st. r»«.
sobota M. maja,
Vtorek, četrtek in so-boto i/liiij i  in velja v Mariboru Itn-z pošiljanja na dom za vsfl   leto 8 g. — k,
„ pol   Ida 4 „ — „
„ ćetrt   „   '2 m '2° n
l'ii posti : za vse   leto 10 g. —k
„   pol   leta   ii „ — „
„   četrt  „     '-> „ 00 „
Vredništvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. st. 179.
III. tečaj. 1870.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto so plačuje : 8 kr. če He tiska lkraf, o  .. ,, 2krat,
4  „   „ „     „ flkrat. vete  piHinenke se plačujejo po proptoru
Za vsak Usek je plačati kolek (fttempelj) za ho kr.
Rokopisi sc ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo
Potočki
\Vi<l«l umu.
S  kraja  so svojo  opozicijo skrivali v   „dobre svete," ktere  so  Potookemu dajali.   Smešno 1   Ljudje,  ki so Kolikor smo imeli do zdaj  prilike opatova ti miš- javno in jasno izrekli,  da jim  ni  več mar za Avstrijo, ljenje neofijelncga  slovenstva  o  ministru   grofu ako ne morejo gospodariti po  svojo v   njej,  nimajo v Polockemu  in njegovi  politiki, našli  smo povsod več i Avstriji ničesar svetovati,  in kdor bi slušni njih sveto, nezaupanj:i nego zaupanja, več žalostno resignnei jo nogo slabo bi zastopal  avstrijske  koristi.   Takim „svetom"
veselili nad za slovensko in avstrijsko prihodnost. Oficijelno slovenstvo, ki neposredno ali posredno dobiva svoje inspiracije iz Potockijevega kabineta , sodi morebiti bolje, mnogo bolje, morebititudi ne ; oficijelno slovenstvo svojo misli, svoje črteže, svoje snove bojazuo ali ošabno skriva, ravno tako kakor Potock1. Z neoficijelnim slovenstvom bi mi denes radi spregovorili nekoliko besedi in ga opomnili na nektere dogodbe nnjzndnjogu rasa. „Potockl je neznaten politik", tnko so v koru klicali njegovi ustavo-verni nasprotniki pri njegovem nastopu. Neznaten V Kdo ve? Cehi vedo svojo ljudi ceniti, in vendar precej dobro o njem govore in pišejo; Ćelu" so dosledni in v politiki izšolani, in vendar je Potočki pri -njih dosego! nekoliko rezultatov. Ali jo to znnmenjo neznatnega politikarja?
Tudi pri Slovencih ima menda že svojo politične rezultate. Vsaj v inspiriranih dunajskih ča mikih je bilo brati, da je sprava s Slovenci smatrati kot srečno dognana (gelungen), in „N. fr. Pr." se jo že I resda, da jej bode še treba študirati razločke med Mlado- in Sta-slovenci. Ako je kaj resnico na tej slovenski spravi, potem nam sicer pogled v prihodnost ni veselojši , potom bi mi grofa Potockega sicer ne mogli ljubiti, ali spoštovanja kot politikarju bi mu no mogli odrekati, kajti morali bi mu priznati , da ve z danimi faktorji računiti in z malimi ali nobenimi žrtvami dosezati svoje namene. In 1o ni znamenje neznatnega politikarja!
A bodisi b to spravo žo kakor hoče, šo nekaj jo, kar mora Potockega vzdigniti v spoštovanji v s a c c g a Avstrijana. To je neizmerno sovraštvo propadle ustavo-verne 6tranko proti njemu. Od početka njegovega vladanja sem so stali v najskrajneji opoziciji proti njemu
so mora a priori odrekati dober, posten d anteni So jih tudi kmalu opusi ili svoje nemške svete, ko so videli, da Potočki noče v njih mrežo in zdaj vso ustavoverje z brezkonečnim cinizmom (ustavoveren časnik je prestavil to besedo s: hundethnin . popaajenpst) v dolgih in kratkih člankih, životopisih, noticah itd. divjajo proti njemu. Slabo jim res gre, Potočki jo zapet mož, in nerad kaj da od soho. Ali gorje mu, kader nstavoverci kaj /vodo o njem : vsa pasja fropn kleveta v vseh f la-sovih za njim.
Tii je bil Potočki ncspriUadnega ministra imenoval : in „\Viddman ! Widdman !" zdaj hrešči jh» svem ustavovornein brostji kakor ^peklenska nevesta." In VViddman ni bil niti prvi niti zadnji minister, ki ni bil na svojem mestu. Sicer jo Potočki svojo napako popravil, ko jo je spoznal: iteri ustavovorni minister je kaj tacega storil! Pa še dolov namene jo imel Potočki s tem Widdmanom — nstavovernežem. Nemcem jo hotel dati koncesijo — ustavnverneža, in zdaj divjajo proti obema, kakor da bi Potočki bil kriv, da šteje ustavoverna stranka ravd seboj tudi poštenjake, ki so nekdaj s sabljami okolo sebe in po glavah poštenih obrtnikov mahali! Tem kričačem ni za \VuUma-novo marogo, ni za poštenje in državniško nravnost, njim je le Potočki na poti. Kar se tičo NViddinana, jim je v zadevi, ktero na njem grajajo, samo premalo „vollblut". Kaj jo cu Widdmanov pobit koudotijor in 5000 gld. škode, ktero je Widdman s svojo sabljo napravil, proti prejšnjemu brambovskemu ministru ustavo vernežu Wagnorju, kteremu so ustavoverneži odpustili vse [)ožgano vasi, cerkve, sadnike, odpustili vsa namišljeno — odrezana ušesa in nosove,  \so  pobito vo-
jake in dalmatinske državljane; kaj jo proti ustavover-nežu (Jiskri,  čegar politika jo v Dalmaciji na milijone nepovračljive  škode napravila,  Avstriji  in njegovi armadi zasadila novo,  nepotrebno hibo ; kaj jo \Viddma-novo surovo divjanje in škoda iz njega izvirajoča proti onim (JO.000 ^ld. globo,  ktera so je nepovračljive pod zaščitotn  ustavoverneža Herbsta odvzela češkim žurna* listom,  kaj  proti zaporom  čeških  žurnalistov,  ki niso smeli  pod  Ilorbstom  niti svojim  umrlim stnrišem in otrokom skazovati zadnje časti? Kje na svetu jo oblast, ki bi mogla vse to povrniti ! Kaj je na dalje Widdman proti ustav i mi nemu NVasorju, ki se jo človečnnstva in postavnosti   toliko  emaucipiral,  da je v javnem parlamentu klical na surovo pobijanje slovenskih voditeljev; kaj   njegov   Maver  proti   \Vaserjevemu   uradniku Ku-tsehera, kf< roga je \Y. 14 mesecev v ječi držal, potem nedolžnega spoznanega  spravil ob državno službo, in ga  ohupanin   gnal v naročje, da so ga te dni norega videli  toki.ti po graških ulicah!   Kaj  jo Widdmanovo ministeistvo   proti  temu,  da tisti  \Vnsor,  ki  jo pred 17 leti po   14 mesecev  v ječi   držal (in sicer po 8 mesecev  brez  vsacega zaslišanja)  nedolžno  s p o-z n a n o ljudi samo zato, ker so nosili široke klobuke, (erh&Ste hlače ali žgali celo noč luč v svoji sobi, kterih eden  o celo v ječi umrl itd. itd., da tisti "VVaser d e-n e s k o t  predsednik  v i š o  s o d n i j e ravna uaša pravna  razmerja, tisti VVaser, o ktorem je to dni graik  list pisal, da je vodil preiskavo, WBin vveleher   „die  Untcrsuchten"   dio   anstiindigste Rollo spielten!"" itd. itd.
