih še 14 slovenskih pevskih zborov. V tem mestu deluje tudi cela vrsta slovenskih narodnozabavnih ansamblov, ki so slovenske melodije tako približali vsem prebivalcem ZDA, da je marsikdo zvedel za Slovenijo šele prek živahnih polk in valčkov. Pa pustimo ZDA in omenimo še nekatere dežele: podobno kot ZDA je tudi Kanada izrazito priseljen, ska dežela. Tudi sem se Slovenci priseljujejo že od začetka stoletja pa do danes, saj je v tej prostrani deželi še dovolj prostora. Skupaj s predvojnimi, povojnimi in z novejšimi slovenskimi izseljenci je danes v Kanadi okrog 40.000 Slovencev. Tudi tu je vrsta sloven- skih organizacij in društev, še vedno pa nastajajo nova. V Južni Ameriki sta Slovence pritegnila zlasti Urugvaj in Argentina: slovenskim naselbinam v teh deželah dajejo pečat slovenska pokrajinska obeležja. V Argentino so se predvsem priseljevali Primorci v času fašizma in Belokranjci, v Urugvaju pa je precejšnje število Prekmurcev. Večina je naseljena v glavnih mestih — v Buenos Airesu oziroma v Montevideu, niso pa tudi prav redki, ki so zašli za delom daleč v notranjost dežel. Svoja društva organizirajo povsod in v Buenos Airesu je do konca leta 1966 izhajal tudi edini slovenski list v Latinski Ameriki »Lipa«, ki pa so ga tamkajšnje oblasti prepovedale, ker je menda prinašal preveč novic iz Jugoslavije. Slovenska povojna politična emigracija uživa vso podporo oblasti in izdaja v Argentini vrsto časopisov in dingih publikacij, ki so vse protijugoslovansko usmerjene. Tudi v Avstraliji živi 20.000 Slovencev V Avstralijo se je največ Slovencev (danes jih je tam okrog 20.000) priselilo po vojni, ko so prišli tja za boljšim zaslužbom predvsem iz nekaterih zahodnoevropskih držav, be obstoje skoraj le želje. V zadnjem času je dokaj razvito klubsko življenje v Švici, kaže pa, da se bo razmahnilo tudi drugod, saj so prvi koraki vidni tudi že v Avstriji, Nemčiji in na švedskem. »I am proud to be a Slovenian...« Številni stiki Slovenske izseljenske matice s prvimi generacijami naših izseljencev po vsem svetu, ki so ob neštetih priložnostih v preteklosti in tudi v današnjem času, pokazali svojo veliko ljubezen in navezanost na rodno deželo, so se v zadnjem času še utrdili in okrepili. Matica pomaga slovenskim rojakom pri urejanju njihovih osebnih zadev v domovini, posreduje pri organiziranju njihovih počitnic, zlasti pa jim pomaga pri organiziranju njihovega kulturnega in družabnega življenja in jim v ta namen pošilja razno gradivo, filme, note, dramska besedila idr. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Tri mlade ameriške Slovenke. Z leve proti desni: Ivanka Majer, pevka pri zboru Glasbene matice v Clevelandu in hčerki znanega glasbenika Martina Serro (Cerar) iz Herminieja v Pennsylvaniji. Linda Serro (v sredini) je bila leta 1967 Miss Slovenske narodne podporne jedno te. (Foto: Jože Prešeren) v zadnjem času pa nekateri odhajajo tja neposredno na povabilo sorodnikov ali znancev. Večina se je naselila v okolici večjih mest, Melbour-nea, Sydneya, Pertha in drugih. Tudi tu naši ljudje ustanavljajo svoja društva, gradijo svoje domove in v njih razvijajo slovensko družbenost. Edini slovenski list, ki izhaja v Avstraliji (»Misli«), je protijugoslovansko usmerjen. Iz Avstralije prihajajo zadnja leta naši ljudje skupinsko na obisk in počitnice v domovino in tako z njo navezali tesnejše stike, kot so jih imeli v preteklosti. V preteklosti, pa tudi še danes so Slovencem za izseljevanje ali za začasno zaposlitev najprivlačnejše evropske dežele, ker so pač najbližje domovini. Od tod lahko prihajajo na počitnice vsako leto, mnogi tudi po večkrat. Avstrija, Nemčija, Švica, švedska, Francija, Bel-gija, Holandija — tja je usmerjeno oko našega človeka, ki se je odločil, da si poišče delo na tujem... Slovensko društveno življenje je že od pred nekaj desetletij najbolj razvito v Franciji. Slovenci so se takrat naseljevali predvsem v raznih rudarskih krajih v pokrajini Moselle, Loraine, v Pas-de-Calais, Nord in drugih. Rudarje so Francozi predvsem potrebovali in tudi danes se v francoskih rudnikih zaposli še precej naših mlajših ljudi. Društva starih izseljencev, prav tako po večini rudarjev, so še v Belgiji in Holandiji, povsod drugod pa za ta društva in klu- Mlajšim, v tujini rojenim potomcem slovenskih izseljencev, pomaga tudi pri učenju slovenskega jezika in v ta namen pripravlja tudi učbenike slovenščine na ploščah po sodobni metodi. Slovenski izseljenci so del slovenskega naroda. Pogosto prihajajo s tujim potnim listom na obisk v domovino. Pa niso tujci, četudi ne znajo več slovenskega jezika. Lani so mnogi ameriški Slovenci prihajali na obisk v Slovenijo z okroglo tablico, pripeto na prsi, na kateri je pisa- lo »I am proud to be a Slovenian — S ponosom reči smem, Slovenec sem«. Mlada Američanka slovenskega rodu, ki je bila prvič pri nas, nam je na vprašanje, kaj se čuti po narodnosti — Američanko ali Slovenko, po angleško odgovorila. »I am Slovenian«. Popolnoma nam je razumljivo, zakaj skoraj vsi slo-venski pevski zbori po svetu tako radi pojejo znano pesem, ki je v domovini že skoraj več ne pojemo: »Slovenec sem, tako je mati d'jala ...« Zato naši izseljenci, ki pridejo na obisk ▼ domovino, niso običajni turisti; Slovenija jim pomeni rodno deželo, ki je niso vi-'' deli že toliko let, ali rodno deželo njihovih očetov, dedovi ali pradedov, ki je niso še nikoli videli. Lepote naše dežele jih zato toliko bolj prevzemajo in se jim toliko bolj vtisnejo v spomin. Tudi mi vsi jim moramo zaželeti iskreno dobrodošlico! (, Jože Prešeren IMV dobila moralno zadoščenje Po skoraj 10-urni razpravi je pretekli četrtek predsednik senata častnega sodišča pri gospodarski zbornici SR Slovenije v Ljubljani dr. Bojan Zabel prebral sklep o »zadevi prikolic« med novomeško Industrijo motornih vozil in ljubljansko Avtomontažo. O nezakonitem pridobivanju dokumentacije in strokovnjakov IMV za Avtomontažo smo v našem listu poročali 4. aprila. Iz dokumenta častnega sodišča, ki obsega 17 tipkanih strani, povzemamo sklep, ki najbolje predstavi toženo Avtomontažo in njene namene: Podjetje Avtomontaža iz Ljubljane je krivo, da je zaradi nameravane proizvodnje avtomobilskih in stanovanjskih prikolic ob koncu leta 1967 in v začetku leta 1968 na način, ki ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, preko svojih vodilnih delavcev pridobilo štiri strokovnjake, ki so pri podjetju IMV delali kot konstruktorji stanovanjskih avtomobilskih prikolic, v delovno razmerje in da je na enak način pridobilo dokumentacijo, Id je bila po izvedenskem mnenju v bistvu plagiat načrtov podjetja IMV, ki te prikolice že proizvaja. Zato se zoper pod ‘tje Avtomontaža izreka ukrep družbene discipline, »i sicer javni opomin, ki se objavi v izvlečku v Vest uku Gospodarske zbornice SRS in Delu na stroške < ')tožene stranke. Stroški postopka Častnega sodišča se odmerijo na N din 2.000,00 (dvatisoč), tožeča stranka pa je dolžna predložiti svoj stroškovnik najkasneje v 8 dneh od dne te razprave. Stranki se poučita o možnosti ugovora v smislu 43. člena pravilnika o postopku in ureditvi častnega sodišča pri GZ SRS. Stranke se obvestijo, da bodo sprejele pismeni odpravek naknadno. Razprava je zaključena ob 18.45 uri. Ljubljana. 6. 6. 1968 (Slede podpisi:) V ponedeljek o „INISU" V ponedeljek, 17. junija, bo občinska skupščina Novo mesto na seji, ki se bo pričela ob 8. uri v Domu kulture, razpravljala in sklepala o problematiki in sanaciji INI-SA. Na sejo z eno samo točko na dnevnem redu so povabili predstavnike izvršnega sveta Slovenije in drugih republiških organov, predstavnike bank in več strokovnjakov iz steklarske industrije. Odborniki bodo dobili zajetno gradivo, ki vsestransko prikazuje problematiko novomeške steklarne in nakazuje rešitve. O potrebnih ukrepih v INISU so 8. junija razpravljali že svet za finance, svet za gospodarske in družbene dejavnosti in upravni odbor sklada skupnih rezerv. Poklicali so svoie-ga poslanca Občinske skupščine in družbenopolitične organizacije iz Brežic, Krškega in Sevni-oe so povabile zveznega poslanca Viktorja Avblja na razgovor o tekočih gospodarskih vprašanjih. Razgovor bo jutri, 14. junija, ob 16. uri v Celulozi. Udeleženci bodo prenesli svojemu poslancu predloge proizvajalcev’ in mu posredovali vprašanja občanov. Franci Kolar znova predsednik v NB Ljudski poslanec v trebanjski občini in sekre: ir Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani tovariš Franci Kolar je bil pred kratkim ponovno izvoljen za predsednika delovne skupnosti Narodne banke Jugoslavije v Beogradu. 2e v letih 1966/67 je bil izvoljen na to odgovorno dolžnost, na kateri pa so mu zdaj ponovno zaupali odgovorno de- lo pri razvijanju samoupravljanja v NB. Da opekarne je že asfalt Kljub slabemu vremenu lepo napred >jo dela na modem iz^cr' ceste Črnomelj — Vinica. **rc ’ kratkim so položil: asfaltno prevleko do opekarne v Kanižarici v dolžini 600 m. Občani z velikim zanimanjem spremljajo dela na cesti. Meter vode v kleteh V stanovanjske bloke na Vidmu je v nedeljo, 9. t. m., vdrla voda. Deževalo je tako močno, da deževnica ni mogla sproti odteči v kanale. V nekaterih zgradbah je stala voda v kleteh tudi nad 1 meter visoko. Stanovalci so take j prijeli za delo, da bi preprečili škodo. Na pomoč jim je priskočila tovarna papirja s črpalko. • • w jejmisca Na sejmu v Brežicah V soboto, 8. junija, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 755 pujskov, prodali pa so jih 399. Za manjše so zahtevali 5,80 din, za večje pa največ 4.70 din za kilo* gram žive teže. Na sejmišču slab promet Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 10. junija, zaradi dežja bolj malo prometa. Naprodaj je bilo samo 435 pujskov, prodali pa so jih 354. Cene so se gibale med 70 in 240 dinarji. IMV, ki bi bila v tej zadevi prav gotovo tudi materialno prizadeta, če ne bi pravočasno in odločno Zenske, ki so jih vozili z avtobusom v Ljubljano, niso podpisale nikakršnega sporazuma o prestavitvi, ker skušale razumeti težave podjetja in verjele, da gre res samo za nekaj tednov. Ko pa so uvidele, da so navzlic 12 izgubljenim uram na dan, priučevanju v proizvodnji električnih brivnikov, napornemu zimskemu prevozu z avtobusi in neurejenemu otroškemu varstvu prikrajšane za osebni dohodek (350 do 450 din v Ljubljani v primerjavi s 500 do 800 din v Mokronogu) in ker nobena prošnja ni nič zalegla, so ostale doma. »S prestavitvijo smo se stri- že isti dan, to je v ponedeljek, 10. junija, ko delavke iz Mokronoga niso hotele na delo v Ljubljano, sta se v Trebnjem sestala občinski sindikalni svet in občinski komite Zveze komunistov. Ko so bili člani nadrobneje seznanjeni z ozadjem teh dogodkov, so sprejeli nekatera stališča, ki so jih pripravljeni tudi javno braniti. Občinski vodstvi sta menili, da so delavke, ki so tiho protestirale, ravnale pravilno. Vodstvo enote in podjetja, katerega naloga je preskrbeti delo, je mesece in mesece ustno obljubljalo, da bo te delavke zaposlilo v Mokronogu, vendar tega ni storilo, ob tem pa so zaposleni v Mokronogu delali tudi po 12 in še več ur na dan. Na sestanku je bilo obsojeno samovoljno premeščanje žensk, med njimi tudi mater z otroki, brez odločb, kar ni ukrepala, je zdaj dobila moralno zadoščenje navzlic pisanju nekaterih slovenskih časopisov, da so njale, dokler pri nas ni bilo dovolj dela, zdaj pa delajo v Mokronogu že nadure, me pa se še vedno vozimo v Pr-žanj,« je povedala ena izmed njih 14 delavk je zaradi nemogočih delovnih pogojev prenehalo delati/ že prej, preostalih 24 pa se je vozilo na delo, kolikor je pač bilo mogoče redno. Na pogovor z delavkami so v ponedeljek prišli predstavniki podjetja iz Pržanja, predsednik obč. skupščine Trebnje Ciril Pevec, predsednik obč. sindikalnega sveta Tone Gole in sekretar obč. komiteja ZKS Roman Ogrin. Sekretar ISKRE iz Pržanja v skladu z zakoni, še posebej so grajali-odnos vodje proizvodnje tov. štamibergerja do delavk, ki je tudi kot sekre-tr» organizacije ZK odgovoren pred Zvezo komunistov. Občinski komite ZK in občinski sindikalni svet sta znova potrdila, da še daleč ni vseeno, kakšni so odnosi med obratom, občino in sedežem matičnega podjetja. Vodstrvo podijetja ne more omalovaževati interesa obrata in ljudi, ki so zaposleni v njem, ter-gledati v teh ljudeh le številke, občino pa imeti samo za vir poceni delovne sile. . Na koncu je bilo tudi rečeno, da je potrebno temeljito pregledati, kako je s prihodnostjo mokronoškega obrata, ter na tej osnovi sprejeti trezne in dovolj pretehtane določitve. M. LEGAN pojavi nelojalne konkurence in podkupovanje strokovnjakov v naši družbi že kar »samoumevna in zakonita stvar.« V času, ko se tisoči proizvajalcev in študentov bore proti nepoštenosti in podkupovanju v delovnih organizacijah in drugje, bi vsaj ta, že odkriti primer moral tudi v tisku vzbuditi primerno moralno obsodbo, ne pa koketiranja z ljudmi, ki jim je senat častnega sodišča napisal dovolj razločno družbeno spričevalo! Medtem ko se tudi IMV bori z res objektivnimi težavami in je v zadnjih petih mesecih brez dodatnih investicij zagotovila kruh 680 delavcem našega področja, ti štirje pobegli strokovnjaki ne morejo omajati ugleda mlade tovarne, ki si je priborila zavidljivo mesto celo na tujem tržišču! M. M. Anton Beravs ni dovolil novinarju, da bi prisostvoval pogovoru, zato vam o odnosih med vodilnimi in delavci v tem podjetju ne moremo poročati. Tisto, kar so povedale delavke novinarju brez prisotnosti vodilnih, jih namreč ne kaže v najboljši luči... »Do 20. junija -1968 bomo rešili vprašanje zaposlitve teh delavk v Mokronogu,« je izjavil po sestanku inž. Aleksander Sfiligoj, vodja tehničnega sektorja obrata ISKRE v Pržanju. »Zaradi neurejenih razmer v podjetju in zastoja pri proizvodnji v Mokronogu smo bili prisiljeni voziti te delavke v Ljubljano. Na sestanku v soboto smo se o tem pogovarjali in jim zato tudi nismo mogli prej dati odgovora. V jeseni je bil plložaj tak, da bi jih morali odpustiti, če ne bi našli rešitve v Pržanju. Zdaj smo obrat v Mokronogu s krediti in strokovnjaki rešili in okrepili, delavke bodo spet delale tu, na njihovih mestih v Pržanju pa moramo v tem času zaposliti nove delavke.« »Zaradi današnjega izostanka z dela ne bomo nad temi delavkami izvajali nobenih disciplinskih ali drugih ukrepov,« je rekel sekretar Anton Beravs, »izgubljenega delovnega dneva jim formalno seveda ne moremo plačati, vendar bodo o tem še razpravljali upravni organi.« M. MOŠKON A Potrošniki, Kupujte priznane pletenine, izdelane po najnovejših modnih krojih in barvah od trikotažne industrije »ALMIRA« iz Radovljice! Njeni izdelki so znani po modi in kvaliteti ne samo na domačem tržišču, temveč tudi v zahodnih in vzhodnih državah. ■v Zenske so se uprle zavlačevanju V ponedettjek zjutraj se 18 delavk mokronoškega obrata ISKRE ni odpeljalo v Pržanj pri Ljubljani, kamor jih je vodstvo tega obrata »začasno« prestavilo na delo. Zbrale so se v jedilnici obrata v Mokronogu in mimo čakale na obisk predstavnikov podjetja iz Ljubljane, ki so jih v jeseni krepko potegnili za nos z obljubo, da jih potrebujejo v Ljubljani le za 8 tednov. Zdaj pa teče že osmi mesec.. Razmere so pripeljale do te odločitve delavk Stališča občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta o dogodku v Mokronogu Bili smo prepočasni, preveč smo oklevali! (Nadaljevanje s l.str.) danes določimo prednost tistih ukrepov, ki jih je treba storiti, da bi se zboljšali pogoji življenja in dela delavskega razreda. Govorim predvsem o proizvajalcih, o delavskem razredu, ker je treba vedeti, kje, kaj in koliko lahko vzamemo, da bi zagotovili sredstva za reševanje aktualnih problemov, kakor so zboljšanje položaja proizvajalcev, vprašanje zaposlovanja, odpravljanje nekaterih kričečih nesocialističnih pojavov, Id so prihajali v naši drža- vi vse bolj do izraza. B Napake se zavedamo Glede na tisto, kar se je zgodilo v najnovejšem času — demonstracije študentov — želim povedati svoje mnenje. Ob teh demonstracijah sem razmišljal o vsem, kar se je dogajalo pred tem, in prepričal sem se, da je re-voltiranost mladih ljudi prišla spontano. Postopno, kakor so se te demonstracije razvijale in kasneje prenesle z ulice na univerzitetne prostore, so se infiltrirali razni, nam tuji elementi, ki niso na socialističnih stališčih, ki niso na stališčih VIII. kongresa ZKJ, ki niso za izvajanje reforme. Infiltrirali so se elementi, ki so hoteli izkoristiti ta položaj v svoje namene. To pa so razne tendence in razni elementi, od najbolj reakcionarnih do tistih, ki so najbolj ekstremni, lažno radikalni elementi, pri katerih odmevajo Mao Ce Tungove teorije. Prepričal sem »e, da je velik del, lahko rečem 90 odstotkov študentov, poštena mladina, na katero nismo dovolj mislili, v kateri smo videli samo učence, dijake, za katere še ni čas, da bi se vključili v družbeno življenje naše socialistične skupnosti. To je bilo napak! B Srečen sem, da imamo takšen delavski razred in takšno mladino! Menim, da so dogodki v Novem Beogradu mnoge med nami udarili po glavi, nekatere bolj, druge manj. Kaže, da so se ljudje nekoliko zdramili, da se jim Je posvetilo pred očmi in v glavah, da so razumeli, kuj bi se lahko zgodilo, če delavski razred ne bi bil tako zaveden, če ne bi videl težav, v katerih je sam, in storil korake, kf ne bi bili v skladu z našimi odnosi v socialistični družbi. Zato moram poudariti, da sem srečen, ker Imamo takšen delavski razred. Lahko pa rečmi, da sem srečen tudi zato, ker imamo takšno mladino, ki je dokazala zrelost. Najnovejši razvoj nu univerzah je pokazal, da je 90 odstotkov študentov naša socialistična mladina, ki se ne da zastrupljati, ki ne dovoljuje raznim pristašem Dji-lasa, RankovičS), Mao Ce Tunga in podobnih, da bi pod krinko skrbi za študente skušali doseči svoje dlje. Naša mladina je dobra, toda posvetiti ji moramo več pozornosti. Veliko krivde je na nas, posebno pa na ZK, ker se ni dovolj zavzemala tudi na univerzi sami za reševanje študentskih problemov. Moralo je priti torej do tako neljubega položaja, da smo zdaj končno spoznali, da smo bili prepočasni, da smo preveč oklevali, kar je imelo •hude posledice. ■ Kdorkoli je zlorabil svojo dolžnost, bo odgovarjal! Obračam se na tovariše in tovarišice, delavke in delavce, na naše študente, da nam pomagajo pri konstruktivnem obravnavanju in reševanju vseh teh vprašanj. Naj skrbno spremljajo vse. kar delamo, to je njihova pravica, naj sodelujejo v našem vsakdanjem življenju, in 6e jim kaj ni jasno, če je treba kaj pojasniti, naj pridejo k meni, pošljejo naj svojo delegacijo. Toda menim, da to niti ne bo potrebno, s&j bomo mi prihajab' mednje. Glede nezadovoljstva študentov zaradi neljubih dogodkov v Novem Beogradu srni mnenja, da je to stvar, ki jo je treba preveriti. Če je kdorkoli na katerikoli strani prekršil zakone, če ni izpolnil svoje dolžnosti ali pa je zlorabil svojo dolžnost — to bo pokazala preiskava — mora biti poklican na odgovor, pa naj bo kdorkoli. Tokrat obljubljam študentom, da se bom vsestransko zavzel za rešitev, pri tem pa naj mi študenti pomagajo, še več; če nisem sposoben rešiti teh vprašanj, potem naj ne bom več na tem mestu. Menim, da noben naš starejši komunist, ki ima zavest komunista, ne bi smel vztrajati pri tem, da mora ostati tam, kjer je, temveč mora odstopiti mesto tistim ljudem, ki so sposobni reševati probleme. In končno, še enkrat se obračam na študente: čas je, da se lotite študija. Zdaj je čas izpitov, pri čemer vam želim veliko uspeha. POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: £ kranjske klobase ' *0 lovsko salamo % šunkarico 0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE UB1/4^0^ BREŽICE Skupnega dela in žuljev nas ni strah! Mladinske akcije »Sava 68« se bodo udeležili tudi Novomeščani 14. junija bodo na obrežju Save pri Zagrebu že osmič zazvenele lopate in krampi in odjeknila brigadirska pesem. Zadnji brigadirji se bodo umaknili iz brigadirskega naselja »7 sekretarjev SKOJ« pri Zagrebu šele v septembru. 15.000 mladincev v 142 brigadah (toliko jih je gradilo nasipe ob Savi doslej) se bodo pridružile .tudi letošnje brigade. Letos bo gradilo nasipe ob Savi 45 brigad. Znane mladinske delovne akcije »Sava 68« se bodo udeležili brigadirji iz vseh koncev države. Slovenijo bodo zastopale brigade iz Celja, Maribora, Ljubljane, Kopra in Novega mesta. Novomeška mladinska de-lovna brigada bi morala šteti 95 mladincev. Doslej se je prijavilo za brigado nekaj mladincev iz delovnih organizacij, iz ekonomske srednje šole, šole za zdravstvene delavce in zelo malo gimnazijcev. Brigada naj bi nosila ime po narodnem - heroju Majdi Šilc. Ker je število brigadirjev še zelo majhno, bo- »Mi imamo delo v naši domovini. Mnoge stvari moramo zgraditi in mnoge stvari regulirati. Vi regulirate del Save. Zajezili jo boste in ukrotili tisti del, s katerim boste obvarovali pred naraslo vodo bližnje vasi in mesto. Vaše delo ni bilo zaman. Znamo ga ceniti. Dokazali ste, da je tisto, kar ste zgradili s svojimi mladimi rokami, trdno, in da se ne da zlepa omajati. Mislim, da je bil vaš na j več ji uspeh to, da je pred naraslo reko in razbesnelimi vodami vzdržal leta 1964 prav nasip, ki ste ga vi zgradili. To je bila vaša zmaga, ki se je vsi veselimo!« (Tito ob obisku brigadirskega naselja »7 sekretarjev SKOJ« 1967) do morali Novomeščani najbrž poklicati na pomoč mladince iz Radgone; Brigada se bo potem morala imenovati drugače, ne bo smela nositi samo imena Majde Šilc, ki bi bila današnji novomeški in slovenski mladini lahko v ponos. Med novomeškimi mladin- ci pa je vendarle nekaj takih, ki se niso zbali težkega dela. Odrekli so se pohajkovanju med počitnicami, ker so hoteli svoje mlade moči posvetiti delu, ki bo nam vsem zelo koristilo. Ko bo treba, bodo zgrabili za lopate in zapeli brigadirsko pesem s svetimi vrstniki. FOTOK NA CESTI! Kakor smo v začetku maja prosili za dež, tako ga imamo zdaj vsi dosti: poplavljeni travniki, narasla Krka in razdivjani potoki so te dni j:'postna slika na Dolenjskem. Tudi potok Rakovnik je v nedeljo in ponedeljek takole razdejal cesto pri Malih Poljanah pri Mokronogu, ko se je utrgal oblak nad bojnikom. Cestar Anderlič je imel dovolj dela, preden jo je spet usposobil za P »met (Foto: M. Moškon) krbne priprave ne smejo biti zaman kz vprašanja o reorganizaciji zdravstvene službe in o integraciji zdravstveni; domov Trebnje, Krško in Novo mesto je odgovarjal direktor integriranega Zdravstvenega doma dr. Adolf Špiler STANE HRIBAR, maturant novomeške gimnazije, stax 19 let. Kljub te mu, da so t< njegove zad nje proste počitnice — v jeseni se bo vpisal na eko nomsko fakulteto v Ljubijan: — se je odločil, da pojde \ brigado. Je eden izmed red kih mladincev, ki se zavedajo, da današnja mladina preveč zahteva in premalo daje. Skupno življenje z mladinci iz vseh republik, bo tudi v njem še okrepilo zavest, da je bratstvo jugoslovanskih narodov odvisno predvsem od mladih. MIRA PREK, letnika šole toMBIibŽS- za zdravstveni 0 stara 16 let, dom& iz Tr- ' Starši so ra-... \ v«. zumeli njeno željo, da bi se priključila letošnjim brigadirjem. Zelo mlada je, pa vendar ve, da bo zmogla delo, in je brigadirskega življenja ni strah. Zaveda se, da je delo v mladinski brigadi ponos za vsakega mladinca in da je hkrati ;udi dober življenjski izpit. Prepričana je, da ji nikoli ne bo žal, ker se je odločila, da se priključi brigadirjem, in ve, da bo na to še čez leta ponosna*. KOSTJA VIRANT, dijak II. letnika ekonomske srednje šole, star 17 let. čeprav so v začetku starši nasproto vali njegovi odločitvi, ni odnehal. Rad se bo priključil brigadirjem in mu je žal, da nekateri mladi ljudje nikoli ne bodo poznali brigadirskega življenja in ne bodo nikoli našli tako tesnega stika z mladinci iz drugih republik. Mladince iz vseh strani in vseh krajev pa združijo lahko le skupno delo in skupni napori. MARIJA PADOVAN vsak četrtek a n ena F.ia najvažnejših nalog zdravstvenih delavcev je bila v zadnjem času prav gotovo dosledna izvedba reorganizacije zdravstvene službe. Kal; o je potekala reorganizacija zdravstva v novomeški občini? Na reorganizacijo smo se začeli pri nas pripravljati že lan-ko jesen. Ker smo vedeli, da bomo naleteli na cel kup težav, smo se že od vsega začetka skrbno pripravljali. Za integracijo zdravstvenih domov Trebnje, Krško in Novo mesto smo se pripravljali več kot pet mesecev. Posebno pozornost smo posvetili vsem potrebnim aktom, ki bodo sprejeti predvidoma že do 15. junija. Z njimi smo uredili notranjo organizacijsko strukturo in upoštevali pogoje -za delo, ki ga predvidevajo zakoni zdravstvenega varstva. Pri reorganizaciji zdravstva bi morale sodelovati tudi družbeno-politične skupnosti. Kakšni so bili napori ob- ZA MLADE PO SRCU tedenska tribuna POLE i VEČ RAZVEDRILA VEČ ZANIMIVOSTI VEČ ZA VSAKOGAR ZANESUIVO VARUJE PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV finskih skupščin pri reševanju teli problemov? Začeli smo z velikimi težavami. Zdravstveni domovi, ki so se integrirali, so bili brez potrebnih sredstev. Občinske skupščine, zlasti novomeška, so pokazale veliko razumevanja za naše težave in načrte. Z njihovo pomočjo je bilo urejeno vprašanje finansiranja preventivnega zdravstvenega varstva. Letos bo integracija zdravstvenih domov že prinesla prve uspehe, ki bodo vidni predvsem v večji organiziranosti zdravstvene službe, v boljših zdravstvenih storitvah in v načrtnem razvijanju zdravstvene službe na področju integriranega zdravstvenega doma. Večjih, finančnih uspehov še ne pričakujemo in vemo, da si letos še ne bomo mogli ustvarjati pomembnejših skladov, saj so sredstva za zdravstveno varstvo zelo pičlo odmerjena. Upoštevati pa bomo morali tudi to, da bo integri- rani zdravstveni dom močno obremenjen z visokimi anuitetami. Ali lahko letos že pričakujete večje uspehe, ki bodo posledica dobro pripravljene reorganizacije in integracije? Ker smo se že lotili urejanja nekaterih najnujnejših stvari, bomo lahko proti koncu letošnjega leta dosegli vidno zboljšanje v organizaciji in razvoju zdravstvene službe. Doslej smo uredili zobozdravstveno službo v Kostanjevici, v kratkem bomo rešili vprašanje zdravnika splošne prakse v Trebnjem, pripravljamo pa se tudi na ustanovitev pnevmofiziološkega dispanzerja v Krškem. Letos bomo morali začeti tudi z obnovo skoraj vsega rešilnega avtoparka. Prav zaradi skrbnih priprav upamo, da bo organizacija po strokovnih službah — zanjo smo si še posebej prizadevali — stekla v določenem času in po določenem programu. M. P. > EKONOMIČNA . PRAKTIČNA •LAHKA. • U PO RAB N A ZA VSE PREDELE, PREDVSEM ZA HRIBOVITE . Z MOTORJEM »MORINU« 4,5 KM * 3 BRZINE • REZILNA ROČICA ŠIRINE 90 cm • DVA REZILN'A NOŽA* BRUSNI KAMEN ROČNA MOTORNA KOSILNICA ALPINA ZAMENJA 10 KOSCEV PLAČLJIVA V DINARJIH ux. ALPINA CENA 4.400 Ndin (440,000 Sdin). Pošljemo tudi po pošti po predhodnem vplačilu na tekoči račun št. 501-1-332/4 SDK Ljub’jana. cosmos • GARANCIJA • REZERVNI DELI • SERVIS ZAGOTOVLJEN LJUBLJANA* CELOVŠKA 32 • Telefon 313-0&2 V tem tednu: prispevki 4 sindikatov V zadnjem času so nakazali za Korene-tove trojčke: sindikalna podružnica Zavarovalnica v Novem mestu 11.400 Sdin; sind. podr. tovarne BETI v Metliki 10.000 Sdin in sind. podr. Industrije obutve v Novem mestu 10.000 Sdin — skupaj 31.400 Sdin . — Dolenjskih trojčkov se je spomnil tudi sindikat v podjetju DANA na Mirni, ki je poslal 50.000 Sdin. Zbrano v zadnjem tednu: 81.400 Sdin. — Naša zbirka se je z naštetimi zneski povečala do 11. junija na 1,874.177. Sdin. Ker so se te dni začela del& na obnovi hišice dolenjskih trojčkov, vljudno prosimo sindikalne podružnice in kolektive, da bi nameravano pomoč čimprej poslali. Vsem dosedanjim in novim darovalcem: v imenu trojčkov prisrčna hvala! DOLENJSKI LIST Prvi prostovoljci že pomagajo! 