NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJCA N A J Č A \/ NAJCA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXII, junij 2012, št. 3,4 IZ VSEBINE: Evropski projekt /// str. 6 Papirje denar/// str. 8 Nejc Smodiš in Sebastjan Šeremet /// str. 12 Pogumno pero /// str. 15 Ustvarjalnost pri glasbeni vzgoji /// str. 17 Mirko Vorkapič /// str. 24 Siddharta /// str. 27 Intervju: Tina Dovič /// str. 33 Andrej Rozman Roza /// str. 40 Šport /// str. 79 Predstavitev 9. razredov /// str. 84 POZDRAVLJENI, GRMČANKE IN GRMČANI! Pa smo jo le dočakali! Pred nami je zadnja številka Najče v tem šolskem letu, za katero smo se trdo potrudile novinarke, učitelji pa tudi učenci ter naša mentorica Jerica Eržek. Bližamo pa se tudi koncu šolskega leta, poletju, brezskrbnim dnem, počitnicam, kar je učencem najljubše. Nabralo se je veliko novičk in dogodkov iz drugega dela šolskega leta, ki jih moramo deliti z vami. Naj vam torej povem, o čem boste brali v tej številki Naj če, najboljšega časopisa, ki bo tudi letos popestril vaše dneve, vas zabaval, nasmejal, obvestil o raznih novičkah in še in še. Tema tokratne Najče je ustvarjalnost. Ustvarjalnost pomeni biti kreativen, izviren, si izmisliti nekaj novega, posebnega, dobiti vrhunsko idejo. Ustvarjalni smo lahko, ko rišemo, plešemo, pojemo, igramo nek inštrument, pišemo pesmi, zgodbe ... Tako so učenci in učitelji s svojo ustvarjalnostjo prispevali pomemben del pri nastanku časopisa. V Najči vam predstavljamo ustvarjalnost zdajšnjih, pa tudi nekdanjih grmčanov na vseh področjih - v plesu, glasbi, likovni umetnosti, kuhinji, modelarstvu, literaturi, fotografiji ... Predstavili smo nekdanje ustvarjalne grmčane, Sebastjana Seremeta in Nejca Smodiša, ki ustvarjata v Sokolskem domu, raperja in mojstra borilnih veščin Mirka Vorkapiča, pa ustvarjalne učence: plesalko Petro Potočar, glasbenika Lauro Bartelj in Luko Kastelica, Mirto Balažič Gerič, ki piše pesmi, pa še koga. Spoznate lahko delo naših modelarjev, si preberete ideje, kako ustvarjalno pripraviti rojstni dan ali narediti dobro fotografijo, zagotovo pa vas bodo navdušili rapi naših devetošolcev. Predstavljeni so 9. razredi, ki se bodo kmalu poslovili, izbrali pa smo tudi miss in mistra 9. razreda. Pogovarjali smo se z Andrejem Rozmanom Rozo, Saro Carlson, z učiteljicama Zlato Dobovšek in Branko Moškon, ki odhajata v zaslužen pokoj, seveda pa smo ohranili tudi stalne rubrike. RAVNATELJIČIN KOTIČEK Želim vam veliko užitka pri branju in vesele bližajoče se počitnice. Tara Pleško, 8. B Osnovna šola Grm Novo mesto Šole v Sloveniji imamo isti učni načrt, enake učne cilje, učitelji dobivajo na svojih študijskih srečanjih enaka navodila, a vendar se med seboj zelo razlikujemo. Ko me vprašajo, kako bi predstavila usmeritev naše šole, vedno pravim: Grm ni le šola, kjer se uči, ampak šola, kjer se razvija ustvarjalnost, kjer v otrocih prepoznavamo nadarjenost, talent, radovednost in vse to potem razvijamo. Zato so zidovi naše šole polni izdelkov učencev, ki se jih ne bi branila nobena ustanova. Niso redki dnevi, ko iz avle in drugih prostorov odmevajo petje in igra, pa tudi naša/ vaša Najča je plod ustvarjalnih učencev. In to, menim, je tisto pravo, kar mora šola dati - kakšen podatek, ki je do sedaj ušel, bo že še možno nadoknaditi, odnos do življenja, želja po ustvarjalnosti in radovednost pa se gradi sedaj. Sedaj ste s svojo mladostjo in radoživostjo gnetljivi in vas lahko prepričamo, da