OBČINE LETO 1 MILKA 8 Slovesna otvoritev razžveplalne naprave H| ava razžveplalna naprava dimnih plinov na bloku 4 bo zmanjšala letne 1 emisije žveplovih oksidov za več kot 35000 ton. Z njeno otvoritvijo 11 dihamo v Šaleški dolini čistejši zrak. Pomeni pa tudi korak več k okolju prijazni elektrarni. Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fax: (063) 855-350 ŠOŠTANJ v Ce je na Miklavževo mrzlo, pravijo, bo huda zima. Miklavž je res dober svetnik prinese rožičev in fig, rad pridne otroke ima, mi mali le ljubimo ga. Z njim hodi še črni s pekla, verigo in šibo ima, pobere poredne ljudi, le pridni bodimo mi vsi. Jaz sem parkeljček ubog, res majhen toda strog, kdor ni priden - ta se boj, ga vzamem v koš nocoj. Parkelj hud je gospodar, on peklenski je vladar, on pobira vse v svoj koš, naj bo žena ali mož. TRGOVIM SASA Prešernov trg 5 Šoštanj UGODNA MIKLAVŽEVA PONUDBA Otroški smučarski komplet 4.820 SIT Otroški pulover 780 SIT Otroške pajkice 882 SIT Otroška pižama 990 SIT Otroške spodnje hlače (3 kom) 440 SIT Bunde termoflis, podložene hlače, pižame, perilo, kape, rokavice, nogavice, tudi igrače in sladkarije. Vse to in še več po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Se priporočamo. ile len je Sp Do 35 LIST 1995 352(497.4 Šoštanj) j inje 9000G22.8 Mesec november je bil posvečen boju proti zasvojenosti. Solarji so o tej bolezni modernega časa poglobljeno razpravljali tudi na otroškem parlamentu. Vzgoja za besede NE, HVALA! cigaretam, alkoholu in drugim zasvojenostim ter vsem nestrpnostim, je odgovorna naloga otrok in staršev. 1. december je svetovni dan aktivnosti za preprečevanje AIDSa. Letos je pospremljen z geslom DELIMO PRAVICE -DELIMO ODGOVORNOSTI. bo organiziralo predbožično in novoletno prireditev ADVENT V ŠOŠTANJU na Glavnem trgu program: Miklavžev štant, ki bo stal od sobote, 2. decembra, do torka, 5. decembra 1995. Na prvo adventno nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri bo dvig adventnega venca z blagoslovom. V torek, 5. decembra, ob 18. uri bo prišel sveti Miklavž s svojim spremstvom na Glavni trg. Mesto Šoštanj bo pričakalo praznovanje praznično okrašeno. Turistično društvo vas vabi, da se udeležite vseh prirditev. PRIŠEL BO SVETI MIKLAVŽ NAPOVEDNIK ■ stran 2 in 6 Župan za vse občane Intervju z dr. Bogdanom Menihom ■ stran 3 Otvoritev čistilne naprave Ekologija prihaja v našo zavest ■ strani 5 70 let godbe Zarja Slavnostni koncert ■ stran 6 Osnovna šola Bele Vode Dan odprtih vrat ~| veti Nikolaj, ki mu pri nas pravimo Miklavž, je med najbolj priljubljenimi svetniki. Na Slovenskem mu je posvečeno blizu 200 cerkva. Okoli sv. Miklavža se je spletlo veliko legend in vse govorijo o njegovi prijazni darežljivosti. Bil je tako dobrega srca in ________________I tako usmiljen, da je pomagal vsakemu revežu. Ko je umrl, ga je Bog vzel v nebesa, ljudje na zemlji pa ne bomo nikoli pozabili njegove dobrote. Številni poklici, pa tudi šolarji in študentje ga imajo za svojega zavetnika. Njegov spomin in god praznujemo 6. grudna. Pričakovanje Miklavževega prihoda vzpodbuja otroško in odraslo domišljijo. Njegovi obiski povsod na Slovenskem potekajo približno enako. To ali ono je po različnoh krajih drugače, predvsem so razlike v njegovem spremstvu. To je včasih na moč skromno, le angel in parkelj, včasih pa izredno številno, tudi z osebami, ki bi jih v njem sploh ne pričakovali. Miklavž je napravljen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo haljo obleče mašni plašč, na glavi nosi mitro in v roki škofovsko palico. Po navadi ima v drugi roki knjigo, v njej pa z zlatimi črkami piše, kaj so počeli pridni otroci in s črnimi, kaj so uganjali poredni. Po izročilu mora imeti dolgo belo brado in roke mu tičijo v belih rokavicah. Močno se je razširila navada, da otroci sv. Miklavžu pišejo pisma in jih puščajo na oknih. Skoraj povsod, koder hodi osebno, otroci tudi nastavljajo peharje, krožnike, škorenjčke, copate, tudi nogavice. To pa pomeni, da sv. Miklavž ob svojem obisku ne izroči vseh darov, ampak drugi del prihrani za svoj nočni obisk. Med preprostimi dardi so orehi, suho sadje, fige, tri jabolka, sedaj mandarine ali pomaranče. Ta jabolka, ki jih sveti Miklavž na podobah nosi s seboj, so pravzaprav tri kepe zlata. Po legendi je z njimi rešil sramotne usode tri hčere siromašnega očeta, ki jim ni mogel dati dote. K skromnemu darilu sodi šiba, ki v sedanjih predstavah pomeni kazen za porednost. Svoje dni pa je bda šiba čarodejni pripomoček, ki je posredovala življenjsko moč, ki jo vsebuje narava. Zato je Miklavževa šiba včasih celo pozlačena ah posrebrena in je pomembno simbolično dardo. Veseli me, da se je praznovanje Miklavževega prihoda - kljub števdnim nasprotovanjem - globoko zakoreninilo. Zato le pridni bodimo, sv. Miklavž že posluša pod okni. Ko se na večer dan prevesi v noč in zagledamo rdečo zarjo, je to znak, da sveti Miklavž že piškote peče. MaM Če se vam bo kdaj zgodilo, da boste vzeli ženine ali moževe čeke ter po pomoti te vnovčili tako, da boste na njih pustili svoj podpis, boste naredili napako. In lahko se vam zgodi, da bo vaš partner, v navalu besa, zaradi tega proti vam vložil tožbo in seveda zmagal! Kajti na čeku bo vaš podpis in boste tako pravno-formalno ukradli denar svoji ženi ali možu! Če slovenski minister podpiše dokument, s katerim omogoča pričetek ropanja denarja slovenskih davkoplačevalcev, potem posebna (roparska) komisija ugotovi, da podpis pod komercialno pogodbo v višini 3,5 mio ameriških dolarjev pravno-formalno ne obstaja, kajti minister takšne pogodbe ne bi smel podpisati!? Kaj potem, če parlament v isti sapi spreminja zakon in pravi, da je treba sedaj zagotovljenih 8 mio ameriških dolarjev za sanacijo TAMa še povečati; (menda ja ne ravno za teh 3,5...) Vidite, tako je to v naši državi! Medtem, ko ene odžagajo zaradi objektivne odgovornosti, se drugi naravnost trudijo, da bi bili odstopljeni, pa njihovih napak pravno-formalno kar ne morejo najti... Kaj imajo te, tako imenovane politične zdrahe z življenjem naše občine. Marsikdo je pripravljen takoj reči, da se nas to ne tiče. Pa temu ni tako. Razčiščevanja glede odgovornosti ministrov v Drnovškovi vladi se nas dotikajo vsaj na dveh ravneh. V prvi vrsti gre za neposreden vpliv na naše žepe, kajti sanacijo TAMa in drugih socialističnih čudežev, ki so jih v prejšnjem režimu držala pokonci naročila jugoslovanske vojske, bomo plačali vsi davkoplačevalci! Zato nam nikakor ne more in ne sme biti vseeno, kako se bo zgodba okoli dr. Tajnikarja razpletla. Če je že vsaj pri TAMu, po čudnem spletu okoliščin, prišlo na dan mnogo lumparij, kar smo si lahko kot kriminalko ogledali kar po televiziji, z vsemi številkami vred, ne moremo biti več hladni in reči, naj se politiki sami zmenijo. Za naš denar gre! Za tisto, kar že dolgo nelegitimni slovenski parlament, po volji t.i. slovenske levice, pripisuje v zakone in jemlje iz naših žepov. Neodločnost, preračunljivost in pragmatičnost dr. Drnovška, ki ne ve več, kako bi skril vse več vročega kostanja, pa očitno junači tudi lokalne voditelje prejšnjega obdobja. Tudi mi imamo pred nosom kopico primerov nesmotrnega trošenja proračunskih sredstev in sredstev dodatnih davkov, ki so jih ljudem predpisali razni vodje krajevnih skupnosti v obliki znanih samoprispevkov, pred svojim nosom, Ojunačeni s prakso državnih vladarjev, od katerih nihče za nič ne odgovarja, se nekateri krajevni voditelji, namesto, da bi se tiho umaknili in prepustili vso piškavo dediščino svojih projektov sposobnejšim in nenazadnje tistim, za katere se je odločilo prebivalstvo na volitvah, se v zadnjem obdobju ponovno (z vso aroganco in z zadnjimi silami) na vse kriplje trudijo, da bi razžrli in razdrobili homogenost občinske strukture. Seveda jim je v tem pogledu najbolj napoti občinski statut, ki je resnično postavil nove, čvrste temelje občine. Pri spodkopavanju teh temeljev ne gre za domnevno reševanje težko pridobljene lastnine, ki da jo hoče ukrasti občina, ampak za zadnji poizkus brisanja sledi, milo rečeno, čudno izvajanih investicij, ki so jih v minulem obdobju vodile nekatere krajevne skupnosti! In nenazadnje ni čudno, da tako ojunačeni, ravno ti in takšni ponovno pozivajo občino, da naj se vrne k uvajanju politike samoprispevkov, češ da drugače ne bomo mogli ničesar zgraditi. To ni slučajno, kajti vrsta drugih namigov kaže na to, da bi Drnovškovi vladi res najbolj ustrezalo, da bi z rednimi davki sanirala tudi pogodbe, sklenjene s projugoslovansko mafijo, medtem ko bi naj lokalne skupnosti še naprej zbirale