6. junija nam je predsednik KS Škocjan Pavle Zupet vedrega obraza povedal: »Zdaj se je tudi pri nas začelo! 30 m3 peska in gramoza je že pred Korenetovo hišo!« V Segonjah smo se na lastne od prepričali, da je to res: pri skromni leseni hišici sta dva velika kupa belega peska in gramoza, višja kot lesene stene domačije. Dobrosrčni in pošteni okoličani so se pridružili lepi akciji za gradnjo Korene-tovega domij s prostovoljnim delom in z vožnjami. Stanko Andrejčič je en dan in pol kopal gramoz, en dan pa skupaj s Stankom Kraljem (oba sta iz Segonj) pomagal nakladati pesek na vozove. Z vožnjami so Korenetovim pomagali: iz Zloganja: Alojz Tramte (6 voženj), Milan Tram te (5 voženj), Alojz Komljanec (3 vožnje), Janez Krnc (4 vožnje) ter Jože Blatnik in Mila Tramte (oba skupaj 3 vožnje); iz Goriške vasi: Jože Rupar (5 voženj s traktorjem), Jože Zoran (5 voženj) in Jože Andrejčič (2 vožnji; iz Segonj: Stanko Andrejčič (3 vožnje) in iz Škocjana: Alojz Gornik (4 vožnje). Imenovani so vozili bodisi pesek iz Lakenc, bodisi gramoz iz Kočnika. Za trud in dobro voljo vsem prisrčna hvala, hkrati pa vabimo vse tiste, ki so vožnje obljubili, naj pohite, da bi zidarji lahko začeli čimprej zidati! m Najboljša igrača: HRANILNIK! Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zVišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! SOCIALNO ŠIBKIM IN NADARJENIM POMAGAMO DO KRUHA Ali nadarjeni Anici Hlebc evi res ne bo nihče pomagal do poklica? Tisti, ki se na šolah ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem mladine, bi morali svetovati staršem in nadarjeni mladini, kako bo prišla do štipendij — Nadarjenim učencem pomaga komisija za štipendiranje pri ObS Metlika V predzadnji številki Dolenjskega lista (na metliški strani) je bil objavljen zanimiv članek R. Bačerjeve o nadaljnji življensJci poti posameznih šolarjev 8. razreda. K pisanju me je spodbudil zlasti zadnji odstavek, ki prar vi: »Prav zares: le kdo bi pomagal nadarjeni Anici Hleb-čevi iz Boršta do poklica? Nihče ne ve zanj!« Naj takoj odgovorim na zastavljeno vprašanje: jaz vem zanj in tudi tisti, ki bi se morali v šolah ukvarjati s poklicnim usmerjanjem mladine, bi morali vedeti zanj in mladini in njihovim staršem to tudi povedati! Tisti »nekdo« je naša družbena skupnost ali konkretneje: komisija za štipendiranje pri občinski skupščini in podob-ne komisije o delovnih organizacijah občine Metlika. Če so Anica in še druge Anice in Jožeti itd. res nadarjeni, prizadevni in socialno šibki, jim bomo pomagali do poklica oziroma pri šolanju! Komisija za štipendije pri občinski skupščini v Metliki že vrsto let opravlja zelo pomembno delo, ki se v marsičem razlikuje od podobnih komisij drugod. Naši mladini, ki nima v domačem okolišu poklicnih in srednjih šćl, ne podeljuje samo štipendij za potrebni kader v občini, ampak tudi svetuje mladini in staršem, kje in kako naj iščejo štipendije in podpore, pomaga iskati štipendije tudi v domačih delovnih or- ganizacijah, ki imajo zato precej razumevanja, zbira pri le-teh denarna sredstva za skupno štipendiranje, pomaga in svetuje, kako priti do štipendije tudi izven domače občine itd. Pri tem nas vodi zavest, da mladi človek iz pasivne Bele krajine brez take pomoči nikoli ne bi mogel priti do boljšega Kosa kruha, vsi pa doma na malih kmetijah ne morejo ostati. Tako smo v zadnjih nekaj letih pomagali večini nadarjene mladine in ji bomo v bodoče še bolj. Veliko več pa bi se morale s tem ukvarjati tudi šole, kajti naš kmečki človek si ne zna vedno sam pomagati. Na osnovni šoli v Metliki že vrsto let posvečamo poklicnemu usmerjanju mladine zelo veliko pozornosti. Pri tem nam veliko pomaga tudi Zavod za zaposlovanje iz Novega mesta. Mladini in staršem skoraj vso leto prikazujemo zahteve, potrebe in možnosti u-čenja oz. šolanja za razne poklice, seznanjamo jih, kje in kako pridejo do učnega mesta ali Šolanja, pomagamo jim celo iskati učna mesta, pomagamo pisati prošnje (vsi učenci 8. razreda so dobili 3 vzorce prošenj) in končno jim tudi svetujemo, kje in kako je treba iskati štipendije in podpore za šolanje. Nihče, kdor je nadarjen, prizadeven m premoženjsko tako šibak, da ne bi zmogel stroškov šolanja, ne bo mo- ral ostati doma. Poleg štipendij in podpor, ki jih podeljujejo komisije za štipendije pri občinski skupščini in pri delovnih organizacijah, je imela letos res nadarjena mladina možnost dobiti štipendije tudi pri zavodih za zaposlovanje (o čemer so bile šole obveščene!), republiška izobraževalna skupnost pa bo podelila še okrog 500 štipendij nadarjeni in socialno šibki mladini na srednjih in visokih šolah. Zato se lahko Anica in drugi mladi prizadevni, socialno šibki in nadarjeni občani naše občine z zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč na predsednika občinske komisije za štipendiranje (tov. Tineta Moleka) ali člana komi-ije, ravnatelja osnovne šole v Metliki. Svetovali jim bcnrto ne le, kaj bi bilo treba storiti, da pride do pomoči za šolanje, ampak tudi pri izbiri samega poklica. Letos pa bomo nekaj storili tudi za mlade fante in dekleta, ki ostanejo doma na kmetijah (kar ni tako tragično, saj tudi naše kmetije potrebujejo mlade, sposobne in razgledane moči!). Odprli bomo dvoletno zimsko kmetijsko Solo. Vsi mladi, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole, se lahko vpišejo vanjo. Rok vpisa je do 20. junija, informacije pa lahko dobijo na šolah, najbolje pa na osnovni šoli in pri delavski univerzi v Metliki. IVAN ŽELE Lovci, spodbujeni za odstrel mačk Ribniški lovci so lani odstrelili tudi 37 psov in 112 mačk - Mačke ne lovijo le zajcev, ampak tudi miši, ki delajo škodo - Pred 3000 leti je bila mačka božanstvo in so ji zidali templje - Spodbuda za odstrel potepuških psov in mačk naj ne bo tako visoka V revirjih lovskih družin ribniške občine so bili v preteklem lovskem letu odstreljeni 4 medvedi, 58 jelenov, 149 srn, 123 zajcev, 23 divjih prašičev, 42 jerebov, 6 jerebic, 92 lisic, 16 jazbecev, vidra, 7 dihurjev, 15 kun, 25 kraguljev, 4 kanje, 236 vran, srak in šoj, 37 po.tepuških psov in 112 potepuških mačk. Izkupiček za uplenjeno divjad, prodano kožuhovino in vplačila inozemskih gostov so znašala 88.615,85 din. Lovske družine so lani dobro gospodarile. Omembe in kritike vredna je morda le njihova vnema za uničevanje klateških psov in mačk. Vsak član LD je dolžan po-končevati roparice in doseči najmanj 30 točk. Za vsako manjkajočo točko je namreč treba doplačati 1,00 din, za vsako preseženo točko pa dobi lovec 1,00 din. Ker dobi lovec za odstrel potepuške mačke oziroma psa 10 do 15 točk, za vrano, srako, šojo pa le 2 točki, je to hkrati spodbuda za streljanje psov in mačk. Lovski zakon dopušča, da lovski čuvaj, pa tudi član LD, pokonča psa ali mačko, ki se klati po lovišču, če je oddaljena od hiš več kot 200 m ali več kakor 50 m od gospodarja. Torej, ribniški lovci so lani položili na dlako 37 potepuških psov in 112 potepuških mačk. Vprašanje je le, če so bili vsi ti psi res »potepuški TONE KNEZ: IZ NOVOMEŠKE; . fRAM/NIMi POGOVOR Z DELEGATOM ZA V!. KONGRES ZSJ Poškodb še preveč! Govori delegat Jože Blažič, delovni inšpektor pri občinski skupščini v Novem mestu JOŽE BLAŽIČ IZ NOVOMf ŠKEJ® PORODNIŠN ICEratt Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Jelenko iz Dovškega -- Marjana, Martina Grahek iz Svibnika — Brigito, Alojzija Lavriha z Grma — Betko. Antonija Gorše iz Gornjih Sušic — Jožeta, Gabrijela Zupančič iz Regerče vasi — Renato, Ana Tramte iz Dolnjih Dol — Damjano, Katarina Bebar iz Dragovanje vasi — dečka, Slavka Koplan iz Črnomlja — dečka .Olga Svalj iz Gorenje vasi — dečka, Marija Pangerc iz yelike Loke — dečka, Ana Pečjak iz Klečeti — deklico, Jožica Sašek z Zajčjega vrha — dečka, Marica Blažič iz Žabje vasi — dečka, Amalija Frfolja iz Ro-žemplja — dečka in Marija Nosan ' 8 Rateža — deklico. »Leta 1964 je bilo v novomeški občini na 1000 zaposlenih brebivalcev 115 poškodb, lani pa še 99. čeprav se s tem ne moremo zadovoljiti, ne smemo prezreti uspeha, ki je na področju varstva pri delu vendarle znaten. Manj poškodb imajo zlasti tam, kjer so razumeli določila temeljnega zakona in začeli varstvo pri delu pojmovati kot sestavni del ukrepov gospodarske reforme če bi odpravili nepoučenost in nedisciplino, izboljšali organizacijo dela in imeli ob tem boljšo kontrolo odgovornih oseb, bi se število poškodb občutno in hitreje zmanjševalo. Pripomniti moram, da mnoge delovne organizacije izobraževanja o varstvu pri delu ne jemljejo resno, menijo celo, da je to nepomembno in nepotrebno. Prepričan sem, da je izobraževanje o varstvu pri delu predvsem naloga upravnih organov sindi- ■ INVALIDSKO PODJETJE »ROG« je 1. junija odprlo servis za vrsto izdelkov tovarne ISKRA. Tako opravljajo servisna popravila za električne vrtalne in brusilne strojčke, ročne polime stroje, kavne mlinčke, mikserje, pekače, sesalce za prah, ventilatorje, aparate za sušenje -las in druge električne naprave. Pred tem je podjetje odprlo servis za peči na olje STEREO, ki jih pro izvaja METALAC v Bitolju. Od elektrotehničnega podjetja je ROG prevzel servisno službo za hladilnike, pralne stroje, štedilnike in centrifuge. ■ TRI TOVORNJAKE ali več kot 4 tone oblačil in obutve je dobil občinski odbor RK pred kratkim iz Ljubljane, kjer so v akciji nabrali toliko rabljenih oblek in obutve, da so lahko podprli tudi Novomeščane. ■ 25 PREDŠOLSKIH OTROK bo odšlo v soboto, 15. junija, v prvo izmeno letovanja na Debeli rtič. ■ OKOLI 100 OBČANOV se Je do zdaj včlanilo v podporno članstvo Rdečega kriia. Med podpor- // DOLENJKA vam nudi PO TOVARNIŠKIH CENAH: □ sardine JADRAN, 127 g, 1.85 din, □ inčune SRCE, 125 g, 1.60 din, □ lešnikovo čokolado IMPERIAL, 0.50 kg 11.20 din, PO UGODNI CENI: □ malinovec BUDIMKA in FRUCTAL, liter 6.00 din, v vseh živilskih prodajalnah in samopostrežbah, ki imajo po ugodnih cenah tudi vse vrste drugih konzerv. kalnim organizacijam pa je to celo osrednja naloga, žal pa še ne poznam primera, da bi kje izvršni odbor sindikalne podružnice razpravljal o varstvu pri delu. V prizadevanju, da bi delovnemu človeku zagotovili boljše delovne pogoje, sindikati ne bi smeli stati ob strani. Več o tem smo govorili tudi v razpravi, ki jo je po načrtu resolucije — sprejeta bo na VI. kongresu ZSJ — organiziral občinski sindikalni svet. Pričakujem, da bo kongres, ki bo ob koncu junija, dal stališča, na podlagi katerih bodo dobili sindikati pravice in dolžnosti pri izvajanju in uveljavljanju varstva proizvajalca na njegovem delovnem mestu.« Nove izkopanine v Dolenjskem muzeju V počastitev plenarnega sestanka slovenskih arheologov je Dolenjski muzej pripravil v mali dvorani Dolenjske galerije arheološko razstavo pod naslovom: Nove izkopanine. Na razstavi so prvič razstavljene najnovejše arheološke izkopanine, ki so rezultat lanskih in letošnjih izkopavanj na ilirskem in keltskem grobišču v Kan-diji. Med razstavljenimi predmeti prevladuje lonče-vina, med njimi pa nekaj izredno lepih kosov, ki so celo edinstveni v Sloveniji. Najprivlačnejši eksponat je gotovo lepo oblikovani in okrašeni keltski kantha-ros. Sledi še nekaj bronastega, steklenega in jantarnega nakita. Razstava bo odprta drevi, 13. junija, ob 18. uri. S:š£K> ESjSSSSSSSSSSS SSS3ESS OBVESTILO Obveščamo voznike iztekla veljavnost 20. 7. 1968, da je motornih vozil, ki jim je vozniškega dovoljenja do OBRTNIK NOVO MESTO I KOMANDANTA STANETA 18 IN GLAVNI TRG 29 Sporočamo cenjenim potrošnikom, da razprodajamo po r nat no znižanih cenah otroške, ženske in moške oletene izdelke znane tovarne pletenin RAŠICA — ’ .jubljana. zadnji rok za podaljšanje oziroma zamenjavo vozniškega dovoljenja 20. julij 1968. će voznik, ki mu je iztekla veljavnost vozniškega dovoljenja do tega roka ne bo zaprosil za podaljšanje oziroma zamenjavo, se mu bo vozniško dovoljenje razveljavilo. Podaljšanje oziroma zamenjavo vozniških dovoljenj opravlja pristojni občinski upravni organ vsak dan od 7. do 12. ure razen ob sobotah, ob ponedeljkih pa tudi od 12. do 15.30 v poslovnih prostorih na Jerebovi 1. Oddelek za upravno pravne zadeve Občinske skupščine Novo mesto no članstvo so te dni vpisali tu di nekaj delovnih organizacij. Ak tivisti RK še nadalje pridobivajo podporne člane. Pričakujejo, da se bo v podporno članstvo včlanilo še več delovnih organizacij. . ■ DANES POPOLDNE bo pri redil občinski komite ZMS razpra vo o resoluciji o vlogi in nalo gah mladine pri uresničevanju družbene in gospodarske reforme Pričakujejo, da bo udeležba boljša kot na dosedanjih razpravah o rokumentih, ki bodo sprejeti na VIII. kongresu slovenske mladine v drugi polovici junija v Velenju. ■ 1,513.089,44 DINARJEV se je nabralo do zdaj za gradnjo nove novomeške šole. Vodna skupnost je med drugim prispevala 2.500, hotel METROPOL 1.700 in Cestno podjetje 739 dinarjev. ■ TIIDI V PONEDEUEK je bi la tržnica zelo dobro založena. Prodajali so grah po 2,50 din, krompir po 2,50 din, fižol v stroč ju po 5 din, paradižnike po 5 din kg, solato po 2 din, zelje po 2 din kg, čebulo po 3,50 din, češnje po 3 din, borovnice po 5 din liter, jagode po 5 din kg in gobe po 14 din. RAZPIS TEKMOVANJA V UREJANJU OKOLICE JAVNIH IN ZASEBNIH ZGRADB IN VRTOV Turistično društvo in Hortikulturno društvo Novo mesto razpisujeta tekmovanje v urejanju: šolskih vrtov, spomenikov NOV, gostinskih in trgovskih lokalov na področju občine Novo mesto in urejanju vrtov in balkonov družbenih in zasebnih hiš na širšem območju Novega mesta. Pozivamo vodstva šol, organizacije ZB, gostinske in trgovske obrate ter zasebnike, da se za tekmovanje pismeno prijavijo do 20. junija 1968 pri Turističnem društvu Novo mesto, C. komandanta Staneta 30. Posebna komisija bo ureditev navedenih objektov in vrtov v mesecu juliju in avgustu ocenjevala. Za najbolj urejene objekte z okoljem, zazelenele balkone in okna, kakor tudi najlepše vrtove bodo podeljene nagrade. Posebno lepe primere prizadevnosti in iznajdljivosti bomo tudi fotografirali, udeležence pa pohvalili v časopisju. TURISTIČNO DRUŠTVO IN HORTIKULTURNO DRUŠTVO NOVO MESTO ki bi se naj vršil v nedeljo 9. junija- Toda ob Cesti herojev V svoji mržnji do Amerike si je Balfour izmislil tole zgodbico, ki jo je rad pripovedoval prijateljem: »Ameriški trgovec ni vedel, kateri poklic naj bi izbral za svojega sina, zato ga je zaprl v sobo, kjer je bilo samo troje reči: sveto pismo, jabolko in bančni ček. Mislil si je: ,če ga dobim pri branju svetega pisma, ga bom dal za pastorja; če bo opazoval jabolko, bo poljedelec; če bo gledal ček, pa tančnikčez nekaj časa je pogledal v sobo: sin je s čekom v žepu sedel na svetem pismu in jedel jabolko. — Tedaj je oče sklenil, da bo sin politik.« J \/QDVORl / Mozjzim! Ucsz NEKfPJMl- J JJUT BODOM/JŠ/ ZUCl/stS Tvesf/fcr IZSTRELILI V VESOUJE L/7D -70 „MOSKV/J" S ŠTIRIMI JFrSTGOM*7V- i TI' i otL? ne k MBR2- TURN PRI ČRNOMLJU ♦J*#** več in preživlja dneve na postelji, je humor ni zapustil. Tudi spomin se ji ni izneveril in do pred nedavnim je še veliko brala. Zelo rada kaj zapoje. Naj-lyubše so ji pesmi: »Le predi, dekle, predi«, »Ko dan se zaznava« in »Sarafan«. Pravi, da so bili ljudje včasih boljše volje. Na preji so zapeli, v vinogradu so peli, zato pa vina takrat še niso zalivali z vodo. Zdaij pa je belega kruha več, veliko več kot kdajkoli poprej. „ JOŽICA TEPPEV Vedra in živahna je dočakala svoij stoletni žiivl jenski praznik. Na praznovanju se je 26. maja zbralo 64 bližjih sorodnikov. Od sedmih otrok živijo le še trije. Jubi-lantka ima 8 vnukov, 12 pravnukov in 1 prapravnuka. Sovaščanom, znancem in vsem tistim, ki so jo v imenu organizacij obiskali z dobrimi željami za rojstni dan, se iskreno zahvaljuje. Vsak, kdor se sreča s stoletnico, občuduje njeno duhovno svežino • in smisel za šegavost. Čeravno jo noge ne ubogajo y zn l/7S /SMO DIN 'PR£HIT£LI. TEGF7 iftJM „MUŽ/fCl" ure bodo U/KOJL! \ GPKOSTI-r\ £/. Riše in piše Božo Debeljak dali zanimivosti v Dolenjskem muzeju. Po ogledu muzeja so gostje šli v kartuzijo Pleterje, kjer je bila majhna slovesnost. Tu je predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka izročil priorju patru Janezu Drolcu v zahvalo ' in spomin kip »Partizanska«, delo ki- parke Milene Dolganove, z besedami: »Slovenski partizani cenijo pomoč in podporo, ki jo je dajal pleterski samostan v narodnoosvobodilni borbi. Delež samostana v boju za pravico in svobodo bo ostal zapisan v zgodovini slovenske-vu naroda. Na skupni boj v letih 1941—1945 naj spominja »Partizanček« kiparke Mil*ene Dolganove, ki je nastal 1944. leta v grafičnem ateljeju centralne tehnike CK KPS v ermošnjicah.« Prior Janez Drolc se je predsedniku Leskošku zahvalil za to pomembno priznanje in ob tej priliki pove- Po končanem obisku predsednika Luke Leskoška so se gostitelji in gostje slikali. Prior Janez Drolc drži v rokah kip »Partizančka«, ki ga je prejel od predsednika Leskoška v imenu slovenskih partizanov (Foto: S. Dokl) POMEMBEN OBISK V KARTUZIJI PLETERJE Priznanje partizanov kartuziji Pleterje Sodba za vlom v tovarno stekla Kje grad Turn leži. Od kod je dobii? svoje ime. Lega gradu. Kakšna je grajska okolica: Grajska kapela. Turki so tu hudo gospodarili. Kako je grad prišel z rok enega v roke drugega gospodarja. Kdo je danes gospodar gradu. Grad Tura pri Črnomlju, v kranjskem jezdku Turen (Tura) imenovan, spada k Slovenski marki, ki jo dandanes prištevajo k Srednji Kranjski. Od glavnega mesta Ljubljane je grad oddaljen enajst milj, od mesta Črnomlja pa eno miljo. Izvor imena nam bo jasen, če pogledamo grad, ki je bil nekdaj velik štirioglat stolp, in če pomislimo, da ima za svojega soseda mesto Črnomelj. Grad je sezidan na majhni vzpetini, pod visokim hribom. Turn ima pod gradom lepe ravne in rodovitne njive, nedaleč od gradu pa vinograde, ki dajejo naj slajše vino. Pod gradom Izvira iz skale močan vrelec, ki na svoji poti napravi lep ribnik. Ta kraj je torej vesel in prijeten, nič manj pa rodoviten. Na gradu je kapela, posvečena sv. Andreju. V teh krajih so Turki pogosto ropali, morili in se izkazali kot najbolj divje zveri in tiranski barbari, kar bom obširneje popisal v poglavjih o vojnah. Grad Tura je bil nekdaj last gospodov Guraltičev, nato gospodov Schnitzenbaum, nato pa gospodov Bernardičev. Po smrti enega gospodov Bemardičev je graščino dobila njegova vdova, rojena pl. Stemberg, ki jo je prepustila svojemu sorodniku gospodu Vincencu pl. Stembergu. Od Stemberga pa je graščino kupil sedanji lastnik gospod Ivan Jurij Apfalt-rer, baron. TURN pri Črnomlju (oz. pri Dragatušu): dobra polovica gradu še stoji in je tudi prekrita, vendar v opustošenih prostorih nihče ne prebiva. Grad ima lastnik Adam za shrambo sena. KAJ SO PRED 50 LETI PISALE DOLENJSKE NOVICE PLEN (3) , ' 3 *• \ $8 * '' "-.v. 'VrijV. : :i-v*: ::: -:-:i;:::-:;: Člani občinske konference ZK v Brežicah se bodo v soboto, 15. junija, zbrali na tretji redni seji. Stanko Rebernik bo imel referat o uresničevanju reforme in nalogah komunistov, po razpravi pa bodo udeleženci sklepali o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS za Spodnje Posavje. Izvolili bodo delegate za VI. kongres ZKS, za medobčinski svet ZKS in člane nekaterih komisij. . Drevi bodo nastopili naši otroci Učenci glasbene šole v Brežicah bodo priredili drevi koncert v prosvetnem domu. Z javnim nastopom zaključijo vsako šolsko leto, da prikažejo občinstvu, kako daleč so napredovali v svetu glasbe in kako so se naučili obvladovati govorico zvokov. Vabljeni vsi, ki imajo radi mladino in ki ji glasba kaj pomeni. Pretekli teden so v brežiSki po-OOdnišnici rodile: Jožica Žitnik iz Bojsnega — Željka, Štefanija Potokar iz Čerine — Vido, Stanislava Molan iz Dol. vasi — Marjetko, Slavica Kuhar iz Otavnika — dečka. Ana Barbič iz Bušeče vasi — Borisa, Karolina Rupret z Vel. Kamna — dečka, Pavla Jovanovič 12 Mihalovca — Verico. Ema Be-nec iz Podgorice — Antona, Jožefa Urek iz Jereslavca — Janka, Danica Novak iz Sevnice — deklico, Frančiška Radanovič iz Slogonske-ga — deklico, Mariza Kozole s Trške gore — deklico, Danica Zevnik iz Piršenbrega — deklico, Kristina Kostanjšek iz Brežic — Sebastijana, Danica Djokič iz Brežic — Nenada, Justina Gajšek iz Dol. vasi — dečka, Miroslava Hotko iz Vukovega sela — Suzano in Cvetka Kantužar iz Sevnice — Mihae- BREŽIŠKA KRONIKA - NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:^ Maks Mežič, slikopleskar iz Vel. vasi, je padel z mopedom in si zlomil desno roko; Branko Klo-kočar, sin delavca iz Hrastine, si jo z bencinom opekel levo roko: Angela štrfur, žena kmeta iz Za-gaja, je padla v hlevu in si poškodovala levo nogo; Marija Čebular, žena rudarja iz Dobrove, Je padla na poti in si poškodovala desno koleno; Mihael Baškovič, upokojenec iz žejnega, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Franja Frkanca, sina kmeta iz Kraja gornjega, je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo; Franc Selevšek, delavec iz Tržišča, si je Sri delu v podjetju poškodoval >vo nogo. Matični urad Artiče V maju ni bilo rojstev izven porodnišnice. Umrla je: Marija Ivanšek pre-Užitkarica iz Arnovih sel — 74 let. Poročili so se: Gabrijel Turk, delavec ia Rožnega, in Terezija Ban, poljedelka iz Dečnih sel; Anton Hervol. železniški uslužbenec iz Bukoška, in Bernarda Ban, trg. pomočnica iz Dečnih sel. strmi stezi iz grape pod vasjo Tudi perilo perejo spodaj pri izviru, ki se steka na plano iz kraških kotanj -Živino vodijo poleti in pozimi napajat tja dol Iz izvira v grapi pod Lazami bodo speljali vodo do hiš na obeh pobočjih, ki se strmo dvigata nav* kreber. črpalka bo izmenoma polnila rezervoar v Lazah in rezervoar na Koritnem. še letos bo pritekla voda v obe vasi in ljudje bodo dočakali zimo brez skrbi. Ne bo jim treba več s škafom v dolino. še preden so šolarji, morajo otroci nekajkrat na dan z vedrom po vodo k izviru. (Foto: J. Teppey) Voda je v tem kraškem svetu zelo dragocena, letos pa še prav posebej, že pozimi je ljudem zmanjkalo kapnice. Zenske so nosile vodo v škafih in vedrih tudi po najhujši poledici. Neštetokrat se je poln škaf skotalil po bregu navzdol, če je bila kozja steza le preveč gladka. Za pot k studencu so si na pete naibili žeblje, čevlje pa prevezali z jermeni. V Lazah simo se najprej ogiLasili pri Andreju Požgaju. Skupaj smo odšli na Galičev dom, kjer oče ki sin pridno delata v vodovodnem odboru. Zvedeli smo, da bo dobilo vodovod 12 hiš in da bo to veliko delo končano do ob- činskega praznika, 28. oktobra. Zbrali so nekaj več kot 10.000 dinarjev, krajevna skupnost Velika dolina pa je prispevala 1.000 dinarjev. Vrednost vodovoda brez dela bo 20.000 dinarjev. Za pomoč v denarju so zaprosili občinsko skupščino. Do rezervoarja morajo položiti 700 metrov cevi, višinske razlike pa je 62 metrov. Jarek za vodovod kopljejo največ ob nedeljah. Speljan je ix) kraškem svetu skozi kamen. Skale razbijajo s krampi in bati in če ne gre drugače, jih razstreljujejo. Zdaj imajo opravljenih že 1650 delovnih ur. Na Koritnem je kamna manj in delo gre hitreje od rok. Kopali so aprila. Od zajetja do rezervoarja meri jarek 525 metrov, višinske ■razlike pa je nekaj več kot do Laz. Denar bodo zače- li v kraitkem zbirati, je pove-veda! Janez Kvartuh. Na vodovod se bo priključilo 23 gospodarstev. Akcije so se letos aprila lotili skupaj s prebivalci na sosednjem bregu. Vodovod bodo izročili namenu za dan republike. Tudi njim bo zmanjkalo denarja, zato se bodo obrnili na občinsko skupščino. Upa-tfo, da prošnja ne bo ostala brez odziva. J. TEPPEY OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOBIVA PRITOŽBE V Posavju nered, v zdr. domu nezadovoljstvo po združitvi Na razširjeni seji v sredo, 5. t. m., občinski sindikalni svet sklenil odstopiti gradivo o POSAVJU komisiji za družbeni nadzor Odkar je propadla KOVINA na Bizeljskem, v Posavju nikakor ne morejo na zeleno vejo. Izgub po sedanjih'podatkih sicer nimajo, manjka jim pa vedno denarja za osebne dohodke, ki jih prejemajo celo z dvomesečnim zaostankom. Za KOVINO so opravljali precej naročil in ob njeni likvidaciji zgubili 110. 