v življenju ni nič dokončnega, ampak lahko s svojo sposobnostjo in ustvarjalnostjo življenje tudi spreminjate - na bolje, seveda. In vi boste to storili, sem prepričana. Saj ste grmčani. Victor Vasarely TEKMOVANJA Letos smo bili na naši šoli zelo uspešni na številnih tekmovanjih. Oglejte si naše najuspešnejše tekmovalce. • 13. marca je potekalo področno tekmovanje iz znanja geografije na OS Center Novo mesto. Udeležili so se ga Ema Koncilija, Tina Guštin in Matej *4 Žabkar. Srebrno priznanje je osvojila Tina Guštin. • Na tekmovanju iz biologije je Luka Vranješ iz 9. d osvojil I srebrno priznanje, Ema Guštin pa 1 je osvojila zlato priznanje. • Pri zgodovini so tri učenke osvojile srebrna priznanja. To so Ema Koncilija, Lea Pavlin in Anamarija Kastelic. Od teh tekmovalk je imela Ema Koncilija zadostno število točk za uvrstitev na državno tekmovanje, ki je potekalo letos v Grosupljem, in tam je osvojila tudi zlato priznanje. • V šolskem letu 2011/12 smo na šoli izdelali 7 raziskovalnih nalog, ki so se predstavile na regijskem srečanju na Gimnaziji Novo mesto in se uvrstile tudi na državno srečanje v Murski Soboti. Na predstavitev in zagovor v Mursko Soboto so se uvrstile 3 naloge. Dve nalogi sta prejeli SREBRNO PRIZNANJE: - s področja arheologije: Skledasta čelada, avtoric Maruše Seničar in Urške Setina iz 9. razreda (mentorji Lavra Fabjan, Mojca Kavčič in Dušan Plut) in se uvrstila na državno tekmovanje. Tam je osvojila zlato Cankarjevo priznanje. • Na tekmovanju iz sladkorne bolezni so se najboljše, Tina Guštin, Tara Pleško in Lea Pavlin so se uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo na Srednji kmetijski šoli Grm. Tina in Tara sta prejeli srebrno priznanje. • Srebrno Stefanovo priznanje pri fiziki so prejeli: Luka Keserič, Peter Majcen, Jon Škerlj, Jan Gavranovič, Petra Šmid in Teo Mahnič. • 11. aprila je na naši šoli potekalo državno tekmovanje v znanju iz vesele šole, na katerem so tekmovale: iz 5. a - Zala Zagorc, iz 5. b - Maja Brudar, iz 6. c -Anja Mitrovič in iz 8. b - Ema Koncilija. Zala, Anja in Maja so osvojile srebrno priznanje. Ema Koncilija z interdisciplinarnega področja: Zdrav življenjski slog in zadovoljstvo z življenjem, avtorice Manje Može iz 9. razreda (mentorica mag. Irena Adlešič). Ena naloga je prejela ZLATO PRIZNANJE: - s področja psihologije: Vpliv glasbe na reševanje nalog prostorske predstavljivosti, avtoric Eme Koncilija in Ane Kotar iz 8. razreda (mentorica mag. Irena Adlešič). • Šolskega tekmovanja iz znanja angleščine se je udeležilo 34 učencev. Bronasto priznanje je osvojilo 21 učencev, na regijsko tekmovanje pa se je uvrstilo 8 učencev. Štirje učenci so na regijskem tekmovanju na OŠ Šentjernej osvojili srebrno priznanje: Tjaša Kitanovski, 9. a, Matija Dular Sitar, 9. a, Gregor Zupančič, 9. b, in Matej Gorenje, 9. d. Tjaša, Matija ter Gregor so se udeležili tudi državnega tekmovanja v Ljubljani. Tjaša Kitanovski je osvojila zlato priznanje. • Grmčani so se odlično odrezali na regijskem tekmovanju iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje. Trije osmošolci, Andraž Prus, Peter Majcen in Ema Koncilija, so osvojili srebrno Cankarjevo priznanje. Tina Guštin iz 9. b pa je bila najboljša med vsemi osnovnošolci v regiji. Osvojila je srebrno Cankarjevo priznanje in pa je dosegla vse možne točke (40) in tako osvojila zlato priznanje. • Na Veliki grmski kviz se je letos prijavilo kar 41 tričlanskih ekip. Najprej so se uvrstili: - iz 2. triletja: 1. FILIP HOFFERLE, SEBASTJAN PRUS, ALJAŽ KRANJČEVIČ 2. KAMELEONI DAVID ČRTALIČ, ULA ZELNIK GREGORČIČ, MANCA NOVAK 3. OGNJENE STRELE JERNEJ AVSEC, GAŠPER SLANC, LAN LOPATIČ - iz 3. triletja: L KR NEKI PETER MAJCEN, ANDRAŽ PRUS, JAN PUREBER 2. KRONSKI DRAGULJI PETRA ŠMID, SARA JAKLITSCH, MIRTA BALAŽIČ GERIČ 3. PONOSNE SLO VENKE ANA NOVAK, EVA PRAZNIK, MAJA KOVAČIČ Tara Polovič, 7. A MATEMATIČNO TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 Šolskega matematičnega tekmovanja se je letos udeležilo 408 učencev od prvega do devetega razreda. Bronasto priznanje je osvojilo 143 učencev. Na področno tekmovanje, ki je bilo v sredo, 28. marca, na Osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu, se je uvrstilo 12 učencev. Srebrna priznanja so osvojili: 7. razred: Jakob Hofferle, Blaž Vovko -Bučar; 8. razred: Luka Keserič, Domen Bukovac, Jon Škerlj, Peter Majcen; 9. razred: Anamarija Kastelic, Petra Šmid, Tjaša Kitanovski. Na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 21. aprila, v Osnovni šoli Mokronog, sta se uvrstila Jakob Hofferle in Luka Keserič. Oba sta zelo dobro tekmovala in se uvrstila v prvo tretjino uvrščenih tekmovalcev. Obema sta zmanjkali le dve točki do zlatega priznanja. Vsem tekmovalcem čestitamo! Mentorja: Anton Bučar in Mojca Kavčič NOVIČKE EVROPSKEGA PROJEKTA RESPECT@ ENVIRONMENT.EU Počasi se zaključuje naše sodelovanje s šolami iz Španije, Italije, Cipra,Norveške, Portugalske in Belgije. Čaka nas le še nekaj aktivnosti ter obisk partnerske šole na severu Norveške, kamor se bomo odpravili konec maja, ko se bo tudi na severu malce otoplilo. Marca pa je odprava šestih učiteljic obiskala sodelujočo šolo iz Španije. Šola se nahaja severno od Madrida in je razdeljena na dve poslopji, ki sta v vasicah Milagros in Adrada, oddaljenih približno 10 km druga od druge. Šola skupaj šteje 70 učencev, ki gulijo klopi v 6 učilnicah. Prvi dan so nam pripravili prireditev, kjer so nam predstavili špansko kulturo, njihove plese, pesmi, deželo. Koordinatorica nam je predstavila španski šolski sistem, ki se kar precej razlikuje od našega. Drugi dan smo se skupaj z učenci odpravili na pohod v naravni rezervat, kjer smo tudi izpolnjevali naloge v povezavi z naravoslovjem. Zvečer pa smo gostujoči učitelji iz vseh držav v učilnicah pripravili predstavitve naših dežel za učence in starše. Prinesli smo tudi nekaj it* * * * it ★ * * * * * Comenius Education and Culture DG /V "kr lili tipične hrane iz Slovenije, nad katero so bili Spanci navdušeni, saj so kmalu ostali le prazni krožniki. Naslednji dan smo obiskali »slovensko učilnico«, ki so jo pripravili učenci 5. razreda. Stene so krasile fotografije Slovenije, zastava in drugi simboli ter plakati, ki so prikazovali slavne Slovence, kraje ter znamenitosti. S pomočjo fotografij smo predstavili našo šolo in dejavnosti. Naučili smo jih tudi pesem in ples Abraham 'ma sedem sinov. Učenci so se je z veseljem naučili ter jo peli in plesali, tudi potem ko smo že odšli iz učilnice. Kljub temu da je šola zelo maloštevilčna v primerjavi z našo, pa nas je poznavanje naše dežele močno presenetilo. Učenci so s pomočjo staršev izdelali kurentove kostume. Nadeli so si vso težko opremo ter nam zapeli ter zaplesali na slovensko pesem Jaz sem muzikant. Tako se je zaključil predzadnji obisk sodelujočih šol. Kaj pa smo počeli od zadnje Najče do sedaj? Posneli smo novoletno voščilo ter ga poslali šolam. Predstavili