Ustavovemi kričači! Postavite svojo korifejo v vrsto in VViddmana poleg njih, prepričani smo, da bo-deto potem Potockega v miru pustili — z Widdmanom.
1) o p i s i.
Is Ijubljane, 11. maja. [Izv. dop.] Bo li kdaj
Listelt.
Nl0V«ftll»k0 VM€kll«v*iliM4*4k.
(Dalje.)
1848. letajo torej vlada v principu priznala potrebo slovenskega vseučilišča, seveda jo glede dejanskega izvrševanja svojo obljube talo ovila in v polzke izraze zamotala, da bi damlones za enako obljubo nihče no dal počenega groša. No tako leta 1848. Žo 21. oktobra jo poslal tadajnji governer baron W e 1-s o r s h e i tu b gubernijalnoniu svetniku Debelaku pismo, v kletem mu je predpisal prvopotn bne, začetne korake za ustanovljenje slovenskega vseučilišča. Omenjeno Wclsetsh:iinbovo pismo nosi številko 2607/P. in so glasi v slovenski pr«.stavi:
„Ker jo vsled zaukaza visocega ministerstva ukn dno 5. oktobra št. G'230 iz javnih r a z I o g o v želeti, da bi se, dokler so bode moglo konečno odločiti, ali naj se v Ljubljani ustanovi redno vseučilišče, tukaj javno prednašali (zum Vortrag zu bringen) vsnj naj-važneji v praktično Življenje segajoči učni predmeti pravniških študij, da bi se torej mogle odpreti dvo stolici, namreč avstrijskega državljanskega in kazenskega zakonika, ktern bi se imela razlagati v ilirskem (kranjskem) jeziku, torej s tem gospoda gu-bornijalnega svetnika pozivljem  (fordero auf), da po-
vabi ono pri c. k. kameralni prokuraturi v službi stoječo gospode doktorje prava, ki bi hoteli v kranjskem jeziku prevzeti razlaganje zgorej imenovanih urnih predmetov, naj b r ž k o brž č e in o g 0 č o še t c-k o m tega mesec a deželnemu predsedstvu i/.roče svojo dotično izjave, k ter i m naj prilože spričevala zmožnosti« Dostavlja se, da so bodo te stolico oddale le začasno in da z njimi ni zvezana niti klera redna niti izredna plača."
Na to pismo je znan rodoljub, ki bo je leta 1848. mnogo trudil za ustanovljenje slovenskega vseučilišča, s Bvičnikom zapisal : „Dr. MaŽgon in dr, Lehman *) sta bila učenika ter dajala tudi spričevala izgori omenjenih dveh naukov. Med drugimi jo bil tudi S vel ec njuni učence." —
Kako so je stvar dalje razvijala, najbolje kaže druga peticija slovenskega društva v Ljubljani. Peticija je datirana decembra meseca 1848. V imenu društvenega odbora je podpisan poleg dr. Bleivveisa na odličnem mestu: „HolVern". Pustimo jo samo govoriti:
„Slavno minieterstvo uka!" „Podpisano   slovensko   društvo jo  globoko čute nujno potrebo  narodnega razvoja  in  narodne omike 14. sept. t. 1. slavnemu miuisterskemu Bvetovalstvu po-
*) Sedanji državni pravdnik v Ljubljani : temporu mutuntur. et nos inutamur in illia. Pis.
dalo prošnjo, naj bi so za slovcusko okrajine v Ljubljani ustanovilo slovensko vseučilišče. . V tej zadevi nam izročeni odlok slavnega ministerstva uka ddo. 5. okt. t. 1. št. i\h23Q nam ni le obljubil, da se bode v Ljubljani napravilo redno vseučilišče, ampak jo tudi velel, naj se napravijo uvodni koraki, da se bodete mogli odpreti dve najvažneji stolici: namreč avstrijskega državljanskega in kazenskega zakonika."
„Slovensko društvo vsled tega odloka naudabneno najboljših nad za prihodnost, je na 25. dan oktobra t. I. sklicalo zli r pravnikov in jezikoizvedencev, v kto-r.m zboru je 7 gospodov izreklo, da hočejo brezplačno prevzeti prednnšanje, in v kterem se je ob enem sklenilo in takoj začelo prestavljanje avstrijskega državljanskega zakonika in kazenskega zakonika o zločinih. <i vsem tem je tukajšno deželno predsedstvo slavnemu rninisteratvu uka Že poročalo."
»Toda kakor v vsem kazal so jo tudi tukaj po-gubljivi vpljiv oktoberske revolucije. Za slovonski narod tako neizmerno važnega vseučilišnega vprašanja prejšnje ministeistvo pri tako žalostnem, vsaki red uničujočem položaji Dunaja ni moglo toliko uvaževati, da bi bilo prišlo do kacega vspehu. In vendar jo to vprašanje še zmerom eno i m e d n a j v a ž n o j i h v p r a-šanj (eine der Lebensfragen slovenskega naroda. Njegova mladež mora domovino zapuščati in nemška  vseučilišča  obiskavatt.   Tu jo navadno zadene
1528
boljo o narodnom razvoji govoriti mogočo kakor zdaj. jo veliko vprašanjo sedanjega veka. Od novoga ministerstva mi ljubljanski Slovenci ne pričakujemo mnogo, ker jo skoraj očividno, d« vlada nima voljo nam podeliti, kar nam po božji in naravni postavi gro. namreč: „zedinjono Slovenija."
Lokalna vprašanja našega mesta so silno mračna. Naš čitalniški pevski zbor peša. Vzrok tomu je po naših mislih njegov pcvovodja, koji kaže premalo energijo v svojim poslu. Akoravno ima on dobro plačo za majhni hud, ki ga ima s pevci, mu vendar pevci izostajajo čedalje bolj, tako da skoraj ne bo mogoče ene velikanske besede napraviti, (''italnica naša ni ravno na mehkem postlana in finančne zadeve tudi ne v posebno dobrem stanu; zategadelj bi bilo jako potrebno, da bi dmžl.na blagajnica škode ne trpela, odboiu glodati posebno l a to, da bi pevovodja nekoliko manj plačila prejemal nego do zdaj. Go»p. pevovodja Foerster ima že tako tri stalne službe in prosto stanovanje, njegovi dohodki so višji nego enega „lontrota"; da pa čitalnic« zarad njega  peša, je faktura,   koji se ne da* odstraniti.
Katoliška družba za Kranjsko vidoma pesa, n* sicer za to, ker jo katoliška, temveč zarad despoti«ma njenega prvoseduika grofa VVminhrandn. Naj č. čitatelji zvedo, kako je s to družbo, ('lani katoliško drttžbe so vseskoz vili narodnjaki in družbeni namen jo vseskoz ]>ošten In svobodoljuben, toda g. predsednik je tnkosa-movladarsk, da je še nekoliko odbornikov odstopilo, n. p vrla narodnjaka gg. : Dr. Čebaftek in J. Kovač. Da stari aristokrati nimajo zaupanja pri nas, je resnica, kar nam kaže gori omenjeni dogodek.
Katoliška družba naj bi so postavila na popolne naredni temelj in naj bi na čelo stopil kak narodnjak, akoravno bi ne bil grof.