iz žepov ljudi ekstra davke, samoprispevke! Tudi ni slučajno, da se ta ideja plasira preko sistema krajevnih skupnosti, ki jih v prenekaterih primerih zastopajo vodstva, ki si ne upajo več sklicati zbora krajanov. Tako je postalo docela očitno, kdo danes v občini Šoštanj zagovarja čigave interese. Ojunačeni z državno anomijo, vedoč, da se nikomur ne more zgoditi nič, čeprav gre za očitne zlorabe položajev, so tako nekateri predstavniki krajevnih skupnosti pričeli -brez vsakršne podpore ljudi, katere naj bi zastopab - najedati enega bistvenih elementov predvolilnega programa vladajoče koalicije v Občini Šoštanj, ki pravi, da bo občina z rednimi prihodki izvedla svoj program! Tudi zato. ah pa predvsem zaradi tega, je potrebno izvesti reorganizacijo krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj v skladu s sprejetim statutom! Da ne bo pomote; ne govorimo o ukinitvi krajevnih skupnosti, kar se občini na velika usta podtika, ampak o reformi, ki bo vsem občanom Občine Šoštanj zagotovila približno enakomerno vračilo davščin, ki jih le-ti plačujejo državi, tudi skozi občinski proračun! Ljudje, ki tega ne razumejo in še vedno mislijo, da se občinska infrastruktura lahko gradi samo z udarniškim delom in samoprispevki, medtem ko državni ministri podpisujejo dokumente, ki pravno-formalno baje ne obstajajo, in segajo za realizacijo le-teh v naše žepe, ti ljudje so res zaslužni za ta ah oni projekt iz preteklosti, toda njihova politika sodi na smetišče zgodovine. Ali pa bomo vsi skupaj v roku petih let ponovno v vročem objemu jugoslovenarskega trga, kjer veljajo balkanski zakoni, ko beseda in podpis ne veljata skoraj nič in je važno le, kdo bo koga bolj “nadmudrio”! Peter Rezman S O S ZUPAN ZA VS v Intervju z županom občine Šoštanj dr. Bogdanom Menihom E OBČA o približno letu dni, odkar je bil izvoljen dr. Bogdan Menih za župana Občine Šoštanj, smo na uredništvu pripravili nekaj vprašanj zanj ter ga po krajšem oddihu konec novembra obiskali na njegovem domu v Topolšici. Gospod župan, smo tik pred obletnico Vaše izvolitve. Če bi se morali odločiti danes, po letu dni županovanja, ali bi še enkrat kandidirali na to mesto? Prav gotovo. Čeprav je danes mnogo stvari videti drugače, kot smo jih poznali pred lanskimi volitvami, bi se v podobni situaciji še enkrat odločil in kandidiral. Ze vse od osamosvojitve Slovenije se zavedam, da bo proces končan šele z zaključkom lokalne reforme. Sam sem v tem procesu vse od leta 1990 bolj ali manj aktivno sodeloval; nisem eden tistih, ki samo opazujejo, ampak skušam v dobrobit vseh nas na potek stvari tudi vplivati. Pred letom dni ste bili izvoljeni za župana občine, o kateri se ni vedelo nič; kje je sedež, kaj bo občina delala, kdo bo delal. Kako je po letu dni s tem? Pred letom dni so bili pravzaprav znani samo zakon o ustanovitvi občin, zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin, trije temelji, ki pa so bili in so še vedno v marsičem, predvsem na škodo novih občin, nedorečeni. Enoletna praksa na tem področju se že pozna in pravzaprav šele sedaj postaja jasno, kakšne naloge občina po novem sploh ima. Sam se pridružujem tistim slovenskim županom, ki menijo, da ima občina zaenkrat premalo pristojnosti, predvsem pa se mi zdi, da je bil narobe izpeljan tisti del, ki določa občinam pravice pri urejanju prostora. Upam, da bodo občine kmalu dobile več pravic na tem področju. Glede prostorov nove občine pred letom dni nisem vedel nič drugega kot to, da je krajevna skupnost Šoštanj že od leta 1992 dobivala sredstva za razvoj lokalne samouprave, torej v bistvu za zagotavljanje prostorskih pogojev za novo občino, saj sem takrat kot delegat v družbenopolitičnem zboru tudi glasoval, da so se ta sredstva odvajala iz velenjskega proračuna. Na žalost smo že na večer samih volitev ugotovili, da v materialnem smislu za novo Občino Šoštanj ni pripravljeno nič. Tako sem svoje županovanje začel tako kot nekoč zdravniško prakso, s torbo v roki in z veliko volje do dela. Spletu okoliščin, o katerih je še prerano govoriti, gre zasluga, da smo potihoma zasedli prostore bivšega sekretariata za okolje in prostor bivše Občine Velenje na lokaciji v Šoštanju, ki so formalno še vedno v lasti Stanovanjskega sklada Občine Velenje. Vse pa kaže, da bo morebiti že ob izidu tega časopisa podpisan sporazum, ki smo ga predlagali skladu tako, da bi s 1.1.1996 prevzeli v upravljanje to markantno, a zapuščeno in desetletja slabo vzdrževano zgradbo v Šoštanju in se v njej vsaj srednejročno zasidrali. Poleg tega, da ste se nujno morali ukvarjati sami s sabo, kaj je občina letos storila za svoje občane? Res je. Veliko smo se ukvarjali sami s sabo, vendar drugače letos ni šlo! Kljub temu se mi zdi najbolj pomembno to, da smo kljub resnično prehodnemu obdobju uspeh zagotoviti, da večina tekočih nalog na področju vzdrževanja komunalne infrastrukture ni bila blokirana, čeprav so to napovedovali. Poleg tega smo predvsem na pobudo raznih zainteresiranih posameznikov opravdi vrsto drugih opravil, ki bodo točno našteta in ovrednotena, ko bom Svetu Občine Šoštanj predložil zaključni račun proračuna za leto 1995. To priložnost pa bi izkoristil, da bi naštel vsaj nekaj akcij, ki smo jih izvedb ali vsaj sfinancirali, čeprav so mnogi škodoželjno vse leto ponavljah, da so te zadeve plačah še iz Velenja. Najprej naj v povezavi s prejšnjim vprašanjem poudarim, da je kljub temu, da je krajevna skupnost Šoštanj trdila, da je vsa sredstva za lokalno samoupravo od leta 1992 naprej vlagala v izgradnjo nove glasbene šole v Šoštanju, šele svet občine po angažiranju posebne komisije s svojim sklepom omogočd tolikšna sredstva, da se je nova glasbena šola opremila z najnujnejšo opremo in se konec prejšnjega šolskega leta selila. Poleg tega smo letos intenzivno pomagali raznim društvom in skupinam z nemajhnimi finančnimi injekcijami, saj so nam vsi govorili in črnogledo napovedovali samodejni razpad vseh zvez na teh področjih. Upam si trditi, da smo v tem pogledu zagotovili vsaj preživetje, če ne že kaj več. Če kdo meni, da sem s to izjavo morebiti nehote komu naredil krivico, naj poudarim, da proračunsko leto še ni zaključeno. Prenovili smo sejno sobo sveta občine, s čimer je občina Šoštanj pridobila izjemno prijeten prostor, ki lahko služi za razna predavanja seminarje ipd. Manjka obnova razsvetljave in instalacija ozvočenja, toda soba je v vsakem trenutku sposobna sprejeti štirideset slušateljev in nimamo se česa sramovati. Zal mi je samo, da nismo slikali prostora, kakršnega smo dobili v uporabo. V skladu s predlaganimi in sprejetimi načeli proračuna za leto 1995 je bilo letos v naši občini skoraj v celoti zaključeno kar nekaj vehkib investicij. Na prvem mestu naj omenim vročevod Florjan - Topolšica, vodovod v Penku, vodovod Bele Vode in še nekatere, v primerjavi s temi, finančno manj zahtevne investicije. Poleg tega se je sfinanciralo nekaj drugih akcij, ki so bile bolj kot od našega načrtovanja odvisne od iniciative občanov. Tako se je asfaltiralo kar nekaj cest v Ravnah in Gaberkah, iz tega naslova pa se bo uredilo še nekaj cest v Lokovici in Skornem. V samem Šoštanju smo zagotovili predvsem redno čiščenje, ki ga po pogodbi izvaja PUP Velenje pa tudi nekaj majhnih sancij na cestah se je izvedlo. Seveda pa v letu dni ni možno narediti čudežev, še posebej, če sprejmemo dejstvo, da smo bili letos do julija odvisni od strukturnih dvanajstin proračuna, ki ga je v letu 1994 sprejela Občina Velenje in smo v resnici šele konec oktobra postopno pričeh prehajati na lastno finančno poslovanje, kajti šele takrat so vse tri občine: Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje izpolnile pogoje Ministrstva za finance RS za prehod na lastno finančno poslovanje. Za zaključek naj samo spomnim, da sta nas letos dodobra zamajah dve hudi poletni neurji, o katerih pa ste v našem časopisu izdatno poročali. V obeh primerih smo za odpravo posledic vložili veliko sredstev. Opaženo je bilo, da poleg klasičnih nalog občine posvečate precej pozornosti simbolnim dejanjem, praznik občine, vložena je pobuda za preimenovanje ulic, nenazadnje, omogočili ste izhajanje tega glasila občine! Menim, da smo v tem letu res opravili kar nekaj simbolnih dejanj, ki pa jih je bilo treba pravzaprav samo potrditi. Grba si nismo izmislili mi, ampak je znan že več stoletij, pred leti ga je ponovno promoviral g. Viktor Kojc, v zadnjem obdobju pa Turistično društvo Šoštanj. Zastava je z odlokom določena in pridružujem se tistim, ki menijo, da mora imeti občina, še posebej nova, razpoznavne