smo jim tudi naš način praznovanja novega leta. Praznovali smo veliko noč ter spoznali, kako jo praznujejo v sodelujočih državah. Raziskovali smo vodo. Spoznali smo kemijske in fizikalne lastnosti vode ter načine čiščenja vode. Preverili smo kvaliteto Krke. Spoznali smo tudi veliko mitov, legend ter ugank o vodi. Učenci na Norveškem so napisali dve problemski zgodbi, naši učenci pa so poiskali rešitve oz. napisali zaključke zgodb. Vsak mesec smo imeli videokonferenco z učenci iz tujine, kjer smo se pogovarjali o različnih temah. Sedaj še nastaja kviz, ki bo preveril vaše znanje o vodi. Ponovno nas bo obiskala tudi maskota, katere kovček ste pridno napolnili s prispevki v lanskem šolskem letu. Izšla pa bo tudi nova številka Comenius novičk, kjer boste lahko v angleščini prebirali prispevke vseh sodelujočih šol. V naslednji Najči pa si preberite vtise iz norveške šole ter rešite kviz o vodi! Ali ste vedeli... ... da je v Španiji vrtec pridružen osnovni šoli, ki jo tako obiskujejo otroci od 3. do 12. leta? ... da imajo učenci pouk od 9:30 do 13:15 ter od 15:00 do 16:30? ... da otroci od 12. do 16. leta obiskujejo srednjo šolo? Helena Šterk, koordinatorica projekta OBISK IZ PANČEVA Aprila je našo šolo obiskalo 17 učiteljev iz Osnovne šole Izidora Sekulič iz Pančeva, mesta blizu Beograda. Ogledali so si, kako delamo pri nas, in naše učitelje povabili v Pančevo. Nad vsem, kar so videli na naši šoli, so bili navdušeni. Ugotovili smo, dodelamo podobno. Na fotografiji: Učitelji so z zanimanjem pogledali, kako se naši najmlajši učijo angleščino. ZBIRALNA AKCIJA PAPIRJA Tudi letos smo bili zelo uspešni v zbiralni akciji papirja. Vse skupaj smo zbrali 117.238 kg papirja, le nekaj manj kot v rekordnem letu 2008. Najbolj so se potrudili učenci 5. c in 7. b, ki se bodo udeležili raftinga. Tara Polovic, 7. a Razredna stopnja 1. 5. c 12013 kg 2. 4. a 6307 kg 3. 5. a 5170 kg Predmetna stopnja 1. 7. b 5923 kg 2. 9. b 5853 kg 3. 7. a 5814 kg PAPIRJE DENAR Natanko 431 kg starega papirja nas loči od rekorda iz leta 2008. Letos smo zbrali namreč 117.238 kg papirja, kar je vsekakor velik uspeh. Zaslužili smo več kot 10 tisoč evrov, malo manj kot tretjino smo namenili nagradam, predvsem so se jih razveselil v 5. c in 7. b, saj jih čaka nagradni tradicionalni rafting. Zmagoviti oddelki znotraj razreda so dobili 30 % svojega izkupička, ostali pa 2 € na učenca, kar tudi ni tako malo. Ob koncu šolskega leta se boste skupaj z razrednikom posladkali ali pa denar porabili še bolj koristno. Vesel sem uspeha devetošolcev. Bili so izjemno pridni. Dobili bodo kar zajeten kupček denarja, ki ga bodo porabili za zaključek šolanja. Četrtino smo namenili pomoči socialno ogroženim. Vsi vemo, da je teh čedalje več in prav je, da jim pomagamo. Skoraj 40 % pa bomo tako kot vedno namenili šoli z namenom, da bi si izboljšali pogoje za delo. Imamo odlične fotografe, ki bi si zaslužili boljšo opremo, tudi šahisti so v zadnjih letih nadvse uspešni in potrebujejo pomoč. Če pa imate tudi vi še kakšen predlog, ga bomo z veseljem upoštevali. 