Grof VVurmbrand ima preveč romantike v svojem životopisu in zarad tega ni za stvar, v koja so sili.
En ud katoliškega društva v Ljubljani.
Is Novegamesta, 10. maja. [L.v. dop.J Vsaka stvar se da obrniti na dve plati ; le poglejmo §. 19 drž. osnov, postave.
V uradnijah vidimo le toliko slovenščine, kar je mora biti, da se naravnost ne greši zoper postavo. Postava se pa da — tam, kjer ni dobre volje — sukati tako, kakor jo ugodna tistim, ki jo imajo v pesteh.
(les je, da imajo uradi le dolžnost na vloge odgovarjati v tistem jeziku, v klerom so pisane. Ali ravno tukaj bo vratica, skozi ktera nam uide skoraj ves §. 10. Ako daš narediti vlogo zunaj uradu, naredila so ti bo nemško, ker tukaj ne najdeš človeka, da bi jo znal narediti po slovensko, ako pa greš k uradu, tamkaj — se ve da — se piše bolj ročno in tedaj brez izjeme le nemško.   Kmet je vesel in hvaležen, če mu
urailnije le hočejo delati prošnje, ktero bi sicer zunaj urada plačevati moral. Kako bi mu pač pri taeih okoliščinah moglo pasli v glavo, da bi le čmrhnil o tem, naj se piše slovensko.
Pa saj je — tako se v uradih misli in govori — kmeta, ki brati ne zna, že vse ono. kaki se mu piše; in to ima sedaj tudi nekaj resnico v sebi.
Do slovenskih vlog in odlokov tedaj po tem potu ne pridemo nikdar.
Ali đrogaČfl se nam kaže stvar, če io pogledamo od druge strani.
Ako se omenjena postava o ravnopravnosti raz-Inga in izpolnuje nfl korist ljudstva, za ktero io dana. in ne svojevoljno in enostransko, pisalo so bo vsikdar slovenskemu ljudstvu slovensko, in lo takrat nemško, ko bi so tirjalo. Saj na kmetih jih najdeš le inal \ ki s naj a n< niSko, in Be ti sploh tako, da se bogu usmili.
Dokler popolnoma no velja načelo: za Slovenca slovensko, za Nemca minsko, in dokler se to brc ovinkov ne Vpelje v življenje, do tjo 80 ni storieu prvi Korak za omiko prostega naroda.
Gotovo bi bila slovenska uradna pisma ona prvih piiponiočkov zbuditi v ljudstvu veselje do šole in poduka; kajti doslej kmet res ni vedel, zakaj je pošiljd svojega otroka v šolo, kjer se še toliko ni naučil, da l>i mu prebral kako uradno pismo. Ni tedaj čuda, da svoje otroke ne pošilja v šolo zgubljat dragi čas, ki ki ga doma lahko porabi v prid svoji kmetiji. Treba je tedaj ljudstvu pokazati očividno koristi šolskega poduka, in to z vpeljavo slovenskoga jezika v šolo in urade. To bi pomoglo več, nego celi kupi šolskih postav.
Lc nekoliko dobre volje je treba pri naših uradnikih, in prodno mine pol leta, vsi uradniki našega rodu pisali bi slovensko ravno tako kot zdaj nemško. Vsaj materinega jezika še niso pozabili, kar je pa popačenega v njem po kranjski Šprahi, to se da poravnati z majhnim trudom.
Kdor so izgovarja s tem, da no umejo nobeden tako imenovano novo slovenščine, temu je Kliko pomagano. Naj le pišo — dokler boljo no zna svojo kranjsko ipraho; toda drži naj'so izrazov, ki jih ima kmečko ljudstvo, zraven naj pa gleda na prnvopisjc — gotovo bo pisal tako, ka se bo lahko razumelo, in s časoma bodo tudi gramatično napake zginile. Besed, kterih ljudstvo v svojom jeziku še nima, treba je iskati pri drugih slovanskih narodih, ali pa rabiti tuje besede, kur Nemec tudi stori.
Da ostane vse le pri starem, temu je kriva nekaj trma uradnikov, nevolja učiti se pisave slovenskega jezika, nekoliko tudi obilo deda, največ pa vlada, ki ne vpelje slovenskega jezika v urade brez ovinkov in brez. vsega pogoja.
Iz Šmarja pri Jelšah. 11. maja. [Izv. dop.]
\ kratkem Vam naznanjam, da jo pri denašnji volit vi okrajnega odbora potem, ko se je g. Fr. Skaza odpovedal, da zarad bolebnosti ne more prevzeti načelniatva. za načelnika bil izvoljen g. dr. .1. Vošnjak dež. posl, za namestnika g. Anton Nagi, šmarski župan; za odbornike pa gg«! Franc Skaza. Anton Karti n, trgovec, ,1. Lipa V c, leniberški župan. Kari Jagodic, gostilničar v Sinnrji in ,1 o s i p (Irabler, pon-koviki župan, vsi vrli narodnjaki. Slava volilcem!
V Cenarih uu Istrskem), 9. maja. [Izv. dop.] Včeraj popoldne so bili osnovali prvaki cezarskih fantov ples za (Vzare in okolico, h kteromu se je bilo seftlo okoli 400 glav razno starosti. — Itadestno je bilo gledati iz Pasjo vasi na drugi hrib, ki je bil med 3. in .*>. uro popoldan ves živ. Mladež isterska v čedni narodni obleki j" prihajala od vseli strani. Ko odbije odločena ara, so zaviti mil sto parov pod milim nebom. Po plesu so zodunelo gh dalcu mile slovensko pesmico na uho, akoravno je bil koprski pasa žamlarjoma ostro zapovedal. naj zabranila slovenski peti ; menda se je bal. da bi si luli grle pokvariti. Ko bi bil gosp. pnša sam gori prifiel ter bi bil slišat h slo in sto grl doti« ti: nDa rojeni smo Slovenci, to nas srčno veseli, no morejo nas zatreti, mogočne Slavjaoe", No udajtno se itd, morebiti bi ga bilo kij ganilo, da bi so bil zmislil, ka je tu li on Slovenec, kar jo v Kopru gotovo že pozabil. — Kar nas ni bilo po svatovsko oblečenih, se tudi plesa udeležili nismo, ampak krenili smo jo v mraku v bližnjo gos'-ilnu o; pridružilo nam so je tudi nekaj fantov, ki so se bili že plesa naveličali. V go-stilnici smo jeli peti pri kozarcu dobrega istrana. Kmalu za nami pridejo trije gospodje, med kterimi je imel eden črno kapo in nekaj prav lepega na nji. Veste! bili so c. k.; pridejo k nam in pravijo, da so 'udi oni Slovani in večina od njih Slovonci. No vem, ali jim je bila naša družba „pregmaju" alt so so jim slino cedilo po v sobo priilih mladih Istrankah — naenkrat nas zapuste in h ajdi v drug kot. Nam seveda ni bilo žal in smo pevali ter radovali bo ko prej. Pa glej čudo! kar naenkrat sadonl ž njihovega kota veličastna pesem, od ktere nisem zastopil, nego: „Dicudlo — šlofon, bost mi gern." Ko ti nehajo, zapojemo mi, toda to jo bilo gospodom že preveč, kajti eden jo nekaj rekel, kar so je glasilo, kakor: „iiuofa solehe individucn wie in Krain." Nas to ni strašilo; izpeta pesem so zopet zapoje in tako so je vrstila ena za drugo, ko Uibničani k poroki gredoči. Gospodo zgrabi svota jeza, pusto nas in dekleta, in h ajdi lam skoz, kjer jo zidar mizarju delo pustil. Prišedši v pritličja zavpije eden gospodov: „Birt, idite gori in pomečito ven ono, ki pojol" Kaj mu jo „birt" odgovoril, no vem,  memla kaj čudnega,  ker so
žalostna osoda. Sicer že stari, a še nikdar tako odločno izrečeni razdvoj (trcnnung) med Nemci in Slovani ima naravsko v nemških mestih najprvi žalostni vpljiv na sinove (angeborige) slovanskega naroda. Tako se mora naša mladež, ki — navadno jako malo premožna (mit goringen Existcnz-Mitteln ausgeiiistet) torej prisiljena sama za svoje juehranjevnnje skrbeti — nastopi pot znanosti, boriti z vsemi težavami življenja, namestil da bi se popolnoma posvetila svojemu poklicu, svojemu dušnemu izobraženju. Stanovanje in brana, človeškega življenja glavna pogoja, se jej prodaja le za visoko ceno. t blgojevnnje otrok, od česar so se nekoliko živeli, jc nehalo jih živeti, ker bo pri sedanjih razmerah v nemškem mostu lo redko kdo odgnjo svojih otrok prepustil kteremu Slovanu."