simbole in sodim, da smo imeh pri tem srečno roko. Tudi pri določanju praznika smo iskah korenine občine in nismo nasedali ideološkim polemikam, ki so nam jih skušah podtakniti. Kar se tiče pobude, formalno krščanskih demokratov, o preimenovanju ulic in trgov v Šoštanju, se z njo strinjam, saj je nerazumljivo, da ob raznih srbskih herojih v Šoštanju ni bilo mesta za tako znane domačine, kot so Napotnik, Vošnjaki, Mussi, tudi Lane in Preglova, nenazadnje Kurnikova, če se ustavimo samo pri umetnikih! To je treba popraviti. Se pa zaradi racionalnosti in širine postopka zavzemam za to, da se preimenovaja po skrbnem in strokovnem tehtanju opravijo v paketu in v sprejemljivem roku, da sprememba dokumentov in vseh napisov le ne bi naenkrat preveč bremenila občinskega in tudi proračune vsakega posameznega občana naše občine. Postavitev križa na Goricah ni bilo zgolj simbolno dejanje, to je bila naša dolžnost do tistih Šoštanjčanov, ki so svojo življenjsko pot tako kruto končali in bili desetletja prisilno zamolčani. Združenje borcev je ostro kritiziralo odločitev občine glede praznika ob poudarku, da zanemarjate pridobitve druge svetovne vojne? Lahko bi rekel, da sem bil nad nekaterimi reakcijami ZZB malo presenečen, saj smo v času priprav na proslavo ob 50. obletnici konca 2. svetovne vojne, ki je bila v Topolšici, prav lepo sodelovali. Menim pa, da reakcije po sklepu, da bo občinski praznik Občine Šoštanj 30. september, ni toliko posledica njihovega zavzemanja, da bi krajevni praznik krajevne skupnosti Šoštanj 8. oktober postal tudi občinski praznik, ampak je vse skupaj bolj posledica užaljenosti, ker smo jih v proračunu občine, najbrž prvič po koncu 2. svetovne vojne, prečrtali kot direktne upravičence do sredstev občinskega proračuna. Pri tem poudarjam, da smo borce uvrstili v isti razred kot vsa druga društva v občini in tudi pomagali prenekaterih njihovih prireditvah in nenazadnje zagotovili prestavitev njihovega obeležja v Topolšici na bolj ugledno lokacijo. Sam sem se vedno s spoštljivostjo odzval vsem vabilom na dogodke ali komemoracije. Tako sem v preteklih letih vedno skupaj z drugimi Topolščani praznoval kot krajevni praznik 9. maj in mi niti na kraj pameti ne pade, da bi vzpodbujal ukinjanje 8. oktobra kot šoštanjskega krajevnega praznika, če je takšna volja Šoštanjčanov. Za letošnje komemoracije ob dnevu mrtvih, ki sojih organizirali borci, smo na občini izvedeli iz časopisa. Kljub vsemu je bil v režiji Občine Šoštanj organiziran centralni dogodek na Trgu svobode v Šoštanju, ki so ga tudi borci počastili s prisotnostjo svojega prapora. Ko ste ravno omenili Topolšico; nesporno je središče naše občine mesto Šoštanj, vampa potihoma, nekateri pa že javno, očitajo, da v občinskih okvirih zagovarjate kraj, kjer ste doma. Vročevod, obnova parka, nekateri drugi projekti? Nekatere od teh špekulacij poznam, jemljem jih za slabonamerne in odločno zavračam vsakršne trditve, da v letošnjem letu tako ah drugače delam škodo drugim krajem občine v korist Topolšice. To so zlonamerno usmerjene čenče, katerih cilj je razbiti notranjo trdnost Občine Šoštanj. Kar se pa tiče projektov, ki jih v vprašanju navajate, naj poudarim, da sem že pri predlogu proračuna argumentiral, da je ena od stalnic letošnjega finančnega plana bila težnja, da se ne ustavijo oz. da se tam, kjer je možno, zaključijo investicije, ki so v teku. Mednje zanesljivo sodi vročevod Florjan - Topolšica, ki ga snujemo in resno pripravljamo in izvajamo že od leta 1990. Pa še vedno vehko prepozno, saj so se v tem času toplificirala - v resnici po pohtični volji in brez strokovnih argumentov mnoga naselja, od Podkraja do Konovega in nenazadnje celo Velenje, medtem ko je Šoštanj dobil toplovod šele v začetku 90. let in sedaj še Topolšica kot edini res turistični kraj v Šaleški dohni! Neglede na to, od kod sem, je treba priznati Topolšici nektere posebnosti v Šaleški dohni. Ta kraj se ponaša s skoraj 400 letno zdraviliško in osemdesetletno bolnišnično tradicijo. Zato so tukaj samostojna pošta, bolnica in edini znosni hotel v Šaleški dohni. Malokdo ve, da bi Velenje ostalo brez statusa mestne občine, če ne bi bilo bolnišnice v Topolšici, ki je danes v naši občini in ne v velenjski! Upam, da bom v času svojega županovanja lahko dokazal, da je v meni vsajena težnja po enakomernem razvoju vseh delov občine, čeprav si ne ustvarjam iluzij, da bo na primer vrh Skornega imel takšen standard kot recimo naselje Pohrastnik. Vem, da imajo vsi kraji v naši občini svoje specifike in značilno identiteto. Zavodnje se na primer lahko ponašajo z izjemno bogato etnološko dediščino.Tudi Topolšica ima svoje tradicionalne značilnosti^ ki jih ne smemo zanikati že samo zato, ker je župan iz Topolšice. Bodoči razvoj občine Šoštanj bo moral temeljiti na razvojni relaciji v smeri Šoštanj - Topolšica. Alije to povezano z razvojnimi programi velenjskega rudnika? Prav gotovo! Čeprav ne toliko s samim rudnikom kot z državno vizijo zadeve. Naš trden namen je, da prestavimo meje odkopnega polja premoga proti vzhodu Šaleške dohne in tako tudi korigiramo planske dokumente. Pozitivne signale o tem dobivamo tudi s strani rudnika. Na nas pa je, da v dogovorih z državo te njihove plane korigiramo v skladu z našimi interesi. Zato pa moramo biti enotni in ne smemo nasedati raznim govoricam, ki nas želijo, kot občane razcepiti. Drugi pogostejši očitek v tem letuje bil, da ste težko dosegljivi. Tisti, ki poznamo vaš ritem dela, pa vemo, da v bistvu delate cele dneve. Ta očitek se gotovo nanaša na moje redno delo v zdravstvenem domu. Vem, da je hudo, vem pa tudi, da so vsi, ki so rabili nujno zdravstveno pomoč, to tudi dobili. Pri rednih pregledih pa žal niso prišli na vrsto, takrat ko so ravno želeli. Ključni problem v tem pogledu se mi zdi, da sedanji kadrovski sistem ne omogoča, da bi bile redne ah izredne odsotnosti zdravnikov v Šoštanju nadomestljive. Enostavno nimamo nikogar, ki bi lahko nadomeščal kateregakoli zdravnika v Šoštanju, bodisi da gre na dopust, da zboli, kar se lahko zgodi tudi zdravniku, ah da mora na nujen sestanek, kar se je meni letos nekajkrat zgodilo. Zaenkrat v sedanjem sistemu organiziranosti zdravstva v Šoštanju te možnosti ni. Nadaljevanje na strani 6 ČETRTEK,! MEIER 1993 EKOLOŠKA STRAN OD VSTAJE DO ZMAGE o osemmesečni dobi poskusnega obratovanja razžveplalna naprava v TES-ii sedaj tudi uradno obratuje. Okolju prijaznejša podoba termoelektrarne, s katero skušajo v TES-u slediti sloganu ekološko sprejemljive termoelektrarne, je pozdravila številne prisotne na uradni otvoritvi prve razžveplalne naprave v Sloveniji, namreč predstavnike lokalnega političnega življenja, slovenske in avstrijske vlade, izvajalcev ter vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri izgradnji naprave. bloku 5. S temi ukrepi se v termoelektrarni skušajo približati zahtevam ekološke sanacije, ki govorijo o zmanjševanju škodljivih vplivov na okolje do sprejemljive mere. Slednje mora veljati za zrak, vodo in tla. Z vsem naštetim so v termoelektrarni Šoštanj prav gotovo na dobri poti. Prisotne na slovesni otvoritvi so pozdravili trije govorniki. Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske zadeve, je v svojem nagovoru kratko orisal glavne značilnosti čistilne naprave in izpostavil ekološki pomen tega 142 miljonov mark vrednega objekta. Doslej najzahtevnejšemu in najdražjemu ekološ- sodelujočim in opozoril, da gre zasluga za dokončanje projekta v roku in z denarjem predvidenim v investicijskem programu ravno njim. Uradni del otvoritve so zaključili pevci Okteta TEŠ-a. Poleg zakuske so bili prisotnim v menzi termoelektrarne na voljo tudi posebna številka časopisa Termoelektrarne - Pretok in brošura podjetja CEE Ljubljana, ki je izvajal investicijski inženiring. Veselja nad otvoritvijo čistilne naprave, kljub temnim oblakom nad stranko Zelenih, ni skrival njen predsednik, Vane Gošnik. Za LIST je na kratko povzel potek dogajanj prelomnico predstavljajo tudi ekološke demonstracije 7. novembra 1987, ki so bile sprva namenjene proti odlagališču jedrskih odpadkov v Šaleški dolini, predvsem pa so izzvenele kot protest proti onesnaževanju z emisijami žveplovih oksidov. V izjavi za LIST je nekdanji tehnični direktor TEŠ-a, gospod Potočnik, ki je sodeloval v različnih komisijah za izgradnjo čistilne naprave, potrdil, da je tehnologija za delovanje naprave povsem ustrezna in je bila zadnji dosežek na tem področju ob začetku gradnje. Poleg ustrezne uporabe dosegljivih znanj za izgradnjo čistilne naprave, je pohvalil tudi Naprava