4000 € le ni tako malo. Poglejmo si še en zanimiv podatek, namreč kako uspešno so papir zbirali devetošolci, in to ne le letos, ampak skozi vseh devet let šolanja. Zbrali so ogromno papirja, skupno več kot 114 ton. Če to preračunamo v denar, so zaslužili okoli 10 tisoč evrov, približno tretjino so ga namenili šoli! V tem času so s tem denarjem prispevali k preplastitvi asfaltnega igrišča, ureditvi košev, nakupu igral za igrišče nižjih razredov, ograditvi igrišča, nakupu sedežnih garnitur, nakupu lego kock in semaforja v telovadnici. Vsekakor veliko. Za zahvalo bodo lahko vedno ponosno povedali, da so grmčani. Pa vendar so tudi med devetošolci manjše razlike. Vsi so se vseh devet let borili za prvo mesto kot tigri. Kot papirnati tigri. Ves čas je najbolje kazalo A oddelku, ki je na koncu zmagovalec s 36 tonami zbranega papirja. Najbolj uspešni so bili v 5. razredu, kjer jih je ujela razredničarka, ki je tudi druge učence najuspešneje navduševala za zbiranje papirja. Kar dvakrat so bili zmagovalci predmetne stopnje in uživali v nagradnem raftingu. Res jim od srca čestitamo. V devetem razredu pa so jih v fotofinišu prehiteli B-jevci. Tudi C-jevci in D-jevci niso od muh. C-jevci so odšli na rafting v 4. razredu, D-jevci sicer nikoli, so pa v 5. razredu zbrali skoraj sedem ton, vendar je bila konkurenca iz A razreda prehuda. Vsekakor lahko ugotovim, da so letošnji devetošolci izjemna generacija v zbiranju papirja. Vsem, učencem in razrednikom, se zahvaljujem za to. Ta izjemna generacija meje navdihnila z idejo, da bi v bodoče najuspešnejšim oddelkom 9. razreda podelili zlatega papirnatega tigra. Prvi bo na valeti podeljen učencem 9. a! Čestitamo! OČISTIMO GRM V petek, 23. 3. 2012, smo se učenci od 7. do 9. razreda ter učitelji in drugi delavci šole v sklopu akcije Očistimo Slovenijo lotili zbiralne akcije papirja in čistilne akcije. Zjutraj smo najprej zbirali star papir in bili pri tem zelo uspešni, saj je kmalu zmanjkalo vreč, v katere smo zbirali papir. Sledila je čistilna akcija, v kateri smo se lotili okolice naše šole ter tudi širše okolice Grma - okolice blokov, nekdanje Windisharjeve gostilne, grmskega gradu in predela ob potoku do igrišča v Gotni vasi Pobirali smo smeti, pometali, grabili listje, urejali okrasne gredice in igrišče, obrezovali grmičevje in odstranjevali veje. Našli smo prazne alkoholne steklenice, pločevinke in plastenke, plastične vrečke, cigaretne ogorke, pa tudi kakšen kos oblačila je bil vmes. Učenci smo imeli na koncu sicer žuljave roke, a počutili smo se, kot bi pomagali Sloveniji in svetu, da bi ostal čist. Zadovoljni smo si ogledali, kako urejena je naša okolica in trudili se bomo, da jo bomo tako tudi ohranili. Tara, Erika, 7. a Anketa KAJ PA SPLOH JE USTVARJALNOST? Ustvarjalni smo vsi, vsak na svoj način. Ustvarjamo lahko s petjem, plesom, risanjem, slikanjem ... Za vsakega je ustvarjalnost nekaj drugega. Kaj o tem mislijo učitelji in učenci predmetne stopnje, pa boste lahko izvedeli v naslednji anketi. Ustvarjalnost je vrlina, ki jo ima redkokdo. Lahko ustvarjaš glasbo, rišeš, pišeš ali prepogibaš papir. Na splošneje to zelo širok pojem, ki ga vsak razume po svoje. (Tjaša Kitanovski, 9. d) Ustvarjalnost je vrlina, za katero potrebuješ talent, nadarjenost in domišljijo. Po mojem mnenju je bil najbolj ustvarjalen človek v zgodovini Leonardo da Vinci. (Petra Šmid, 9. a) Ustvarjalnost je, da imaš svojo domišljijo, da iz svoje glave to preneseš na papir. Si izviren in imaš izvirne ideje, se potrudiš. (Maruša Žibred, 8. a, in Alja Dravinec, 8. c) g Jj 5§i Ustvarjalnost je takrat, ko nekaj rišeš, ko za nekaj dobiš navdih in uresničiš svoje sanje o nečem. Midve sva ustvarjalni. (Špela Cimermančič, 9. b, in Maruša Seničar, 9. c) Ustvarjalnost je, da si izviren, da imaš likovni duh, da rad nekaj novega ustvarjaš, da imaš dobre