(Konec peticije in sestavka prihodnjič.)
IS it i* a ni 1» a s a.
(Zgodoviiuko-romantičon obraz.   ČeBki Bpinal Pr. Cbocuolotliek, poslovenil Podgoriean.) (Dalje.)
„Obsodi ga!" — zaupijo hajduci, ko hitro bo dočakali harambašino besede konec.
„Osvobodito, bratje!" — omeni Mladen, „povedal srni vam precej  od  kraja, da no govorim sam o sobi.
V tch-le pismih jo gradiva vrč, nego bi kaka pravična duša menila, da ga je re.s; čujte!  Mahmud baša
piše Zofijškcmu baši Saidil, da ima vso pripravljeno že, da ustajni prapor razvije na upor sultanu, in hujska ga, naj nikar no obotavlja se, ter naj brž ko brž vlasti' si Bolgarsko. Dalje piše, da jo tudi vezilja Vedžija srečno vjel v zaplctjo, ali da je olisičil ga ta : vezir da meni s pomočjo ubogo raje Bosno osv iboditi turško sužnjosti, kristijanstvo pa trpljenju iztrgati iz žrelu, pn saj poznamo Vedžija ! To vrag mu plete mrežo, sam pa se potlej polasti ve/irluka in nove krvave čase pri-drvi nad Dosno in pravoslavno kristijano, kakor bi tudi rad, da bi Said-baša v Bolgarnkcj vzbudil m usmiljenih Kerdžalov *) krute č.-iso. Kaj se vam zdi o tem V" — povpraša svojih hajdukov.
Hajduke  jo protresnilo lo,  kar so izvedeli, torej noben ni ne zine.
„Mahinud-haša jo  v  naših   pesteh,"   — Mladen
l kerdžali — to 10 luli zvlastna vojsk«, ali prav za prav lupeži, tnko bande. Vbtanovil jih je bil 1702, letu Pazvnu-<)}«ln na svojem posestva Kerdži v Ilolgurskej, in to posestvo jim jo dalo ime. Z njili pomočjo j«' Pazvan kljuboval Eultnnovej moći lako: ker ga turška vlada nij mogla vgnati, da je postavila ga Holgarskej /n vezirja. Pazvanovi Kerdžali so najstrahovitejso mučili kristijano po Holgarskoj iti Srbskej; hoteli »o zatreti vso kaurino (kristijano) po turškem Bvoti. Začeli so bili v Srbskej, ali vstnl je tu Omi Jurij, poprejšnjega srbskega kujeza ore. Crni Jurij je s liajduštvoin vred 1804. leta srbsko kristijano vhruiili, da jih nijso zadušili Kerdžali. Jurij je privojoval beli grad, Kerdžalov pa se jc lo majhna jata po skrivnih potih vrnila Puzvanu v zavetje. Po Pazvanovej smrti 1810. leta t>o so razdrlo te razbojniške bando tako, kakor s<> se deset let kasneje razkropili njih bratje — jauičarji.
premišljen;) govori daljo, „ali no bodo ga sodili v Stam-bulu. Bratje I lotili smo so junaškega života križu in svetoj veri na osvoboditev; da temoto prodero božja pravica, zakaj bi ne pomogli V zakaj ne vstali, da zmore križ, da sv. vera ovlada pasjoverstvo, da so pravica vrno v našo Bosno, tista pravica, ki je pobegnila od nas tistega dne ob bitvi na Kosovom polji V Vezir Vcdži kaže, da oboje uresniči, to znam zdaj ; zakaj bi mu ne pomogli V zakaj ga no bi varovali njegovih sovražnikov mračno lisičnosti, zvlasti pa tega pasjega sina: baše M.ihmuda ?u
„Da, to učinimo, tuko, tako!" — hajduci razgreti krikajo.
„Dobro premislile to, junaci," — opomni Mladen, „Malnuud-baša bi vam dal celo bečke zlata, ko bi tudi Sarajevske ha/aro moral pomesti, da bi ga dobil toliko, — dal bi vam ga za ta-lo pisma, da bi mu dali jih nazaj; vsak vas bi se potlej 'oliko vrnil domu, pa še vsak svoj kos zlati bi imel in tančico — vrhi drugih daril; bogme! mnrsikteii vas bi so postarešinil, morebiti bi potlej bili starešino celo vsi ; premislite to, če vam se je že prignjusilo junaško življenje, povodite to precej lule, dadem vam ta pisma, zato da so po-bogalo z bašo. Meno nikar ne posnemajte; ker žo pet let maficevalnoat tajim v svojih prsih, zakaj bi je Se delj časa no gojil in skrival — osamel!u
» (Daljo prih.
se naglo zgubili, da jih ni videla živa duša več. — Gospodje ste li mislili, da se nam bodo hlačo tresle pred Vami,  ker ste c. k. V No bo dal! Če Vara ne do
po dvakrat iznajdejo kako novo varijacijo o tem nemogočem moži; najzadnja je, da je sicer \Viddman že odpuščen, da pa so to toliko časa ne bo razglasilo, (Iz-
padejo slovenske pesmi, idite tje, kjer se poje: „Diendle kler se mu ne najde naslednik. Potočki bi gotovo naj-šbn šlofen" — saj smo lehko brez Vas. Kolikokrat bosto bolje storil, ko bi tem varijacijam enkrat za vselej prišli v naše kraje, slišali boste vedno: Ne morejo nas konec storil in skrbel, da Widdman izgine / mesta, na
zatreti, mogočnih Slavjanov.