000 ND. Tudi samoupravljanje v podjetju šepa. Po informacijah, ki jih je dobil občinski sindikalni svet, je tudi knjigovodsko poslovanje želo neurejeno. Računovodja je odšel iz podjetja. Komisija za družbeni 'nadzor in svet za gospodarstvo bosta imela verjetno precej dela, preden bo slika o podjetju jasna. Slediti bo moral tak ali drugačen ukrep, saj ni mogoče pustiti nekoga še naprej tako životariti Na dnevnem redu seje so bile tudi razmere v zdravstvenem domu, ki je zdaj priključen Celju. Iz kolektiva brežiške enote je slišati veli- NOVO v BREŽICAH ■ v ČETRTEK JE OBČINSKI ODBOR RK priredil proslavo dneva krvodajalcev. Skrbno pripravljen in pester kulturni spored so prikazali učenci osnovne Sole bratov Ribarjev. Ob zaključku slovesnosti so podelili krvodajalcem 6 zlatih in 26 srebrnih značk. Zlate značke so prejeli Karel Cater, Anton Hribernik, Stanko Ribič, Franca Cvetko, Marija Polovič in Vida Lovše. Krvodajalcem Je za human odziv pozivom Rdečega križa čestital predsednik občinskega odbora RK dr. Slavko Sušin. ■ PRI TABORNIŠKEM ODREDU MATIJE GUBCA Je zaživela še ena oblika dejavnosti: ustanovili so brodarski klub, ki bo pod okriljem mladinskega aktiva iz tovarne pohištva v Brežicah Izdeloval lahke platnene čolne — kanuje. Prostore za to delo bo mladini verjetno odstopila poslovna enota SLOVENIJA VINO. ■ IZ SEMIZOVCA PRI SARA-JEVU so se danes teden vrnili učenci in prosvetni delavci osnovne šole bratov Ribarjev, kjer Je bilo srečanje vseh šol, ki nosijo ime padlih Riharjevih sinov. ■ POSLOVALNICA SAP posreduje strankam tudi počitniška letovanja. Kdorkoli ž§li preživeti dopust na morju ali v planinskih predelih, pa n« utegne sam iskati rezervacije, naj se obrne čimprej na poslovalnico. Na voljo ima pregled prostih mest v najrazličnejših krajih. ■ OBČINSKI fi'I’AB za varstvo pred nesrečami je izpeljal v petek poskusno vajo, da bi ugotovil, kako bi v primeru nesreče delovale posamezne službe. Sporočilo predsednika skupščine se Je glasilo: Brežiško občino Je prizadejal hud potres devete stopnje in porušil zlasti mesto. Burirji so odhiteli na delo, vodja služb in njihovi namestniki pa so morali takoj predložiti pismene ukrepe. Potek vaje bodo analizirali na prvi seji štaba ko pritožb, pa tudi zavarovanci se nezadovoljni obračajo na ObSS. Predsedstvo bo preverilo resničnost pritožb Sn ukrenilo vse potrebno, da bo zvedelo, če je poslovanje v združenem zdravstvenem domu bolje ali slabše urejeno kot prej. Brežiški zdravstveni dom prej nikoli ni imel Radio Brežice PETEK, 14. JUNIJA: 20.00— 20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 16. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Ob zadnjih študentovskih nemirih (komentar) — Edi Komočar: Štirinajst dni v Sovjetski zvezi — III. del — Za naše kmetovalce — dr. Anton Hu-dopisek: Zajedale! in zajedalske bolezni pri prašičih —1 Pojeta moška zbora Svobode iz Brestanice in PD Primož Trubar iz Loke: posnetki z revije Spodnjega Posavja — Nedeljska reportaža s 3. redne seje občinske konference ZKS Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinomatografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 18. JUNIJA: 18.00- 19.00 — Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Literarni utrinki: Je&n Paul Sartre — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: Poje Koroški akademski oktet. V gosteh na Bizeljskem Gojencem glasbene šole in ženskemu pevskemu zboru iz Brežic so zadnjo nedeljo v maju napravili na Bizeljskem prisrčen sprejem. Nadvse so bili zadovoljni s koncertnim programom, ki j4m ga je predstavila šola mladih glasbenikov. Tudi ženski pevski zbor pod vodstvom ravnateljice šole Elizabete de Gleria je požel veliko priznanja. Res škoda, da ni nastopil na posavski kulturni reviji. ■ izgube, celjski pa jo ima letos že 330.000 dinarjev. Ko bo na volijo več podatkov, bo predsedstvo ObSS ponovno pretresalo položaj v zdravstvenem domu skupaj z IO obč. konference SZDL. J. T. Nezaželena konkurenca? Ko so Zagrebčani odprli v Brežicah novo trgovino s keramiko, so bili presenečeni, ker se povabilu na otvoritev ni odzval noben" predstavnik domačih trgovskih podjetij. Vzrok odsotnosti so si seveda lahko razložili, toda ali je molk res najboljši odgovor konkurenci? Še zadnji posnetek pred velikim trenutkom. Mladi in prizadevni brežiški raketarji so vsak dan bolj ponosni na svoje uspehe. (Foto: Jožica Teppey Z NEDELJSKE IZREDNE KONFERENCE ZMS V BREŽICAH Kritika mladih v lastnih vrstah V občinskem komiteju so člani dolžni prihajati vsaj na seje V nedeljo, 9. junija, je bila v Brežicah izredna konferenca obč. komiteja Zveze mladine. Pretresali so poročilo o delu komiteja med dvema konferencama, izvolili Antona Horžena in Jožeta Klemenčiča za delegata na osmem kongresu ZMS in se bežno dotaknili predkongresnih priprav. Konferenca že zaradi majhnega obiska ni Izpolnila pričakovanj. O delu komiteja je poročal sekretar Milan Lokar. Dejal je tudi, da je obisk na konferenci veren odraz slabega sestava, saj se komite, žal, nd niti enkrat polnoštevilno sestal. Predsednik Jože Bukor je v referatu omenil položaj mladih v obdobju med VIII. kongresom ZMJ in VIII. kongresom ZMS, ki bo 21. Junija v Velenju. Izjavil je, da dela mladina preveč ločeno od drugih političnih organizacij in da mlade goneracije nihče ni znal dovolj pritegniti, da bi poslala soustvarjalec naše politike. Za zaposleno mladino prepogosto velja geslo: »Tiho bodi in delaj!« Zato za njena stališča ne vedo niti samoupravni organi niti kdo drug. Ravno v podjetjih, kot so Krka, Tovarna pohištva ln obrat IMV, dela mladinskih organizacij sploh ni čutiti, čeravno Je zaposlenih precej mladih ljudi. Tudi na zborih delovnih ljudi, v Javnih razpravah predstavniških in samoupravnih organov pogrešajo besedo mladine. Za vse to Je velikokrat kriva pomanjkljiva razgledanost, pomanjkljivo družbeno-politič-no znanje. Tov. Bukor Je nato načel še vprašanje nezaposlenosti in dejal, da delovne organizacije sprejemajo nove delavce preveč po zvezah in da nekatere sploh nimajo dogovora z Zavodom za zaposlovanje. V razpravi so udeleženci grajali nedelavnost komiteja. Sklenili so, da bi P°* novno prerešetali dejavnost posameznikov in nato n®' ustrezne člane zamenjali 1 novimi. Dopolnili so stališfie glede zaposlovanja, medter|> ko glede predkongresnih Pr*' prav niso sklenili nič bistvenega. Oglašujte v IM ! r1 smo V LAZE IN KORITNO PRI VEL. DOLINI NAPELJUJEJO VODOVOD prispeli po treh letih Vsak škaf vode prineso ženske po BREŽIŠKE VESTI bloki I IZ _ obCIH^ Profesorica Vladka Stovičkova seznanja občinstvo z ustvarjanjem najmlajših na otvoritvi razstave otroške grafike v krški galeriji 7. junija zvečer. (Foto: M. Vesel) ZA OBČINSKI PRAZNIK BO NA GRADU VELIKO SLAVJE BORCEV Muzej izgnancev v Brestanici ima vsak dan jasnejše obrise Šest grajskih sob so povezali v razstavni prostor, ki bo prikazoval nacistične deportacije na slovenskem ozemlju med vojno Spodbuda prizadevnih Brestaničanov, ki so postavili v grad prvo zasilno razstavo o slovenskih izgnancih, je naletela na razumevanje pri obč. odboru ZB NOV, pri skupščini in delovnih organizacijah in zdaj že doteka denar za ureditev večje muzejske zbirke. Odbor, ki je prevzel to odgovorno nalogo, je povabil v svojo sredo strokovnjaka: zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, ravnatelja Posavskega muzeja prof. Staneta škaler-ja in inž. arh, Franca Filipčiča. O vsebinski ureditvi iz zunanji podobi muzejskih prostorov so se že nekajkrat posvetovali. Skrb za gradivo je prevzel dr. Tone Ferenc. Muzej bo imel šest prostorov v drugem nadstropju gradu. V prvi sobi bodo pri- Za morje malo otrok V torek, 11. junija, je vodstvo osnovne šole v Krškem sklicalo sestanek s starši. Pogovorili so se o letovanju šolarjev. Dokler so o tem obveščali starše le otroci, odziva skoraj ni bilo. Pa vendar Imajo marsikje možnost, da otrokom nudijo počitnice, slasti tam, kjer sta zaposlena oče in mati. • Za otroke rahlega zdravja iz socialno šibkih družin bodo nosila finančno breme DPM skupaj z občinsko skupščino. kazani dokumenti o raznarodovalni aktivnosti Nemcev — nemške šole, Kulturbund, Heimatbund, Volksbund itd. V drugem prostoru se bodo obiskovalci seznanili z nadaljnjim potekom nemških akcij. Ponazorjeno bo ustanavljanje .štabov za izseljevanje na Gorenjskem in štajerskem, ustanavljanje prvih taborišč in deportacije Slovencev v letu 1941. Dokumenti v tretji sobani bodo prikazovali izseljevanje ljudi iz takratnega obmejnega območja v Spodnjem Po savju in Posotelju od oktobra 1941 do julija 1942. Razstavljene bodo še neobjavljene fotografije z brestaniškega gradu. Naslednji prostor bo izpolnjen z dokumenti o izseljevanju posebnih kategorij ljudi, sposobnih za ponemčenje. Med njimi bodo tudi prebivalci slovenske Koroške. Nato bo prikazana nemška kolonizacija v letih 1941 — 1945. ko so naseljevali na izpraznjeno ozemlje Kočevarje in Besarabce. Nazadnje se bodo zvrstile rva stenah še KMALU BODO V BRESTANICI DOBILI NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE Brez poziva na delo z lopato Delovni polet je dala prebivalcem Brestanice nova šola. Kmalu potem so začeli prihajati prostovoljci in urejati okolico, da bi se stavba čimprej spojila s pokrajino in da bi učenci dobili svoje igrišče. Te dni gre zares. Igrišče mora biti dokončano do 20. junija, ko bodo gostovale v Brestanici športne ekipe elektrogospodarstev iz vse Slovenije. Ravnatelj šole Edo Zakrajšek je na igrišču od jutra do večera. Povedal je, da je šola prispevala zanj 35.000 dinarjev lastnih sredstev, ki jih je dobila s prodajo stare šole. Na pomoč je priskočila tudi ELEKTRARNA. Ta je dala buldožer za zemeljska dela. Prostovoljcev je na igrišču vsak dan dovolj. Zelo prizadevni so učenci z učiteljskim kolektivom na čelu. Učitelji so žrtvovali za prostovoljno delo nešteto delovnih ur. Delavce zaposlujejo samo tri, vse drugo opravljajo prostovoljci. In kar je presenetljivo, je to, da ni treba nikogar pozivati. Kadar kdo uteg- ne, pa pride in prime za lo pato. Na novem brestaniškem igrišču bo lahko obenem nastopalo šest ekip. Za tek imajo 180-metrsko stezo, speljano okrog igrišča, prostor za skok v daljino, skok v višino, met krogle, manjše igrišče za odbojko in večje igrišče za rokomet in košarko. Igrišče bo razsvetljeno in tekmovalci bodo lahko nastopali tudi ponoči. Električni kabel so že položili. Igrišče bo imelo lepe okrasne nasade. Načrt zanj je pripravil profesor Vardijan iz Leskovca. Zelo so zadovoljni z njegovo zamislijo. Jt. 10-lctmci smrti Djura Salaja, po katerem nosi jnic tovarna papirja v Krškem, so pionirji in mladinci *^rške osnovne šole položili k spomeniku revolucionarja ^laja šopek nageljnov. Nato so obiskali tudi pred-Savnike kolektiva in se jim zahvalili za pomoč, ki jo nudijo pionirjem pri delu. fotografije in drugo dokumentarno gradivo iz življenja naših ljudi v taboriščih po Nemčiji, Srbiji in Bosni. Muzej bo odprt 30. junija. Za takrat je napovedano v gradu tudi srečanje borcev Kozjanskega odreda, ki so lani dobili listino o domovinski pravici v tej občini. J. T. Če bo kmet ječ imel, bo več pp-rabil Priporočilo delovnim organizacijam v krški občini, naj bi naložile v banko denar za pomoč pri obnovi zasebnih vinogradov, ni ostalo brez uspeha. Zelo dobro sta se odrezala trgovsko podjetje PRESKRBA s 30.000 dinarji ter brestaniška Elektrarna s 15 tisoč dinarji. Kredite iz teh sredstev daje kmetom AGROKOMBINAT. Za sedaj pogoji niso najbolj ugodni, saj vsakdo ne more vrniti posojila v dveh letih. Nujno bi morali preiti na dolgoročno kreditiranje. To bi bilo izvedljivo le, če bi imeli na voljo večje vsote denarja. Zasebniki bi po ceni strokovne službe v desetih letih lahko obnovili 5000 hektarov vinogradov. S tem bi se seveda močno okrepila gospodarska moč občine. Koristi od tega bi imele tudi druge gospodarske panoge, saj bi se močno povečala kupna moč prebivalstva s Dodeželia. Pošljite dokumente iz pregnanstva! Ste bili med vojno preseljeni? So,vas sovražniki pred odhodom transporta v rajh začasno nastanili v brestaniškem gradu? Spomnite se, če imate še kje shranjen kak dokument iz pregnanstva? Občinsko združenje ZZB v Krškem zbira to, sedaj že zgodovinsko gradivo, da bi bil prikaz tistih težkih dni za slovensko ljudstvo v bodočem brestaniškem muzeju kar najbolj nazoren. Fotografije ali druge dokumente lahko tudi samo posodite, da jih preslikamo. Priporoča se občinski odbor ZZB NOV Krško. Naselje Videm asfaltirajo. Med bloki bodo vodile gladke poti, ob njih pa bodo zasadili okrasno grmičje in posejali travo. Levi del mesta bo dobil urejeno podobo, zato bodo morali prebivalci tudi na čistočo bolj paziti. (Foto: J. Teppey) Osebna odgovornost tudi v sindikatu Na grajskem dvorišču v soboto Krško se na letošnji reviji kultumo-prosvetnih dejavnosti vključuje na pomembno mesto. Gostovanja in prireditve domačih društev so zelo razgibala življenje tega mesta in seveda tudi podeželja. V soboto 15. junija, vabijo v goste Brestaničani. V gradu bo slovesen zaključek revije z nastopom zabavnih in folklornih ansamblov. Za predsednike sindikalnih podružnic bo občinski sindikalni svet prihodnji teden sklical sejo, da bi se seznanili z dobrimi in slabimi stranmi gospodarjenja v občini ter vključevanje domačih podjetij v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Zatem se bodo pogovorili o osebni odgovornosti političnih delavcev v sindikatu, nazadnje pa jih bo predsednik ObSS seznanil še z dogodki v študentskih krogih naših univerzitetnih mest. Do praznika po asfaltu do Kostanjevice Dvomi o tem, če bo do sezone modernizirana cesta od Velikega Podloga do Kostanjevice, so se razpršili. Že za občinski praznik bo na tem odseku asfaltna prevleka, ki bo povezovala turistično in kulturno središče ob Krki z avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. S tem trenutkom se bodo Kostanjevici na široko odprla vrata v svet. Forma viva, galerije in druge zanimivosti tega mesteca bodo privabljale mnogo več obiskovalcev ko doslej. Cesta je bila resnična ovira tudi za tiste, ki so sicer zahajali sem, a bi radi prišli v goste še večkrat. Dokler cesta ne bo dokončana, je iz brežiške smeri predviden obvoz skozi Podbočje. Povabilo za konec leta V nedeljo, 16. junija, ob 9. uri bo v domu Svobode v Krškem zaključna prireditev za starše. Učenci krške osnovne šole bodo uprizorili enodejanko »Deklica brez bisera«, zapel bo šolski pevski zbor, nakar bodo nastopili še recitatorji. Na tej svečanosti bodo učencem razdelili nad 100 Kajuhovih bralnih značk, odličnjakom v osmem razredu in učencem, ki so vsa leta v osnovni šoli imeli odličen uspeh, pa bodo pripeli zlate značke bratov Ribarjev. Starše bodo nato povabili na ogled razstav v krški in. videmski šoli ter v otroškem vrtcu. S pretvornikom brez slike Večkratno neurje je v zadnjih tednih nekajkrat povzročilo okvare na TV pretvorniku, ki stoji na Sremiču. Zaradi tega gledalci televizijskega sporeda niso mogli slediti programu, zlasti tisti, ki gledajo oddajo ljubljanske televizije. Prizadeti občani menijo, da bi morali okvare na pretvorniku hitreje popravljati, v prihodnje pa zagotoviti TV oddaje ljubljanskega studia tudi v slabem vremenu. Mesto, vloga in pomen javnih občil Občinska konferenca SZDL v Krškem bo v dogovoru z Dbč. konferencama v Sevnici in Brežicah v kratkm sklicala posvet o vlogi tiska in radia na tem območju. Posvet bo v brestaniškem gradu. KRŠKE NOVICE ?daj bodo zadovoljni tudi na Senovem Samo še odsek ceste od Brestanice do Senovega spravlja domačine v slabo voljo, kmalu pa tudi teh skrbi n© bodo več imeli. Cez poletje jim obetajo, da bodo cesto asfaltirali. Potem bo uresničena dolgoletna želja po moderniziral« občinski magistra li do Kostanjevice. Priznanje učencem in učiteljem Razstava, ki so Jo pod vodstvom akademske kiparke Vladke Stovičkove pripravili učenci krške in loskovške osnovne šole, je že na otvoritvi vzbudila veliko zanimanje navzočih. Združena je bila s koncertom glasbene šole, ki je privabil številne poslušalce. Za mlade ustvarjalce in njihove uspehe v obvladovanju likovnega in glasbenega izražanja to veliko spodbudo za nadaljnje delo. ■ TOVARNA PAPIRJA 14 DNI V ZASTOJU. Zaradi rednih vzdrževalnih del na proizvodnih napravah so v CELULOZI 6. junija pričeli z remontom, ki bo trajal predvidoma do 19. t. m.. Med popravilom bo redno obratoval le del obrala celuloze in en papirni stroj, zadnje štiri dni remonta pa bo stala vsa tovarna. ■ MAJA 43 IZLETOV. Turistično podjetje IZLETNIK je v maju organiziralo 43 izletov, ki so jih naročile delovne organizacije, šole in posamezniki Krčani se radi vozijo v Trst, v Koper in na Plitvice, šolski izleti pa so bili usmerjeni predvsem na Bled in v Bohinj. Zanimivo je, da se z organiziranjem izletov ukvarjajo tudi župnišča. ■ V JUNIJU JE IZLETNIK PLANIRAL še več izletov. Samo v prvih sedmih dneh Jih je bilo 14, delovne organizacije in šole pa se predvsem na Gorenjsko in v Slovensko Primorje. Le nekaj je še takih, ki si želijo od blizu ogledati si tržaške zanimivosti. ■ DELO POČASI NAPREDU. JE. Odkar so začeli asfaltirati in urejati naselje pri železniški postaji, je minilol že skoraj mesec dni. Delo napreduje izredno počasi, delno zaradi slabega vremena, delno zaradi neustreznega terena, na katerem ni mogoče uporabljati strojev. Za ročno urejanje Je premalo delavcev. ■ MALO KOPALCEV. Kljub topli vodi v olimpijskem bazenu Je zadnje dni malo kopalcev. Deževno in hladno vreme odvračata kopalce od namakanja. Bazen sicer obišče vsak dan veliko ljudi, zlasti dijakov raznih šol, ki so na majskih- izletih, šolske skupine si ogledujejo tudi proizvodnjo papirja in tako prijetno družijo s koristnim. ■ NEVENKA JENKOLE v slovenski reprezentanci. Plavalna zveza Slovenije Je določila mladinsko plavalno reprezentanco, ki se bo v začetku julija pomerila z mladinsko vrsto Avstrije v Gradcu. V reprezentanci je tudi perspektivna plavalka CELULOZARJA Nevenka Jenkole,, ki bo za Slovenijo plavala 100, delfin. Zakaj ni plačila? Ker so se kmetovalci že nekajkrat pritožili, da jim gozdni obrat GG Brežice ne plačuje redno za prodan les, smo za vzrok povprašali na upravi obrata. Tam so pokazali, kako slabo plačujejo tudi njihovi odjemalci. 7. junija sta samo Kopitarna in Jugota-nin dolgovala gozdnemu obratu 560.000,00 dinarjev, »će bi plačala samo polovico tega denarja, bi lahko plačali vsem kmetovalcem vse naše zaostanke. Vem, da kmetov kliring nič ne zanima, toda ne moremo pomagati,« je dejal vodja obrata Vendel Ficko. Zelo uspešna pevska revija 2. junija je bila v domu Partizana v Sevnici medobčinska revija mladinskih pevskih zborov, na kateri je nastopilo kar 9 zborov iz Artič, Brežic, Dobrove, Koprivnice, Krškega, Senovega, Boštanja in Sevnice. 660 mladih pevcev je v imenu organizatorja, občinske zveze kulturno-prosvet-nih organizacij pozdravil njen predsednik Jože Petan-čič, vsi zborovodje pa so prejeli lepe šopke in spominske plakete: Posebno toplo je bil pozdravljen mladinski zbor brežiške gimnazije, ki ga vodi prof. Jože Klepec. Po koncu revije je bil posvet pevovodij. Javite se za kmetijsko šolo! Sevniška delavska univerza spet vpisuje v prvo in drugo stopnjo večerne osnovne šole ter v prvi letnik kmetijske šole. V dvoletno kmetijsko šolo se lahko vpišejo vsi tisti, ki so uspešno končali 6., 7. ali 8. razred osnovne šole in da bodo ostali doma na posestvih, šolanje bo brezplačno. Vsak letnik pa bo trajal štiri zimske mesece. Prijavite se lahko osebno ali pismeno. Tržišče: pomoč je razdeljena Kdor je ne bo izkoristil do konca oktobra, bo zapadla, je sklenil svet krajevne skupnosti Kmetijski kombinat »Zasavje« je v Šentjanžu odprl novo trgovino v pritličju zadružnega doma. 2e takoj prve dni je imela prodajalna zaradi večje izbire nekajkrat večji promet, kot ga je imela v prejšnjih prostorih. Trgovina je odprta tudi ob nedeljah. (Foto: Legan) VERJETNO ZADNJA POŽGANA ŠOLA, KI ŠE NI OBNOVLJENA V republiški pomoči tudi letos ni bilo mesta za šolo na Telčah Težko bi našli še kako šolo, ki bi delala v tako težkih razmerah »Po vseh teh letih obljub nam je težko iti na Telče in povedati ljudem: še bo treba čakati, republika še ne more dati 300.000,00 din posojila, da bi vašo šolo lahko začeli graditi. Občina je prispevala, kolikor je mogla,« je izjavil tajnik občinske skupščine Ignac Vintar 7. junija. Ko je vodstvo sevniške občine najmanj pričakovalo, je z republiškega sekretariata za šolstvo prejšnji teden prispela slaba novica: letos ničesar za gradnjo nove šole na Telčah. Obrazložitev je bila kratka: za republiško pomoč se je potegovalo mnogo več prosilcev, kot je bilo na voljo denarja. To je bila prava hladna prha za predsedstvo občinske skupščine, ki se je trdno odločilo letos vsaj začeti graditi novo šolo, saj so sedanje razmere nevzdržne, prebivalci pa siti obljub. Kdor obišče ta kraj, se sprašuje, kako je sploh moglo ostati tako dolgo, kako je mogoče, da imajo v mestih učenci že tako sodoben pouk, na Telčah pa ni niti najosnovnejšega. Telšika šola je bila požgana leta 1942. Požgati so jo morali partizani, da se ne bi vanjo vselili sovražniki. Takoj po vojni ni prišla na vrsto, da bi jo obnovili, zato je bil pouk kar v 80 let stari kmečki hiši, ki že razpada. 