ideje, da imaš talent za likovno in tehnično ustvarjanje, da imaš inovativne ideje. (Luka Keserič, 8. b) -$(jx JVoU uv 8.Ir Ustvarjalnost je izražanje samega sebe. (Petra Dragan) Ustvarjalnost je vsak odmik od kalupa. Kaže se lahko na različne načine oz. na različnih nivojih. Občudujem kreativce in ustvarjalce vseh vrst: otroke, ki so v smislu ustvarjalnosti še povsem čisti >n neobremenjeni, raznovrstne umetnike, plesalce, igralce in kvalitetne glasbenike, katerih ustvarjalni izraz je meni najbližje. (Polona Čarf) Ustvarjalnost je, da imaš izvirne ideje, da se ukvarjaš z ustvarjanjem, da imaš nove zamisli. To rad delaš, se s tem zabavaš in si s tem krajšaš čas. (Lea Mioč, 8. b) Ustvarjalnost je sposobnost ustvarjati nekaj, kar še ni bilo ustvarjeno, sposobnost biti drugačen, napreden. Ustvarjalen pa je tisti, ki ima vse te lastnosti in jih uporablja v vsakdanjem življenju. (Blaž Vovko Bučar, 7. a) mu " i . o IrtAoroJiL AKCIJ m) <> j SLIKARSTVO. , —^ i.. ' 'iomoV-A AAjUjkcr. %cr) At /Lavr ML /Ta ^ ZAVEZI f VSAK ČLOVEK ^rricu at /vu4 I)AR. .cja [ ■ Tara Pleško, 8. B INTERVJU ■ NEJCSMODIS IN SEBASTJAN SEREMET »BIT UMETNIK DANES JE LAHKU, BIT ALTERNATIVNI UMETNIKJE PAUMETNOST!« Umetnosti je več vrst, prav tako je več vrst ustvarjalnosti. Tokrat vam predstavljamo predstavnika novomeške alternativne scene, nekdanja grmčana, Sebastjana Šeremeta Sebo in Nejca Smodiša, ki delujeta v Sokolskem domu, njuno delo pa smo lahko spoznali tudi v okviru letošnjega kulturnega dneva. Kdaj sta začela slikati in se ukvarjati z grafiko? SEBASTJAN: Jaz že od nekdaj. NEJC: Isto. Kaj vama pomeni umetnost? SEBASTJAN: Pomeni nama vse na svetu. Ali sta se kdaj šolala za takšna umetnika, kot sta danes? SEBASTJAN: Imel sem se namen iti šolat, pri čemer meje podprl učitelj Branko Šuster, vendar na srečo nisem bil sprejet na likovno akademijo. NEJC: Tudi jaz sem malo kasneje poskušal na likovni akademiji, vendar na srečo tudi jaz nisem bil sprejet. Kako na vaju vplivajo vzorniki? SEBASTJAN: Predvsem nama dajejo navdih, strogo pa jih ne kopirava, saj iščeva svoj stil in umetnost. Kakšne vrste umetnika sta? SEBASTJAN: Sva alternativna umetnika, kar pomeni, da odstopava od kalupa ostalih umetnikov. Kakšni so vajini cilji v prihodnosti? SEBASTJAN: Najin cilj je, da živiva od umetnosti, zato se sedaj seliva za par mesecev v Kanado, v Toronto, kjer bova poskušala vzpostaviti konkretne kontakte, da bi lahko kasneje živela od tega. V Novem mestu je povpraševanje po alternativi zelo majhno, kar je normalno za deželo kozolcev. •£auy(TS.IPT\H'} //vrvcr • /Vrv 'V^ /AV /> tMYV /KonrruiJ^aL ^ MuyW. A-«/ va/M zanima poleg umetnosti? SEBASTJAN: Delujem v alternativni sceni v Sokolcu, kjer vodimo uporništvo proti današnjemu sistemu; to je naš hobi. Kakšne načrte sta imela v mladosti za prihodnost? SEBASTJAN: Mene so zanimale živali, zato sem želel postati veterinar. NEJC: Jaz pa sem vedno želel postati športnik. Erika Abolnar, 7. A MISS IN MISTER 2012 MISSTINA IN MISTER PETER Učenci in učenke 8. in 9. razreda so glasovali za miss in mistra 9. razreda Osnovne šole Grm. Pri dekletih sta 3. mesto dosegli z desetimi glasovi Lina Drenik in Špela Cimermančič. 2. mesto je s 16 glasovi dosegla Klara Judež. S trinajstimi glasovi prednosti pa je zmagala Tina Guštin iz 9. b razreda in tako postala miss Osnovne šole Grm 2011/12. Pri fantih sta tretje mesto s 26 glasovi osvojila Klemen Kopina in Nejc Hrovat, 2. mesto z 28 glasovi pa Matija Dular Sitar. Z veliko prednostjo pa je mister Osnovne šole Grm 2011/12 postal Peter Škrinjar s 37 glasovi. Tara Pleško in Ana Kotar, 8. B MIRTA BALAŽIČ GERIČ »IDEJE ZA PESMI DOBIVAM PRI POUKU SLOVENŠČINE!