IB Dunaja,   II. maja — r [Izv. dop.] Obljubil
ktero nikdar ni sodil
„Politika" trdi,  da ni res, ka bi bil Potočki po
sem Vam obširno popisati, kako so \ršč spravedljiva Petrino-u in Smolki od čeških voditeljev tirjal obravnavanja, ktera je Potockijev kabinet/apričel z vo-J trdno obljube, da hote Čehi priti v državni zbor Po ditelji zopadnoavstrijskih narodov. Tu dopis si moram „Pol." si vlada lo prizadeva, da bi so po dogovorih I prihraniti za eno kasnejših pisem, ker so posvetovanja voditelji na vse strani podučila (informirala), tako da nekoliko obtičala in bi mogel vsled tega jaz za zdaj le I i jej bilo mogoče dejanske nasvete o reviziji ustave kaj nepopolnega pisati. In vendar bi rad Vašim bral- predložiti in deželnim zborom prepustiti, naj odgovore cem narisal celotno  podobo vladne akcije.   Prestopam j na odprta vprašanja.
torej k posameznim dogodbam zadnjih dni in so moram izogibati razmišljevnnju o celoti.
dečake", eden poslancev celo „smrkovce.B Kako prav smo imeli, so zdaj potrdilo zadnje „Novice," ko pišejo: „V lanskem kranjskem deželnem zboru v drugič skle-nena postava zarad rabeslovenskege jezika v uradnijah zopet ni potrjena. Ker jo sklep Njegova Veličanstva žo od 30. aprila , more se misliti, da britka ta osoda je še maslo Giskrovo in Herbstovo, kajti navajajo se isti razlogi kakor prvikrat, namreč, da ukazi zarad rabo narodnega jezika v političnih uradnijah spadajo po Giskrovi modrosti v področje izvršilne vladne oblasti, Herbst-u pa niso bile znane nobene pritožbe o tem, da sodniško gosposke ne bi rabile jezika slovenskega!! Glede na to , kakor sta dr. Bleivreis in dr. Razlag v lanskem deželnem zboru na vse strani pretresala ta dva ministerska razloga, in glede na to, da mnogo dokazanih pritožeb se jo posehmal bralo v slovenskih časnikih, položimo nevoljni pero iz rok a tem zagotovilom, da ravnopravnosti narodni nasprotni način ,  po kterem
S m o I k a se je 11. t. m. vrnil iz Pešte na Dunaj, se jo tam razgovarjal a Pototkijom in je včeraj odšel Kakor sem že v zadnjem pismu  omenjal, skušali v Prago.   Želeti bi bilo, da bi Be v Pragi popolnoma je Potočki takoj potem, ko se jo bil dogovoril s češki- porazumel s Čehi, taka da bi Poljaki in Čehi solidarno h« dozdaj ministerstvo,  odbijaje postavo o rabi sloveti mi  zaupnimi  možmi,  svoje   ministeistvo   nadopolniti. postopali  —  potenj  se  nam  jo čez nekaj let tudi za |«A:e</a jezika  o  uradnijah, reševalo z ogromno večino Želel jo namreč grofu Tnaffeju  delo v administrativnih nas nekaj nadejati.
Pešti Naplo 12. t. m. izreka, da na Ogerskem ni|'u splavi narodov nenemških, kteri dobro vedri, da niso delati.   Zatorej  sta  so imenovala Petrino in VViddinan I nobenega  (vladnega?) človeka,  ki bi mislil na revizijo *ttTOO za  io •        bi po postavah davke plačevali in vo za ministra.   Š slednjim, ki je  sicer  donos že  nebni h r v a š k o - o g e r s k e spravo in poživlja vso ono,!/«*6 dajali, ampak da hočejo tudi  vfivati vse pravice minister biti,  se je Potočki naravnost  spekcl.   Baron ki so to pogodbo  stvorih,  nuj  se možato zdaj za njo narodne po postavi, a ne da bi jim te pravice če le meril po VViddmnn ni oseba, ki se smo poklicati mod svetovalce potegnejo.  — Vrednik hrvaške „Sloge" oglaša v svojem yo#* poaameam uradnik v kanceliji." Mi temu ni-
kroni. Seveda se mora pri tem pomisliti, da jo hotel listu, da v njegovem programu niti ni, niti ne bode raamo nič pristaviti nego željo, da bi so po tem spoz-grof Potočki z njegovim imenovanjem  nemški ustovo- taka revizija nagodbe ogersko-hrvaške, da  bi  se vsahani' tudi ravnalo v javnosti in da bi naši voditelji en-
verui  stranki napraviti koncesijo,    kakor se tudi od hrvaška vlada preselila v Pešto.
krat za vselej odpovedali se vsaki sentimentalnosti glede
druge strani no da tajiti, da bi so na pol toliko prahu \z zunanjo politike ni mnogo poročati.   V Fran- vladnih obljub.   Pravico hočemo, pravične postave —
ne bilo v zrak zvihralo, kakor zdaj, ko bi bil baron ciji še štejejo zaostale glasovo ,   telegrafirajo o kakem obljube so za otroke.
Widdman   imenovan za Hasnerjev   kabinet.   Dunajski malem neredu, v Španiji iščejo kralja, v Rim in iz Ri- * (Razpisano) je četvero KnaffPnovih stipen-
listi so drže prigovora: topem psa in menim gospoda, ma se pišejo neplodne note, v Italiji zasledujejo revo-|dij za Kranjce, vsaka po 240 gld. Oddajajo se navadno torej udrihajo po VViddmanu, pa mislijo na grofa lucijonarje, v Londonu so sramotno izbacnili avstrij- lo vseučiliščakom na Dunaji. Prošnje naj se do 30. Potockega. l8ko državne papirjo z zapisnika kursov, v C a r i g r a-1 maja izročo pri konsistoriji dunajskega vseučilišča.
Imenovanje knjeza Dietrichstein-Mensdorfa za cM u so na en mesec suspendirali list, ki je pisal proti kr. namestnika v Pragi jo dognano. Njegova svetlost joj papežu in tako dalje v pisani zmešnjavi, sicer konservativen , ali zarad toga , da knjez ne pri
Ka/Jie stvari.
* (Pl. Konrad.) Iz Linca se piše v staro „Presse", I da ima plemeniti Konrad priti za namestnika v gorenjo Avstrijo, grof Hohenvrarth pa na Štirsko. Glede Konrada — no zarad gorenje Avstrije — iz srca želimo, da bi kmalu bil na poti v Line, druzega pa ne vemo kam deti: mislimo, da na Štirskem od nobene strani * (O „Laib. Tagbl.") pišejo  „Novice" sledečo I ne sme pričakovati simpatij. —
„Tng- ♦ (q Beust.)   Zadnjič naznanjeno imenovanje
poliglotno izreja, da vsi njegovi otroci češki govore in blatt" ljublj. odbija kakor vsak časnik od sebe govori-L. Bo usta za kanclerja Marija-Terezijinega reda je da imajo v svojem učitelju g. Zelenki voditelja, ki jim Co, da ga podpira vladni žakljiček „dispositionslond" znamenje cesarjevega zaupanja. „N. Ir. Pr." je namreč nikdar no bodo pustil pozabiti, da čo tudi očo in mati imenovan, in onidan je na odgovor klical celo predsed- relcla , da to ni nikakor nobena častna služba, ampak nosita nemška imena, sta vendar po svojem posestvu|„ika deželne vlade, in vladni list je odgovoril, da „Tag- Lja jo lo  birokratičua  „sinecure" z velikimi dohodki
blatt" po njem take podpore ne dobiva. Mi ne dvo- Na to se hitro potrudi „Wiem Abdp.H in pove, da jo „Tngespresse," v kteri nojslaboglasnejsa dunaJ8kajmim0 o resnici tega; ali s tem ono vprašanje ni še re- kanclerstvo samo častna služba brez vsacega posebnega „smoka" razgrajata — menim namreč lo Gansa in Seno, ker, kakor po starodavnem pregovoru „veo potov dohodka in da dotično lastnoročno pismo naBeusta iz Linderja, pisatelja umazanega „Wenzclslieda" — jo te j pelje v Rim", tako se tudi po več potih vozi „dispo-Ljra jz ce8arjeve lastne inicijative. — Dunajski časniki dni prinesla neko razlaganje o avdijonci čeških fevdal- zicionsfond" iz Dunaja v Prago, Gradec, Ljubljano itd., 80 povedali, da se jo šel Beust svojim volilcem v cev, pri kteri se jo cesar prav zaničljivo izrazoval o kjer so pod Giskrovo vlado se na svet rodili „Tag- Reichenberg priporočat, naj bi mu pustili dosedanji češkem državnem pravu. Na podlagi zanesljivih infor- blatt-i" in »dnevniki". O dr. Kljun-u, ki v vladnih čas- mandat za deželni zbor češki. Temu nasproti naznanja mocij morem Vam zagotovljati, da so cesar ni sešel nikih vidi glavne brambovce vladine, se pripoveduje, da|Bw*ion. Abp.", da Beust Dunaja ni zapustil, in da ga z imenovanimi fevdalci, da jo torej tudi vso čisto grda | posreduje podporo „Tagblattu"  ljubljanskemu, in kdo
neki more ljudem braniti, da midlijo   —   kar hočejo.