120 učencev se stiska v dveh neprimernih učilnicah, pouk je organiziran v kombiniranih oddelkih. Občini prav gotovo ni mogoče očitati, da je malo naredila za svoje šole. Samo v zadnjih šestih letih je vložila čez 525 milijonov starih dinarjev v obnovo in gradnjo šol, ta denar pa so prispe- vala domača podjetja in domači davkoplačevalci. Republiški organi' so vseskozi zagotavljali, da bodo pomagali in prispevali, na koncu pa ni bilo ničesar, čeprav je splošno znano, da bi v Sloveniji težko našli tako slabo šolsko stavbo, kot jo imajo na Telčah. Nova šola s 3 oddelki, kabinetom, stanovanjem in učili bi stala 550.000,00 din, občina pa je 'že zagotovila 30 odst. lastne udeležbe pri gradnji. Občinsko vodstvo razumljivo protestira proti taki odločitvi. Podatki o rojstvih, gospodarski moči in razvoju Telč in okolišnih vasi dokazujejo, da bo v prihodnosti šola še bolj potrebna in da je že čas izpolniti obljube, saj sami niso nič krivi, da so bili potisnjeni v ozadje. * M. L. Prepoln vrtec terja rešitev Svet krajevne skupnosti v Tržišču je na zadnji seji razdelil pomoč občinske skupščine, ki letos znaša 6.000,00 dinarjev. To je seveda malo v primerjavi s potrebami, vendar svet računa z veliko prizadevnostjo ljudi. Kot je bilo sklenjeno, mora biti vsa denarna pomoč posameznim vasem izkoriščena do konca oktobra, sicer bo porabljena za druge namene. Podobno se je dogodilo že lani, ko nekateri ljudje niso izkoristili pomoči, ki so jo zatem uporabili za laž iško dvorano. O tej dvo- Arto: prava rešitev bi bila žičnica Pred kratkim so se uporabniki broda, ki povezuje oba bregova Save pri Blanci, dogovorili, da bodo zasilno popravili splav. Ker pa je v času, ko Sava močno naraste, prevoz kljub temu nemogoč, nameravajo zgraditi žičnico, ki bi veljala nekaj milijonov starih dinarjev in bi odlegla za precej let. Predračun in načrt so že dali delat. Blanca: dogovor o dvorani 8. junija so se na Blanci sestali predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij in društev, da bi se dogovorili, kdo naj bi upravljal dvorano novega gasilskega doma. Po vsej verjetnosti bi bilo najbolje, da bi dvorano prevzela krajevna skupnost, uporabljale pa bi jo po urniku vse organizacije in društva. Seja konference ZK bo 27. junija 7. junija popoldne je bila v Sevnici razširjena seja občinskega komiteja Zveze komunistov. Udeleženci so se dogovorili, da bo naslednja, to je četrta seja občinske konference ZK, v četrtek, 27. junija. Na njej bodo obravnavali uspešnost reorganizacije Zveze komunustov v občini, sprejeli sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta ZK ter izbrali zastopnike v ta novi organ. rani govorijo na vsakem sestanku. Ker kraj upravičeno računa na pomoč, bo dvorana prihodnje leto po vsej verjetnosti že dokončana. Člani sveta so na seji znova opozarjali na nekatere vaščane, ki nočejo pomagati pri prostovoljnih delih in s tem odvračajo še druge delavolj-ne ljudi. Take primere so sklenili v prihodnje j?vno obsoditi. • Prispevati morajo tudi etažni lastniki Sevniška občinska skupščina je na zadnji seji v skladu z zakonom sprejela odlok o vzajemnih razmerjih etažnih lastnikov. V njem je med drugim določeno, da so etažni lastniki dolžni prispevati tudi ža investicijsko- vzdrževanje strehe, temeljev, glavne stene in različnih napeljav. To so stvari, ki jih skupno uporabljajo vsi stanovalci. Komunala je splošnega pomena Stanovanjsko komunalno podjetje Sevnica, podjetje Elektro Celje in delovna enota za vzdrževanje občinskih cest so komunalne delovne organizacije posebnega družbenega pomena. Tako se glasi odlok občinske skupščine. Ker so te dejavnosti posebnega pomena, ima v njihovem poslovanju in delu družba več pristojnosti. V delavskem svetu sodelujejo razen članov delovnega kolektiva tudi zastopniki družbene skupnosti, ki jih imenuje občinska skupščina. Predvidena je gradnja bloka upokojencev Odbor Društva upokojencev je prejšnji teden na predlog predsednika ObS Franca Molana sklenil, da bo 30 odst. denarja od stanovanjskega prispevka namenil za posojila zasebnim upokojencem. Skupaj bo to zneslo 80.000,00 din, k temu pa lahko prištejemo še 40.000,00 din. ki jih 'bodo namensko dobili borci-upokojenci. Ves drug denar od stanovanjskega prispevka bo šel za gradnjo bloka upokojencev. SEVNIŠKI ■ PRVA PRALNICA AVTOMOBILOV. V začetku junija je Sevnica dobila prvo avtomobilsko pralnico. Lastnik Jože Radič nam je, ko smo ga obiskali, zagotovil, da bo imel nižje cene, kot so običajno za tovrstna dela. V kratkem bo vgradil tudi napravo za dviganje avtomobilov, kar omogoča boljše čiščenje spodnje strani vozil. ■ PRIPRAVLJAJO »ZVEZDICO ZASPANKO«. Sevnlško prosvetno društvo pripravlja igro »Zvezdica zaspanka«, ki jo bodo ljudje videli že okoli 20. junija. Režira jo Minka Gale. ■ ZA CISTI LNIGO NISO VSI VEDELI. Stanovanjsko komunalno podjetje je ob glavni cesti proti stanovanjskim blokom namestilo napisno desko, ki opozarja, da imajo v kraju tudi šivalnico, čistilnico in pralnico. Mnogi doslej niso vedeli, kam bi nosili Čistit obleke, pogosto pa so zaradi tega morali kar v Krško. ■ OBRTNIKI NA ČEŠKEM IN MADŽARSKEM. Poslovno združenje iz Krškega, predvsem pa ta-petnik Franc Svab iz StSvnlce sta organizirala od 2. do 5. junija tridnevni izlet sevnlšklh obrtnikov v Cehoslovaško in Madžarsko. Udeleženci so bili v prijateljskih deželah lepo sprejeti. ■ OBONI ZBOR KNJIGOVODIJ. Prejšnji teden Je Imelo Društvo knjigovodij občni zbor v novem delu kolodvorske restavracije. Na njem so se dogovarjali o najvažnejših nalogah društva. ■ MLADINSKA KONFERENCA NA ŠOLI. Clahi mladinske orga* PABERKI nizacije na osnovni Šoli v Sevnici so imeli v petek, 7. junija, mladinsko konferenco, na kateri so obravnavali delo organizacije in letošnje učne uspehe. Konferenca je bila tudi ena izmed prireditev ob koncu šolskega lota. ■ NASTOP PRED STARŠI. Letos je obiskovalo glasbeni oddelek sevniške šole čez sto učencev. Za nedeljo, 9. junija. Je bila določena zaključna glasbena prireditev gojencev, kjer so se mladi glasbeniki predstavili svojim staršem. ■ PRODANIH LE POL PUJSKOV. Sobotni živinski sejem ni bil najbolj živahen. Kmetje so pripeljali na prodaj 443 pujskov, prodanih pa jih je bilo le pol. Cena se je sukala od BO ,00 do 120,00 dinarjev. Goveje živine je bilo na prodaj le okoli 50 glav, cena pa je dosegla 4,50 din. Zelo veliko je bilo tokrat raznih sejmarjev, ki so na Glavnem trgu prodajali različne izdelke. ■ LJUDJE SE NE PRIJAVIJA-JO. Ko je prejšnji teden občinska uprava razposlala vabila za fluoro-grafiranje. Je dobila precej vabil vrnjenih. Ljudje se selijo in ne prijavljajo novih naslovov. Največ takih primerov je bilo prav v Sevnici. ■ DANES O NOVIH IMENIH ULIC. Danes popoldne se bo sestala komisija za hišno numeracijo, na ta sestanek pa so povabljeni tudi predstavniki vseh druž-ženopolitičnih organizacij in društev. Komisija pričakuje, da bodo vabljeni predlagali primerna imena novih ulic in cest. Z obiska malim varovancem vrtca v Šmarju V Sevnici je veliko žena zaposlenih v konfekcijski industriji in je zadnja leta otroško varstvo postalo ena naj večjih nerešenih zadev tega kraja. Lisca bo čez nekaj let imela še mnogo večje težave, kor ima zda zborova- nje, polaganje vencev in slavnostni govor. Svečanosti se bodo začele že nekaj dni prej. V mladinski sobi v Dobrniču bo urejena razstava dokumentov prvega kongresa v obliki muzejske zbirke. 16. oktobra (na dan kongresa) bo v Trebnjem mladinska oddaja Pokaži, kaj yeš o prvem kongresu PŽZS, o kočevskem zboru in o drugem zasedanju AVNOJ. • - Na večer pred dnevom proslave bo mladina prižgala kresove po' vsej občini. Kresovanju bodo prisostvovale udeleženke I. kongresa ter mladim govorile o pomenu teh zgodovinskih trenutkov. V Dobrniču bo ta večer tudi svečana akademija. Kraj se že sedaj pripravlja na jesensko slavje. Več hiš je že prebeljenih ’ in olepšanih, popravljen pa bo tudi zadružni dom, kjer so se pred 25 leti zbrale pogumne slovenske žene in sklenile nadaljevati boj proti sovražniku. Delovnim organizacijam, ki prodajajo mleko nar ravnost porabnikom, izplačujejo zvezni, republiški in občinski proračuni premije kot pomoč za kritje pridelovalnih stroškov tega važnega hranila. Na območju trebanjske občine se s tem ukvarjata KZ Trebnje in Kmetijsko posestvo Slovenska vas. Za liter kravjega mleka, ki ima najmanj 3,2 odst. tolšče, znaša zvezna premija 0,30 din, če je mleko pridelala sama gospodarska organizacija, in 0,10 din, če ga je pridelala v kooperaciji s kmetovalci, še preden pa lahko dobi ta denar, mora uveljaviti premijo, ki znašata po republiško in občinsko 0,10 din. V trebanjski občini je bilo lani uveljavljenih skupaj okoli 110,000.00 din teh premij, kar je že lep prispevek živinorejski službi. Medtem ko je v čredah KZ Trebnje in Kmetijskega posestva v Slovenski vasi to urejeno, pa je mnogo slabše v zasebnem kmetijstvu. Namesto da hi se živinorejska služba krepila, je začela nazadovati, saj je bilo lani v tako imenovani B kontroli že 117 krav manj kot prejšnje leto. Res so mlekarne poostrile zahteve in so se količine odkupljenega mleka ponekod zmanjšale, toda že nastavljene službe in kontrole ne bi smeli opuščati. M. L. 'V « Kdo naj vodi občinski sindikalni svet? Občinski sindikalni svet je skupaj z občinskim komitejem ZK v ponedeljek razpravljal o vlogi sindikata m občinskega sindikalnega vodstva. V sedanjih zaostrenih razmerah so sindikalne organizacije potrebne bolj kot kdaj prej, treba si je le prizadevati, da bodo sposobne to poslanstvo tudi izpolniti. Ker občinski sindikalni svet že drugi mesec nima več profesionalnega predsednika, kar se pozna tudi pri aktivnosti, je bilo sklenjeno, naj komisija in občinski sindikalni svet skupaj s predsedstvom občinske skupščine ponovno preučijo, kakšne so možnosti za profesionalnega družbeno - političnega delavca pri občinskem sindikalnem svetu. KLJUB POČASNEMU NAPREDKU VENDARLE LAHKO ZAPIŠEMO: Zakonitost je vse bolj spoštovana Kaj predvsem ugotavljajo inšpektorji za območje trebanjske občine Krompir se je popravil, grozi pa mu bolezen Po izdatnem deževju se je krompir na poljih v trebanjski občini tako popravil, da sledov suše ni več videti. Se več: nekateri semenarji, pa tudi v KZ Trebnje zatrjujejo, da tako lepih krompirjevih njiv že dolgo niso imeli. V deževnem in toplem vremenu pa so se v nekaterih krajih že pojavile bolezni, predvsem krompirjeva plesen na zgodnjih sortah in $ma listna pegavost, ki se je pri nas precej razširila skupaj z novimi sortami. Ce hočejo kmetovalci obvarovati nasade pred boleznimi in škodljivci, ^j upoštevajo strokovna navodila, ki so objavljena v tisku in po radiu. »Zasebni graditelji še nikoli niso imeli toliko »sorodnikov« in »prijateljev«, ki bi bili pripravljeni zastonj pomagati pri gradnji. Povprečno le polovici šušmarjev lahko dokažemo prekršek,« še vedno ugotavlja inšpektor. To pa je en sam primer težkega ’ in odgovornega inšpektorjevega posla. Koliko nepotrebnega dela in jeze je še vedno samo zato, ker se ljudje ne zavedajo, da s prikrivanjem nestrokovnega dela in drugih pomanjkljivosti oškodujejo sebe in družbo, s tem ko ne pomagajo varovati zakonitost. Mirna: danes se bo zbral pripravljalni odbor Danes popoldne se bo na Mimi sestal odbor za pripravo srečanja dolenjskih izseljencev, ki bo natanko čez mesec dni. Na sestanku bodo tudi zastopniki Slovenske izseljenske matice. To bo tudi eden zadnjih shodov, na katerem se bodo dogovorili še o nekaterih organizacijskih zadevah. KMETIJSTVO. Značilno je, da trgovci in kmetici povečini premalo poznajo predpise iz semenarstva, kar ima za posledico občutno škodo. V občini je prepočasno obveščanje o nastopu rastlinskih bolezni in škodljivcev. KZ Trebnje mora vse premije za kravje mleko porabiti samo za rodovniško službo in za izboljšanje plemenske živine. SANITARNA INŠPEKCIJA. Lanj je bilo izločeno iz prometa za 860 novih dinarjev živil, razen tega pa izrečenih za 7620,00 din kazni. Poslovalnice živilske stroke so se zadnji čas izboljšale, vendar prodajalna. 3 »živila« v Mo- Rezervni oficirji pojdejo v Cerklje Občinsko vodstvo Združenj* rezervnih oficirjev in Podoficirjev bo v soboto, 22. jJjT^a. priredilo za člane l«* P P011*110 ekskurzijo na 6tališče v Cerklje. Doslej se j* Prijavilo že čez 120 ljudi, jtt^jomajo Pa nove Pri' Janez Hočevar v Trebnjem Ponedeljek, 10. junija, Je v občinski komite ZK , T fohnjom član izvršnega CK ZKS Janez Ho-iv,,.ar Zanimal se je za naj-v J aktualnn politična vpraša v ob*Ki. Trebnje dočakalo kopališče Zgrajeno bo že do glavne kopalne sezone Splošna vodna skupnost Dolenjske je te dni izdelala Idejni načrt za ureditev trebanjskega kopališča na Temenici, ki je od motela oddaljeno vsega nekaj 10 metrov. Kopališče, ki ga prebivalo) že leta in leta pogrešajo, bodo začeli v kratkem urejati, gradnja pa bo trajala dober mesec dni in bo končana pred glavno kopalno sezono. Kopališče bo na mestu, kjer Je že sedaj razširjena struga potoka, vendar bregovi niso utrjeni, dno pa zasipavata mivka in prod. Prostor za kopanje bo zaradi te- ga pregrajen z dvema jezovoma, ob bregovih in po dnu pa bodo položene plošče. Kopališče bosta sestavljala dva dela; v enem bo voda globoka 1,30 m, v drugem, ki bo namenjen za otroke, pa bo gladina vode 60 cm.. Kasneje bo mogoče zaradi regulacije kopališče delno prestaviti. Zraven njega so predvidene tudi kabine in bife. Izliv kanalizacije iz naselja pod pokopališčem bodo zajeli v cevi in ga speljali v Temnico pod '- bliščem, ki bo razen tega redno oskrbovano in čiščeno. kronogu, trgovine v Cešnji-čah, Zagorici, Velikem Gabru, Slovenski vasi in šent-lovrencu, posebno pa prodajalna 17 v Trebnjem še vedno ne ustrezajo. Nujno potrebno je tudi hitreje urejevati preskrbo z vodo. VETERINARSKA INŠPEK-CIJA V preteklem *letu je bilo 90 obolenj svinjske rdečice in nekaj primerov kokošje kuge. Obolenja so bila pravočasno javljena, zato je bil uspeh zdravljenja dober. Inšpekcija dela tudi vse tisto, kar je dolžna po predpisih. DELOVNA INSPEKCIJA. Ugotovljeno je, da se stanje počasi, vendarle izboljšuje k. da se število pomanjkljivosti manjša. To je tudi vzrok da se število poškodb zmanjšuje Inšpekcija pa opaža, da delavci selo malo ali nič ne poznajo pravic in obveznosti iz zakona o varstvu pni delu. CESTNA INŠPEKCIJA. »Dobre tri tisočake novih dinarjev za kilometer ceste Je premalo, da bi bila lahko dobro vzdrževana,« pravi cestni inšpektor za vzdrževanje cest četrtega reda v občini. Za letos je že predvideno več denarja v občinskem cestnem skladu in pri KS. GRADBENA INSPEKCIJA. »Da bi se učinkoviteje postavili po robu slabi kakovosti del pri zasebni gradnji, nam manjkajo ustrezni zakoniti predpisi. Ko pa ugotavljamo slabo kakovost pri gradbenih podjetjih, menimo, da bi smelo biti podjetje regdstri-rano le, če ima budi določeno število strokovnih- delavcev.« TRŽNA INŠPEKCIJA. »V letu dni smo izločili 3140 litrov vina, zato opozarjamo predvsem zasebne gostilničarje, naj se zaščitijo tako, da dajo zlasti vina z Bizeljskega in iz Vivodine najprej -pregledati. Glede šušmarstva ne moremo najti sodelovanja z ljudmi, saj ljudje prikriva-jo šušmarsbvo, redni obrtniki pa se hočejo zamerjati. Inšpektor v takih razmerah teže deluje.« M. L. Bilten, posvečen srečanju izseljencev Te dni je po nekajtedenski zamudi izšel bilten Srečanje na Dolenjskem, ki so ga občinske konference SZDL dolenjskih in posavskih občin izdelale za letošnje srečanje izseljencev, ki bo 13. in 14. julija na Mimi. 2al pa Valvasorjeva tiskarna Papirkonfekcije iz Krškega svojega dela ni opravila najbolje, zato je posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov podjetja in občinske konference SZDL v Trebnjem, 8. junija sklenila, da bo tiskarna natisnila še 600 izvodov biltena, ki ga bodo poslali predvsem gostom. Skupaj bo tako izšlo 2100 primerkov. Bilten v pregledni obliki kaže dosežke in zanimivosti letošnje gostiteljice izseljencev — trebanjske občine in ga bodo lahko uporabili tudi v turistične namene. Kje bom izvedel? Tovariš urednik! 6. junija 1968 sem ob 12.15 prišel na železniško postajališče Mokronog, da bi zvedel, kakšne so zveze po novem voznem redu. Prišel sem do vrat m hotel nagovoriti železniškega uslužbenca, ki je ležal na pisalni mizi v pisarni. Se preden sem odprl usta, me je nahrulil: »Izgini pfoč od vrast, kaj razbijaš/« čeprav sem samo dostojno potrkal na vrata, da bi ga opozoril nase. Ko sem mu le pojasnil, kaj bi rad, me je odslovil z besedami: »Izgini cigan, baraba, jaz sem doma in ne v službi!« Obrnil sem se in odšel. Pristojne pri železnici prosim, naj povedo, če sem upravičen iskati pojasnila o voznem redu na železniški postaji oziroma kje naj jih iščem- Menim, da si železniško osebje s takšnim odnosom potnikov ne bo pridobilo. M. H. iz Mokronoga Sklad bodo ustanovili na prihodnji seji Na prvi prihodnji seji občinske skupščine, ki bo še ta mesec, bodo ustanovili sklad za štipendiranje nadarjenih revnejših učencev, dijakov in študentov. Zamisel je stara že več kot leto dni, vendar doslej ni bila uresničena. V občinskem proračunu je v te namene zagotovljeno 12.000,00 din, prispevke pa bo treba zbirati še na druge načine in pri tem zajeti vse delovne organizacije. Sklad bo vodil upravni odbor, ki bo skrbel za pravičnost pri izbiri kandidatov. TREBANJSKE IVERI ■ ŠE LAHKO DOBITE ZA-25 ležišč za prehodne goste. Vod-BOJCKE. Ker je bila prva količina lesenih zabojčkov za rože hitro razprodana, je vodstvo trebanjskega Turističnega društva pripravljeno naročiti nove. Prijave sprejema Peter Hercog v prodajalni Tobak, en zabojček pa bo stal 10,00 dinarjev. ■ PRVI JURČKI. Letošnji sv. Primož ni razočaral nabiralcev gob. Najbolj vneti gobarji so že prinesli iz gozdov prve jurčke. Rastejo predvsem v prisojnih bukovih gozdovih okoli Lisca in v gozdovih okoli Velikega Gabra. Ob avtomobilski cesti otroci že ponujajo gobe, ki imajo precej veliko ceno. ■ SLAKA NI BILO. Zaradi hudega deževja je bil odpovedan nastop priljubljenega ansambla Lojzeta Slaka, ki bi moral v nedeljo igrati v gostilni Opera. Ker pa se je proti večeru vreme izboljšalo, so mnogi mladi in starejši ljudje vseeno prišli na veselico, tako da je bilo ta dan v kraju toliko ljudi, kot že dolgo ne. ■ LEŽIŠČ VSAJ ZA EN AVTOBUS. Trebanjski motel bo v sodelovanju z zasebniki, predvsem lastniki hiš na Cvibljah, pripravil ko priporoča, da bodo čas obrado glavne turistične sezone novih tovanja bolj prilagodili sezoni. stvo motela bo vodilo evidenco in usmerjalo turiste. ■ KEMOOPREMA BO PODALJŠALA PROGO. Podjetje Kemoopre-ma je že vložilo prošnjo za podaljšanje proge mostnega žerjava, kar je nujna zahteva nadaljnje širitve podjetja. 800.000,00 din bo v te namene prispeval občinski sklad skupnih rezerv. ■ VELIKO DELA ZA MLADE člane Turističnega društva. Bliža se poletna vročina in čas lučk, sladoledov ln sadja. Pomembna naloga mladih članov Turističnega društva na osnovni šoli Je vzgajati svoje sovrstnike, da ne bodo metali papirja in drugih odpadkov po tleh. Prav bi tudi bilo, da bi komunalno podjetje obnovilo odpadne koše, ki marsikje že manjkajo. ■ POTREBNO BI BILO nočno dežurstvo. Vse več avtomobilistov tudi ponoči potrebuje usluge službe Pomoči in informacije, posebno pa to velja za turistične mesece. Vendar Je v tem času baza zaprta, pa tudi sicer se popotnik ne ve kam obrniti. Danes bo v Trebnjem seja upravnega odbora Avto-moto društva,, ki lah- C^^mbn5 Program Koordinacijski odbor za obrambno vzgojo prebivalstva v Kočevju je sprejel delovni program za sezono 1968-69. Program predvideva več predavanj, predvajanje filmov in pisanje sestavkov v časopise o reševanju ter obrambi prebivalstva v primeru elementarnih nesreč ali vojne. Program bodo začeli izvajati jeseni, se pravi, bo bo končana sezona dopustov. Zanimanje za štipendije Na odseku za narodno obrambo v Kočevju se šolarji, ki so končali osemletko, letos občutno bolj kot prejšnja leta zanimajo za razpis Štipendij za srednje šole, ki ga je objavil republiški sekretariat za narodno obrambo. Pričakujejo pa, da bo zanimanje še večje, ker se pouk v osnovnih šolah v teh dneh šele končuje. Razpis je namenjen le učencem slovenske narodnosti. KRATKE O DU KOČEVJA ■ Pri kovinarski šoli v Kočevju deluje tudi oddelek za odrasle, ki imajo predavanja ob večerih. Pred tedni je deset slušateljev tega oddelka končalo šolo. Po uspešno opravljenih praktičnih izpitih (avtomehaniki, kleparji, orodjarji, ključavničarji) so opravljali še teoretični del. Pokazali so primemo znanje, kar dokazuje, da se da tudi poleg rednega dela študirati, de hoče človek nekaj doseči. ■ Konec junija bo zaključila tretji letnik druga generacija kovinarjev. V dveh oddelkih bo letos 53 »maturantov«. Precej od teh (nekateri bodo imeli tudi prevozne izpite) bo delalo zaključne Izpite avgusta. Vse tri letnike, ki so se zvrstili od septembra, obiskuje blizu dvesto učencev, ki pomenijo precejšen prispevek v vzgoji kvalificiranih kovinarskih delavcev v obeh občinah. Praktični pouk učenci obiskujejo v Šolskih delavnicah v Ribnici in Kočevju, šola pa ima še lastno strojno delavnico, v kateri se učijo predvsem učeoi, ki nimajo učnih pogodb. ■ Sredi maja so se končala tudi predavanja v sedmem razredu osemletke za odrasle, v osmem razredu pa bodo do 20. junija. V obeh razredih je bilo vpisanih nad 50 slušateljev, kar seveda ni mnogo v primerjavi s skoro zastrašujočim številom zaposlenih, ki nimajo popolne osemletke. V drugi polovici junija bodo še izpiti za ttste, ki niso redno hodili na predavanja ali niso bili redno ocenjeni Gibanje prebivalstva V mesecu maju ni bilo na območju matičnega urada Kočevje rojstev poročili pa so se 4 pari Umrla sta: Amalija Rainiger, družinska upokojenka iz Kočevja, Rožna ulica 20, stara 90 let, in Karel Rudolf, rudar iz šalke vasi 85, umrl v Oberhausenu — Nemčija (prometna nesreča) star 42 let. I*■ K* Duševno prizadetim je potrebna naša pomoč Naša velika dožnost bo morala biti v prihodnje posebno velika skrb za J.uševno prizadete osebe, zlasti za mlade ljudi Letos so učenci kočevskih šol že petič tekmovali za Levstikovo bralno značko. Zaključne slovesnosti, ki je bila v ponedeljek, 3. junija, so se udeležili književniki Gitica Jakopin, Lojze Zupanc in Kajetan Kovič, ki so učencem brali svoja dela. Na tej svečanosti je bilo med učence razdeljenih 112 bronastih, 126 srebrnih,^ 56 zlatih in 124 cicibanovih bralnih značk. Učenci, ki so drugič tekmovali na isti stopnji, so dobili diplome. Tako si je pridobilo diplomo 150 učencev. Na sliki: pesnik Kajetan Kovič bere svoje pesmi. (Foto: Brus) Bilanca kriminala in nesreč Lani je bilo v občini Kočevje 117 prometnih nesreč, obravnavali so 117 kriminalnih dejanj in postopali proti 369 kršilcem reda in miru Na slavnostni seji sveta za splošne in notranje zadeve občinske skupščine Kočevje, ki je bila 13. maja in posvečena tednu javne varnosti, je govoril o razvoju organov javne varnosti komandir postaje milice Franc Jarc. Na seji so izrekli pohvalo miličniku Maksu Vovku in ga obdarili s fotoaparatom. osebi zgubili življenje, 16 jih je bilo hudo, 35 pa lažje po- škodovanih, medtem ko je znašala materialna škoda najmanj 285.630 din. Zaradi kršitve prometnih predpisov so predlagali v postopek o prekršku 519 prestopnikov, V zadnjem delu poročila je Prane Jarc seznanil člane sveta in goste z delom kočevske postaje milice v lanskem letu. Lani so kočevski miličniki obravnavali 117 prometnih nesreč, v katerih sta dve Prenehal je plačevati vodo Žalostno je, če se človek v sodobnem stanovanju ne more okopati - Vedno manj vode za višja nadstropja Iz protesta, ker mu v stanovanju poredko priteče iz pip voda, je inženir Marjan Hočevar iz stolpiča II v Ribnici maja prenehal plačevati vodo. Povedal nam je, da stanuje v tretjem nadstropju, vodo pa dobi le redko, ker v ceveh DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ USPEŠNO SO KONČANI tudi zadnji ponavljalni izpiti poklicnih šoferjev. Tako je štirimesečni tečaj kočevske podružnice Združenja šoferjev in mehanikov popolnoma uspel. Ker se tečaja Iz opravičljivih razlogov precej Šoferjev ni moglo udeležiti, pripravlja podružnica podoben tečaj Jeseni. Obiskovalo ga bo nad 40 tečajnikov. ■ ■ ■ NOV SPORT GOJE V KOČEVJU. Za rekreacijo še ni pomemben, pričakujemo, da bo kmalu prerasel v tekmovalni Sport. Fantje, kt so že odslužili vojake, hodijo v park, si izberejo primemo drevo in pričnejo vanj metati nože. Ta šport je nevaren in škodljiv za mlado drevje. Tako nudijo sprehajalcem svo- arstno zabavo in kažejo, da ne-so, da nekaj znajo, čeprav v tem primeru ni nič pametnega. ■ ■ ■ KVARTOPIRSKE SKUPINICE NA PROSTEM se množijo kot gobe po dežju. Po klopcah sedijo fantiči, pa tudi otroci, in nemoteno kvartajo, vpijejo in se prepirajo, kajti igrajo za denar. Najbolj vztrajna Je skupine, ki hodi kvartat pod tribuno na stadionu. Nič je ne moti, če dopoldan zamudi šolo in če jo zvečer zajame mrak. Kvartajo pač pri sveči ali pa zažigajo papir. Vse to je mogoče, ker sta stadion in park Gaj premalo nadzirana. Ukrepati začnemo šele po prijavah. Seveda je za kvartanje potreben denar. Vprašanje je, kje in kako ga otroci dobijo. ■ ■ ■ STALNO DEŽEVJE je tudi na območju kočevske občine precej zadržalo delo na polju in vrtovih. Delo je skoraj nemogoče. Krompir je sedaj po obilnem dežju pognal, a ga ni mogoče okopati. Podobno je tudi z drugimi posevki in povrtninami. Tudi čebelarji se pritožujejo, da ni paše za čebele, ker zaradi stalnega dežja ne morejo izleteti. ■ ■ ■ POTROŠNIKI SO MINULI TEDEN ZOPET ZAVRŠALI. Podražil se je kruh, po zatrditvi pristojnih na podlagi analiz in upravičenih zahtev po podražitvi. Malo se je pa razpravljalo o kakovosti kruha in o drugih vprašanjih, ki prizadenejo potrošnika. Kakovost kruha v zadnjem času ni bila najboljša, in kruh denarja, ki ga zanj plačujemo, ni vreden. Polagoma se uresničuje vse, na kar so nekateri potrošniki opozarjali ob združitvi pekarije z »Žitom«. Prej, ko je bila pekarna še samostojna, Je bila skrb za po trošnika precej boljša, sedaj smo pa postali podeželski potrošniki velikega kombinata, ki za nas nima vedno posluha. Potrošniki so pač morali sprejeti- novo ceno, zahtevajo pa, naj bo kruh boljši. / ni dovolj pritiska. Podnevi se pogosto niti umiti ne more, da o kopanju sploh ne govorimo. , Zgodilo se je že, da se mu je pri kopanju sicer uspelo namiliti, potem pa je zmanjkalo vode... in je moral čakati nekaj ur, da je spet pritekla. Tako slab pritisk ima voda nekako štiri leta, medtem ko je bil prej v redu. Do lani, pravi, je sicer nekako šlo, ker je vsaj včasih podnevi dobil iz grelca toplo vodo, zdaj pa je še ponoči ne dobi. Trdi tudi, da je na napako že opozoril odgovorne pri Vo dovodni skupnosti, pa so se izgovarjali, da so črpalke zanič, da ne morejo uveljaviti reklamacije slabih črpalk, da je projektant nekaj narobe izračunal ... in da so mu lani obljubili, da bo pritisk v redu do januarja letos. Ker se n? nič izboljšalo, je prenehal plačevati vodarino. Ne more pa razumeti, da se niso za podoben ukrep odločili še drugi stanovalci višjih nadstropij, saj bi tako končno prisilil Vodovodno skupnost, da bi dostavo vode izboljšala. Seja skupščine TIS V torek, 11. junija, je bila 3. redna seja skupščine temeljne izobraževalne skupno sti Kočevje. Na njej so razpravljali o statutu TIS, o merilih za financiranje vzgoj-na-izobraževalnih zavodov v TIS Kočevje za letos, o finančnem načrtu za letos in imenovali člane sveta za otroško varstvo pri skupščini TIS Kočevje. 