« Ob prijetni skodelici čaja in piškotkih smo se pogovarjale z Mirto, učenko 9. b razreda, ki že dolga leta piše pesmi. Veliko jih je bilo objavljeno prav tu, v Najči. Kje dobivaš ideje za pisanje pesmi? Ideje za pesmi največkrat dobivam pri slovenščini, ob razgledu skozi okno ali pri učiteljevi razlagi (običajno hočem posnemati slog pesnika, ki ga obravnavamo). Ali si že izdala kakšno pesniško zbirko? Ne, nisem še izdala pesniške zbirke, vendar bi jo zelo rada. O čem najraje pišeš? Nimam zares najljubše teme za pisanje, pišem o tistem, kar mi je v določenem trenutku všeč in glede na to, kako sem razpoložena. Ali se pesmi nanašajo na dogodke iz tvojega življenja? Večinoma se moje pesmi ne nanašajo na dogodke iz mojega življenja. Kdaj ponavadi pišeš pesmi? Največkrat pišem med poukom, še posebej slovenščine, včasih pa tudi doma. Bi bila rada pesnica, ko boš velika? Kot velika bi se raje poklicno ukvarjala s čim drugim, bom pa zagotovo še naprej pisala. Imaš med pesniki kakšnega vzornika? Moja vzornika sta Anton Aškerc in Josip Murn. Kako nastajajo tvoje pesmi? Moje pesmi nastajajo spontano, običajno od začetka. Ko mi kakšna misel pade v glavo, jo razvijem v pesem, idej pa si nikoli ne zapisujem. Že dolgo časa pišeš pesmi? Pesmice sem verjetno pisala že mlajša, bolj resno sem začela pisati v 6. razredu. W j Imaš še spravljeno prvo pesem, ki si jo napisala? Svojo prvo pesem imam gotovo nekje spravljeno, saj imam spravljene vse, ki sem jih napisala. Vendar na žalost ne vem, katera je bila prva. Med prvimi je pa zagotovo bila pesem Čas. Me3 (T. A. T.) NEBO Tl IN TVOJ KONJ Nebo vedno govori, tam nad nami ves čas bdi. Vedrina morda razprostira svoje čare, vedrino mira, občutek lepši vseh časov. A od kod pobralo si nebo lepoto vso prikazano? Ki ti morje jo krivično krade, ki oči mladenča modre, mlade, odsevajo svoboden svet, ki nihče ga zmožen ni v rešetke ujet. Veter razpiha ti lase in odpihne vse tvoje skrbi. Zopet usta razpotegnejo se v širok nasmeh. Takrat počutiš se korak bližje nebesom. Ko tečeš s konji. Zašepetaš mu na uho svojo največjo skrivnos In ko te pogleda s svojimi očmi, veš, da te ra: Veš, da te ne bo nikoli izdal, ker on je tvoj prijatelj, tvoj konj. Konj te vedno razume. Vse, kar poveš, vzame s srcem in čaka, da boš nekega dne tudi ti razumel njega. Znajdeš se v globinah te modrosti, z milino obdane, z mirom, spokojem in vedrostjo divjega duha. Takrat lahko si srečen, da si tam. V očeh konja. Čutiš vsako mišico, ki jo napne. Čutiš vsak vdih kot celoto, kot celi svet. Skupaj dihata kot eno bitje. Svobodna sta kot veter. Ti in tvoj konj. Mirta Balažič Gerič, 9. B Mirta SONČNI ŽARKI Sončni žarki padejo In pozlatijo staro mizo. Osvetlijo pismo, zmečkano, vrženo stran. Le kaj v njem piše? Osvetlijo žarki lonec in rože v njem posajene. Osvetlijo uro na steni, ki svojo zadnjo minuto odbije. Osvetlijo trenutke, za vedno izgubljene. Osvetlijo in izginejo. Mirta Balažič Gerič, 9. B ZGODBA O LJUDEH Povedal bom zgodbo o naših ljudeh, ki hodijo po svetu po raznih poteh. En je kristjan, drug je budist, tretje pogan, četrt ateist. Si punca al fant, si lep al pa grd, lahko si bogt, pa te noben nima rd. Lahko poslušaš rap, balkan al pa rock, ampak še vedno si človk, ko ugasne