pada nobeni vojskujočih se strank, da marveč stoji nad strankami vsled svojega čisto avstijskega mišljenja, moramo na marsikaj pozabiti, kar bi sicer grajali nad njim kot nad češkim namestnikom. Mamo-
gredo naj omenjam, da knjez Mensdorff svojo otroke | krepke in vsega uvaževanja vredno besede
laž, kar so pridovedujo o dotičuem njegovem izrazu.
ne misli zapustiti.
* (Imenovanje.)  Minister pravosodja je ime-
Politični razeled.
Nekdo, komur jo število naročnikov Tagbl" dobro zna- lftl doBcdanjega 8vetniSkega tajnika v Ljubljani, g. no, je preračunil stroške tiska koleka, poštnine, hono-\Y^9mtl barona Rechbaclia za deželne sodnije svetnika
raro, ter prišel do tega, da okoli 5000 gld. mu utegne voč stroškov biti nego jo dohodka. Šo nikdar ni bilo sli-
ravno tam. — Njegovo veličanstvo jo dosedanjega dvornega svetovalca pri najviši sodniji Jožefa Kemperle-a
vijo k
Na drugem mestu prinašamo, kaj „Novioo" pra- sati, da ga materijalno vzdržuje „neslovanska" Stranka, i(nenovalo za predsednika više deželne sodnije v Trstu c temu, da se ni potrdila v kranjskem deželnem iz več dežel pa, da „Tagblatt-o" podpira „dispozicijski"
* (I)enašnja svoboda.) Eden zarad političnih
zboru potrjena postava zarad rabo s 1 o v o n s k o g a zalog, — kako tedaj bi ravno ljubljanski tako nesrečen jezika v uradih. Zadnja v ministorskih zvezah sto- bil, saj vendar ima bofratha Kljuna za svojega pokro-|stvari zaprtih delavcev, Koš, je na Dunaji v ječi umrl. ječa Presse" piše o tem: .Vpel janje kterega uradnega vitelja. Ali da bi studenec tega fonda, ki gotovo eksi- Delavci hočejo napraviti veliko demonstracijo in priča-jezika" vlada smatra kot delo eksekutive, a ue legislativo.Utira, ker ga jo večina državnega zbora dunajskega kujejo pomoči iz provincijskih most. Koš jo bil v pre-Tudi poljski jezik se jo ukazoma, a no s kako postavo Uma dovolila, mornl teči po takih curkih, da bi tudi iskovalnom zaporu, ki zdaj res 2e neprimerno dolgo vpeljal v urade. Glede Kranjsko si jo vlada pridržala desnica morala vedeti, kar levica da, kdo bode tako trP» Pri VGeh delavcih. Potočki bi najbolje storil, ko bi vso potrebno potem zaukaz.ov storiti, kader bo dokaza- kratko pameti, da bi to mislil! Saj so ta fond po pra- »prte delavce amnestirah na potreba ali lo nedvojbena prikladnost,  ali  kader vici imenuje tudi  »skrivni fond",   Vprašanje  važnejše * (Program „Sokolovoga0 izleta) v Dol-
bodo sploh gotovi vsi pogoji, ki bi mogoče storili, da jo zdaj le to: ali bo Potockovo ministerstvo, ki delalsko, v nedeljo 15. dan maja 1870:   Sokolovci se pred so slovenščina  vpelje  v  urade."    Ako jo to res misel na spravo avstrijskih narodov, podpiralo tako robo, ki|G. uro zbero v polnej  društvenoj   obleki v telovadnici, sedanjega ministerstva, potem proč ž ložnjivim pridev- j0 jo podpiralo Giskrovo ministerstvo? kom „spravedljivosti in pravičnosti."   Sporočilo kacoga * (N a    zadnje   bode   vendar   vse   ualbo v Hrastji pri „Tinetu".   Po kratkem počitku pojde
urada ali uradnika vendar no bode stalo nad tirjatvo, L a š e prišlo.) Ko smo mi zagotavljali, da mora društ\o do Sv. Jakoba (kjer bo maša s petjem), po ktero je stavil legalni deželni zastop ! „Kdo biti oprezovanjo naših poslancev na Dunaji neplodno in cerkvenem obhajilu polagoma naprej v Dol k obedu na Kranjskem vlada? da jih Giskra-Herbst-Hasner lo grdo vodijo  za nos s pri Levcu, kmalu po obedu pa v Dolsko. Tukaj se bo
„\Vien. Zeitg."   še zdaj  ni prinesla  vesti, da jo praznimi obljubami, takrat so nas imenovali  „nezrele mudilo  društvo  pri  prostem  razveselovanji  do b'. ure \Viddmanova demisija sprejeta.   Časniki vsak dan|        *j Včerajšnji „Tagbl," tirja dokaiov in vse taji. Vredn-   |zvečer in potem podalo se na kolodvor v Laze ter se
vrnilo z mešanim vlakom v Ljubljano. Spremljevala bo društvo na vsem potu godba in svirala tudi pri oboilu in pri popoldanskej veselici v Dolskem. — Povabljeni so na izlet tudi čestiti udje ljubljanske čitalnice, posebno gg. pevci, in udje dramatičnega društva. Roditelja izhoda sta odbornika Karol Bleivveis in Avgust Koblar. Co bi vreme v nedeljo utegnilo biti neugodno, preložil se bo i/.let na drugo nedeljo.
Poslano«
Zastop »Slavij«" so prevzeli v Primorskem, in sicer: V llnzovici gosp. Miha lin ž cm, posestnik j v Dolini goap. France C u k, trgovec; v 0»pn gosp. (J u slav (J r o h ni a n, učitelj, in v Pasji vasi gosp. Ivan Banko, učitelj in čitalnični predsednik. „Živela Slovenija !" V Pasji vasi, dne 0. maja 1870.
Jan Jereb, uradnik in organizator.
Dunajska borsa 13. mira.