za razžveplanje dimnih plinov v TEŠ-u je poskusno začela obratovati že februarja letos, po garancijskih meritvah v oktobru pa so jo s slovesno otvoritvijo 9. novembra predali namenu. Naj spomnimo, da bo obratovanje naprave na bloku 4 prispevalo k zmanjšanju emisije žveplovih oksidov za več kot 35 tisoč ton letno. Izločanje žveplovih oksidov iz dimnih plinov v napravi poteka preko mokrega kalcitnega postopka, ki je v svetu zelo uveljavljen, omogoča pa 95 odstotno zadrževanje škodljivih plinov. Razžveplalna naprava na bloku 4 je del sanacijskega projekta oz. procesa izgradnje ekološko sprejemljive elektrarne. V letu 1999 naj bi se ji pridružila še čistilna naprava na kemu projektu bo sledil še zahtevnejši na bloku 5. Zanj že obstaja razpis za izvajalca in dobavitelja ter Zakon o poroštvu Republike Slovenije za najem kredita. Ob zahvali vsem sodelujočim je poudaril še, da bo Slovenija sledila ekostrategijam razvitejših držav, kar pomeni z alternativnimi viri (male hidroelektrarne, izraba sončne energije...) doseči energetsko učinkovito državo. Avstrijski minister za okolje in prostor, dr. Bartenstein, je izrazil veselje ob dobrem sodelovanju med državama pri izgradnji naprave, upa pa tudi, da se bo sodelovanje nadaljevalo pri čistilni napravi bloka 5. Gospod Jaro Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, se je zahvalil vsem okoli začetka izgradnje razžveplalne naprave. Začetki, po njegovih besedah, segajo v sredino osemdesetih let, ko so se začeli vršiti pritiski okoljevarstvenikov. Kolumna “Dvignjeni zastor” v Našem času in ustanovitev Šaleškega ekološkega društva predstavljata srčiko neformalnih pritiskov za zmanjševanje emisij škodljivih plinov. Pritiski so postali formalne narave z volitvami v letu 1989, ko so okoljevarstveniki postali realna sila in so smeli tudi uradno sprožati pobude za rešitev problema onesnaževanja, kar so tudi storili. Na njihovo pobudo je bil leta 1991 sprejet zakon, s katerim je država garantirala za najem kredita, potrebnega za izgradnjo čistilne naprave. Po njegovem tvorno sodelovanje domačih, torej “hišnih” strokovnjakov s tujimi izvajalci. Bolje pozno kot nikoh, pravijo. To bi lahko trdili tudi za izgradnjo in začetek obratovanja razžveplalne naprave na bloku 4 in vsega tistega, kar naj bi pripomoglo k čistejšemu okolju in ekološko prijazni elektrarni. Tako bo 9. november 1995 ostal v zgodovini mlade šoštanjske občine zapisan kot velik dan. Morda ne tako velik za tiste, ki so bili na otvoritveni slovesnosti, gotovo pa velik za tiste, ki jih je bilo na otvoritvi pogrešati. Tiste, ki so jim dimni plini dodobra onesnažili in tudi uničili življenjski okoliš. BoGo FOTO: LOJZE IN ALEŠ OJSTERŠEK Odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili prejšnji meseCj se glasi: V Občini Šoštanj je 11 naselij. To so Bele Vode, Šentvid pri Zavodnju, Zavodnje, Topolšica, Ravne, Gaberke, Šoštanj, Družmirje, Florjan, Skorno pri Šoštanju in Lokovica. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali tri reševalce, ki prejmejo pesniško zbirko slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja O DOMOVINA in tri, ki prejmejo enoletno naročnino na LIST občine Šoštanj. Knjige prejmejo: HELENA TAJNIK, Ravne 109 SLAVKO ERJAVEC, Reševa ulica 11, Ptuj MARJANA POTOČNIK, Ravne 60 Novi naročniki so: ALEKSANDRA OLUP, Zdravstveni dom Kamnik, Kamnik SONJA KRT, Ravne 64 JOŽICA JEZERNIK, Ravne 45 Nagradno vprašanje tega meseca se glasi: V Šoštanju imamo stalno razstavo del našega rojaka, enega najpomembnejših slovenskih impresionistov. Napišite, kdo je to, kje se je rodil ter kje se njegova galerija nahaja. Odgovore pošljite na naslov: LIST občine Šoštanj, Trg svobode 12, 63325 Šoštanj do 15. 12. 1995. NAPADENI STATUT OBČINE ŠOŠTANJ F redsednik krajevne skupnosti Šoštanj, g. Matjaž Natek, sklicujoč se na vsesplošno voljo Šoštanjčanov, je dne 23. 11. 1995 točno opoldne sklical tiskovno konferenco, na kateri je preko sredstev javnega obveščanja sporočil krajanom krajevne skupnosti Šoštanj, da je krajevna skupnost Šoštanj pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije napadla zadnji odstavek 8. člena statuta Občine Šoštanj, v katerem je zapisano, da krajevne skupnosti v Občini Šoštanj nimajo statusa pravnih oseb. Glavni motiv za to je bojda v dejstvu, da hoče Občina Šoštanj “pozaj-brati”, kot se je sam izrazil, vse pridobitve, ki da jih je krajevna skupnost pridobila s sredstvi samoprispevka, ki da so ga Šoštanjčani v preteklosti edini zbirali. Neglede na dejstvo, da je premoženje krajevnih skupnosti v svojem bistvu že tako del premoženja občin in je zaradi tega tudi stvar premoženjskih bilanc občin po vsej Sloveniji, pa g. Natek vztrajno trdi, da je napadeno določilo v statutu v nasprotju z večinsko voljo občanov Občine Šoštanj, predvsem pa meščanov Šoštanja. Zato pač ni mogel drugače, kot da je z najetim (neimenovanim) odvetnikom dne 22. 11. 1995, pol leta po sprejetju statuta, le-tega napadel pred Ustavnim sodiščem RS. To je že drugi napad na statut Občine Šoštanj, saj se tudi župan Mestne občine Velenje, g. Srečko Meh, že vse leto trudi, da bi razveljavil določila statuta Občine Šoštanj, s katerimi je ta hotela zaščititi nepredvideno odtujevanje skupne lastnine vseh treh občin na področju Občine Šoštanj do delitvene bilance. Po mnenju g. Meha so s tem baje ogroženi pravnopre-moženjski interesi Mestne občine Velenje. Pa je tako jasno, kdo pravzaprav želi destabilizirati (novo) Občino Šoštanj. Od zunaj jo najeda g. Srečko Meh, od znotraj pa g. Matjaž Natek. V drugem delu tiskovne konference je g. Natek novinarjem ponovno predstavil zadnji veliki donesek, ki da ga je priskrbela Šoštanju krajevna skupnost, in sicer novo telovadnico, ki da je tik pred otvoritvijo. Pri tem je poudaril, da krajevna skupnost meni, da je najpametneje predati telovadnico v last Osnovni šoli N/ N/ Bibe Roecka, kar je glede na prejšnje trditve o tem, da hoče občina obrati krajevno skupnost, milo rečeno, nerazumljivo. Ali pa zelo zvito. Kajti lastnina javnih zavodov gre prav tako v premoženjsko bilanco občin... pa je tako skoraj nerazumljivo, zakaj^ po eni strani krajevna skupnost Šoštanj očita Občini Šoštanj, da ji hoče vzeti lastnino, po drugi strani pa ji tišči v naročje ravno tisto, za kar trdi, da ji hoče vzeti? P.S. Glede na trditev g. Natka, da so v Sloveniji samo tri občine odvzel krajevnim skupnostim status prav: osebe, je treba povedati, da je bilo v Uradnih vestnikih Republike Slovenije do 12. septembra letos objavljeno 77 statutov novih slovenskih občin. Od tega imajo krajevne skupnosti določen status pravne osebe v statutih 42. občin v Sloveniji. 77 -42 ni tri. ampak je J5 (petintrideset)! Med občinami,iki imajo podobno statutarno ureditev kot Občina Šoštanj. pa niso zgolj majhne občine, ampak so med njimi tudi velike, npr. Ljubljana* Celje, Slovenj Gradec, Lendava, Kočevje, Sežana itd.! PerE ODLOČBA ZA ČIŠČENJE STRUG IN OBREŽIJ POTO Občinska uprava Občine Šoštanj po uradni dolžnosti, na podlagi 124. člena in drugega odstavka 212. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-1) in peto alinejo 6. točke 11. člena statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS št. 38/95), v zvezi s 13. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 7/95) izdaja VSEM LASTNIKOM ZEMLJIŠČ OB VODOTOKIH V OBČINI ŠOŠTANJ, zlasti ob Velunji, Toplici, Bečovnici, Strmini, Pečovnici in Florjanščici ODLOČBO Obrežja in struge potokov v Občini Šoštanj, zlasti Velunje, Toplice, Bečovnice, Strmine, Pečovnice in Florjanščice, je treba do 28. 2. 1996 očistiti vseh nanošenih odpadkov ter iz neposredne bližine vodotokov odstraniti vse stvari, ki bi jih v primeru povečanega pretoka lahko potegnilo v vodo. Prav tako je potrebno do istega roka odstraniti in prirezati vso vegetacijo ob vodoto- kih, ki ovira normalen pretok vode ali bi v primeru povečanega pretoka le-tega tega ovirala, jezila ali je nevarnost, da bi povečane vode takšno vegetacijo potegnile v vodo. Vse morebitne nejasnosti je potrebno urediti v dogovoru s pristojno osebo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. V primeru, da lastniki zemljišč iz uvoda te odločbe ne bodo izvršili določb prvega odstavka te odločbe, bo Občina Šoštanj v roku od 28. 2. do 30. 4. 