780 pa so jih denarno kaznovali, začasno so odvzeli 23 vozniških dovoljenj in 26 re-gisterskih tablic. Na področju kriminalitete so obravnavali 117 kaznivih dejanj, od ubojev in velikih tabvih do manjših zadev. Neraziskanih je ostalo komaj 12,8 «/0 zadev, kar je v primerjavi z ostalimi postajami milice zelo malo. S področja javnega reda in mira so dali 264 predlogov za kaznovanje proti 369 kršilcem javnega reda in miru. Najpogostejše kršitve so bile in so še surovo in nedostojno vedenje na javnem kraju. Zanimivo je, da je kar 35% storilcev iz drugih republik in da se je nad polovico teh kršitev dogodilo v mestu. Maj - 3 nočnine več Do konoa maja letos so v hotelu »Pugled« v Kočevju zabeležili 3390 nočnin (472 tujih in 2918 domačih), v istem obdobju lani pa 3461 nočnin (506 tujih in 2955 domačih). Samo maja letos pa so zabeležili 685 nočnin ali 3 več kot v istem obdobju lani. Število nočnin je bilo najmanjše v aprilu letos, ko so zabeležili kar 150 nočnin manj kot v istem mesecu lani. Pred kratkim se je sestal v Kočevju pripravljalni odbor za ustanovitev društva, ki naj bi pomagalo duševno prizadetim osebam. To društvo bi bilo skupno za občini Kočevje in Ribnica. Pri nas je skoraj 2,5 odst oseb, ki so duševno pripadete in ki same ne morejo ustanoviti društva ali zveze, ki bi skrbela zanje. Na seji pripravljalnega odbora so govorili o 220 otrocih, ki ne zmorejo rednega šolanja kot njihovi zdravi vrstniki. Nekaj nad 100 takih otrok obiskuje posebno šolo v Kočevju, nekaj otrok je takih, ki niso sposobni za šolanje v ustreznih zavodih, nekaj pa jih je tudi doma pri starših. Prav tako je tudi v ribniški občini, kjer nimajo niti posebne osnovne šo le in je za take otroke še slabše poskrbljeno. Samo dva učenca iz ribniške občine obiskujeta posebno osnovno šolo v Kočevju. Pripravljalni odbor je že na prvi seji govoril o po pomembnih nalogah bodočega društva, ki bo moralo najprej ugotoviti, koliko duševno prizadetih je v občini, skrbeti bo moralo tudi za šolanje prizadetih otrok in za materialna sredstva. Udeleženci seje so se pogovarjali tudi o bodočnosti duševno prizadete mladine, ki težko najde zaposlitev, čeprav uspešno dokonča osnovno šolo. Prav zato bo treba v bodoče še posebej skrbeti za njihovo vključitev na delovno mesto in za uk v poklicnih šolah. Za fante bodo odprli poseben oddelek, pri kovinarski šoli, za dekleta pa pri šiviljsko-pletilski šoli. Delavska univerza bo poskrbela za potrebno opremo in prostore le, če bo naletela na pomoč in razumevanje občnov. Pomoč iz Ljubljane Občinski odbor RK iz Ljubljane je poslal tudi občinskemu odboru RK v Kočevju dva kamiona rabljene obleke in obutve, ki naj bi ostala shranjena za primer morebitnih elementarnih in drugih nesreč. Občinski odbor se je za pošiljko zahvalil vsem občinskim odborom RK mesta Ljubljane in glavnemu odboru RK Slovenije. Podobna akcija za zbiranje obutve in obleke poteka tudi v Kočevju. Vodita jo občinski in mestni odbor Rdečega križa. Podražene smeti? Vse kaže, da bodo občani Kočevja v kratkem plačevali precej več za odvoz smeti. Po predlogu komunale naj bi zasebniki plačevali v bodoče za odvoz smeti iz enega smetnjaka 100,00 din (doslej 60.00 din), delovne organizacije pa 120,00 din (doslej 90,00 din). Po mnenju upravnih organov občinske skupščine pa naj bi bila tarifa enotna: 110.00 din od smetnjaka. Ko so na seji sveta za komunalne zadeve razpravljali o teh predlogih, je predstavnik krajevne skupnosti Kočevje zahteval, naj o predlaganih novih tarifah najprej razpravljajo občani oziiroma krajevna skupnost. Ta zahteva je bila tudi sprejeta. OBVESTILO Letos mineva 25 let Kočevskega zbora poslancev slovenskega naroda. Zato namerava Zveza združenj borcev NOV občine Kočevje postaviti spomenik padlim borcem NOV in premestiti partizansko pokopališče s Trate na novo pokopališče ob Črnomaljski cesti. . Kef pa odbor nima točnih podatkov o borcih, pokopanih na Trati, pozivamo vse sorodnike in znance, da nam sporoče naslednje podatke: priimek in ime pokojnega borca, očetovo ime, rojstne podatke, zadnje bivališče, kdaj je padel ter kateri edinici je nazadnje pripadal in točen naslov, kdo je posredoval gornje podatke. Zaprošene podatke dostavite najkasneje do 31. julija 1968. ZZB NOV občine KOČEVJE 721 občanov je že oddalo kri Potekli so trije odvzemni dnevi, v avgustu pa bo še eden - Računajo, da bo plan 800 odvzemov presežen - Množični odzivi s terena in iz delovnih organizacij - Občinski odbor RK se zahvaljuje sodelavcem V prvih treh odvzemnih dneh konec maja je oddalo v kočevski občini kri 721 krvodajalcev. Krvodajalci pa bodo oddali kri še 27. avgusta. Računajo, da bodo takrat letni plan, ki znaša 800 odvzemov, presegli. Dne 23., 24. in 28. maja je prišlo oddat kri skupno 764 krvodajalcev. vendar jih je bilo 43 iz različnih vzrokov zavrnjenih V po datkih o odvzemu krvi pa še ni zajeto obmo? e kra jevne organizacije RK Draga, kjer so oddalo kri, ko je bil odvzem za območje ribniške občine. Tudi letos je oddalo kri precej članov delovnih kolektivov in drugih občanov. Med delovnimi kolektivi je največ člar.ov prišlo na odvzem iz IT AS 56. KGnM in Tekstilane 49. število ostalih: LIK 33, Trgopromet 23, Avto 15, Kočevski tisk 9, Melamin 28, INKOP 11, Elektro 6, SNK in KB 12, Zidar 11, Trikon 13, občinska skupščine 13, Vodna skupnost 2, sodišče in tožilstvo 4, Zdravstvena dom 6, Gostinstvo 9, Komunala 4, Kovinar 3, Oprema 9, PTT 3, KZSZ2. Ra-''inovodski biro 2, osnovna šola 13, gimrazija 16, Dinos 2, osta,: in obrtniki 38. Po eden je oddal kri iz Cestnega podjetja. Stanovanjskega podjetja, Doma Dušana Re- mriha in Zavoda za zaposlovanje. Med krajevnimi organizacijam: Rdečega križa jih je prišlo na odvzem krvi iz Kočevske Reke 87, Stare cerkve 47 in Rudnika 39 Ostalih: Stari 102. 8, Mozelj 6, Osilnica 3, Predgrad 15. Crni potok 9, Livold 7, Vimolj 9, Spodnji Log-Knežja lipa 11, Koprivnik 4, C viši er ji 10, Dolga va<= 8. Struge 5, Polom 9, Fara 11. Kostel 8, Ban;a loka 3 in Zeljne 13 (za Dra-go še ni podatkov). Vsem organizatorjem krvo-rtal čilske akcije delovnih organizacijah in krajevnih organizacijah ter vsem krvo-d p.Ki nem se za pomoč in sodelovanje iskreno zahvaljuje občinski odbor RK. Za turiste gre Gostinsko podjetje Daj-dam naj bi imelo svoje lokale v Ribnici odprte tudi ob cerkvenih praznikih, saj takrat obišče Ribnico precej tujcev, predvsem Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Tako je bila na binkoštni ponedeljek zaprta kavama v gradu, ki je tudi sicer ob ponedeljkih zaprta. Ribniški turistični delavci menijo, naj bi bila gostišča odprta tudi ob cerkvenih praznikih, ne zato, da bi se zavzemali za vero, ampak da bi bili turisti m izletniki zadovoljni, pa tudi gostinci bi več zaslužili. Z RIBNIŠKE SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO. SOCIALNO VARSTVO IN DELO Tudi prizadeti otroci se moralo učiti V Ribnici doslej še niso rešili vprašanje šolanja otrok, ki imajo motnje v fizičnem in duševnem razvoju - Zaradi novega delovnega časa bo treba v Ribnici poskrbeti za številnejše in tudi celodnevno varstvo otrok V Ribnici je bila 31. maja seja sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo. Na dnevnem redu pa je bilo vprašanje šolanja otrok z motnjami v fizičnem in duševnem razvoju ter problematika otroškega varstva v občini. Ribniška občina spada med tiste občine, ki niso mogle rešiti vprašanje šolanja otrok z motnjami v fizičnem in duševnem razvoju. Obstoječi zakon o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ureja celovitost usposabljanja takih otrok, mladoletnikov od predšolske vzgoje do vključitve v delo. Istočasno zakon zavezuje občinske skupščine in izobraževalne skupnosti, da omogočijo pri- zadetim otrokom usposabljanje v posebnih zavodih za usposabljanje. ' Občinska skupščina je dolžna zagotoviti, da se šoloobvezni otroci vključujejo v ustrezne zavode za usposabljanje. V rabniški občini delujejo trije izobraževalni zavodi: v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku, katere obiskuje 1.716 otrok. Območje ni strnjeno, kar povečuje problem za odprtje oddelka, ki bi ga obiskovali duševno prizadeti otroci. Sedaj so vsi ti otroci vključeni v redno osnovno šolanje. Vseh je 50 do 70, ki jih ni mogoče vzgajati, izobraževati in usposabljati na normalen način in jim je zato potrebno nadzorstvo in skrbstvo. Konkretnih rešitev za odprtje posebnega oddelka za te otroke v občini še ni, bilo pa je nakazanih več predlogov za rešitev tega problema, katerega ne bomo smeli več dolgo odlašati. V razpravi je bilo precej besed tudi o otroškem varstvu, ki je precej nerazvito, otroške ustanove pa imamo v Ribnici, ki ima na skrbi 40 otrok in Sodražici s 15 otroki. Zmogljivosti vrtca v Ribnici so popolnoma zasedene glede prostora in števila otrok. Stojimopred dejstvom, kako zagotoviti organizirano varstvo vsem otrokom, ki bodo tako varstvo potrebovali z ozirom na nov delovni čas. Predvidevamo, da se bo število otrok, katerim bo potrebno omogočiti in jih zajeti v organizirano otroško varstvo bistveno povečalo. Potrebno bo preiti tudi na celodnevno otroško varstvo, kar bo zvezano z zahtevami po dodatni zaposlitvi strokovnih delavcev v otroškem varstvu. To so stvari, katere moramo začeti reševati že sedaj, da nas ne bo čas prehitel. —r Plan odstrela sprejet V revirjih lovskih družin naj bi padlo 5 medvedov, 272 srn in 70 jelenov - Medved ukradel v vasi ovco Danes, 13. junija ob 18.20, bodo na televiziji predvajali 10 pesmi, ki so jih zapeli ribniški pevci. Program bo trajal pol ure. (Foto: Mohar) Na prospekt so lahko le ponosni Komaj je izšel ribniški prospekt, že je završalo, kot je v ribniški občini običajno, saj se vedno najdejo nezadovoljneži - Kljub nekaterim napakam pa je prospekt dober - - ~ :__l____: I_——•" — '"** ------— — r- 1--------- Pred kratkim je, kot smo že poročali, prispelo iz in prospektu priložiti pose-Italije, kjer so jih tiskali, prvih 40 barvnih turistič- ben vložek s temi podatki, nih prospektov ribniške občine. Tudi ostali bi že prospekta se ribniškim ob-morali prispeti, vendar je prišlo do nekakšnih zapet- čanom ni treba sramovati, ljajev pri prenosu čez mejo, ki pa bodo kmalu ure- upravičeno so lahko pono~ai jeni. SLOVENIJA ' jUGOSl WIJA : Že teh 40 prospektov je vzbudilo kar precej hudih besed pri nekaterih sodraš-kih turističnih delavcih, ker na zemljevidu na prospektu ni bila označena cesta od Vinic do Sodražice. Zvedeli pa smo, da je ta napaka pri ostalih prospektih popravljena in torej odpade Nad podgane in miši Deratizacijo je v trgovskih in gostinskih lokalih ter skladiščih izvedlo neko mariborsko podjetje. Podgane so uničevali 4. in 5. junija. Med akcijo so uničili precej podganje in mišje nadloge. vzrok za nezadovoljstvo. Prospektu očitajo nekateri še druge pomanjkljivosti, npr. da propagira nekatere stvari, ki jih ni (park kulturnikov pri ribniškem gradu in kopališče). Drugi pa spet trdijo, da to ni posebna napaka, ker bo park kulturnikov kmalu urejen in da se turisti lahko začasno kopljejo v Bistrici. Prospektu bd lahko oponesli tudi še kaj drugega — vendar moramo prospekt v glavnem pohvaliti, prav tako pa tudi prizadevnost turističnih in drugih delavcev, ki so ga po večletnih razpravah in pripravah končno le izdali. To je hkrati prvi ribiški turistični prospekt sploh.. Prav zato bi morali biti do njega in malenkostnih spodrsljajev v njem prizanesljivi. Vendar prospekt niti ne potrebuje posebne prizanesljivosti. Objektiven človek mora priznati, da so fotografije zelo lepe in uspele, da so v njem s slikami in besedilom zastopana vsa turistična območja v občini, pa tudi posamezne značilnosti, kot so spominkarsbvo, lov, ribolov in jamarstvo. Morda manjka lončarstvo in še kaj, vendar bi bal potem prospekt preobsežen in tudi predrag. Tuji turist bo pri prospektu pogrešal še seznam gostišč s prenočišči in cenami za celodnevni penzion, ribiči in lovci cene dovolilnic za lov im norda še kaj. Vendar se da vse to še nadoknaditi kljub nekaterim \ majhnim spodrsljajem, saj se podobni dogajajo tudi drugim, ki so takega dela že vajeni. Primc Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji 28. maja sprejela plan odstrela za lovsko leto 1968/69. Po tem planu naj bi v revirjih lovskih družin (brez obeh gojitvenih lovišč) odstrelili 5 medvedov, 227 srn in 70 jelenov. Razen tega naj bi še v revirju Lovske zveze Slovenije »Žitna gora« (samo za območje kočevske občine) odstrelili enega medveda, 40 srn in 12 jelenov. S posebnom odlokom so zaščitili velikega petelina, katerega odstrel so prepovedali za dve leti. Na območju lovskih družin kočevske občine je po ugotovitvah lovcev 36 medvedov, kmetje pa menijo, da jih je še več. Tako je odbornik Jože Poje iz Starega Kota na seji poudaril, da je za odstrel predvidenih premalo medvedov. Povedal je, da je sredi maja neki medved odnesel v Starem Kotu ovco kar iz- pred hiše. Kmetje so budi zahtevali, naj lovci škodo, povzročeno po divjadi, hitreje in pravičneje ocenjujejo. Na seji so zato sklenili, da bo tudi predstavnik občinske skupščine ugotavljal, če je škoda pravilno ocenjena. Sklenili so še, naj bi komisija za lovstvo tesneje sodelovala z enako komisijo v ribniški občini. Nekateri pa so celo menili, da bi za obe občini zadostovala le ena komisija. J. P. Seminar DU Pred kratkim je bil v Ribnici dvodnevni seminar za vodenje poslovnih knjig v gostinstvu in obrti. Organizirala ga je delavska univerza, udeležilo pa se ga je 33 tečajnikov. Enak seminar za avtoprevoznike se bo začel 20. junija. „Urban" je v sezoni zaseden Več ležišč je Počitniška skupnost odstopila Mariborčanom - Nekateri že predlagajo, naj bi »Urbana« prodali in zgradili nekje bliže nov dom, ki bi bil Ribničanom bolj dosegljiv - Odločitev po sezoni Počitniška skupnost Ribnica, ki ima 40 ležišč v domu »Urban« v Novem gradu ob morju, ima vse zanogljvosti zasedene od 20. junija do konca avgusta. Dom bo odprt do 15. septembra. V »Urbanu bosta preživela dopust 102 ribniška občana. Vsak bo na dopustu povprečno 7 do 10 dni. Cene celodnevne oskrbe za odrasle znaša 23,00 din, za otroke pa polovico manj. Počitniška skupnost Ribnica je precej ležišč odstopila Avtobusnemu prometu Maribor; ki je lastnik polovice »Ur bana«. Pred sezono je Počitniška skupnost opremila sobe z 20 novimi kavči, uredila balinišče, otroško igrišče; vrt, na katerem so zabetonirali tudi ploščo za gostilniški vrt; prebelili so jedilnico itd. »Urbana sicer neprestano dopolnjujejo, vendar že razmišljajo, da bi ga prodali in z izkupičkom zgradili nov počitniški dom nekije bliže, vendar po možnosti ob morski obali. Sedanji dom namreč prav zaradi precejšnje oddaljenosti za Ribničane ni dovolj privlačen. Vendar bo Počitniška skupnost o prodaji »Urbana« začela resneje razpravljati šele po knčani Nove gos*5,*ie V teh dneh bo Gorenja vas pri Ribnici dobila prvo gostilno; odprla jo bo Ivanka Žulj. V Sušju bo jnec junija odprl novo gostilno Alojz Lovšin. Gostilničar Rudi Mrhar iz Prigorice pa je pred kratkim svoj gostinski lokal prenovil. Ni zanimala za načrte Do sredine julija bo v prostorih delavske univerze razstavljen urbanistični načrt Ribnice. Razstavljeni so posamezni načrti o osnovah vodnogospodarske ureditve, prometnega in energetskega omrežja, karta zavarovanih površin in pregledna karta opredeljenosti naselij vplivnih območij Ribnica, Sodra-žica in Hrib-Loški potok. Doslej občani niso pokazali posebnega zanimanja za to razstavo. Črne pike v Ribnici Že zdavnaj je bilo na skupni seji predstavnikov Stanovanjsko komunalnega podjetja, občinske skupščine in Tiu-ističnega društva sklenjeno, da je še pred izdajo prospekta treba v Ribnica marsikaj urediti. Tako bi morali pospraviti ruševine dveh hiš pri mehanični delavnici (ena je porušena še od vojne!); popraviti veliko luknjo na parkirnem prostoru pri Restavraciji, v katero odlagajo smeti, in odstraniti dotrajali zid (verjetno pa tudi drvarnico za njim) pri lepem bloku zdravstvenih delavcev. Prospekt bo zdaj tu, od vsega naštetega pa ni še nič urejenega. Mladinci na izletu 39 mladincev INLESA je odšlo 18. in 19. maja na izlet v Logarsko dolino. Denar za izlet so si zaslužili z delovnimi akcijami. Med izletom so si ogledali razen naravnih zanimivosti tudi sorodno podjetje Lesno industrijo v Nazarjih. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) krompir 2,35 sveže zelje 2,00 kislo zelje 3,75 fižol v zmju 4,45 stročji fižol 6,00 čebula 2 70 česen 9,50 solata 3,00 paradžnik 7,40 korenje 6,90 peteršilj 8,20 grah 4,20 ohrovt 3,20 cvetača 5,20 kumare 4.10 jagode 4,70 češnje 4,10 jabolka 4,50 hruške 5 50 pomaranče 4,90 limone 5,80 banane 6,20 ribe 8,55 jajca (cena za kos) 0,34 in 0,49 4.40 2,20 4.00 7.00 3,30 10.00 3.00 7.40 3.00 5,50 6,80 4.00 5.00 5,20 5.00 5,40 6,80 0,60 RIBNIŠKI ZOBOTREBCI TRGOVSKO PODJETJE JELKA Ribnica vas vabi v bife v Ribnici, kjer boste solidno in poceni po streženi z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, jedili in ekspres kavo. ■ ■ ■ DESET PRIJAV za obravnavo je prejel letos poravnalni svet v Ribnici, v istem obdobju lani pa dvajset. Kaže, da so naši ljudje letos bolj »miroljubni« in zato manj prepirov, prenašanja mejnikov in podobnega. Letos so prevladovale v prijavah osebne žalitve. Večina sprtih se je poravnala. ■ ■ ■ RIBNICA POSTAJA VSE BOLJ PRIVLAČNA za turiste, kar je razveseljivo. Zato ni prav, da so nekateri predeli naselja kaj slaba reklama za turizem, na primer cesta za zadružnim domom ob Bistrici in navlaka ob cesti. ■ ■ ■ V PODJETJU INLES V RIBNICI in njegovih obratih imajo zelo dobro urejeno prehrano za člane kolektiva. Urejene imajo menze, v katerih se hrani veči- na zaposlenih, ostali pa hodijo na hrano v gostišča ali prinesejo malico s seboj. ■ ■ ■ NA TRŽNICI pred zadružnim domom v Ribnici prodajajo blago po precej zasoljenih cenah. Zato kupec nima dosti izbire pri ceni: ali kupi solato na trgu ali v trgovini. ■ ■ ■ V RIBNICI IMAMO ŠE VEDNO NEKAJ REJCEV KOKOSI, ki ne spoštujejo občinskega odloka, ki prepoveduje, da bi se kokoši sprehajale po sosedovem vrtu, dvorišču ali njivi. ■ ■ ■ RIBNIŠKI GRAD in njegova najbližja okolica sta v lepih nočeh zbirališče mladih zaljubljencev in drugih mladih ljudi. Ti puščajo za seboj nered, kar jim ne more biti v čast. REŠETO # Potni listi so cenejši! Občanska skupščina Črnomelj je na zadnji seji 5. junija sprejela odlok o upravnih taksah, ki vsebuje že dolgo pričakovano pocenitev potnih listov. Po novem bodo občani za izdajo ali podaljšanje potnega lista plačali 65 din, za vizum in dovoljenje za večkratno potovanje pa 20 din. Občani so tak odlok že dlje časa pričakovali, zato je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih mnogo manj potovanj v bujino kot lani v tem času. Medtem ko je do konca aprila 1967 odpotovalo na tuje okold 400 ljudi, se jih je letos za potovanje odločilo samo okoli 100. Uspela krvodajalska akcija /Občinski odbor RK iz Črnomlja^ je organiziral pretekli teden krvodajalsko akcijo v Črnomlju, na Vinici in v Semiču. Predvideni plan, po katerem bi moralo oddati za Transfuzijski zavod iz Ljubljane kri 600 krvodajalcev iz tega območja, je bil skoraj povsod v celoti dosežen. V Črnomlju je oddalo kri 195 krvodajalcev, na Vinici kar 230, v Semiču pa je bilo 123 krvodajalcev. Posebno se je izkazala krajevna organizacija RK na Vinici, ki je zelo dobro organizirala akcijo v svojem kraju in sosednjih vaseh. Podnevi delaj, ponoči se uči! Pred kratkim so na osnovni šoli v Črnomlju in na podružničnih šolah v občini izdelali posebno anketo med učenci. S pomočjo ankete so ugotovili, da je predvsem na podružničnih šolah po vaseh okrog 42,5 odst. takih šolskih otrok, ki delajo šolske naloge in se pripravljajo za šolo v poznih večernih urah ali pa zjutraj. Ta odstotek je še posebno velik v tistih predelih, kjer so ostali šolski otroci poleg staršev edina delovna sila na kmetijah. Prav zaradi teh vzrokov lahko upra-večeno pričakujemo, da letošnji šolski uspeh v črnomaljski občini ne bo boljši kot je bil lani in vsa prejšnja leta. Stavba na trgu je prodana Pred kraitHrim je Kreditna banka iz Ljubljane odkupila v Črnomlju stavbo na trgu, kjer so pisarne družbeno-po-ldtionih organizacij. Ker bo banka potrebovala najprej pritlične in kletne prostore, se bo marala ljudska knjižnica izselita v internat že do 1. julija, prav tako bodo morali strelski zvezi najti dotlej druge prostore, medtem pa-bodo pisarne v prvem nadstropju stavbe zaenkrat še ostale. Seminar za samoupravljavce Jutri, 14. in v soboto, 15. junija, bo v. Črnomlju dvodnevni seminar za novo izvoljene predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in delovnih skupnosti. Seminar organizira zavod za kulturno-prosvetno dejavnost, pobudo zanj pa sta dala občinski sindikalni svet in občinska skupščina. i Mladi so na razpotju Črnomaljski šolarji so se odločili za svoje bodoče poklice - Pri odločitvi so jim pomagali Zavod za zaposlovanje, starši in učitelji Gradnja črnomaljskega gasilskega doma, kjer naj bi bilo središče gasilske de-javnosti iz vse občine, je začasno ustavljena, ker je zmanjkalo denarja, člani PGD iz Črnomlja so obljubili pri nadaljnjih delih pomagati s prostovoljnim delom, upajo pa tudi vsaj na skromno pomoč občine. (Foto: R. Bačer) MANJKALO BO NA VSEH KONCIH IN KRAJIH \ Financiranje šolstva in borčevskih zadev še nadalje ostaja nerešeno Črnomaljski odborniki so izglasovali letošnji proračun, vendar brez odgovornosti za financiranje šolstva in borčevskih zadev - Manjkajočih 500.000 din zahtevajo dodatno iz republiških virov še nikoli ni črnomaljska občina tako pozno sprejemala proračuna kot letos, ko so se zanj odločili šele 5. junija. Prej namreč nikakor niso mogli spraviti v sklad dohodkov z izdatki, ker so potrebe daleč večje od možnosti. Tudi tokrat, ko so po daljši razpra- vi proračun v višini 5,726.840 din le izglasovali, so ga s pridržkom, da odklanjajo vsakršno odgovornost za financiranje šolstva, kjer manjka 300.000 din, in za reševanje zadev borcev NOV, kjer bi morali imeti za priznavalnino vsaj še 200.000 din. Manjkajočih 500.000 din zahtevajo Črnomaljci iz republiških virov, medtem pa financiranje teh dveh dejavnosti še nadalje ostaja odprto. V občinskem proračunu bo letos tako manjkalo na vseh koncih in krajih, da za potrebe vzgoje in izobraževanja nikakor ne morejo zagotoviti več, kot so namenili: 1,928.000 din ali 33 odst. vseh proračunskih dohodkov. Prav tako navzlic velikemu razumevanju do reševanja borčevskih zadev ne morejo iz proračuna za te namene dati več kot 310.000 din. V tistem delu proračuna, ki je bil že sprejet, so postavke za nekatere organizacije in društva (zlasti za gasilstvo in letovanje otrok) smešno nizke. Zaradi pičlo odmerjenih sredstev občinskemu sodišču pa bo tudi delo te ustanove finančno ogroženo. Ni treba posebej poudarjati, da so tudi vse druge proračunske postavke vključno s planiranimi sredstvi za socialno varstvo, krajevne skupnosti in občinsko upravo mnogo manjše, kot je potrebno za nemoteno delo. Kakor že nekajkrat so tudi na tej seji govorili o odnosih nekaterih kolektivov do reševanja problemov splošne potrošnje. Ker posamezne delovne organizacije prav za nobeno skupno akcijo ne kažejo razumevanja in odločno odklanjajo vsako finančno po- moč, čeprav sredstva imajo (a si jih raje razdelijo!), so menili, da bi bilo treba vodilne iz teh kolektivov poklicati na zagovor. Očitno je, da posamezniki pod masko samoupravljanja kažejo roge občinski, skupščini in njenim prizadevanjem za skupne akcije. Na seji so obravnavali še poročilo o delu medobčinskih inšpekcijskih služb, odločili so še za redno likvidacijo Tapetništva in dekoraterstiva ter sprejeli nekaj odlokov. Letošnje šolsko leto se je približalo koncu. Mladi šolarji, predvsem tisti, ki letos zapuščajo osnovnošolske klopi, si že vse feto belijo glavo in razmišljajo o poklicih, za katere se bodo odločili. Na osnovni šoli Črnomelj so letos redki tisti učenci, ki še ne vedo, kako bi se odločili. Vodstvo šole je že v februarju izvedlo med učenci Še likvidacija čistilnice Ker se kljub prisilni upravi v črnomaljski kemični čistilnici in pralnici poslovanje 3-članskega kolektiva ni izboljšalo in ker so razen vsega še stroji dotrajani, je svet za gospodarstvo predlagal občanski skupščini likvidacijo podjetja. Za likvidacijo so se odborniki odločili s pristavkom, da čistil-naca ne sme prenehati z delom, ker bi bili sicer občani prikrajšani, še preden bo čistilnica dokončno odpravljena, je treba poiskati koga, ki bi, četudi kot zasebnik, prevzel to dejavnost, če med domačini ni nikogar, ki bi hotel dobro zaslužiti, bodo pač morali »čistilca« dobiti od drugod. osmih razredov posebno anketo, ki je pokazala, da so se že vsi odločili za bodočnost. Od 95 šolarjev, ki bodo letos končali osnovno šolo v Črnomlju, je 25 takih, ki bodo nadaljevali šolanje na gimnaziji, 6 deklet bo nadaljevalo šolanje na srednji vzgojiteljski šoli, 7 učencev pa se je odločilo za tehnično srednjo šolo v Ljubljani. Trije mladi čmomaljčani bodo postali miličniki, trije so se odločili za JLA, ostali pa šo si izbrali različne poklice. Največ mladih šolarjev se je odločilo za poklic avtomehanika, finomehanika, monterja, kleparja in za druge praktične poklice. Dekleta se še vedno najpogosteje odločijo za gimnazijo, za trgovke, šivilje in le dve sta se odločili za učiteljski poklic. Med vsemi 95 šolarji želita ostati doma na kmetiji le dve dekleti, ki sta zatrdili, da ju delo na kmetiji veseli. Da bi mladim šolarjem izbiro poklica kar se da olajšal, je Zavod za zaposlovanje v Črnomlju letos zelo zgodaj razposlal na šole poseben informator o možnostih in pogojih šolanja v poklicnih, tehničnih in drugih srednjih šolah. Učenci so bili tako dovolj zgodaj seznanjeni s posameznimi poklici in so imeli na razpolago še dovolj časa,d a so se posvetovali o svoji izbiri tudi s starši in z učitelji. M. P. Velika izbira vsega tekstilnega blaga in konfekcije. Najnovejši vzorci. Prepričajte se o cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplažilo. •Oeleteksfit« ČRNOMELJ IZ POROČILA MEDOBČINSKE INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Ponekod je potreben ostrejši nadzor V Črnomlju zadovoljni z delom medobčinskih inšpekcijskih služb, priporočajo pa več ukrepov zlasti tržne in sanitarne inšpekcije Na zadnji občinski seji v Črnomlju je Franc Kotnik, načelnik oddelka za medobčinske inšpekcijske službe, poročal o delu v preteklem letu. Lani so na področju občine Črnomelj opravili 2544 pregledov, izdali 159 odločb, podali 11 prijav javnemu tožilstvu zaradi gospodarskih prestopkov, 32 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, izločili iz prometa za 26.280 din živil in pijač, odvzeli 690 vzorcev za analizo, v 11 primerih nudili pravno pomoč, izdali 582 potrdil in soglasij, izdelali 83 poročil, sprejeli 57 ČRNOMALJSKI DROBIR ■ FILATELISTIČNO DRUŠTVO »Oton Zupančič« iz Črnomlja pripravlja bogato filatelistično razstavo v prostorih črnomaljske pošte. Člani filatelističnega društva, med katerimi so tudi mladinci, bodo razstavili bogate serije domačih in tujih znamk, razne nalepke, razglednice in spominske ovitke. Obiskovalci bodo na razstavi lahko kupili zase razglednice in nalepke. ■ 15. MAJA JE PODJETJE Klavnica in mesnica v Črnomlju znižalo cene mesa za 1 dinar, to pa se zdi potrošnikom premalol, ker vedo, po čem podjetje plačuje živino. ■ NEKATERI LASTNIKI kamionov se baje dobro znajdejo. S svojimi vozili od 2 do 8 ton nosilnosti prevažajo pesek, ki ga v kamnolomu plačajo po 2 din, prodajajo pa ga po 5 din. Vožnjo zaračunajo še posebej! Ob odličnem zaslužku pa ne plačajo nič davka, ker so kamioni prijavljeni za lastno uporabo. Ker gre v teh primerih za očitno bogatenje na lahek način, bi morala davčna uprava lastnike kamionov vzeti pod drobnogled. ■ LANI SO SE TUDI v črnomaljski občini začele pojavljati črne gradnje. Urbanistična inšpekcija je z odločbo prepovedala nadaljnjo gradnjo pri zasebnikih, ki so gradili hiše brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. ■ CIGANSKE DRUŽINE, ki so naseljene v kolibah ob cesti Kanižarica—Vinica, nameravajo preseliti kakih 200 m stran od ceste. Družine, v katerih je precej zaposlenih Ciganov, bodo dobile do-stojnejša bivališča. Pri gradnji bodo sodelovali Cigani sami, pomagala pa jim bo tudi občina. Vprašanje je le, kdaj bo načrt, kJ ga je predlagal svet za splošno upravo in notranje zadeve, uresničen, ker bi morali imeti za preselitev na voljo 70. do 80.000 dinarjev. strank in izdelali 576 zapisnikov. Za vso to goro papirja pa se skriva mnogo dela in tudi težav. Cestna inšpekcija je na primer 5-krat pregledala vse ceste IV. reda, a kaj, ko so vse ceste slabe zaradi tega, ker je bilo za vzdrževanje na voljo samo 160.000 din ali 4 tisoč za en kilometer ceste. Inšpekcija dela je ugotovila, da se varstvo pri delu v zadnjih letih sicer izboljšuje, še vedno pa je kup težav v manjših delovnih organizacijah. Tam nimajo urejenih pravilnikov in delajo v neprimernih prostorih ter s slabimi in zastarelimi stroji. Veliko dela so imeli lani tudi sanitarni inšpektorji, saj so opravili 177 pregledov ter izdali 38 odločb za odpravo pomanjkljivosti (od tega 13 s področja gostinstva). Poudarili so, da inšpekcija ni prav nič gledala skozi prste zasebnim gostincem, kot jim je to očital družben sektor gostinstva. Pri pregledu blaga v prometu je tržna inšpekcija izločila iz prodaje za 3846 din živil in pijač. V glavnem je šlo za slaba vina, kupljena v Vojvodini, ki so za gostince privlačna zavoljo nizke cene, ne menijo pa se za primes samorodnice, umetne barve in drugega, kar vinu jemlje sloves. Nasploh je tržna inšpekcija razočarana nad vini, ki jih točijo po gostiščih tako družbenega kot zasebnega sektorja. Tudi tista vina. ki niso bila izločena iz prometa, niso dobra, vendar še dovoljena za prodajo. K poročilu, ki je vsebovalo tudi podatke o delu elektroenergetske, gradbene, gozdarske, veterinarske in urbanistične inšpekcije črnomaljski odborniki niso imeli dosti pripomb, želeli so le, daj bi v bodoče v prid občanom in potrošnikom poostrili nadzor, zlasti tržni in sanitarni inšpektorji. Kolektiv z enim članom črnomaljsko podjetje Tapetništvo in dekorater-stvo je samo od sebe usahnilo, s tem da je v kolektivu ostal samo še direktor in da je ta v imenu kolektiva predlagal redno likvidacijo. To je občinska skupščina tudi potrdila in za rednega likvidatorja imenovala Fran-ca Cimermana. V raz-pravi o propadu tega podjetja pa se je več odbornikom čudno zdelo, kako lahko zasebni tapetniki v Črnomlju dobro shajajo, podjetje s to dejavnostjo pa je propadlo... Podpiramo zahteve, toda ostro obsojamo način! Na občinski seji v Črnomlju soglasen protest zoper vandalizem beograjskih študentov V sredo, 5. junija, so po končanem uradnem delu seje občinske skupščine v Črnomlju burno ploskali odborniku Francu Koširju in prvoborcu NOB, ki je kritiziral način, s katerim so beograjski študentje hoteli uveljaviti svoje zahteve. O študentskih neredih je nato razpravljalo še več odbornikov, ki so zelo ostro obsodili vsakršno nasilno obliko reševanja študentskih zahtev. Zahtevali so zoper izgrednike takojšnje kazni. Govorniki so poudarjali, da so zlasti nekatere zahteve študentov povsem upravičene in da jih bodo podpirali tudi v Črnom- lju. »Vendar pa,« so dejali, »je njih uresničitev možna samo po redni samoupravni poti. Ne bomo pa dovolili, da bi objestni študentje na vandalski način uničevali to, kar so naši delovni ljudje zgradili s svojimi rokami.« S seje občinske skupščine so poslali več protestnih brzojavk, eno pa so naslovili tudi Klubu belokranjskih študentov v Ljubljani. Domače visokošolce so pozvali, naj uveljavljajo svoje zahteve na akademikom dostojen način in naj ne nasedajo posameznikom, če bi jih le-ti hoteli pridobiti za poulične demonstracije. NOVICE . dl§ I amjrrmljsm komuna j Protest tudi v Metliki Z . zborovanja vseh vodstev družbeno-političnih organizacij poslali protestno resolucijo V sredo, 5. junija popoldne, je bilo v metliški kino dvorani zborovanje, ki so se ga udeležila vsa vodstva občinskih družbeno-političnih organizacij, predstavniki sindikalnih podružnic, koleiktivov iz gospodarstva in šol. V uvodni besedi je sekretar občinskega komiteja ZKS Prane Vrviščar informiral prisotne o študentskih neredih v Beogradu ter o zahtevah študentov, še posebej pa o zahtevah študentov slovenskih visokih šol. Obenem jih je seznanil s stališči komunistov do tega vprašanja. Poudaril je, da večina študentske mladine v Jugoslaviji ni razočarala družbe in da so zahteve teh študentov po hitrejšem reševanju njihovih težav upravičene. »Toda,« je dejal, »ne smemo in ne bomo dovolili, da bi posamezne skupine študentov nerešene zadeve skušale uveljavljati na način, ki je tuj naši samoupravni družbeni ureditvi, zato obsojamo poulične izgrede.« Sklenili so, da bodo imeli podobne sestanke po vseh kolektivih, ob koncu pa so odposlali več republiškim in zveznim organom naslednjo resolucij«): »Politični aktiv in občani Metlike z ogorčenjem spremljamo način in metodo delovanja nekaterih skupin štu- dentov. Obsojamo takšen način uveljavljanja zahtev in pravic, predvsem pa obsojamo poizkuse peščice sovražnikov naše družbe, da bi vcepila nasilje in nestrpnost v vrste študentov. Podpiramo demokratično in sistemsko urejevanje izobraževanja in šolstva v rednih možnostih, pozivamo pa študente in njihove predstojnike, da se na naši družbi primeren način lotijo reševanja teh zadev. Hkrati odločno zahtevamo, da se ostro ukrepa zoper tiste, ki ne spoštujejo naše demokracije in samouprave, jo zlorabljajo ter uničujejo naše delo in pridobitve. Za provokatorje in sovražne elemente naše družbe ne sme biti prostora v fakultetnih učilnicah!« Kučer je zaščiten kot arheološki spomenik prvega reda, kar pa nekaterim, ki hrib izkoriščajo kot kamnolom, ni prav nič mar. (Foto: R. Bačer) Malo manjka do uničenja gomil Ilirske topilnice na Kučerju so v nevarnosti Na pol poti med Metliko in Črnomljem se nad podzemeljskim poljem dviga osameli hrib Kučer (220 m nadmorske višine), okoli katerega so raztresene številne prazgodovinske gomile. Bogati grobni material teh gomil, Biserka spoznava delo Biserka Penič je prišla v metliško tovarno BETI po posredovanju Zavoda za zaposlovanje v Karlovcu, kjer je bila prijavljena kot nezaposlena. V Novem Sadu je končala srednjo kemijsko tehnično šolo, toda po maturi službe ni mogla dobiti. Z velikim veseljem je prišla v Metliko, kjer so jo sprejeli v tovarni BETI kot pripravnico s 6-mesečnim stažem. ' — V konfekcijskem obratu sem delala pri vseh delovnih fazah, od krojenja do paki- r?- ■ .»-■Tsrrfs-"?' ; * lilli desn mu zaupajo odgovornejše mesto. Tako je povedal pomočnik direktorja Prane Vr-viščar, obenem pa je pojasnil primer Biserke Penič: — Res je tej pripravnici staž že potekel, toda ker imamo v tovarni kemijskih tehnikov že dovolj, je ne moremo trenutno zaposliti v stroki. Nekaj časa bo še delala pri stroju, potem pa ji bomo glede na njeno izobrazbo nu-•dili odgovornejše mesto. Seveda, če bo to delovno mesto hotela prevzeti. Imamo še nekaj pripravnikov, vendar tudi nekaterih drugih ne bomo mogli takoj zaposliti v njihovi stroki. Ob vse večjih težavah z zaposlovanjem skušamo mladim ljudem pomagata do kruha, kakor nam pač dopuščajo možnosti. ki so ga bili izkopali že v prejšnjem stoletju, je arheološki sloves tega kraja, kjer je v 1. tisočletju pred našim štetjem prebivalo mogočno ljudstvo Ilirov, razneslo daleč čez domače meje. Zanimanje za Kučer je postalo še večje, ko je v letih 1932—34 arheolog dr. Valter Schmid odkril prazgodovinske topilnice železa, kovačnico in ostanke stanovanjskih stavb. Prav zaradi teh dragocenih najdb je ves Kučer z okoliškimi gomilami zaščiten kot arheološki spomenik prvega reda. Po zadnji vojni pa je v severno pobočje Kučer j a, v dotlej nedotaknjeni, z drevjem porasli hrib, novo nasta- li kamnolom zarezal veliko rano. Kamnolom so znatno razširili zlasti pred leti, ko so rekonstruirali cesto Met-lika-čmomelj. Izvedli so več globinskih vrtanj, ki so odtrgale cele kamnite stene in s tem bistveno spremenile podobo vsega Kučer j a. Prav zato, da se zacelijo te velike rane, ki tudi kvarijo lepoto hriba, je bil lani med občinsko skupščino Metlika in uporabniki kamnoloma sklenjen dogovor, da morajo slednji za vsak odpeljani kubični meter gramoza vplačati v poseben sklad po 1 N din, ki naj se uporabi za ureditev kamnitega pobočja. Tega naj bi posuli z zemljo in ponovno zasadili z grmovjem in drevjem. Obenem naj se določi tudi dopustna konfiguracija terena. Kako se ta dogovor izvaja, ni znano. Očitno pa je, da so delavci Cestnega podjetja Novo mesto, ki je zaradi gradnje ceste Cmomelj-Vini-ca zadnje čase pričelo močneje izkoriščati kamnolom, znova minirali stene, in sicer tik nad gornjim robom kamnoloma, kjer leže ilirske toplice in ostanki prazgodovinskih stavb. Ker so se s tem nad dopustno razdaljo približali arheološko ožje zaščitenemu terenu, je uprava Belokranjskega muzeja opozorila podjetje, naj z miniranjem v tej smeri preneha, dokler se ne prično raziskovanja, ki jih bo vodil arheolog Narodnega muzeja dr. Vinko Šribar. Vsekakor je stvar pereča in se je treba takoj odločiti, v katero smer naj se kamnolom še širi, hkrati pa zagotoviti sredstva za arheološka raziskovanja in kasnejšo ureditev in ozelenitev vsega kamnoloma. D. Krvodajalci so se izkazali V dvodnevni krvodajalski akciji, ki je bila v Metliki konec ma a, je 375 občanov prostovoljno darovalo kri. Med temi je bilo dosti stalnih krvodajalcev, razen tega pa razveseljivo število novih. Krvodajalske akcije se je polnoštevilno udeležil učiteljski kolektiv osnovne šole Podzemelj, lep odziv pa je bil tudi v vseh metliških kolektivih, kakor tudi v vseh krajevnih organizacijah Rdečega križa. Zasluga za tako lep uspeh gre zopet požrtvovalnim aktivistom in vodstvom krajevnih organizacij Rdečega križa. Občinski odbor RK v Metliki se vsem darovalcem krvi v zadnji akciji prisrčno zahvaljuje in obenem poziva v vrste prostovoljnih krvodajalcev rse druge zdrave občane. Urediti grobišče za narodne heroje Na prvi seji občinskega odbora ZZB NOV izvoljeno novo vodstvo ranja. Zdaj šivam na stroju. V delo me Je Uvajal obrato-vodja s pomočjo mojstrov. Pripravniški staž pa mi je potekel, zdaj čakam, če me bodo zaposlili v stroki. V tovarni BETI imajo še nekaj pripravnikov, vendar mora vsak do potankosti spoznati proizvodni proces, pre- 8. junija je bila v Metliki prva seja občinskega odbora ZZB NOB, na kateri so izvolili novo vodstvo, sekretariat in komisije. V sekretariat so bili izvoljeni: za predsednika Franc Jakljevič, za podpredsednika Darko Damlja-novič, člani pa so: Franc Kobe Tone Vergot, Regina Fir, Jože Mihelčič in Frank Molek. Pri občinskem odboru ZZB deluje tudi 6 komisij v naslednjem sestavu: komisijo za rezervne oficirje in podoficirje vodi Anton Plut, člani pa so: Franc Gosenca, Slavo Prevalšek, Jule Malešič, Marko Brdar, Jože Nemanič in Dare Flajšman. Jože Mihelčič je predsednik komisije za vojaške vojne invalide, pomagajo pa mu člani Anton Kralj, Marija Radkovič, Anton Muc in Ivanka Muc. V komisiji za reševanje borčevskih zadev so: Darko. Damjanovič predsednik, člani pa: Ivan Radoš, Franc Kovačič, Jože Sladič, Jože Kr-štinc, Jože Simonič, Jože Petrič, Tone Vraničar in Franc Tomc. Komisija za zgodovinsko in spomeniško dejavnost bo delala pod vodstvom Regine Fir, člani pa so: Milan Kovačič, Polde Klemenčič, Janez šegina, Jože Gornik, Dragica Nenadič, Ivan Žele, Vladka škof in Mitja Udovč. Komisija za internirance in vojne ujetnike je izbrala za predsednika Zvonka Hanzlja, za člane pa Ivana Turšiča, Franca šegino, Martina čsmu-glja in Ivana Kompareta. Na prvi seji so sklenili, da bo komisija za vojne ujetnike in internirance organizirala izlet v Mauthausen, Gonars to ponovno na Rab, Občinski odbor ZZB pa bo pomagal tudi pri organizaciji krajevnega praznika v Gradcu. Razpravljali so še o uredit- vi grobišča za narodne heroje v občini Metlika in postavitvi spominskega obeležja, vendar se glede lokacije še niso zedinili. Ob koncu seje so Obrani bivši borci NOB odločno obsodili neodgovor- no početje nekaterih študentov beograjske univerze. R. F. Srečanje godbenikov v Metliki V nedeljo, 9. junija, so metliške godbenike že četrtič obiskali člani godbe na pihala iz Vevč, s katerimi so že pred leti navezali tesne stike. Ob srečanju v Metliki sta obe godbi priredili promenadni koncert. Čeprav je koncert motilo deževno vreme, se je zbralo dovolj poslušalcev. Po programu so imeli godbeniki prijetno srečanje v prostorih tovarne BETI. Sklenili so, da bodo srečanja med Metličani in godbeniki iz Vevč postala stalna. SPREHOD PO METLIKI GRADAC tel. 76-111. lob. I Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro ln kvalitetno. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Pre-»ere g* 130 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, (lijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! ■ PROČELJE POSLOPJA OBČINSKE SKUPŠČINE so lani prepleskali, zdaj pa so postavili odre tudi na dvoriščni strani okoli podstrešnega prizidka, ki je bil zgrajen že pred leti, pa doslej še ni bil ometan. Tako bo vse poslopje zunaj prenovljeno. Tudi v notranjosti bodo prepleskali vse poslovne prostore in hodnike. ■ LANSKOLETNA TOČA JE TUDI na strehi nekdanje metliške komende, kjer je danes dom počitka, napravila veliko škodo. 2e lani so prekrili del strehe, drugod pa so samo podtaknili opeko, da ni jćseni in čez zimo zamakalo. Minuli teden pa so tudi ta del strehe prekrili z novo opeko. ■ ZADNJI TORKOV SEJEM 4. maja je bil v Metliki bolj slabo založen in tudi kupcev ni bilo veliko. Prodajalke so merile na litre in so zahtevale za liter fižola 4—4,5 din, prosa 1,5—2 din za liter, koruze in pšenice po I din in ječmena 2,5—3 din. Liter koruzne moke je veljal 1 din, korenine hrena prav tako 1 din, venec čebule pa 3—5 din. Za jajca ao zahtevale 35—40 par. ■ NA 5UVINSKEM SEJMU se je isti rinn cena volom sukala od 3,60—4,20 din, teletom pa od 7— 7,30 din za kilogram žive teže. Cena srednje težkim prašičem je bila okoli 4,80 din. Vsega je bilo ta dan izdanih 271 veterinarskih spričeval za živino. ■ LEP IZLET SO MINULI ČETRTEK naredili metliški upoko- jenci. Z udobnim avtobusom Gorjancev se je 42 izletnikov odpeljalo preko Gorenjske v Trbiž ta z žičnico na Višarje. Od tam so nadaljevan pot ob Vrbskem jezeru do Celovca ta Gospe svete ta še na Gosposvetsko polje, kjer so si ogledali vojvodski prestol. Skozi Beljak ta prek Jezerskega so se spet vrnili v domovino. Upokojence je lepi izlet razvedril ta bodo nanj ohranili lepe spomine. ■ TURISTIČNA PISARNA V METLIKI je že dva meseca pravzaprav zaprta, saj ni imela svoje uslužbenke, ker Je ta odšla na bolniški dopust. Za informacije turistom Je poskrbela prodajalka v sosednjem prodajnem lokalu Mercatorja. Na zadnji seji Turističnega društva pa so se že dogovorili za novo uslužbenko ta bo pisarna s 15. Junijem pričela redno poslovati. ■ KER MORA TURISTIČNO DRUŠTVO v Metliki svoja pravila dopolniti ta prilagoditi novim predpisom, Je za četrtek, 13. junija, ob 20. uri sklicalo izredni občni zbor. Ta bo v kino dvorani, kjer si bodo navzoči lahko ogledali tudi filme o Beli krajini. Vse vedo o XV. brigadi Učenci osmih razredov metliške osemletke so konec maja v treh skupinah tekmovali v znanju o XV. brigadi, ki ima v Metliki domicil in po kateri bo šola dobila ime. Pri tekmovanju so vsi učenci pokazali zelo lepo znanje, saj so vedeli vse podrobnosti iz življenja brigade in njenih borb. Za zmagovalca sta bili izbrani kar dve ekipi, ki sta se v znanju enako izkazali. Tovarna BETI jima je poklonila 200 din denarne nagrade, razen tega je vsak tekmovalec prejel knjižno darilo. Metliški šolarji si že več let na podoben način pridobivajo znanje iz zgodovine NOB, letos pa so dodobra spoznali slavno XV. brigado, ki bo praznovala 1. septembra 24-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti bo na metliški šoli odkrita spominska plastika kiparja Dolinarja. Kdaj bo odprt bife v Podzemlju? Bife na podzemeljskem kopališču, zgrajen šele pred tremi leti, je v ponos vsem prebivalcem okoliških vasi. Z veseljem smo ugotavljali, kako v Podzemelj vsako leto prihaja več gostov, toda letos nimajo kam, ker je bife še zmeraj zaprt. Ob Kolpi pa je bdlo že 1. maja 26 avtomobilov! Domačin Ivan Butala, ki je prejšnja leta vodil bife, je letos zaradi druge zaposlitve sodelovanje odpovedal, vendar bi moralo gostinsko podjetje v Metliki čimprej dobiti drugega poslovodjo, ker po mnenju Podzemeljčanov bife ne sme ostati zaprt. Počitniški dom v Seči je odprt Maja je začel obratovati v Seči pri Portorožu počitniški dom metliške tovarne BETI, ki je bil lani preurejen. Med člani kolektiva je tudi letos za letovanje v Seči precej zanimanja. Cene niso pretirane. Izračunali so, da znaša ekonomska cena za oskrbni dan 32 din, toda toliko ne računajo niti zunanjim gostom. Sodelavci podjetja in člani njihovih družin plačajo na dan le 16 din, otroci do 12. leta pa imajo popust. Nečlani kolektiva morajo plačati 30 din dnevno, posebne olajšave pa nudijo borcem s področja občin, v katerih ima tovarna BETI svoje obrate. Njim zarar čunavajo dnevni penzion le 20 dinarjev. V letošnji sezoni imajo precej mest že zasedenih, vendar bo tudi za zunanje goste še nekaj prostora. Za nadarjeno mladino so štipendije Bralce obveščamo, da je ns 7. str. današnje številke objavljen sestavek ravnatelja osnovne šole Metlika, Ivana Zeleta. Tovariš Žele piše o delu in pomoči komisije za štipendiranje ObS Metlika, ki že več let pomaga mladini Bele krajine do poklica. TRI meHiškteitfednik / Človekova čustva pa so zelo spremenljiva in prej ko slej vsakdo uvidi, da se poročiti ne kaže samo in edino po čustvih — zlasti ne, dokler še nismo preizkusili njihove trdnosti — — marveč je treba tak korak tudi razumsko pretehtati. Od same zaljubljenosti ni moč živeti. Zakon mora biti tudi razumsko pretehtana odločitev. To prav nič ne zmanjšuje njegove lepote, ker tisto, kar je tudi pametno, prav nič ne nasprotuje resničnim ljubezenskim čusbvom. To je združljivo. — No, pa recimo, mama, da se imata dva človeka res rada in da vsaj v glavnem izpolnjujeta vse tisto, kar velja za potrebno, da bo zakon zadovoljen. Morda pa samo še ne moreta priti do lastnega stanovanja ali je na poti kakšna druga, za zadovoljen zakon manj važna ovira. Ali naj se potem poročita ali ne? Jaz mislim, da bi se zaradi takih manjših ovir lahko, najbrž pa bi ne bilo pametno, da bi že imela otroke. Reoimo, da sama prav lahko stanujeta še pri svojih starših, teže pa bi bilo, če bi imela že otroke ... — Prav praviš. Za sklenitev zakona so večje in manjše ovire... če sta dva človeka že telesno in duševno primerno zrela in morda že na pragu svoje samostojnosti, se poznata že dovolj dolgo in sta prepričana, da si ugajata, in če ju vežejo globoka ljubezenska čustva, bi jima bilo nespametno braniti skupno življenje. Vendar pa je pri tem zelo važno, kdaj bosta imela otroke. Ce naše življenjske razmere še niso povsem urejene in ravno ugodne, druge pogoje za skupno življenje pa imamo, pote mse medsebojnim odnosom ne odrekajmo samo zato, da bi ne prišlo do spočetja otrok. Splav je najbolj škodljiv način urejanja rojstev To je navsezadnje vprašanje, ki ne zadeva le mlade ljudi, marveč tudi odrasle, tako poročene kot neporočene. Sama vesta, da ima človek lahko več otrok, kot si jih želi in jih lahko tudi preživlja in vzgaja. Zaradi tega je človek rojstvo otrok zmeraj uravnaval. Kot se razvija vse, se razvija tudi znanje o tem, kako je mogoče število rojstev pametno in brez škode za človeka uravnavati. Ne bom vama govorila o tem, kako je človek rojstvo otrok uravnaval v starih časih. Zdaj je najbolj škodljiv način uravnavanja rojstev splav. Bistvo splava je v tem, da zakonca ne preprečujeta spočetja nezaželenega otroka, marveč segata po odpravi že spočetega plodu. Zdravstvo nas opozarja, da je splav škodljiv za ženo, ker načenja njeno telesno, pa tudi duševno zdravje. Predvsem in še celo pa je škodljiv prvi splav, ker pogosto povzroči kasnejšo ženino neplodnost. Lahko si mislita, kako sta potem zakonca nesrečna, ko si življenjske razmere uredita in bi rada imela otroke, pa jih ne moreta imeti. Zaradi tega zdravniki odsvetujejo splav kot sredstvo za preprečevanje nezaželenih otrok in priporočajo preprečevanje nezaželenih spočetij. Menda je za preprečevanje zanositve pri nas še zmeraj najbolj v rabi diafragma. To je nekakšna opna, ki jo uporablja žena; so pa še tudi druga sredstva. V naši državi imamo v ta namen že precej razširjeno omrežje postaj za kontracepcijo, torej postaj, kjer žena oziroma tudi dekle sredstvo proti zanositvi lahko dobi z navodilom vred, kako naj ga uporablja. Vsaka pametna in napredna ženska uporablja od zdravnika nasvetovano sredstvo proti zanositvi, če ji kaže, da bi bilo bolje še ne imeti otrok, in ga uporablja tudi, kadar ima že toliko otrok, kolikor sta si jih z možem želela. Seveda pa je odgovoren za pre-prečenje nezaželene zanositve tudi moški. Oba, moški in ženska, naj se zavedata, da spočnemo novo življenje samo tedaj, bo novega človeka lahko primemo vzdržujemo in vzgajamo in si ga tudi to- liti novim nazorom o odnosih med spoloma. Mati na take fantove pripombe nikoli ni reagirala preveč resno in ognjevito, ker je menila, da je praksa važnejša od besed. Zato mu je odgovorila s šalo: — Tako je, in ti ni treba biti nič žal. Zenske se, odkar smo enakopravne, učimo vztrajati in napredovati v poklicnem in javnem življenju, vi pa se odtlej učite, kako je treba urejati dom in opravljati tisoč drobnih del, ki jih prinaša vsakdanje življenje. čim mlajši se tega naučiš, tem bolje boš znal, ko -boš poročen. — Ampak vsi starši svojih sinov ne ženejo takole kot vi mene, — je trdil fant. Ančka Gošmk-Godec: DEKLICA liko želimo, da mu bomo lahko izkazovali dovolj čustev, topline, veselja in zadovoljstva. Včasih namreč nismo vedeli, da je ljubezen staršev otroku za zdrav razvoj tako zelo potrebna, zdaj pa to vemo. Prav zato bi morali težiti za tem, da bi ne bil spočet prav noben nezaželen otrok. Nezaželen otrok je namreč pogosto tudi pozneje po rojstvu deležen premalo ljubezni. Pri neljubljenih otrocih pa nastanejo zelo pogosto prav znatne čustvene in duševne motnje. Proti pričakovanju to pot tudi fant ni več ugovarjal. O enakopravnosti odnosov v družinskem življenju Ko so nekoč po večerji družno pospravljala po kuhinji, se je fant naenkrat pošalil: — Da moram pospravljati posodo, se imam tudi zahva- — Že mogoče, — se je zasmejal oče, —. ampak tudi vsi sinovi nimajo tako prepričljivega zgleda v svojem očetu... Cez čas pa je pripomnil: »Moški se doma vse preveč radi držimo starih navad ...