Enotni dr/, dolg v bankovcih .	CO	n.	40	kr
5°/, motalike r. obresti \ mnji in nov.	—	n	—	
Kn 1 »tni drž. dolg v sreb:u   .  .   . .	6D	w	SO	
	N		30	
		„		n
Kreditne akciju ........	265		40	„
	lil		—	n
			63	
	p		8S	
: i Trgovsli
4-+I I i I II I -HHH Mi ++
i mlad, Slovenec, vajen prodaje materijal* h m m nega in dolgega blaga, d o b i ti n i b o 2 m i pri trgovcu v veri koroško-slov, rasi. O-• glasi naj se pošljejo vredničtvit nSlov, m Nar." pod napisom : nZv'e*tO b o" do m k o n c n t e '/ a m e s c c a. (3J
-II I I I I I II I 1 4H-+-H--H-
i Samo enkrat poskusite
in  prepričali se b o d e t e o č u d o v i t o n i z k i c o ni  ni ž 6 z n z n a m o v a U i li p r e d m o t o v. j, Garantira Be, da se prodaja le blago najbolje sorte
K11 praktičen
k onci p i,j e n t
in on
kaiicM'liNtf
dobita   zlužbo  v   moji   ndvetniftki pisanici v Kranji. V Klanji  12. maja 1870.
])r. Provcc.
H)
^ižkAAA *£v. ^tv ^ ^X . r S. /&h, itfv    -      >c'~k ~<&. iav ^
'-1 f čislal i 111  prebh »Iccmii
•q mariborskim in drugih mest, posebno pa končeval- ^ a eem iu obrtnikom s tem uljudno pod garancijo L: Z in d iskreči j u priporočamo, da jim bomo oskr- f.
( 10)
priporočamo, nn jim bovatl njih dotične
inserate
v vsr domete In tnje časnikt HI a cel 0: Poiteno in po ceni postrsbH\
i II a a s ih-11 s I tk i 11 A Vuffler
4 .........°
Izplfselc r»a\ssiiili stvari im.jnpvojaego Isedetonja!
Ponindd ia laso, najbolja, kr. 20,
* Dunajska nsnjina. znana kot najbolji fabrikat:
J Oospojsko ročno torbice z jeklenim oklepom, po 65, 75,
it\ yOkr.,gl. I, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, 8 pozlačeno 1 poskočno zaporico, a gld.: 2, 2.50, 3.20, 8.60, 4; tako s 'II prednjo mošnjico 3-50, 4.£0, 5. ... ,
i Najnovejši praktični portmoneji  za gospojo ah gospode,
B a 60. 60, 80', 90 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.60, 2, 2 50. U Praktične mošnje, a 00, 80 kr., 1, 1.50; najlepše a gld.: S 2. 2.50, 3, 4, 5.
I Mošnjiči za cigare, a 40, G0, 80 kr., gld.:  1, 1.50; nnj-
»lepii gld.: 2, 2.50, 3, 3.50. t Listnice, po 10,  15, 20, 25 kr.; najlepše v usnji po 30,
W 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnje za tabak, po 40, 00, 80 kr., £  1, 1-20, 1.50 gld. - -
2^ Popotno torbe iz močnega usnja, s ključavnico, a gld, i (H  2.20, 2.50, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5.
i Nepremočljivi popotni kovčegi,  najbolje utajeni, u gld. :
{J  2 40, 2.80, 3.50, 4, 4.50, 6, G , . .
(jI        Popotne steklenico z usnjem preoblečeno, in kozarci, u glđ. i 1.30, 1.60, 1.00, 2.20. Naj veča izbirka najkrasnejših albumov .   za 25 slik, fopo okinčan, kr. 00, 80, gld. 1 ! za 25 slik, z najlepšim kinčem, gld.:   1.50, 2, 3;   za 50 slik, lopo z zlatom, kr.: 00, gld.  1.50, 2;   za 50 slik z najlepšim kinčem, gld.: 2.50, 3, 3.50, 4, 5: za 100 in 200 slik ti gld. S 4, 5, G, 8. Najlepši eksemplari a gld.: 10, 12, 16, 18, 20.
Album za muziko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-ljubnejši poskočnici ali operi a taktičnimi ljubimi glasovi. I 1 album v osmimi obliki 10.50, 12.50 gld.
JL 1     „     „ veliki četvorki 15.—, IG.— „
J Najbolji optični dalnogledi z   akromatičnim  steklom in
»natančno vidnostjo na 1, 2—3 miljo daljšine, u gl. 4, 5.50, 7. Zapirljivo pisno mape, gld. 1, 1.50, 2;  jako praktične z !|j vso potrebščino, a gld. 2, 2.50, ;i, 3.50, 4, 5. iji Gospojski neseserji
z vsemi poti ebšeinami za šivanje, in prav lepo zunajno opravo, K kr. 50, 80, gl. 1, 1.50.   Najkrnsneje opravljeni, gl. 2, 2.50, 8,
(B 4  r,. _       1 etui s 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 15; 1 etui
[|| a 2 ali 4 pletili iglu, kr.  10 in 20;   1 etui s 100 i/.binnimi H šivankaini, kr. 20.  —  1 izgledna knjiga za zuamovanje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr.
Pol niža cena nego poprej : l par vaz, najnovejše obliko, franc. porcelan, kr. 40, G0, 80, Bđ, 1.50; veče po 2, B, 4, 5 gl.
Praktično In dober kup darilo jo nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč: tintnik, perosnik, pezn, 2 pisna svečnika, goikomer, ročni svečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in ukusno izdelano, ^ velja samo 8 gld. M Najveća izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: I 1 pahljača, priprosta pa čedna, 30, 4n,  66 kr. :    i pah-
A Unča z lepo malarijo, 40, 80 kr., I, 1.20 gld,; krasno iadolans, i gld, 1.50, 2.50, 8, 4, 5, G.
1 Najboljše toaletske potrebščine :
Francosko mljivo z razno vonjavo, kr 10, 15, 26. B6, 35, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 2a, 25 kr. — Najbolja dišav«, različna, 80, 40, G0, 80 kr., I, 1.20 gld. — Olje za'lase,
i
I
i
krepčilo, kr. 20, 86, 40.
25, 30, 40, 50, 60. — Kolonjska voda, prava, kr. 26, 46, 00, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge tonlotske potrebščine pO najnižji ceni.
gjgr* V bramlo osebo in premoženja jo neobhodno potrebno branilo oro/je;  to so novoizboljšuii  l,orauchoux-revolv(»rji z varilno zaptnnico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za G stre- jfc ljajov,   da jo mogoče po enem uniii-m nnbitji v eni  minuti H Gkrat ustreliti. To jr: non ])lus ultra vsega orožja
1 revolver 7 mili, IG gld. | 100 patron gld. ::.50. 1       „       0   „     18   -„   I 100     „        „ 4.-. I       n      12   „    20   „   l 106     n        h 4.50. Pestni revolverji za G atreljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.30.
Najbolji glavniki iz kavčuka,
1 glavnik za česanje, 18, 20., 2 , 80 kr., I glavnik za prah, 20, 26, ."tO kr.,   1 glavnik ■/. ročajem,   25,  86, .'15  kr., majlien
glavnik 10, 15 kr., tak s krtačo, 26, 86, 40 kr.
Glavna krtača 30, 40, 50 kr. do 1 gld., krtača za obleko \ 50, GO, 80 kr. do l gld.; najbolja krtača zn zobe 20, 25, 80, 35 kr., za nohto 25, 35, 45 kr.
Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 35, 45, G0 kr. Najmodernejše svilnato rutico, a 00 kr., 1, 1.60 gl.