1996 sama uredda struge in obrežja vodotokov na stroške lastnikov zemljišč obrežij vodotokov, katere bo po tej odločbi uredila. OBRAZLOŽITEV Poletna neurja julija in avgusta 1995 so predvsem zaradi enormno povečanih pretokov nekaterih vodotokov v Občini Šoštanj za sabo pustila veliko škodo. V analizi pristojnih služb je bilo ugotovljeno, da je do mnogih zajezitev voda, ki so povzročile razlivanje vode iz struge holj, kot bi jih sicer, prišlo zaradi neurejenosti brežin, odlaganja vsakovrstnih stvari na sam rob brežin in zaradi neurejene vegetacije ob potokih. Stroški tako nastale škode v pretežni meri bremenijo proračun Občine Šoštanj, zato ta v preventivnem smislu izdaja to generalno odločbo vsm lastnikom zemljišč ob vodotokih, kot so v uvodu te odločbe navedeni. Skoda povzroča posledicISpredvsem izven vodotokov, katerih ureditev je v pristojnosti Ministrstva za okolje m prostor Republike Slovenije, zato to odločbo izdaja Občina Šoštanj. Vendar je potrebno pri sami izvedbi v morebitnih spornih zadevah stvari reševati skladno z navodili pristojne osebe rečnega nadzora Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, ki ima svojo izpostavo v Celju. Izkušnje hudih poplav v zadnjih letih narekujejo Občini Šoštanj potrebo, da po roku, danem v tej odločbi, sama poskrbi za ukrepe, kot so predpisani, da bi preventivno zmanjšali posledice morebitnih neurij v prihodnjem letu. Odločba je generalna, velja za vse lastnike zemljišč ob vodotokih in se objavi v sredstvih javnega obveščanja ter v naseljih Občine Šoštanj na krajevno običajen način. št.: PR-01087/95 datum: 30. 11. 1995 tajnik Občine Šoštanj Peter Rezman SI RITE V TV MREŽJT Kabelska TV mreža bo kmalu povezala skoraj polovico območja Občine Šoštanj, predvsem njen zahodni del. Prvi v naši občini so si uredili kabelsko TV mrežo na Pohrastniku - v Florjanu. Za njimi so se odločili v mestu Sfkaaj-j&daj so se odločili za investicijo tudi v zgornjem koncu Florjana in v Topolšici. PohrastnBnr^teponuja veljka priložnost. Z minimalnimi stroški bi se lahko priključili na skupno omrežje, ki je v celoti legalizirano. Zgrajeno je z vso potrebno investicijsko dokumentacijo in ima koncesije za 24 programov. Delne koncesije imajo tudi za kodirane programe. Mesečna naročninami bila približno 3 DEM v tolarski protivrednosti. To bi naj bila osnovna informacija za vse soinvestitorje kabelske TV mreže na.področju zaselka Pohrastnik. Točne informacije pa lahko pričakujejo z anketo, ki jo bodo prejeli vsi (ibčamPfSrastuika na dom. Zato že sedaj pozivamo vse Pohrastničane, da anketo, ki jo bodo prejeli, izpolnejo in oddajo na navedeno mesto,«Ker gre za dolgoročno odločitev, velja dobro premisliti. , iMI ■ ...f r CAT ALI BODO VOLITVE V PARLAMENT ŽE T Te dni je v javnost prišla pobuda Slovenski h krščanskih demokratov za predčasne volitve, ki naj bi sicer bile jeseni 1996. Kar nekaj razlogov govori v prid tej pobudi, mednje pa v prvi vrsti sodi dejstvo, da sestava Državnega zbora že dolgo ne odraža več volje volilcev, izražene na volitvah leta 1992. Vrsta poslancev je namreč uprizorila pravo popotovanje od stranke do stranke, na žalost brez vsakršnih sankcij, zastavo pa gotovo nosijo poslanci Zelenih Slovenije, ki so jo v želji po oblasti kolektivno ucvrli v LDS, s čimer si je LDS zagotovila ravno toliko glasov v parlamentu, da skozenj spravijo vse potrebne in nepotrebne akte. Neglede na odnose v vladajoči koaliciji (LDS, ZL, SKD) so za predčasne volitve gotovo zainteresirani predvsem kreatorji zgodbe o uspehu,faj bi tako lahko na hitro še postregli volilcem z domnevnimi pozitivnimi gospodarskimi kazalci, medtem ko jädejiusko stanje marsikje kaže povsem drugačno podobo, kot jo prinašajo statistični podatki. Zapleten ustavni sistem v Sloveniji, ki razen resne vladne krize ponuja kaj malo možnosti za samorazpust parlamenta, pušča pri poznavalcih razmer znatno mero skepse glede pobude SKD, čeprav bi jo ti najlaže uresničili tako, da bi takoj izstopili iz vladne koalicije. Za takšno dejanje pa ob uspehih, ki jih te dni predstavljajo ravno ministri SKD, najbrž pii veliko možnosti. fV tem trenutku tako nesporno ostaja samo to, da volitve prihodnje leto bodo. Ce ne maja pa jeseni zanesljivo. Vse kaže na to, da se politične 'Z stranke v Sloveniji že z vso resnostjo pripravljajo na volilno tekmo. Izida sta v vsakem primeru možna samo dva. Ah bo koaliciji strank slovenske pomladi uspel popravni izpit in bo po volilni zmagi vrnila Slovenijo v smer, ki jo je takoj po ukinitvi enopartijskega režima začrtala prva demokratična koalicija DEMOSa ali pa bodo stranke, ki so se iz Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze socialistične mladine Slovenije prelevile v LDS in ZL, za naslednjih nekaj desetletij zakoličile smer nazaj proti Jugoslaviji. Zato volitve bodisi maja ali jeseni ne bodo volitve kontinuitete kakšne demokratične ureditve, ampak bodo usodne za nadaljni razvoj naše države, ki se je že skoraj v celoti izvila iz balkanskega primeža. PerE ODLOČBA ZA ODSTRANITEV !H REKLAMNIH TABEL Občinska uprava Občine Šoštanj po uradni dolžnosti, na podlagi 124. člena in drugega odstavka 212. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-1) in četrte alineje 3. točke 11. člena statuta Občine Šoštanj (Uradni list RS št. 38/95), v zvezi s 13. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 7/95) izdaja VSEM LASTNIKOM SAMOSTOJNIH REKLAMNIH NAPISOV, postavljenih na področju Občine Šoštanj ODLOČBO Vsi lastniki samostojnih reklamnih napisov na področju Občine Šoštanj, zlasti ob cesti R 342 Šoštanj - Sleme nad Šentvidom, ki nimajo ustreznega dovoljenja za postavitev samostojnih reklamnih napisov, si morajo do 31. 12.1995 pridobiti ustrezno dovoljenje za postavitev ali drugačno namestitev takšnega napisa in o tem obvestiti Občino Šoštanj ali do tega roka takšne napise odstraniti. Ge lastniki samostojnih reklamnih napisov na področju Ohčine Šoštanj ne bodo uredili zadeve, predpisane v prvem odstavku te odločbe, v določenem roku, bo Občina Šoštanj na stroške lastnikov samostojnih reklamnih napisov le-te odstranila do 31. 1. 1996. OBRAZLOŽITEV V obdobju po ustanovitvi Občine Šoštanj se je na območju občine, zlasti ob cesti Šoštanj - Šentvid, pojavila vrsta samostojnih reklamnih napisov, za katere si lastniki niso pridobili ustreznih dovoljenj pristojnih organov. Trenutna neurejenost v smislu izvajanja nekaterih restriktivnih določil področne zakonodaje ne more biti vzrok za samovoljo na tem področju. Na vsak način sodi ureditev teh zadev v pristojnost občine, saj je splošno znano, da je to eden od znanih virov izvirnih prihodkov občine. Zupan Občine Šoštanj je zato v začasni odločbi št. BM-01091/95 dne 18. 9. 1995 med drugim naložil Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest Celje podoben ukrep, ki pa se do izdaje te odločbe še ni izvršil. Odločba je generalna, velja za vse lastnike samostojnih reklamnih napisov brez ustreznih dovoljenj in se objavi v sredstvih javnega obveščanja ter v naseljih Občine Šoštanj na krajevno običajen način. št.: PR-01088/95 datum: 30. 11. 1995 tajnik Občine Šoštanj I : N K KULTURA 7» LET GODBE ŽABJA Spomin na začetke Zgodovina orkestra sega v leto 1905, ko se je le-ta imenoval Narodna godba, katere ustanovitelji so bili takrat napredni Šoštanjčani. Ustanovitelji pihalne godbe Zarja, katere ime se je ohranilo do današnjih dni, pa izhajajo iz vrst delavcev Tovarne usnja Šoštanj. V svojem sedemdesetletnem delovanju godba Zarja opravlja svoje bogato kulturno poslanstvo doma in v tujini. Njeno ime se pojavlja na številnih nastopih, prireditvah, shodih, revijah in tekmovanjih. Od ustanovitve do danes doživlja godba številne vzpone in padce, uspehe in neuspehe. Menjavale so se generacije godbenikov, menjali so se kapelniki. Toda vedno so človek, razum ter volja do dela v glasbeni umetnosti vzpodbujali k delu. Slavnostni koncert V petek, 17. 11. 