« — Mi smo sicer zdajle o tem govorili malo šaljivo, toda v resnici te stvari niso prav nič smešne. Z novimi družbenimi in gospodarskimi razmerami pri nas je žena ogromno pridobila; ima enakovreden položaj v družbi, za enako delo je enako plačana, ima enake možnosti za izobrazbo in enak dostop v vse poklice in službe, kot mati pa uživa posebno zaščito. Spričo vsega tega se spreminjajo tudi odnosi med moškim in žensko in še posebej med možem in ženo kot zakoncema. Seveda pa to ni zmeraj lahko. Vsi mi, ki to skušamo vsaj za silo uresničiti, smo kot otroci živeli v družinah, v katerih življenje ni teklo tako. Zato - globoko v nas še živi drugačno pojmovanje, imamo drugačne izkušnje in še tisti, ki razumsko te spremembe povsem dojemamo in jih pošteno želimo uveljaviti, pogosto ne žanjemo posebnih uspehov. Moramo se precej truditi, če hočemo stari način življenja in odnosov zamenjati z novim, drugačnim. Posebno moški se večkrat kažemo drugačne v javnem življenju in spet močno drugačne v zasebnem, družinskem. Doma, v družini, se držimo starih navad, neradi in le težko se odpovedujemo posebnemu In izjemnemu položaju moškega v družini in tudi v odnosu do žene in družinskega življenja. — Včasih pa zavirajo uresničitev takih spremenjenih odnosov tudi žene same, — je podprla moža žena. — Kolikokrat kritizirajo tiste' žene, ki se udeležujejo javnega življenja, češ naj bi raje bolj skrbele za svoj dom in družino. — Seveda, opraviti imamo z enim in z drugim. Mislim pa le, da se‘ večina žensk veliko bolje in hitreje uveljavi v poklicih in sploh v družbenem življenju, kot pa vzporedno moški prevzemamo bremena družinskega življenja ter vzreje in vzgoje otrok, če samo pomislim, koliko razburjenja sem že slišal na ta račun v našem podjetju! Moški se jeze, da je kosilo prepozno, odkar je tudi žena v službi, da dom ni tako urejen, da žena premalo pomaga otrokom pri učenju, in ne vem kaj vse še je narobe. In ženske se jeze, kako možje samo nejevoljno čakajo, kdaj bo kosilo pripravljeno, da jim ne pride niti na misel, da bi doma kaj pomagali, da se le jeze, če otroci dobivajo v šoli slabe ocene, ne pride pa jim na misel, da bi popoldne kdaj sedli s katerim k učenju. Kaj se to pravi? Nič drugega, kot da možje — vsaj zvečine — nimajo načelno nič proti temu, da tudi žena prispeva k preživljanju družine. Toda zanje osebno bi se zaradi tega ne smelo nič spremeniti. Tako postaja položaj nekaterih žena zares težaven. Z zaposlitvijo izven doma prevzemajo namreč nove dolžnosti in bremena, moški pa se drže starega pravila, da imajo dolžnosti le v poklicnem in javnem življenju. PRIDELOVALNO SREDIŠČE JE KOSTANJEVICA NA KRKI Cviček je dolenjska specialiteta! To vino ima doma in v tujini odličen sloves — Moramo ga zadržati Turistični vestnik je ?. 1959 v 4. številki na »Modri strani« prinesel o cvičku med drugim pod oznako J. S. tudi tole: — Cviček je svojstveno slovensko vino. Pridelujejo ga v posavskem vinarskem okolišu. Prvotno pravo domovinsko pravico pa je imel v ožjem gor-janskem okolišu. Pozneje so nadeli oznako »cviček« tudi bizeljskemu rdečemu vinu, čeprav stvarno to ni isti tip in se obe zvrsti razlikujeta po kakovosti. Pridelovalno središče naravnega cvička je Kostanjevica na Krki, dočim bizeljsko rdeče vino (vključno pišečko, sromeljsko, zdolsko in sremičko) vskla-diščuje kmetijska zadruga Bizeljsko, zadružno trgovsko podjetje Brezina in »Vino Brežice«. O odnosih gostilničarjev do cvička je v tem poučnem ABC povedano, da je bil starejši rod gostilničarjev na Dolenjskem, pa tudi v Ljubljani in še nekaterih mestih sila tenkovesten. Pri njih je bil dober cviček specialiteta, kot na primer prekajene domače klobase ali drugi oku- sni prigrizki. V Ljubljani dobro znani, zdaj že pokojni gostinec Kaj-fež je v bivši Jugoslaviji ob svojem bifeju v palači Grafike obesil tablo z napisom: »Tistemu, ki toči boljši cvi-< ček od mojega, plačam 10.000 dinarjev.« To je bilo nekoč. Tako vne- mo gostilničarjev do domače hrane in pijače le še redko srečujemo. V naše gostilniške obrate mora priti več toplote in več prisrčne domačnosti! Toploto in domačnost naj ustvarita naša dolenjska gostoljubnost in naši preprosti jedilniki. Med pijačami zavzema naš cviček prvo mesto, ki ga citirani odlomek iz Turističnega vestnika označuje kot medicinsko vino. Cviček je in bo ostal velika značilnost Dolenjske in te značilnosti ne smemo zapraviti. Cviček ima tudi v tujini odločen sloves. Dolžni so ga čuvati predvsem gostinci, tako kot so to znali naši stari zavedni gostilničarji, saj je prinašal njihovim obratom čast in ugled. JOŽE LIKAR KRKA vam predstavlja Kozmetični proizvodi postajajo iz dneva v dan bolj nepogrešljivi in že dolgo niso več privilegij situiranih potrošnikov. Njihova cena je postala dostopna vsakemu in nujnost obstoja kozmetičnih proizvodov kot dopolnilo negovanemu videzu daje kozmetičnim proizvodom želeno mesto v vsakem domu. Morda vas bo zanimalo, kaj je na področju kozmetike pripravila tovarna zdravil »Krka«? Kolekcija kozmetičnih proizvodov »Krke« ni pripravljena le za ženske, tu-di na vedno bolj zahtevni moški svet ni pozabila. Poglejmo po vrsti, kaj lahko najdemo v izložbenem oknu »Krke«! ■ Za žene so v tovarni ■ »Krka« sklenili pripra- ■ viti po licenci znane to- ■ vame Brigitte Bardot ■ nemalo presenečenj. Brigitte Bardot ličilo za usta boste našli v 12 naj-modernejših barvnih niansah. Od še vedno priljubljenega rjavo-roza svetleče nianse številka 11, po kateri sega predvsem mladi svet, do lepih temno rdečih tonov, prav po letošnji modi Bonnie in Clyde. Brigitte Bardot laki za nohte so usklajeni z ličili za usta, kar je že dolgo in bo vedno ostalo osnovno pravilo ličene žene. Barvo laka za nohte kupite vedno v isti barvi z ličilom za usta! Brigitte Bardot odstranjevalec laka za nohte, ima dobro lastnost, da nohta ne poškoduje. Odstranjuje samo lak, noht pa ščiti. Iz iste serije BB še dva nova proizvoda: Base Traetment, sredstvo za nego ustnic, je nepogrešljivo v vseh letnih časih; ščiti usta pred raz-pokanjem, pa tudi če so usta že razpokana, se lepo popravijo, ako z brezbarvnim ličilom Base Treat-ment namažete ustnice zvečer nekajkrat zaporedoma. Prav potreben je Base Treatment na morju ali v hribih, da ščiti na močnem soncu ustnice pred izsušitvijo. Brilliant- Cinema je velika skrivnost trajno svetlečih se ustnic igralke Brigitte Bardot, ki je pokroviteljica vseh omenjenih proizvodov. Ce čez ličilo za usta v katerikoli barvi namažite ustnice še z ličilom Brilliant Cinema, bo ostalo ličilo dalj časa ne-izpremenjeno in z želenim svetleče vlažnim efektom veliko lepše. Serija Brigitte Bardot je s tem končana. ■ In kaj so nam v »Krki«, ■ tovarni zdravil, pripra- ■ vili za moške? Za- ■ nje so izbrali licenco | kozmetičnih proizvodov ■ Floid, ki vsebuje tri ■ proizvode: Pre-shave lotion, tekočino, ki pripravi obraz za britje, ga dezinficira in omehča. After-shave lotion, tekočina, ki se uporablja po britju, je nepogrešljiva za pravilno nego kože. Eau de Cologne za moške, ostro odišavljena, in če jo boste preizkusili in se nanjo navadili, ne boste mogli več brez nje. Floid eau de Cologne pa je v posebni izvedbi pripravljena tudi za žene, v lepi embalaži primerna tudi za zahtevnejši dar. . Tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto, pa je pripravila na zahtevnem in konkurenčnem področju kozmetike tudi proizvod za nego kože na soncu: De-lial. tfamenjen je moškim in ženam, prav tako otrokom in je na poletnih počitnicah nepogrešljiv. Delial vam je na voljo v obliki kreme, olja ali_ v spray izvedbi, fci je posebno praktična za potovanje. Z Delialom se namažite pred sončenjem in prve dni z njim ne štedite. Namažite se tudi čez dan, vsakič po kopanju. Kasneje, ko se bo koža soncu že privadila, zadostuje tanjša plast Deliala. Z Delialom bo koža počasi, vendar enakomerno in lepo ogorela, in če s sončenjem ne boste prvi dan pretiravali, bo temna barva dolgo ostala v vaše zadovoljstvo neizpremenje-na. Delial pa vam bo koristil tudi takrat, če poletnega dopusta ne boste preživeli na morju, ampak kje ob odprtem oknu, na vrtu, ob reki ali kjerkoli, kjer ima sonce svoje mesto. Ne pozabite se pred vsakim sončenjem po obrazu in telesu namazati z Delialom. To koristi tudi v zdravstvene namene, saj koža, zavarovana z Delialom, prepušča samo organizmu koristne UVA žarke, škodljivih pa ne. UVA žarki sodelujejo pri tvorbi vitamina D, ki ga organizem še kako potrebuje, poleg tega pa pospešujejo cirkulacijo krvi in pozitivno vplivajo na obrambno moč organizma. Sončenje koristi skoraj vsakemu: še bolje pa je, da se o vplivu sonca na vas pogovorite s svojim zdravnikom. Delial pa vam bo skušal po najboljših močeh pripomoči k najboljšemu počutju na soncu in vam zagotoviti tudi estetsko največ, kar od njega lahko pričakujete: čudovito rjavo barvo kože: svetlejšo ali temnejšo — po želji. ph. M. PEČNIK -VOVKOVA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in brata Jožeta Kleindiensta iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, posebno pa zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu v težki bolezni lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi gasilskemu društvu Novo mesto, učenkam šole za zdravstvene delavce Novo mesto ter članom delovnih kolektivov tovarne zdravil KRKA, Cestnega podjetja Novo mesto ter podjetja VARNOST. Žena Marija, hčerka Joži, brat, sestre in drugo sorodstvo Novo mesto, 8. junija 1968 ŠPANOVO MJuna^/ kkAVALA ivreoci fiA'Ž.Ars.VAC LA3KOVAC ■/AttAvA ZlATIBOi |B3E1AS|CA ®WANSrAcf W KoLasiThM; y,A(J^£V/Nfl )/ res. če je stori Tomaček potrdil, je sveta resnica.« »Odlično, stric! Grozno ste me razveselili. Kupil bom ta mlin.« »Ne oziraje se na tri uboje?« se je začudil starec. »Saj prav zaradi 'njih. Dva uboja in en samomor! Kaj si morem želeti lepšega? In, če je zgodovinsko izpričano ...« »čuden patron ste,« je za-r.irmral. »Takega še nisem srečal. Menda vas sam obup žene, da hočete kupiti ta mlin.« Nasmehnid sem se in veselo pomahnil z roko. »Kaj hočemo?« sem mu rekel pomirljivo. »Dandanes se nam take zgodovinske reči ne zdijo strašne. Za intelektualnega kupca je to prav zanimivo. Le pomislite, živeti v mlinu, kjer se ponoči gotovo zmeraj pojavlja duh tega ne’ lanjega mlinarja in straši! Fantastično!« »I,. kakšen duh, bog vas nama rad!« se je začudil sto rec .»Saj mlinar še zmeraj visi na tramu. Jaz pa čakam in stražim, dokler ne pridejo miličniki.« Proga Beograd-Bar Proga 3eograd — Bar je dokončno opravila izpit tudi pred tistimi, od katerih volje in prepričanosti je bila njena usoda precej odvisna. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je nedavno odobrila Jugoslaviji namenski kredit /50 milijonov dolarjev za dograditev te proge, o kateri se je nekaj zadnjih desetletij toliko govorilo, pisalo in razpravljalo kot o nobenem drugem objektu našega gospodarstva. Proga Beograd — Bar je postila malone narodna legenda. Sedaj so kupi elaboratov, dokazov in doktorskih disertacij o potrebi zgraditve te proge postali z odlokom banke zanimiv arhiv. Prvi vlak bo zapeljal po tej progi leta 1972. Dotlej pa je treba obdržali tempo začetih del, da bo o pravem času dograjena ta proga, ki bo tekla skozi najbolj pisana področja naše dežele. POVLfcN TUžlC£ ftrocUrEvo omv\ m VSAKI PETI KILOMETER V PREDORU Proga bo dolga 476 kilometrov. Sto kilometrov je že zgrajene. To sta odseka od Beograda do Vreoca in od Bara do Tit -rada. Lepoto krajev, skozi katere bo tekla proga, naj pokaže le dvoje podatkov: skupna dolžina vseh mostov na progi bo 16 kilometrov, skupna do'žina vseh predorov pa skoraj 100 kilometrov.- Petino svoje dolžine bo proga torej peljala skozi predore planinskih vrhov Povlena, Maljena, Zlatibora, Sinjajevine ... Proga bo elektrificirana. Za graditelje bo najtežji odsek od Kolašina do Titograda, ker bo treba premagati neprehodne soteske in visoke gorske prevale, preden bo prišla na ravnino okrog glavnega mesta črne gore. ZVEZA LONDON — MOSKVA Zadnji dve leti so strokovnjaki Mednarodne banke preživeli veliko dni na trasi te proge in osebno preverjali vsako potankost, vsak podatek o ekonomičnosti njene zgraditve. Najprej so raziskali rezerve rudnega bogastva ob trasi, nato možnosti za razvoj lunetijstva in turizma, ugotavljali vire energije in ocenjevali gozdno bogatstvo, ki bo navezano na progo. Zamisel o graditvi te proge je stara že 90 let. To je bila avstrijsko-srbska varianta, po kateri naj bi ta »železna cesta« povezala Beograd z Metkovićem in Gru-žem prek čačka, Užic in Vicegrada. Kasneje so se porajale nove in nove variante in leta 1909 je bilo na mednarodni konferenci v Parizu sklenjeno* naj se London skozi Pariz, Rim, Bari, An-drijevico, Prokuplje, Niš, Prahovo, Bukarešto in Kijev poveže z Moskvo. Tedaj se je začela mučna zgodovina te proge z vedno norimi variantami, s kopičenjem elaboratov, študij in načrtov. Po „.nogih neuspešnih poskusih je bila 31. marca 1940 dokončno uzakonjena trasa te proge od Beograda do Tivta, dolga 537 kilometrov. Začeta dela je ustavila druga svetovna vojna. Po osvoboditvi je bila trasa premaknjena na Bar, z deli pa so začeli leta 1953. Leto kasneje so graditev ustavili, ker ni bilo sredstev. Danes je vse to postalo v pravem smislu zgodovina proge, po kateri bo po skoraj devetdesetih letih od Beograda do Bara zapeljal prvi električni vlak čez štiri leta. Z. Zlatanovič Ljudska modrost Grdi dnevi so često šteti, lepi zelo malo v misel vzeti. Ako greš volku naproti, pokliči psa s seboj! Dobro doma, kdor ga ima. Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad, lahko je dober in pošten. Kjer kuga razsaja, tam smrt raja. Bolj če bo pridna pozimi predica, dlje bo rožljala pod palcem petica. Ako bi sirot ne bilo, žarko sonce ne bi svetilo. Bolje bobova slama ko prazne jasli. Ako bi se ljudje za nebesa tako pulili kakor za denar, ti bila že davno premajhna. Bolje dajati kakor jemati. MIROSLAV ŠVENDRLIK: ZGODOVINSKI MLIN OREHI Pahljača velikega poglavarja Svilnata dolga peresa z barvo temnih •pragozdov so pripadala rajski ptici, rajčici, ki so jo ujeli nekje na obrežju Atlantika v eni od dežel zahodne Afrike. Sedaj je to pahljača in pogled nanjo mi pričara čas, preživeti v podnebju sončne Afrike, pričara zelene kokosove palme, visoko travo, velike cvetove, ki dehtijo samo ponoči, nasmejane lepe otroke črne Afrike in moja mala prijatelja Ncimu in Mbalo. Morda ju nikoli več ne bom videla. Nič zato: kadar si zaželim, ju vidim — v spominu, tudi če ne pogledam na pernato pahljačo na steni moje sobe. Poslušam, kako poje Mbala. črne kodraste lase ima spletene v deset kitk, ki ji štrlijo na vse strani. Deklica ima glas kot ptica, tenak, pretenak, kot da se bo sredi pesmi zdaj zdaj pretrgal... Mbala je pela staro afriško uspavanko, katero jo je naučila sama Ngama. Zraven je plesala po afriško, se zvijala v pasu desno in levo, naprej in nazaj, kot prave velike plesalke na vaških slavnostih v njeni vasi blizu starega mesta Benina. Ncimu ni pel, pač pa samo enakomerno in nepogrešljivo natanko ploskal z dlanmi, ko je njegova sestra pela in plesala zame, za gostjo. V hladu pod palmo so na belem pesku ležali šolski zvezki in knjige. Otroka sta končala pouk in prišla na obisk kot vsak dan, kar je naša ladja zasidrana v Papui, pred Lagosom. Videvali smo še na plaži, na bregu oceana, vsako popoldne, in skupaj čakali, da je oseka pustila na mokrem pesku rakce in školjke. Ncimu je nabiral biserne po- krovčke, morska ušesa in si delal ogrlico. Mbala se je veselo zasmejala, kadar so ji rakci zlezli po hrbtu. Nekega dne sem zaman čakala brata in sestro, da bi prišla pod palmo. Tudi drugi dan ju ni bilo. Tretji dan je prišla samo Mbala. Ni nesla knjige in tudi ni veselo pozdravila »Oj-ko«. Povedala je, da mora takoj domov in da naj grem z njo, če morem. Dolgo sva hodili, dokler ni za nama ostalo mestno naselje in sva prišli v buš — džunglo. Mbala je molče korakala pred mano in spretno z golimi rokami razmikala velike liste praproti in ovijalk. V »bušu« je bilo veliko koč, zgrajenih iz zemlje in slame. Koče so bile lepo razvrščene, ograjene z bambusom. V majhnih dvoriščih so med belimi kokošmi začudeno meketale koze. Mbala je na nekem dvorišču poklicala nekoga iz koče. Prišla sta njen brat in mati pa me odpeljala v kočo. Na postelji iz morske trave je sedel močno shujšan moški — oče mojih malih prijateljev. Povabil me je, je rekel, da se mi zahvali za prijateljstvo, ki sem ga izkazala njunima otrokoma, ki sta mu vse, kar ima na tem svetu. Ncinu in Mbala sta mu povedala o naših sestankih pod palmo. In zato hoče gostinji' iz daljnega sveta podariti za spomin pahljačo iz perja rajska ptice, saj njemu tako ne bo več potrebna. Tako sem dobila pahljačo pravega afriškega poglavarja. BLAŽENKA STEJIĆ začel starec z votlim glasom. »Mii: ^rica se je zaljubila v drvarja Buhto. No, Buh ta je ust.rege’ njeni zaljubljenosti. Ampak njun odnos ni ostal dolgo skrit: prej ko v štirinajstih letih je mlinar vse zvedel. V jezi je s polenom Buhti razbil glavo, nato je pograbil mlinarico in jo treščil pod mlinski kamen. Potlej je odšel na podstrešje in se obesil na tram.« »Čudovito!« sem se razveselil. »Pa so o tem kakšni zgodovinski dokazi, je kje zapisano? Ni vse skupaj le lari fari?« »Bodite prepričani, da je Mcmtesquieu je s svojo knjigo »Duh zakonova povzročil pravo revolucijo duhov. Nekega 'ne se je prepiral s parlamentarcem iz Borde-auxa zaradi filozofskega izreka. Omenjeni politik je hotel imeti po vsej sili prav in se je nazadnje povzpel do naslednjega dokaza: »če ni vse natančno tako, kot vam pravim, vam dam svojo glavo!« Montesqieu reče mimo: »Sprejmem jo; majhni darovi utrjujejo prijateljstvo.« XXX »Tega pa res ne razumem,« se pritožuje Petra, »zakaj se zadnje čase Anica tako čudno vede in zahteva, da jo kličemo Anabela!« »Kaj še ne veš?« ji razlaga Tončka, »da je ona tudi ena izmed tistih, ki se je zato slekla, da bi se naučila fil-mati?« XXX Neki znan slovenski slikar se je znašel v družbi, kjer je bila tudi najbolje raščena, najbolje oblečena in najglob-je »izrezana« Slovenka. Kmalu je ugotovila, kako jo slikar, ki ga ni poznala, strokovno ogleduje, zato ga je vprašala: »Kaj pravite k moji novi obleki?« »Lepo, lepo,« je odgovoril duhoviti slikar. »Samo že za en gumbek raže, pa bomo imeli piknik na prostem!« BREZ BESED Zgodilo se je, da sem začutil pod palcem nekaj več denarja. In šinilo mi je v glavo, da ga vložim v kaj otipljivega, v kak materialen objekt. »če bi imel nekaj odvečne gotovine, kaj bi si najraje kupil?« sem vprašal prijatelja šošolaka. »Mlin, star mlin!« je odgovoril, kot bi ’istrelil. »Veš, mlin je dandanes grozno v modi. Kdor le more, si kupi star mlin, da bi daleč od človeškega direndaja užival svoj prosti čas. To je čudovito: pod oknom ti žubori voda, malo proč šumi dremoten gozd/ ti pa lepo sediš v mlinu in premišljaš, kako je vse na tej zemlji bežno in minljivo ...« »Dobra misel,« sem mu potrdil, »namreč tole o minljivosti vsega. Samo ne vem, zakaj bi bil sa to potreben mlin. O minljivosti lahko premišljaš, kjer se ti zlja je bilo takega?« sem se kar *. ^1 od neučakanosti, da zvem za zgodovinski zločin, po katerem bo moj mlin deležen zaslužene slave. »Ja, stvar je takale,« je O DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK= vsak četrtek 60.000 izvodov! \ 21 Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-2J-227! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »PRESKRBA« KRŠKO razpisuje PONOVNO LICITACIJO PRODAJO STANOVANJA v I. nadstropju etažno zazidane površine v izmeri 166 mJ z 29 m2 lesenega dela — verande in vhoda v Brestanici št. 82. Ocenjena vrednost za celotno površino je 58.937,00 din — najnižja ponudba je 40.000,00 din; PRODAJO STANOVANJA v I. nadstropju etažno zazidane površine v izmeri 167 m2 v Krškem, Cesta krških žrtev št. 40. Ocenjena vrednost za celotno površino je 61.193,00 din — najnižja ponudba 50.000,00 din. Zemljišče v Brestanici po 10,00 din, v Krškem pa po 18,00 din za kvadratni meter. Licitacija bo 6. julija 1968 ob 8. uri na sedežu podjetja v Krškem. Podrobnejše pogoje o prodaji in plačilu ter druge informacije prejme vsak interesent na upravi podjetja vsak dan od 7. do 14. ure. m Priporočamo marmelado r)jelsad VETERINARSKA POSTAJA ČRNOMELJ obvešča kmetovalce na področju občinskih skupščin Črnomelj in Metlika, da bo zaradi letnih dopustov delavcev postaje od 11. junija 1968 do zaključno 14. julija 1968 osemenjevanje plemenic potekalo po nedeljskem razporedu Razpored osemenjevanja je razviden na vseh osemenjevalnih punktih. VETERINARSKA POSTAJA ČRNOMELJ Šola za poklicne voznike motornih vozil - Ljubljana-Ježica razpisuje vpis učencev v šolskem letu 1968/69 Rok za vpis je do 15. avgusta 1968. Pouk se bo pričel 5. septembra in bo trajal do 1. februarja 1969. Pogoji za vpis: — dopolnjeno 18. leto starosti, — končana osemletka ali vajenska šola in zdravstvena sposobnost. Po uspešno končanem šolanju pridobe učenci naziv poklicnega voznika za B, C in E kategorijo. Vse ostale informacije dobite na šoli ali po telefonu 341-037. ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE OB SAVI razpisuje VPIS UČENCEV V I. LETNIK POKLICNE ŠOLE ZA POKLIC KVALIFICIRANEGA RUDARJA — KOPAČA ' POGOJI: — uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osemletke — primemo zdravstveno stanje — starost od 15 do 17 let. Učenje traja tri leta. Center ima svoj internat s popolno oskrbo. Učenci prejemajo v času šolanja nagrado po pravilniku o nagrajevanju učencev. Prijave sprejemamo do 31. julija 1968. KOVINARSKA ŠOLA KOČEVJE bo vpisala v I. letnik 75 UČENCEV za vse poklice kovinarske stroke, tudi za avtomehanike V šolo se lahko vpišejo učenci, ki so končali osnovno šolo in niso stari več kot 18 let. Vpisovali bomo tudi absolvente posebnih šol. Do 28. junija pošljite šoli prijavo na obrazcu 1,20, ki ga dobite v knjigarni. Priložite dopisnico, s katero vas bomo obvestili o zdravniškem pregledu in psihofizičnem testiranju. Učenci, ki želijo stanovati v vajenskem domu, naj pošljejo prijavo Domu Dušana Remiha v Kočevju. Prostora je dovolj. RAVNATELJSTVO TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO bo sprejela v šolskem letu 1968/69 v prvi letnik naslednje število učencev: 1. v prvi letnik TSŠ — strojnega oddelka: 60 učencev 2. v prvi letnik TSŠ — elektro oddelka: 60 učencev 3. v prvi letnik poklicne šole kovinarske stroke: 60 učencev Kandidati morajo poslati na upravo šole naslednje dokumente: a) prošnjo (obrazec 1,20 DZS) s kolkom za 50 par b) spričevalo 8. razreda osnovne šole c) mnenje šole d) zdravniško spričevalo e) dopisnico s svojim naslovom Kandidati za sprejem v 1. letnik TSŠ (strojni in elektro oddelek) bodo opravljali 22. junija 1968 ob 8. uri test iz slovenskega jezika, tujega jezika (angleščine ali nemščine) in iz matematike. Če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo odklonjeni tisti, ki bodo test najslabše opravili in imajo slabše uspehe iz osmega razreda osnovne šole. Kandidati za sprejem v prvi letnik poklicne šole morajo poleg že navedenih dokumentov poslati tudi učno pogodbo, ki so jo sklenili s podjetjem. Prvi letnik poklicne šole bo začel pouk 5. septembra. Najnovejša pridobitev AVTOSERVISA PIONIR v Novem mestu je elektronska naprava »AVTOTESTAR«. Naprava je angleške izdelave in je stala 20.000 din. Z njo kontrolirajo delovanje motorja in vseh agregatov, tesnjenje batnih obročkov, kvaliteto ventilskih vzmeti, tesnje-nje ventilov itd. S posebnim dodatkom — ANALIZATORJEM izpušnih plinov pa kontrolirajo kvaliteto izgorevanja v valjih in na ta način ugotavljajo mešanico zraka in benzina. To kontrolo napravijo pri PIONIRJU brezplačno. IZBERITE Sl AVTO! Predplačilo sprejema prodajni oddelek podjetja N0V0TEHNA NOVO MESTO Sprejemamo predplačila za nove tipe osebnih avtomobilov znamke FIAT-ZASTAVA Tov. cena za devize + N din brez p. d. $ Ndin ' Fiat - Zastava 850 berlina 17.520,00 1.360 788,40 Fiat - Zastava 850 special 18.600,00 1.458 837,00 Fiat - Zastava 850 coupe 22.500,00 1.764 1.012,50 Fiat - Zastava 1100 R 20.940,00 1.640 942,30 Fiat - Zastava 124 berlina 24.800,00 1.945 1.116,00 Fiat - Zastava 125 berlina 29.800,00 2.337 1.340,00 Cene se razumejo franko Kragujevac. Rok dobave 30—90 dni po vplačilu tovarniške cene. Prioriteto pri dobavi imajo kupci, ki odkupijo obveznico posojila Zavodov »Crvena Zastava«. Informacije dobite po telefonu št. 21-132. oo----------------- DOLENJSKI LIST RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00. 8.00, 10.00 12.00, 15.00. 18.00,, 19.30 in 22.00. Pisan glasbe, ni spored od 4.30 do 8.00. PETEK 14. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne v izvedbi tria Frank in pevcev. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročilo — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aloja Muster: Izkušnje z oskrbo tal v mladih nasadih. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem. 20.00 Glasbeni cock-tail. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 15. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z ansamblom Jožeta Privška in Ljubljanskim jaxl ansamblom. 10.15 Pri vas doma. 11.00 — Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Miha Ogorevc: Arboreti Evrope, žarišča vrtne kulture. 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Piporočajo vam. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — Wiech: Visla gori. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Plesni in Revijski orkester RTV Ljubljana z vokalnimi solisti. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 16. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Michael Manfred: »Timpetil. mesta brez staršev«. 9.05 Naši 'poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — I. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . Zlatko Boga-taj: čez Srem proti Sloveniji. 