Najbolji  hlačuiki,  trdni in praktični, pnr  iz angleikega nitja 45, 60. 80 kr., svilnati 00 kr , gl. 1.20, 1.60.
Najljolji angležki noži, peresni, po 26, 35, 45, 60, 80 kr., gl. 1, 1.20.
Za gospojo neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirnna, zapirljiva,  s zrcalom in tutu-le zadržujem:   1 kos toaletnega ^J? mljiva, 1 tlacon vonjave, 1 k. voščeno pomade, l malo zrcalo, IJj
2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 t\n^. kolonjsko vodo, li) 1 kleščico za lase, 1 k. zobno pasto, 1 fine. olja, za lase, l k. xr pomade za lase, 1 majhno slilo za glavnike, 1 krtača in čestilo za nohte. Vso
Jako rabljivo za gospode. I
1 glavna kaseta za brivanjo,   lepa 8 zaporico in zrcalom, (tj
in sledečim zadržajem : izvrstna ang;|. britev, šopek iz jazbe- i
čevine,  1 k. Windzor-inljiva,   I   metalna škodela, jermen in v*
brus, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe,  1 k. voščeno pomade, 1 l|j
l k. ročnega mljiva,    1 piskerc    dobro pomade, 1 flae. olja. //
Vse vkup gl. 2.80. H
JJBjjjr*   Pipe in   lulice iz prave  morsko peno, nuileple baze, (I)
lepo rezljane, po 50 kr., 1,1.60, 2, 3, 4, 5 ghl. Gislo   sestav- U
ljene garniture za kadenje iz prave morske peno in jantarja, (J)
v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in /adržaji, M
po ghi: 3, 4, 5, G, 8. W
Praktična žepna netila i ali l.rezjnute po 20, 80, 40, 50,60 kr. V
Kinesko srebro
I debelo srebrno ploio, najbolje blago, s lOletno garantijo j »ri [I
vsakdanji rabi: duocnd zlio l(!j»ld., zliči<- za kavo 0 gld., no- w
zev in zlic gld. 27, par svečnikov gld« 4, 5, 6; I žlica za so- (j)
čivjo gld. 4, 4.80,   I du. ond nožtčOV   za desert   10—50 gld., tf,
1 soluiea najlepše oblike gld. 2.50,  ;; ; I poporniea gld. 1.50, vr)
2; sladkornicn ^ld. 2, 8; 1 zajeinnieu za mleko gld. 8, 8.80, t. za juho gld. 5.50, 0.66.   Druge stvari iz kineške;:a srebra po
fahriški coni.   Tu fabrikat je glede* barve in obliko natanko i
ponarejen pravom u srebru. i jjaftT"   PraVO sekano koravdo, najbolje baze, cela rošta 15 ki-
na Dunaji. Neucr Marki 11,
Hamburg, Neuer Wnil 1*' r a n k f n rt
► ►
►
► ►
I 50.   Leipzig, Markt  17, Ko- k nigshaus.   Frankfurt a.M., (Jrosne (inlusstrasso 1. Ker-.♦s lin, Leipsigerttratae 4t>.   Prešla u, Ring 51,   llasel, »' j, Steinenberg 20,   Ziirieh, Mnrktgasse II.   St. Ga Men, t. \ Obere (lrabcnstrasse 12, Genf, Place au Molard 2. Stutt-jdgart, Kronprinzenstrass 1 H.   Ivo In n.lt., bobstrasso 32. ^
■■»>■■—■ mi i m m i g m u avKaammatamsmmttmm
]-*oini<lito sroči i»ol«.o!
ev.
no česalo, 1 glavnik z ročajem, 1 či- |w iča za nohte, I strgalo za jezik, 1 )»ila (ti najbolje vrste, in velja samo 4.50 kr. JP
Ob enem čestite prebivalce v provincijali pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri jo edina kupčija le vrsto, fj|| kajti oskrbuje vsako naročilo, ktero koli kupčije, na drobno in na debelo, kar najhitreje in znnesljiveje. Torej se priporo-j^j čam za mnogoštevilna naročila.
Prva avstr. komisijska kupčija /V. r^jrioćliiiaiiiia na Dunaji,
I*rut«i»r«truM9<» Ur.
(10)
tj^^^aj^^'ijpja^^jaja^^^e^Ma^^i'a]!* ,TT*V ^^TT1       """^^ s"^'^-"^■■e1«."^»»>^        y^^^,-t^T'!^ 'm'   ^f^1- ""^™^" '^■'^ ^
K pile ii f i s? ob i k w c* (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killiscli v K^i'oliim,
zdaj : Loaiaenatrasae 45. — Ozdravil jih jo že nnd sto. (10)
ledatel) in vrednik Anton Tom«!/;. Lastniki: Or. Jo*,«- VoNnjnLTJu dnini. '
kot najviši dobitek ponuja   najnovejšo   veliko žrebanje, ktero jo visoka vlada privolila in garantira 1 n.
Potegnili so bodo samo dobitki in sicor po gotovem čriežii so bo v malih mesecih ',£0.000 dobitkov gotovo đdločilo, med temi so glnvni dobitki po M. 2aO.OOO, laO.OOO, 100.000, 50.000,40.000, 30.000, 25.000, 2krat 20.000, akrat 15.000, 4krat 12.000, Ikrat 10.000, 5krat 8000, 7krat 0000, 2lkrat 6000, 86krnt 8000, 126brat 2000, 205krat 1000, 255kr.it BOO, 850krat 200, 13.201krat 110 itd.
Prihodnje dobitno žrobanjo tc veliko od države garantirane denarne igre je uradno določeno in se bo vršilo
že 18. in HI. n?*»j» 1<*?0
in zanj velja
1 cela izvirna državna srečka le f. 8. —
1 POl       „          „         h f. 4. —
1 četrt    „          „         „ f, 2. _
ako bo ta svota do po šijo v avstrijskih bankovcih.
Vsa naročila te takoj izvrše z največ-O skrbnostjo, in dobi vsakilo od nas izvirno državne srečke sam v roke.
NaroČilom se potrebni uradni črte/i grafit pridade in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročilu uradne liste.
Dobitki so pošteno plačajo pod državno garantijo, iu se nli neposredno pošiljajo ali po želji deležnikov izvršujejo po naših zvezali v vseli većih mostili Avstriji'.
Naš dobit je zmerom srečen iu smo nedavno imeli med drugimi bistvenimi iloliil Ivi tki al pi'vl glavni  dobltok   pri   treh   igrah vsled oficijelnih
dokazov in smo jih našim deležnikom sami plačali.
Seveda se smo pri tako solidnem početji povsod gotovo računiti ua živo udeleževanje, torej nuj so žo zarad bližnjega žre banja vsa naročila brž ko brž pošljejo na
S. Stciudecker & Comp.,
bakina in inenjiška kupčija v Hamburgu.
Kupujejo in prodajajo se vsnkojake državno obligacijo, že-Je/.nižke akcijo in posojilne srečke.
jJtfT' Da bi se nihče no mogel motiti, izrecno pristavljamo, da no bo nobenega enacega od državo res garantiranoga žrebanja pred zgorej uradno po črtežu odločenem žrebnom obroku, iu da moremo vsem tirjatvam kolikor mogočo ustreči, naj so izvolijo naročila na našo izvirno dtž. srečko brž ko brž neposredno nam poslati.     Z. p. (9)
lili — IIHH'1 HM— MBMSB—————
Jiskar Diliinrd Janrl«1.
1^9