1995, je bila dvorana Doma kulture v Šoštanju napolnjena do zadnjega kotička. Prezasedeni sedeži, stojišča in napolnjeni hodniki so dokaz, da Šoštanj želi in potrebuje to zvrst glasbe, ki je bila, je in bo steber kulture in glasbene aktivnosti mesta in občine. Praznovanja ob 70. letnici so dosegla vrhunec. Godbeniki so se skupaj z mažo-retno skupino predstavili občinstvu z nadvse uspešnim nastopom. Ob tej priliki so bila podeljena Gallusova priznanja, ki so jih prejeli: -zlata: Aleksander Samobor in Marko Bilič - srebrna: Jože Justin, Franc Vrčkovnik, Vlado Dobnik - bronasta: Rudi Vrčkovnik in Andrej Hudobreznik Podelili so tudi interna priznanja godbenikom. Za dolgoletno sodelovanje pri godbi so jih prejeli: - nad 30 let: Anton Urbanc, Mirko Goltnik, Janko Zacirkovnik, Viktor v Zivkovič, Rudi Rožič, Franc Vačov-nik, Pavel Golob, Zvonko Ledinek, Mirko Bilič, Anton Podvratnik - nad 40 let: Zdravko Zupančič, Franc Obreza, Karel Pungartnik, Alojz Dobnik - nad 60 let: Ivan Hrovat Končno se je godbenikom izpolnila dolgoletna skrita želja: dobili so nov prapor, ki jih bo z občinskim grbom in liro spremljal na bodočih svečanostih. Pokrovitelj tega slavnostnega obeležja je bila Občina Šoštanj. Prapor je razvil in predsedniku predal sam župan dr. Bogdan Menih. Ponosni so, pravijo godbeniki, na prednike, na neprecenljivo dediščino in bogastvo kulturnega poslanstva. Zavedajo se, da je treba to bogastvo ohranjati za danes in za jutri, za nas in za bodoče rodove. Franc Klanfer Ubrano sozvočje čudovitih taktov, ki jih zna godba Zarja izvabiti iz svojih inštrumentov, seže v vsako uho. Kot povezovalka programa nas je presenetila “naša” Tajda Lekše. Mažoretke, neločljivi del godbe, so ob spremljavi vedrejših taktov pripravile poslušalce k burnemu aplavzu. Za celoten večer lahko rečemo samo eno. Čudovito ubran večer, ki je do vrha napolnil duše, željne milizvočnih taktov šoštanj-skih godbenikov. PeRa ZALJUBILO SE JE SOHE 25 let MePZ Svoboda Šoštanj lepo okrašeni dvorani šoštanjskega kulturnega doma se je v soboto zvečer harmonično prelivala pesem iz 63 grl pevskega zbora Svoboda, ki je s slavnostnim koncertom dostojno proslavil velik jubilej. Prepolna dvorana je zopet izkazovala željo po tovrstnih kulturnih prireditvah. Hkrati pa je občinstvo s svojo navzočnostjo izkazalo podporo in čestitko enemu najštevilčnejših zborov na Slovenskem. Program sta prisrčno povezovala pevca Svobode Barbara in Emil. Z nekoliko humorističnim navdihom sta napovedala nekaj pesmi z nove kasete Mešanega pevskega zbora Svoboda, ki nosi naslov ZALJUBILO SE JE SONCE. Kaseto, ki je že v prodaji, so z veliko vnemo snemali letošnje leto. Sledila pa ji bo še laserska plošča. Predsednik zbora Ivan Sevšek je v svečanem govoru opisal zgodovino zbora. Zametke MePZ Svoboda je predstavljal cerkveni mladinski pevski zbor, ki ga je vodil poznani, žal že pokojni šoštanjski organist Ivan Naraločnik. Nasledil ga je Julij Pačnik, potem je zbor prevzela Danica Pirečnik. Sedaj je že 13 let zborovodja Anka Jazbec, ki je zbor pripeljala do 25. obletnice. Njena zasluga je, da zbor ohranja in še dviguje ravan kvalitete petja, ki so jo zastavili že njeni predhodniki. Šoštanjski župan dr. Bogdan Menih je pevcem čestital za jubilej in pohvalil dejavnost zbora, ki zagotovo eden temeljev amaterskega kulturnega življenja, ki je v novi občini zelo pomembno. Veliko daril, ki jih je zbor prejel, govori o tem, da MePZ Svoboda Šoštanj zgledno sodeluje z vsemi, ki jim kultura kaj pomeni. Posebna “ponudba” zbora je Odbor za “tumhajt”, kateremu že nekaj let predseduje Emil S.-Štrbunk. Le-ta je najbolj skrbel za družabnost tudi po koncertu, ko je bil za vse člane in goste pripravljen družabni večer. Ubrani glasovi domače pesmi so v Šoštanju odmevali še dolgo v noč. Po obljubah pevcev pa letos še niso odpeli zadnje pesmi, kajti prav kmalu nas bodo verjetno presenetili z novoletnim presenečenjem. PeRa V SPOMIN' STANETE ZELI Spoštavani Stane je živel 68 let. Življenjske preizkušnje so ga oblikovale v samorastniško osebnost. Imel je izredno razumevanje za potrebe ljudi v stiski. V organizacijo Rdečega križa se je vključil leta 1952 v Črnomlju in po desetih letih začeto delo nadaljeval v Velenju. Celih 14 let je bil predsednih te organizacije. Vedno je storil več kot le obveznost in bil v oporo ter pomoč tistim, do katerih je bila usoda nepravična in kruta. Prevzete naloge je opravljal odgovorno, natančno in dosledno. Obsežno znanje, izkušnje ter duhovno bogastvo je nesebično prenašal na svoje sodelavce. Vsako težavo je znal rešiti v dobro vseh in nikoli ga nismo slišali reči, danes pa nimam časa. Kot eden prvih krvodajalcev je kri daroval 56 krat. Prizadeval si je za pravice darovalcev in z vzgledom pridobival nove krvodajalce. Bil je učitelj in vzgojitelj mladih, pobudnih šolskih tekmovanj, kvizov za mlade člane Rdečega križa na šolah in v občini. Pri socialnem delu na Rudniku se je zavzemal za pravico do benifieirane delovne dobe, za pravice delavcev invabdov in bil ustanovitelj kluba odvisnosti. Za višjo kakovost življenja ljudi se je srčno zavzemal vse življenje. Mlade je učil, kako pomembni so prijateljski in odkriti odnosi ter da bo naše življenje lepše, če si bomo med seboj pomagali. Odveč je naštevati preštevilne naloge, ki jih je opravljal med nami in usklajeval tudi na državnem nivoju. Za svoje plemenito delo je bil nagrajen s številnimi priznanji. Bolezen je premagoval potrpežljivo. Ni tožil, ničesar ni zahteval. Le dan pred njegovo smrtjo smo pogrešali njegovo prisotnost ob svečanem dogodku na Rdečem križu, vendar smo ga osebno o vsem seznanili, on pa nam je dajal zadnje nasvete. V spominu ga bomo ohranili kot človeka, prijatelja in humanista, kakršnih je v naši družbi malo. Prijatelji in sodelavci Območne organizacije Rdečga križa Velenje FOTO: Marjan Tekavc VIDEOTEKA velika izbira vseh zvrsti filmov izposoja 1 kasete samo 150 SIT PRODAJALNA SEZAM - božična drevesca - božično - novoletni okraski - miklavževa darila - božično - novoletna darila DELOVNI ČAS delavnik 9 -18 sobota 9 -12 tel. 063 - 882 - 221 SEZAM Trg svobode 4, Šoštanj vNlribOJ ■NAw ft OS Ax& Uwk. ~J* .j^OScXanAKVT\7Ui)LìÌIq; jr^yhjOj ^uAiü ^rwi, -YTYuy AJD JYn^MäAxIö TTru^ojr Xu3l^»- Radbi» m^u^a^O") Jb^NKSuLi/vf*»', Viv ^VJy/rrv#. IU «0 y\XÄ JnÓL'r^CtA/'. iKoAx. Xk< Juwu&i JlTKoJ*. .rti/wAAi, yv>~A' TA|\o^rY\*y, -d!pÄ^O1 ^oJlOAaL J^UcilDv AlpoLv fiAA/ SIoA. Jh^Oj Üo-K^CVTX' Sobotna nadomeščanja so pogosto mučna, saj smo konec tedna že vsi utrujeni. Zato sem se odločila za DAN ODPRTIH VRAT, ki smo ga zaključili s kostanjevim piknikom. K pouku sem povabila starše ter bratce in sestrice učencev. Moja učilnica je bila ta dan skoraj premajhna. Ob prijetni glasbi smo se vsi razživeli in tudi zapeli. Dokončah smo zgodbo “Kako so deževali klobuki”, si izbrali vsak svoj klobuk in se z njim pokrili. Staršem sem hotela prikazati vsakdan šolskega dne, tremo in mnogokrat strah otrok, ko morajo prijeti za svinčnik in rešiti nalogo. Kako jim bo uspelo? Kakšna bo ocena? Kaj bodo rekli doma, kaj učiteljica? Verjamem, da jim ni vedno prijetno. Mi pa bi radi naredili prijazno šolo. Prijazno za učence, starše, učitelje. Zato moramo vsi, ki smo odgovorni za delo v šoli, imeti veliko dobre volje. Mi v Belih Vodah jo imamo! To tudi dokazujemo. Kaj pa vi? Liljana Ograjenšek učiteljica OS Bele Vode LUŽICA PRIPOVEDUJE (domišlijski spis) Nekoč v zraku so se začeli delati oblaki. Potem pa so začele padati kapljice. Takrat sem se rodila. Bila sem čisto mala lužica. Postajala sem večja in večja in večja. Kó je pripeljal avto me skoraj povozil. Kar naenkrat pa so prišli otroci in so skakali po meni. Zelo me je žgečkalo. Nekaj sem slišala bum bum in bum. Prišel je slon in me je popil. Ana Požgane, 2. razred TUDI V ŠOLI JE LAHKO LEPO Prvi šolski dan v OS Bele Vode Nadaljevanje s strani 2 Ali imate v mislih spremembo statusa Zdravstvenega doma v Šoštanju? Poglejte, 22. novembra letos smo imeli na Ministrstvu za zdravstvo poseben razgovor na to temo, na katerem je sodeloval tudi direktor ZC Velenje dr. Jože Zupančič. Govorili smo o organiziranosti osnovne zdravstvene službe v občinah in občina Šoštanj izpolnjuje pogoje za ustanovitev samostojnega javnega zdravstvenega zavoda. To je povezano s premoženjsko in delitveno bilanco sedaj skupne lastnine vseh treh občin in ko bo ta zaključena, ni nobenih formalnih ovir, da tudi zdravstvo postavimo na svoje noge. Kar se tiče mojega županovanja, naj rečem, da sam poznam vrsto zavzetih ljudi, ki prav tako, delajo cele dneve. Vsak kmet tod okoli in marsikatera gospodinja ter drug naš občan ima ravno tako bogat delavnik kot jaz. Res pa je, da se dela na upravnem področju kopičijo in zgolj za ilustracijo naj navedem, da je večina županov, ki delajo v podobno velikih občinah, kot je naša, redno zaposlena na mestu funkcije župana. Torej obstaja možnost, da boste postali, tako kot večina slovenskih županov, profesionalec? Ni izključeno, vendar moram poudariti, da pokhcu, ki ga vrsto let zavzeto opravljam, in svojim pacientom, ne bom obrnil hrbta! V marsikaterih občinah po Sloveniji obstajajo napetosti med županom in predsednikom sveta občine. Najhuje je seveda v Ljubljani. Kako je s tem v Šoštanju? Ali ste zadovoljni z delom sveta? Da, sem zadovoljen, čeprav nisem pokhcan, da ocenjujem delo sveta. Zakoni, naš statut in poslovnik našega sveta zelo jasno razmejujejo pristojnosti. Sam nisem imel občutka, da bi se kdo iz sveta skušal vtikati v naloge, ki jih moram kot župan opravljati, kakor se tudi sam nisem ytikal v odločitve, ki so v pristojnosti sveta. Je pa res, da so nekateri člani sveta, posamezniki, še posebej v obdobju sprejemanja proračuna, skušah trgovati z mano. Poleg tega je bilo od posameznih svetnikov, ki so res v izraziti manjšini, na svetu nekaj poizkusov slabonamernih diskvalifikacij, predvsem v smislu ogromnih zaslužkov, ki da jih dobim. Takšne metode političnih diskvahfikacij v današnji Sloveniji, ki je politično takšna, kot pač je, niso nič posebenega. Nerodno postane, če gredo takšne čveke načrtno med občane, ki ne vedo, kaj je res, in si ustvarjajo napačno sliko. Naj poudarim, da je moja županska plača pri-bližmo 80.000 SIT na mesec in ne 700.000,00, kot je enemu od mojih sorodnikov nedavno sporočil poučen znanec z uhce. Ce kdo žeh, lahko vsak trenutek preveri resničnost te navedbe na sedežu občine. Ena glavnih nalog občine je skrb za premoženje. Kako potekajo aktivnosti o delitveni bilanci med občinami Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. 