11.00—1120 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna — Damon Runyon: »Broadwayska romanca«. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Paul Wil-lems: »Kožuhar«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. Ž2.15 Se-renadni večer. PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma skladb za mladino. 10.15— 12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.20 poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Span-ring: »Pennquad« prva tetraploid-na žlahtna sorta ajde. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 18. JUNIJA: 8.08 Oper. na matineja. 9.15 Kaj pojo otroci TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 1«. VI. 9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd) #.25 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM JOŽETA KREŽETA IN HENČKA BURKATA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 POPOTOVANJE JAMESA CO-OČKA — serijski film (Ljubljana) 11.35 FILM ZA OTROKE (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb) 15 00 AVTO—MOTO DIRKE V PRELUKI — prenos (Zagreb) TV KAŽIPOT (Ljubljana) 19.10 ILEGALA — poljski serijski film (Ljubljana) . , 19.40 FILMSKA BURLESKA (Ljubljana) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA — 19.55 PROPAGANDNA MEDIGRA — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 21.25 KOŠARKA EVROPA : CRVENA ZVEZDA (Beograd) 22.10 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.40 TV DNEVNIK (Beograd) 20.35 Noel Coward: BEŽNo SREČANJE — TV drama (Zagreb) 21.45 SPEKTAKULARNE MOŽNOSTI SODOBNE GLASBE — oddaja Pota sodobne glasbe (Ljubljana) 22.15 KNJIGA Z DEVETIMI STRANMI — oddaja TV Sarajevo — nagrajena na festivalu JRT (Zagreb) 22.45 POROČILA (Ljubljana) „ TOREK, 18. VI 18.00 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno manjšino (Ljubljana) 18.20 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandna oddaja (Ljubljana) 18.25 SLOVENSKI ANSAMBLI TEKMUJEJO — posnetek fdnaL ne prireditve (Ljubljana) 19.55 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.40 CIKCAK (Ljubljana) * 20.45 V SOBOTO ZVEČER V NEDELJO ZJUTRAJ — angleški celovečerni film (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 19. VI. ČETRTEK. 20. VI. 17.10 POROČILA -(Ljubljana) 17.15 TIKTAK: Suzankin svet. H. del (Ljubljana) 17.30 PIONIRSKI TV STUDIO — (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandna oddaja (Ljubljana) 18.20 V NARODNEM RITMU (Beo. grad) 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.05 ZABAVN OGLASBENA ODDAJA (Beograd) 19.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 NA POTI OD GORICE DO GORICE (Ljubljana) Visoko kvalitetna sodobno embalirana špccial PONEDELJEK 17. VI. PREGLED 16.45 MADŽARSKI TV (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (do 17.30) (Zagreb) 18.20 O POGOVORNEM JEZIKU — oddaja iz cikla slovenščina (Ljubljana) 18.45 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandna oddaja (Ljubljana) 18.50 REPORTAŽA — TV Sarajevo (Zagreb) 19.20 ANTOINE SHOW — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana). Zahtevajte jo ri*v naši triravini' 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.20 POROČILA (Beograd) 17.25 ODDAJA ZA OTROKE — TV Sarajevo (Beograd) 17.45 kje je, kaj je (Beograd)* +\ naši trgovini! 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 VIJAVAJA (Ljubljana) 18.20 ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 ZABAVNO GLASBENA OD-grad) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 G. Donizzetti: ZVONČEK — opera (Ljubljana) (JRT) 21.25 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) 21.15 BALETNA ODDAJA (Ljubljana) 21.45 POROČILA (Ljubljana) .PETEK, 21. VI. ! pri nas in po svetu, doma. 11.00 Poročila ni napotki za tuje Kmetijski nasveti — Josipovič: Boleani pri nine. 12.40 Iz kraja Priporočajo vam . . . ni intermezzo. 15.40 svidenje! 16.00 Vsak Brez besed 10.15 Pri vas — Turistič-goste. 12.30 dr. Dragan vzreji perut-v kraj. 13.30 15.20 Glasbe-V torek na dan za vas 17.05 Igra simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otorci! 19.15 Minute s ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Para-dapopevk. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd. SREDA, 19. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 »Cicibanov svet«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Juriča Zadravec: Značilnosti vinogradništva in vinarstva v Franciji. 12.40 Sest oktetov — šest umetnih slovenskih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Slovenske narodne v pri. redbi L- M. Škerjanca. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Anton Foerster: »Gorenjski slavček«. 22.10 S festivala jazza. ČETRTEK, 20. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jožica Urbas: Za prirejo pomembne dedne lastnosti prašičev 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Izbrali smo vam. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko domačih pesmi in napevov. 21.40 Majdo Sepe. 20.00 četrtkov večer Glasbeni nokturno. 22.10 Komor-no-glasbeni večeri. PIPS m & m s USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE... KRKA-TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO 17.50 DEČEK IZ DŽUNGLE — serijski film (Ljubljana) 18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandna oddaja (Ljubljana) 18.20 MED PESMIMI In KORAČNICAMI — koncert zabavnih orkestrov JLA (Ljubljana) 19.05 BREZ PAROLE (Ljubljana) 19.35 MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM — Kajuhov muzej v Šoštanju — oddaja iz cikla človek in kultura (Ljubljana) 19.55 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.35 DALJNA OBZORJA — amer. celovečerni film (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) SIMFONIČNI KONCERT — (Beograd) SOBOTA, 22. VI. 18.25 DISNEYEV SVET — serijski film (Ljubljana) 19.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandna oddaja (Ljubljana) 19.20 SPREHOD SKOZI ČAS (Lju-bjana) 19.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.15 Karlovy Vary: FESTIVAL ZABAVNIH MELODIJ ZA ZLA-TI KLJUČ — prenos (IV) 21.45 *. S. Puškin: STOTNIKOVA HČI — nadaljevanje in konec (Ljubljana) 22.45 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.05 POROČILA (Ljubljana) C ZALOŽBA Jeseni bo pri CANKARJEVI ZALOŽBI izšla knjiga, ki se je bodo iskreno razveselili vsi planinci, alpinisti in ljubitelji naravnih lepot Dr. Miha Potočnik SREČANJA Z GORAMI Tu so izbrani planinski spisi dr. Mihe Potočnika, predsednika Planinske zveze Slovenije. Avtor je svoja srečanja z gorami opisoval skozi 40 let in so tako njegovi spisi dragocen in pomemben dokument o razvojni poti slovenskega alpinizma iz časov po smrti dr. Klementa Juga, predvsem pa iz desetletja pred drugo svetovno vojno. Z njimi je kot vodilna osebnost pospremil razcvet našega alpinizma po osvoboditvi in potrdil njegovo veljavo v dobi naših velikih odprav v visoka gorstva Azije in Južne Amerike. Kot alpinist, gorski reševalec in organizator našega planinstva sodi dr. Miha Potočnik prav gotovo med vodilne osebnosti našega polpreteklega In sedanjega planinskega življenja. V knjigi sami pa se bo avtor pokazal kot pronicljiv opazovalec, rahločuten in spreten stilist, tako da bo njegova knjiga izbranih planinskih spisov nedvomno veliko in lepo doživetje za vse ljubitelje gora ter pomembna novota na slovenskem knjižnem trgu. Knjigo je uredil prof. Tine Orel, urednik Planinskega vestnika. Potočnikova knjiga, tiskana na peresno lahkem papirju, opremljena s celostranskimi slikami naših gora na umetniškem papirju, vezana v elegantno platno, s ščitnim ovitkom, bo imela okrog 350 strani in bo izšla jeseni. Kdor knjigo naroči in plača do 30. septembra, jo bo prejel za 40,00 Ndin, po izidu pa bo znatno dražja. Knjigo lahko naročite v najbližji knjigarni, pri vsakem planinskem društvu, pri Planinski zvezi Slovenije ali s spodnjo naročilnico na naslov CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 Naročilnica za Potočnikova »SREČANJA Z GORAMI« Podpisani(a): -.................. - poklic: -...................................... -........................- -......... — naslov: —............................. -..................... ~ zaposlitev: ........................-............................................. nepreklicno naročam Potočnikovo knjigo »SREČANJA Z GORAMI« po subskripcijski ceni 40,00 Ndin. Knjigo bom plačal najkasneje do 30. septembra: — takoj po prejemu položnice v celoti, v — v dveh obrokih po 20,00 Ndin. (Ustrezno podčrtajte!) če do tega roka knjiga ne bo plačana, pristanem, da mi jo izroči založba ob izidu po knjigotrški ceni. Datum: Podpis V VSAK SLOVENSKI DOM... ■ c KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! & m •t s ~ ~ it/ŠEST KNJIG SAMO DVAJSET DIN ENOSTAVNO — TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje * vodnimi zidnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI 23 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! V TEM TEDNU VAS ZANIMA žnjo z motornimi vozili po moji parceli — po vrtu v Orehovici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal Petek, 14. junija — Metod Sobota, 15. junija — Vid Nedelja, 16. junija — Beno Ponedeljek, 17. junija — Gorazd Torek, 18. junija — Bogdan Sreda, 19. junija — Julijana Četrtek, 20. junija — Nenad Cilka Pipan, Gabrje 76, prepovedujem hojo in pašo na mojem posestvu na »Laparjih«. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Dragi mamici in očku Finkovi-ma iz Irče vasi 14 pri Novem mestu za praznovanje iz srca želi še mnogo let hčerka Marjetka, Pavletu za osebni praznik z najlepšimi spomini Marica. Franc Mervar, Prečna 39 Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Slavku in malemu Slavčku Erjavčevima na Švedskem pošiljamo iskrene čestitke za god, Jožetu za rojstni dan, Jožici pa lep pozdrav. Ata. mama, sestre Zalka in Pavla z družinama ln Anica. Franc Gorenc Ločna 39, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in hojo po mojih njivah in vinogradu v Trški gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Prhne, Orehovica 15, Šentjernej, prepovedujem vsakršno vo- STANOVANJA ODDAM sobo (opremljeno) z bel konom enemu dekletu. Naslov v upravi lista (1034/68). PRODAM dobro ohranjeno enosta-novanjsko hišo, vseljivo takoj, Vavta vas 21, Straža. PRODAM enostanovanjsko novo hišo na Mestnih njivah v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1028/68). ODDAM opremljeno sobo. Anton Kralj, šmihelska cesta. n. b., Novo mesto. DVE DIJAKINJI iščeta opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1011/68). PROSVETNA delavka išče sobo v Krškem ali na Vidmu. Ponudbe pošljite na naslov: Olga Starc, Pedagoška gimnazija. Ljubljana Stari trg 34. PRODAM nedograjeno hišo v šmar-ju-Sap pri Ljubljani. Cena po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo pri Ivanu Strežku, Smarje-Sap 23. PRODAM PRODAM gradbeno parcelo. Poizvedbe pri gostilni Vidrih. Otočec ob Krki. GLOBOK otroški voziček, temno moder, malo . rabljen, ugodno prodam. Zoran. Trdinova 5 Ć. PRODAM 2 omari. Koštialova 35, Novo mesto. PRODAM traktor »dojc« s priključki, dva komata, dve slamoreznici (motorni), špengel za prešo, lahke in težke sani, puhalnik za seno. dve gramozni trugl, Jermen. dolg 8 m, za mlatilnico, eno kravo in konja, starega 7 let. Prodaja bo 16. 8. 1968 ob 10. uri na kraju samem. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. PRODAM gradbeno parcelo (500 m) v Irči vasi. Naslov v upravi lista (1035/68). PRODAM stabilni motor 6 KS znamke »Sendling«. Anton Ko-šec Podreber 1, Semič. PRODAM stroj za izdelavo cementne strešne opeke. Ogled 16. junija 1968 dopoldne. Jože Mikec, Podturn 52. Dol. Toplice. PRODAM ali zamenjam za plohe pet novih kompletnih vrat. Marica Grlica, Šentvid pri Stični 50. PRODAM železno peč na drva s 1000-litrsklm vgrajenim bojler-jem. Zmogljivost 10 kopalnic, primerna tudi za centralno kurjavo. ' Frizerski salon Ožbolt Krško. PRODAM šivalnd stroi »Nicki« ali »Adler«. Janez Kocjan, DragatuS PRODAM vinograd in zidanico pri S mar jeti za 7.000 din. Dovoz možen z avtom. Alojzija Vovk, Družinska vas 26, Bela cerkev. KOMBINIRAN otroški voziček znamke' »Tribuna« poceni prodam. Ogled vsak dan dopoldne v Pugljevi ul. 1, Novo mesto. PRODAM 10 kub. m kamna po ugodni ceni in vzidljivo peč. Naslov v upravi lista (1018/68). PRODAM dobro ohranjeno klavirsko harmoniko. Naslov v upravi lista (1C19/68). V NEDELJO, 16. junija ob 14. url, bom* prodali zapuščino pokojne Ljudmile Globevndk v Stari vasi pri Škocjanu: vse gozdne parcele mlin s travnikom in njivo. Interesenti naj pridejo k mlinu. UGODNO prodam spalnico brez omare. Zagrebška, blok B I-de-sno II. PRODAM travnik v Podhosti pri Dol. Toplicah in zapravljivček po ugodni cenii. Alojz Pelko, Obrh 1, p. Dol. Toplice. PRODAM košnjo sena v Žabji vasi. Novak, Pugljeva 2. Novo mesto. PRODAM prikolico za osebni avtomobil. Košmrlj, Potovrh 6 Novo mesto. GOSTILNO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (1020/68). PRODAM košnjo v Otočcu (pn Hrastarju). UGODNO prodam malo rabljen samček. Naslov v upravi lista (1025/68). UGODNO prodam majhno kmečko posestvo s približno 2 ha zemljišča ln gozda s stanovanjsko hišico s pritiklinami. Cena in drugi pogoji po dogovoru. Marija Tomše, Zdole 6 pri Krškem. SLUŽBO DOBI KROJAŠKEGA vajenca sprejmem. Naslov v upravi lista (1008/68). NUJNO potrebujem dekle za varstvo malega otroka. Plača dobra. Stanovanje zagotovljeno. Možnost popoldanskega šolanja. Eržen, Vrhovci C. XlI/7, Ljubljana. GOSPODINJSKO pomočnico išče družina. Plača visoka. Oblak, Vodnikova 25, Ljubljana. MOTORNA VOZILA FIAT 750, brezhiben, prodam. Vzamem tudi ček. Silvo Mišjak, Re-gerča vas 25, Novo mesto. PRODAM motorno kolo »NSU-pri-ma« ali zamenjam za moped. Hočevar. Vrhovčeva 18. Novo mesto. PRODAM moped in gramofon a ploščami. Krajnc, Adamičeva 9, Novo mesto. PRODAM poltovoml avto »Kurir IMV«. Kump, Kandijaka 2, Novo mesto. KUPIM KUPIM staro rabljeno prešo za seno. Pismene ponudbo na upravo lista (999/68). RAZNO POROČNI prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vašo družico vso življenje spominjal na sklenitev zakonske zveze in hkrati lepo krasil vašo roko. ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in dvanajsterniku ter trakt dobelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Hmeljni-ku in Standardu (Mercatorju). POUČUJEM interesente za B kategorijo. Martin Luzar Adamičeva 17, Novo mesto. Ivan Pugelj Stranska vas 7, Novo mesto, prepovedujem vožnjo s parcele št. 946 čez moje dvorišče. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. išfiLAl v dveh dneh dve tatvini Obveščamo, da mlin Vukčevič iz Globočič pri Kostanjevici zaradi popravil ne bo obratoval od 20. junija do 15. julija 1968. Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto proda na dražbi AVTO KOMBI ogled vozila vsak dan od 14. ure v Domu kulture. Prešernov trg 5. Dražba bo v ponedeljek, 17. 6. 1968, ob 9. uri. Štefan Pakar obsojen na 5 mesecev zapora OBLAČILA očisti takoj Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. Franc Kaplan, Rakitnica št. 11, Dolenja vas, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o zasebnem tožilcu Niku Vidervolu iz Rakitnice 8. Dolenja vas, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Janez Gazvoda, Gor. Suhadol 30 pri Brusnicah, preklicujem pašo in vožnjo po mojih parcelah na Aj-deščeh in v Skemicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodnO preganjal. Lado Štukelj, Semič 36, obveščam, da nisem plačnik-dolgov, ki bi jih naredila moja žena Marija Štukelj in sin Lado Štukelj, in da tudi nista upravičena . odtujevatd moje premoženje. ŠČETKE za loščilce in za sesalce za prah obnovi ščetkarstvo Ar-mič, Ljubljana, Tržaška 52. iTigomme®! Via Manicco 7 (pri avtobusni postaji) GORICA, Italija GUME za vse vrste avtomobilov montiramo in uravnotežimo EKSKLUZIVI: KLEBER, DUNLOP. najnovejše japonske gume YO-KOHAMA in vse vrste ostalih gum. Govorimo slovenskol ■=—KES BREZICE: 14. in 15. 6. ameriški barvni film »LORD JIM«. 16. in 17. 6. ameriški barvni film »DESET ZAPOVEDI« — I. del. 18. in 19. 6. angleški barVni film »LADJA ZA IZPOSOJANJE«. ČRNOMELJ: 14. do 16. 6. polj--ski film »WALEWSKA IN NAPOLEON«. 18. in 19. 6. italijanski film »ZA PEST DOLARJEV«. KOČEVJE — »JADRAN«: 14. do 16. 6. ameriški barvni film »TRAPEZ«. 17. in 18. 6. francoski film »NE RAZBURJAJMO SE«. 19. 6. ameriški film »PETROLEJ«. 20. 6. grški film »GRK JANIS«. KOSTANJEVICA: 16. 6. ameriški film »UPORNIK BREZ RAZLOGA«. 19. 6. francoski film »MELODIJA V SUTERENU«. METLIKA: 14. do 16. 6 nemško-jugoslovanski film »MED JASTREBI«. 15. in 16. 6. ameriški barvni film »KAT BALU«. 19. in 20. 6. Irancoski film »MOŠKI SPOL — ŽENSKI SPOL«. MOKRONOG: 15. in 16. 6. Jugoslovansko-! tal i j Onski barvni film »POKOL V ČRNEM GOZDU«. NOVO MESTO: 14., 15. in 16. 6. francoski film »FANTOMAS PRO-TI SCOTLAND YARDU«. 19. in 20. 6. italijanski barvni film »LOLA KOLT«. RIBNICA: 15. in 16. 6. zahodno-nemški film »ČRNI OPAT«. SEVNICA: 15. in 16. 6. ameriški film »ŠPARTAK«. SODRAŽICA: 15. in 16. 6. angleški barvni film »TOM JONES«. ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 6. ameriški film »GRBAVEC IZ SO-HOJA«. TREBNJE: 15. in 16. 6. španski barvni film »SAMBA«. Na zatožni klopi novomeškega občinskega sodišča je bil pred kratkim Stefan Pakar, nekvalificirani delavec iz Jedinšeice pri Novem mestu. Zagovarjati se je moral zaradi dveh tatvin, ki jih je zagrešil marca lani. Senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na 5 mesecev zapora ter na povračilo škode, ki jo je povzročil tovarni IMV. Zgodilo se je takole: 3. marca 1967 je okoli 20. ure zvečer na dvorišču gostilne Košak skupaj z nekim mladoletnikom ukradel moped. Vozilo je bilo last Vinka Godca, na gostilniškem dvorišču pa ga je pustil Martin Lindič, ki se je z izposojenim mopedom iz šmarjete pripeljal v Novo mesto. Tatova sta moped odpeljala v Pakarje-vo garažo, ga razstavila in si dele razdelila. 2e naslednji dan je Pakar, tokrat v družbi dveh mladoletnikov, z ene od parkiranih prikolic IMV poleg tovarne odpel pregrinjalo jun si ga prilastil. Pregrinjalo, vredno okoli 630 din, sta nato mladoletnika razdrla. Štefan Pakar, ki tokrat ni bil prvič pred sodniki, je bil spoznan za krivega, čeprav se je pred sodiščem izgovarjal na mladoletnega pajdaša. Požigalec, tok ali strela? V nedeljo, 9. junija okoli 13.45 ure, se je vnelo gospodarsko poslopje pri veterinarski postaji ob Cesti herojev v Novem mestu. Pogorelo je ostrešje in večja količina sena. škodo so ocenili na 15.000 dinarjev. Požar je nastal med nevihto, zato ni izključeno, da je ogenj zanetila strela. Nekatere okoliščine pa kažejo, da se je lahko poslopje vžgalo tudi zaradi slabe električne napeljave. Strokovnjaki za elektriko in organi javne varnosti tzroke požara še raziskujejo. Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, I piie Hermeliko < ENODNEVNE PIŠČANCE lahke in težke pasme prodaja vsak torek in sredo VALILNICA v Naklem pri Kranju Piščance nad 20 kosov skupaj pošiljamo tudi po železnici. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki In Trebnjem! tc veliko zeleniki in mnogotc^ rož po zcnjJ1!1 . Hermelin i najimcnitncj51 KR NE Dve žrtvi trčenja pri Krškem V bolnišnici v Brežicah ležita ranjena voznika osebnih avtomobilov, ki sta 9. junija na avtomobilski cesti pri Krškem silovito trčila drug v drugega. To sta Alojz Ferbežar iz Zagreba in Karel Chenke iz Berlina. Alojz Ferbežar, po rodu Novomeščan, je usodnega dne potoval z ženo in sinom proti Zagrebu. Pri nesreči si je štirikrat zlomil medenico. Žena in sin trčenja nista preživela. Nemec Chenke ni bil tako hudo poškodovan in bo verjetno preje okreval. Tovornjak podrl mopedista Jože Novak iz Gabrja pri Gor. Straži se je 8. junija zvečer peljal z mopedom skozi Jurko vas. Ker je imel luči na mopedu pokvarjene, si je okoli vratu obesil prenosno avtomobilsko luč. Na ovinku pri Jurki vasi je mopedista podrl tovornjak s prikolico, ki je prišel naproti. Novaka so ranjenega in nezavestnega odpeljali v novomeško bolnišnico. Kasneje so ugotovili, da je Novaka zbil tovornjak podjetja GORJANCI, ki ga je vozil Jože Benčina iz Hudenj . Benčina je povedal, da je opazil na prikolici razbito steklo, ko se je ustavil na Otočcu, da pa ob srečaj Ju z mopedistom ni čutil udarca. Izsiljeval je prednost 28. maja zjutraj je mopedist Jože Stih iz Vrbeka pripedjal iz Boštanja proti Sevnici. Na krišiču pred mostom čez Savo je zavijal v levo in izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Francem Galičem, ki je pripeljal iz Krškega proti Boštanju. Avtomobilist trčenja ni mogel preprečiti, čeprav je zaviral. Zadel je v mo-pedista in ga zbil po tleh. Telesno se ni nobeden poškodoval, na vozilu pa je za okrog 600 din škode. Krava na avtomobilu 28. maja popoldne se je iz Brežic v Globoko pripeljal z osebnim avtomobilom Niko 2ivič iz Brežic. Ko je pripeljal blizu hiše svojega očeta, ki je vodil po cesti kravo, je pri njem ustavil. Tedaj je krava skočila na avtomobil in ga poškodovala po strehi. Na avtomobilu je za okrog 500 din škode. Neprimerna hitrost 37. maja opoldne se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti v Prilipah. Voznik osebnega avtomobila Vaso Zorica iz Zagreba je vozil iz smeri Novega mesta proti Zagrebu. Zaradi neprimerne hi-triosti ga je pri prehitevanju zaneslo na levo stran vozišča, nato na desno. Ker je zaviral, ga je zaneslo pravokotno na levo polovico ceste, kjer je obstal. V tem trenutku pa je iz smeri Zagreba privozil voznik osebnega avtomobila Stanko Škrinjar iz Šentjerneja in zadel v prednji del stoječega avtomobila. Na vozilih je za okrog 7000 din škode. Škrinjar je dobil udarec v hrbet in komolec, vendar ni iskal zdravniške pomoči. Nesreča v Logu pri Sevnici 29. maja zjutraj Je voznik osebnega avtomobila Andrej Jazbec iz Loga privozil z dvorišča na cesto II. reda v trenutku, ko je iz sme- ri Krškega proti Sevnici privozil motorist Franc Žnidaršič iz Za-vratca in se zaletel v prednji del osebnega avtomobila. Pri trčenju se je teže poškodoval sopotnik motorista Albin Žnidaršič iz Zavra tca. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu Sevnici. Na vozilih je za okrog 600 din škode. Trčenje kolesarjev 28. maja popoldne je po Ulici talcev v Kostanjevici vozil kolesar Anton Kuhar iz Malene, lx stranske ulice pa je privozila kolesarka Jožica Vršeč iz Kostanjevice in trčila vanj. Kolesarko so kasneje odpeljali v brežiško bolnišnico. Na kolesih je za okroc 15 din škode. Prehitevanje na zoženem delu ceste 29. maja popoldne je iz sme« Dolenje vasi proti Krškemu vozil tovorni avto Franc Medvešek iz Radeč. Na zoženem delu ceste v S/arem gradu ga je prehiteval voznik osebnegfc {avtomobila UlAlh Rupret iz Sevnice, ki je zavorni skrajno levo, zadel ob rob bankine, kjer ga je odbilo v tovornjak, nakar je zavozil naprej v desno in se prevrnil pod cesto na desni bok. Na osebnem avtomobilu je za okrog 8C00 din škode, na tovornjaku pa za okrog 100 diin. Tovornjak je zaneslo 3. junija zjutraj se je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda Artiče—Globoko. Proti Globokem je vozil tovornjak Jože Pacek iz Gorenje vasi pri Leskovcu. V naselju Dečno je srečeval neznani osebni avtomobil in se pri tem umaknil na skrajni desni rob ceste, ki se je pod težo tovornjaka udrl. Zaradi tega je tovornjak zaneslo v desno, da je zadel ob hlev last Jožeta Godlerja, ki stoji ob cesti, škoda na tovornjaku in hlevu znaša okrog 800 dinarjev. Kolesarja vrglo čez avtomobil 8. junija zjutraj se je Darko Hribar iz Zabrdja pri Mimi peljal s kolesom, in ker ni upošteval desnega pravila na cesti, je treščil v osebni avtomobil, s katerim se je pripeljal Franc Vavtar. Kolesarja je vrglo čez avtomobil, da si je potolkel kolena. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, škode je bilo za 900 dinarjev. Dobruška vas: trije v bolnišnico Huda prometna nesreča se je pripetila Mirku Zupančiču iz Ločne in trem sopotnikom v njegovem avtomobilu 8. junija zjutraj pri Dobruški vasi. Zupančič je z nadvoza zapeljal v betonski smernik, nato pa z avtomobilom zdrknil po nasipu kakšnih 30 m in se pri odtočnem kanalu ustavil. Sopotniki so bili pri tem ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico, škode je bilo za okoli 6000 dinarjev. Tovornjak na njivi Voznik tovornega avtomobila s prikolico Martin Suban iz Tankova je 7. junija zvečer vozil iz Zagreba proti Brežicam. V vasi Trnje mu je iz nasprotne smeri pripeljal neznan tovornjak s precejšnjo hitrostjo, tako da se je Suban moral umakniti na skrajno desno stran ceste. Zato se je avtomobil s prikolico prevrnil. Poškodovan ni bil nihče, škoda pa znaša okrog 800 din. Deklica je nenadoma prečkala cesto Voznik osebnega avtomobila Vinko Turk iz Jugorja je 8. junija dopoldne vozil od železniške postaje Brežice proti mestu. Pri hiši št. 41 na Cesti bratov Milavcev je Izza vprežnega voza, ki je peljal naproti, nenadoma prečkala cesto 81etna Ruth Gramc Iz Gornjega Lenarta. Kljub močnemu zaviranju jo Je avtomobil zadel, da je padla po cesti. Na srečo ni utrpela poškodb, na avtomobilu pa je za okrog 2.000 din škode. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N dinarjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo ~ Tiska: ČP »Delo« v Ljubljani