0 tem vem malo! Toda ne zaradi moje pasivnosti na tem področju, ampak zaradi nedelavnosti tistih, ki morajo pripraviti premoženjsko bilanco. Po zakonu pa jo morajo pripraviti na sedežeu prejšnje občine, torej v Velenju. Predsednik sveta g. Franc Pečovnik me je obvestil, da je pisno urgiral, kako naj postopki o določitvi premoženjske bilance tečejo, vendar zadeve niti slučajno ne tečejo tako, kot bi morale. Nenazadnje je zavezanec, to so strokovne službe Mestne občine Velenje, že zdavnja prekoračil rok, saj bi morah biti vsi dokumenti za pripravo delitvene bilance končani do 30. 9.1995. Treba bo pač imeti živce, če ne bo drugače, bo pač o tej zadevi, tako kot je v zakonu določeno, odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kako sodelujete župani nekdanje velenjske občine? Z županoma Velenja in Šmartnega ob Paki smo se že v začetku leta dogovorih, da bomo aktualne in tudi druge skupne zadeve skušah usklajevati na županskih koordinacijah. Te redno potekajo vse leto, na njih pa smo skušah vsaj okvirno predlagati tudi nekatere ključe za strateške odločitve, ki jih sicer sprejemajo sveti občin. To so strokovna posvetovalna srečanja, ki so pozitivno prispevala k razrešitvi marsikaterega konkretnega vprašanja v tem prehodnem letu. Menim, da se ta oblika sodelovnja s finančno osamosvojitvijo vseh treh občin postopno zaključuje, vendar sam resno računam na dobro sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami in njihovimi župani. Pred nami je politično vznemirljivo volilno leto 19%. Ali se bo to poznalo v življenju občine in kaj bo po vašem glavna preokupacija v letu, ki je pred pragom? Ne. Volilno leto ne sme vphvati na naše aktivnosti. Sam se bom še naprej zavzemal, da dnevno-politični dogodki ne bi bistveno vplivali na razvoj naše občine, ki je ena redkih v Sloveniji, potrjena z referendumsko voljo tukajšnjih prebivalcev. Gospod župan, hvala za razgovor. Želimo vam uspešno nadaljevanje vašega dela, ki so vam ga zaupali občani Občine Šoštanj, z željo, da bi čimprej v celoti zagospodarili na svojem. Tudi sam se zahvaljujem za intervju. Upam, da bomo podpisali pravični sporazum o dehtveni bilanci, zato se nam ne sme muditi tako, da bi naredili kakršenkoli prenagljen korak v škodo Občine Šoštanj, ki danes zajema večino tistih območij Šaleške dohne, ki so bila dolga leta zapostavljena na račun razvoja premogovništva. To ne poudarjam tja v en dan, saj nas v kratkem čakajo silno odgovorne in pomembne naloge pri reševanju vsakdanjih težav naših občanov od kulturnih do komunalnih zadev, v prvi vrsti pa reševanje stanovanjskih problemov v naši občini, kar nas sih v poglobljeno in strokovno reševanje nakopičenih problemov s področja urejanja prostora. ■ REZ ROKAVIC v/tf V četrtek, na dan sv. Andreja, je praznoval 90. rojstni dan in god dragi mož, oče, dedek in pradedek Andrej Golavšek iz Skorna pri Šoštanju. Da bi še dolgo zdrav in vesel domače pesmi pel, mu želijo žena Štefka, otroci, vnuki in pravnuki. POROKA V času od 15. 10. 1995 do 13. 11. 1995 sta se poročila: Damjan Rednak, Florjan 37 in Alenka Cizej, Florjan 37. SMRTI V času od 15. 10. 1995 do 13. 11. 1995 so umrli: Jožef Šraml, Koroška 46, Šoštanj Štefanija Kavtičnik, Zavodnje 48 Marija Drev, Kajuhova 3, Šoštanj KDO KOMU KRADE? otem ko je že kazalo, da se bo nezadovoljstvo g. Natka, predsednika KS Šoštanj, po zadnji skupni seji sveta KS in vodstva občine dne 16. 10. 1995 uneslo do te mere, da bo vendarle končno priznal rezultate lokalnih volitev, je videti, da imajo prav tisti, ki menijo, da vodstvo občine zaman in po nepotrebnem čaka na kooperativnost aktualnega vodstva KS. In medtem ko v zakulisju teče ostra bitka, kdo bo upravljalec nove telovadnice,^ so g. Natka polna usta o tem, kako sta Športno društvo Šoštanj in njegov predsednik g. Nino Ošlovnik osebno odgovorna za propad športnih objektov v Šoštanju. Citat po zapisniku: “Svet KS (Šoštanj) se v nobenem primeru ne strinja, da bi športne objekte v Šoštanju vodil g. Ošlovnik, ker s svojim delom do sedaj na tem področju ni storil ničesar pozitivnega, pa je vseskozi predsednik športnega društva.” Ko je dne 22. 11. 1995 na sedež KS Šoštanj prišel predstavnik elektrodis-tribucijskega podjetja z nalogom za izklop električne energije rokometnemu igrišču, nogometnemu štadionu in telovadnici Partizan zaradi neplačanih računov, ki jih je KS Šoštanj vse leto hladnokrvno pošiljala na sedež občine, češ jih bodo že oni plačali, nam je g. Ošlovnik nemudoma predstavil sporazum, ki je sam po sebi dovolj zgovoren. Piše: Na podlagi sklepa sveta KS Šoštanj z dne 21. 4. 1992 in sklepa občnega zbora športnega društva Partizan Šoštanj z dne 9. 3. 1992, sprejmeta obe stranki medsebojni sporazum. Krajevna skupnost Šoštanj prevzame v upravljanje in lastništvo športne objekte, ki so last društva Partizan Šoštanj in to: 1. Letni kopalni bazen 2. Rokometno igrišče 3. Žičnica Zavodnje 4. Tenis igrišče 5. Nogometno igrišče 6. Dom PARTIZAN, sicer lastnik Partizan Slovenije KS Šoštanj se obvezuje, da bo po svojih možnostih skrbela in oskrbovala omenjene objekte (ustrezne najemnine) ter jih dajala v uporabo športnemu društvu Šoštanj. S prevzemom športnih objektov KS prevzame vso odgovornost upravljanja in vzdrževanja v danih možnostih. Sodeluje pri oblikovanju koriščenja in določa koristnika oz. najemodajalca ter ceno uporabe objekta. Dosedanji koristniki stanovanj v športnih objektih morajo obveznosti plačevati KS Šoštanj od dne, ko je KS le-te objekte sprejela, t.j. od 1. 4. 1992 dalje. Športno društvo Partizan za svojo dejavnost v športnih objektih sestavi urnik. Drugi koristniki usluge obvezno plačujejo po dogovorjeni ceni za koriščenje športnih objektov občine Velenje: - telovadnice 700 SIT/ura, - rokometno igrišče 500 SIT/ura, - rokometno igrišče - luči 1.200 SIT/ura. Morebitne spore med Športnim društvom in KS Šoštanj rešujemo sporazumno na sejah sveta KS Šoštanj. Podpisana g. Nino Ošlovnik, predsednik ŠD Šoštanj in g. Matjaž Natek, predsednik KS Šoštanj. Pustimo ob robu naivnost g. Ošlovnika, ki je podpisal dokument, s katerim je dal čuvati slanino mački. Nespodbitno dejstvo ostaja, da tudi v času, ko so bili ti objekti v upravljanju KS Šoštanj, niso bili deležni nikakršnega razcveta. Nasprotno; mnogo je še neodkritih tančic, kaj seje dogajalo z najemninami, še posebej ostaja odprto vprašanje bazena, s katerega so to jesen potiho odpeljali tobogan - edino večjo pridobitev na tem propadajočem objektu. Ali bo aroganca vodstva KS Šoštanj vendarle popustila in si bomo lahko natočili čistega vina ali pa bo potrebno pričeti pisati ovadbe pristojnim organom zaradi zlorabe oblasti? PerE skozi okno prihaja nočni zrak drhtiva skupaj list papirja in jaz • • • dež po umazanih oknih pušča sledi in vlaži oktobrsko dušo v kozolcu je ostala pozabljena lasnica ŽELJKO PEROVIČ LETI Tudi “Partizan” je potreben popravil. MIKLAVŽ PRED 60. Fotografija prikazuje miklavževanje okoli leta 1930 v Velunji. Na sliki so tudi grozni parkeljni, ki smo se jih mi v svoji mladosti tako strašno bali. ovember se je iztekel in pred nami je praznovanje Miklavža. Ob tem svetniku pa menim, da bi morali vsi malo razmisliti, še posebej tisti, ki ga včasih malo prevneto praznujejo. Naj mi vsi, ki radi milklavžujejo oprostijo, pa vendar se živo spominjam dogodka izpred 48. let, ko sem še ne petletno dekletce z mamo pričakovala svetega Miklavža. Naenkrat je z verigo zaropotalo po vratih, potem pa so se ta pričela odpirati s čudnim ropotom. Mama mije dejala, da prihaja Miklavž, toda v kuhinjo je po tleh prilezel zastrašujoč parkelj in pričel renčati name, da moram moliti! Vsa prestrašena in v solzah sem se tresla, padla na kolena in molila, kakor sem pač vedela in znala, saj takrat celih molitev še nisem poznala. Vem, da parkeljni spadajo v to praznovanje, vendar je le treba razmisliti, kako daleč lahko gredo v svojih dejanjih. Sama se ravno zaradi tega dogodka praznovanj svetega Miklavža še vedno spominjam s tesnobnimi občutki. Prav je, da se obujajo stari običaji, prav pa je tudi, da se pri slednjih uporabi tudi prava mera. Magda Lampret ZAČETEK S POMOŽNIMI OBJEKTI rw ima že Irka na naša vrata in bliža se čas. ko bo Svet Občine Šoštanj I praznoval svoj prvi rojstni dan. Kopira splošnih zadev (statai. LI poslovnik, občinska uprava, proračun,...), ki so celo leto zaposlovale svetnike, se počasi umikajo bolj konkretnim zadevam. Med njimi so tudi prvi odloki, ki zadevajo področje urejanja prostora. Osnutek ODLOKA O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV, ZA KATERE ZADOSTUJE DOVOLJENJE ZA PRIGLAŠENA DELA je dokument, s katerim se bodo dolorila pravila oz. pogoji v zvezi s postavljanjem pomožnih objektov, kot so garaže, vrtne ute, čebelnjaki, kozolci, sadne kleti. Kurniki, zajeniki in številni podobni objekti, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje. Odlok bo določal tudi pogoje (» velikosti, namembnosti, načinu gradnje, zunanjem izgledu ipd.), pod katerimi si bo možno pridobiti dovoljenje za postavite\ oz. gradnjo pomožnih objektov. Tudi za pomožne objekte si je namreč potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Odlok (pravila igre), ki bo bolj splošne narave, bo veljal na celotnem območju občine Šoštanj. Prostorske odloke, kot je npr. prej omenjeni o pomožnih objektih, bo nato izvajala l PH \\ N \ ENOTA \ ELENJE. \ tem primeru torej občina kot lokalna skupnost določa pogoje za izdajo dovoljenj. ki jih nato izdaja državna uprava. Dovoljenja za posege v občinski prostor (lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje in odločbe o dovolitvi priglašenih del) namreč izdaja L pravna enota Velenje, ki je v bistvu ena izmed oseminpetdesetih lokalnih izpostav državne uprave US. Čeprav upravne enote, ki pokrivajo teritorije bivših občin, obstajajo približno tako dolgo ' kot nove občine, še vedno prihaja do zamenjav s starimi občinami. Pogosto se napačno razume tudi desino občino 1 eie nje. ki glede pristojnosti nima veliko skupnega z l pravno enoto Velenje, čeprav se res nahaja v isti stavbi (Titov trg I). Preko odlokov, ki jih sprejemajo občinski svetniki, občina dejansko uresničuje urejanje prostora kol svojo izvirno pristojnost. Za strokovno pomoč pri odločanju so si svetniki izbrali tudi posebno komisijo (Komisija za gospodarstvo, okolje in prostor). Kot občani pa lahko na javnih razgrnitvah novih prostorskih aktov sodelujemo s predlogi in pripombami. Sem spadajo tudi konkretna vprašanja, npr. kaj storiti s staro bencinsko črpalko na Kajuhovi ali kje speljati novo obvoznico. Skozi javno razgrnjen odlok, ki bo vseboval tudi grafične prikaze, se bodo obravnavala vsa strateško pomembna vprašanja razvoja mesta. Podobno velja za izven-incstna naselja, ki se praviloma urejajo z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih (popularno Pl'P). Sprememba takega PUP-a za območje letališča Lajše je že v postopku (obravnava v KS Topolšica). Svetniki bodo morali, poleg spremembe prostorskega plana, sprejeti še kar nekaj skrbno pripravljenih odlokov, ter tako počasi prevzemati odgovornost za urejanje prostora. Ker se pri tem opravilu hitre odločitve praviloma ne izplačajo, bo treba na čas, ko bo Občina Šoštanj dejansko urejala svoj prostor, še malo počakati. Edi VUČINA N/ N/ CERKEV SV. ANTONA PUSCAVNIKA V SKORNEM Podružna cerkev Župnije Šoštanj o se v Spodnji Savinjski dolini oziramo po sosednjih hribih, se oko ustavi tudi na enem od vrhov Skor-na, kjer stoji cerkvica, posvečena sv. Antonu Puščavniku. Ne vemo, kdaj so naši predniki vrh Skorna okronali s cerkvijo, ki se prvič omenja leta 1545. Iz vizitacijskega zapisnika škofa Scarlichija zvemo, da so bdi v cerkvi leta 1631 trije oltarji. Glavni je bil posvečen sv. Antonu, stranska pa sv. Gregorju in sv. Jedert. Tudi sedanji oltarji so posvečeni istim svetnikom. Naredil jih je samouk Janez Vavher leta 1847. Pod odpadajočim beležem se vidijo sledovi fresk. 0 njih govori tudi cerkveni zgodovinar Ignac Orožen, ki je cerkev obiskal leta 1855, ko freske še niso bile prepleskane. Na pevskem koru so sedem registerske orgle iz leta 1911, ki so delo orglarskega mojstra Ivana Naraksa iz Petrovč. Zanimiva je tudi lokacija cerkve, saj leta stoji na tromeji treh župnij: šoštan-jske, mozirske in paške. Tako so tudi shodi praznik za župljane vseh treh župnij. Posebej se proslavlja v Skornem god sv. Antona, 17. januar. Največ častilcev sv. Antona se zbere na Antonovo nedeljo. Na godovni dan pa je zanimiv običaj, ko romarji prihajajo v cerkev z domačimi suhimi mesnimi dobrotami in končani maši sledi licitacija prinesenega. To je star običaj, ob katerem tudi današnji človek doživi nekaj lepega in prijetnega, kar prinese posebno veselje. Pri Sv. Antonu bo posebej veselo v začetku prihodnjega leta, na Antonovo nedeljo, 14. januarja 1996, ko bo cerkvica dobila namesto sedanjega počenega tri nove zvonove, ki bodo nam in prihodnjim rodovom v ponos in dokaz, da so tod živeli in še živimo verni ljudje. PeTur ŽELEZNICA V OBDOBJE 50 LET TIT amesto da bi v povojnem obdobju posodobili železnice, smo marsikatero železniško progo enostavno ukinili. I Na odseku Velenje - Dravograd je odpeljal zadnji potniški vlak 30. aprila leta 1967, zadnji tovorni vlak pa II 31. marea 1969. Po tem so začeb progo Dravograd - Velenje demontirati. Danes čutimo, kako je bilo to nesmiselno, saj nimamo urejene niti ceste. Ce proga že ni bila rentabilna, bi lahko država ukrepala drugače, saj so železnice povsod praviloma državne in edina ocena rentabilnosti ne more biti samo finančnividik! Zal so slovenski politiki Beogradu samo kimali; posledica na prometni infrastrukturi pa je znana. Danes je cestna povezava Dravograd - Velenje prava sramota. Skozi Hudo luknjo so boljši promet rešili s postavitvijo semforjev, železniško traso so podrli, en tunel pa spremenih v gojišče šampinjonov. To je tudi edina korist, kaže pa na to, kako so vodilni nekdaj razmišljah. han Ojstršek Pripis: Časi se spreminjajo in mi z njimi. Ponovno se snuje železniška povezava Celje - Šoštanj - Slovenj Gradec -Dravograd! V Poročevalcu DZ RS št. 48 je 6.12.1994 izšel predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, kjer se v 2. členu pojavi naslednje besedilo: Pri pripravi Prostorskega plana RS naj se preuči smotrnost izgradnje sodobnih železniških prog v smereh opuščenih prog, zlasti možnosti železniških povezav Dravograd - Velenje... Zgovorna je tudi karta iz istega Poročevalca. OBČINA ŠOŠTANJ OBČINSKA UPRAVA objavlja razpis prostih delovnih mest z razpisnimi pogoji, kot sledi: 1. Svetovalec predstojnika za splošno področje. - visoka šola pravne ali upravne smeri; - 3 leta delovnih izkušenj; - znanje osnovnih računalniških programov. 2. Svetovalec predstojnika za področje gospodarstva, okolja in prostora. - visoka šola arhitekturne, gradbeniške ali geodetske smeri: - 3 leta delovnih izkušenj; - strokovni izpit ZUP; - znanje računalniških programov. 3. Višji strokovni sodelavec na področju financ. - visoka ali višja šola ekonomske smeri; - 3 leta delovnih izkušenj; - znanje računalniških programov. Vsa delovna mesta so razpisana skladno z aktom o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Šoštanj in vrednotenju delovnih mest. Vsem prijavam priložite kratko vizijo oz. program dela na razpisanem področju v kontekstu delovanja občinske uprave v izvajanju lokalne reforme. Za navedena delovna mesta je možno izbrati tudi kandidate z nižjo ali drugačno smerjo izobrazbe pod pogojem, da je kandidat do prijave na razpis opravljal enaka ali zelo podobna dela na področju uprave najmanj 5 let do objave tega razpisa in na podlagi vsebine priloženega programa dela. Za takšne kandidate bo plača usklajena glede na izobrazbo in dodatna znanja kandidatov. Prednost pri izbiri bodo imeb kandidati glede na dodatna znanja in listili prebivajo v Občini Šoštanj, imajo rešen stanovanjski problem in so že do sedaj opravljali dela v občinskih upravah. Rok za prijavo se izteče dne 25.12.1995. Občina Šoštanj si pridrži pravico, da na podlagi tega razpisa ne zaposb nobenega kandidata za nedoločen čas. ^Trr;r