tvoj zvok. Ampak še vedno si človek, tak kot vsi, ampak še vedno si človek, karkoli si. Gregor Zupančič, 9. B Živa Grah, 7.a po Botticheliju ČRNI IN BELI Vsi govorijo o industrijskem napredku, glede družbe smo pa še čist na začetku, beli zatirajo črne sm zato, k niso beli, kako dolgu bomo to sploh še trpeli, kva ti je važn, če si bel al pa črn, na konc bomo itak vsi umrl, in ti povem, če boš tak rasist, ti tu tm gor ne bo nič v korist, sej vem, da ti mislš, daje kul, če druge ponižuješ, pa si kdaj pomislu, da s tem sebe ponižuješ, čeprav sm stara šele 14 let, že več ne vem, kam gre ta svet. Petra Šmid, 9. B ČAS Le kaj se dogaja? Čas hiti neznano kam. Vse od aprila do maja in se ustavi tam, kjer sonce zahaja. Pa vsakič, ko sonce vzide, čas spet odide na svojo dolgo pot okoli sveta. Nas žene, tolče, ovira. Zakaj ne rečemo: Stop! Ko vemo, da nas vse požira. Prehitro je! Tako več ne gre! Le kako, le kako bo vse tako hitro šlo? TOMAŽ KONCILIJA: PISANJE JE RAZKRIVANJE RESNICE Ustvarjalnost na področju literarne umetnosti mi pomeni predvsem zaznati aktualna vprašanja svojega časa in o njih iskreno spregovoriti ali jih obleči v vrhunsko zgodbo. Pisanje je razkrivanje resnice, pa naj bo ta osebna (zasebna) ali kolektivna (javna), pri čemer se avtor in bralec v medsebojnem prepletu dotikata lepote, spoznanj o življenju in svetu ter vprašanj o dobrem in zlu. Globoko se tudi strinjam z mislijo ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je v svojem romanu Vojna in mir zapisal: »Ni je veličine tam, kjer ni preprostosti, dobrote in resnice.« Brez počitka. Brez užitka hitimo naprej. Vsem je odveč! Tega je odločno preveč! Prosim le za minuto, dve. Postojte, ljudje, se malo zamislite, je to prav ali ne. Pa še to vam povem: včasih ustavite se za kakšen dan in v njem uživajte, ne pa da vedno hitite kam drugam. Mirta Balažič Gerič . POUSTVARJANJ) \ M07.AIK1) y A C USTVARJANJE \'K J/Cc USTVARJALNOST^ ^ ^utL A'TXJjjO-JČ .V KREATIVNO UBESEDOVANJ GIBALNO fLESNJl To^č), /vpVacv" ODZIVI V A/ XT O \ %fv,, : TEHfAr Dinamike tonskih višin, KitmA, metruma DEVETOŠOLCI USTVARJALI IN ZAPISALI SODOBNO GLASBO Nekateri sodobni skladatelji uporabljajo GRAFIČNO NOTACIJO. To pomeni, da namesto notnega zapisa uporabljajo simbole. V legendi simbole razložijo in dajo izvajalcem navodila za izvedbo tako zapisane partiture. Skladatelji namreč ne ustvarjajo glasbe le za glasove in glasbila, temveč postanejo v glasbi 20. in 21. stoletja zvočno sredstvo tudi šumi in drugi zvoki. Učenci 9. razreda so se preizkusili v ustvarjanju in izvajanju sodobnih partitur z grafično notacijo. Izmislili so si naslov zvočne slike, zvočna sredstva, načine tvorjenja zvokov in simbole. Sonja Čibej Legenda: ZVOČNA SLIKA: V GOZDU $ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx $............................ 9-:»»»»»» č' hhhhhhhkhhhhkhhhhhhhhkhhhhhhhhhhh.h ^ rrrrrmrmrrmrmrmrmmrmrrmrrrrrmrmrmmmrmrrrrrrmrrmmmm $6' 2 c? ... XXXX XXXX $ AA2XXAjXAtXAAAAAAA .. • tlesk s prsti Č'- krik (Aaaaaaa.!) i ropotanje z nohti po mizi ropotanje s prsti po mizi X žvižganje (kuku, kuku ..) A šumenje z listi papirja k lx butni z nogo v tla = izvajanje konsonanta ššššš / tolčenje z dlanmi po kolenih @ ploskanje (poljubno) $ dekleta cč fantje 9 c? fantje in dekleta MuKM smm n mmi iVOt^N SREDSTVA; Udm^ pc- r>u%i NOSE 1 Lepota^ f C^LESj N OSE 2. J — ■ M dalmtfnskih tSObEN udcrtCi. m fvt-nu * J . 1 Ptedvatatuf ahshe J7 f. w 2ivtnmamt. (|vokt« K3T^wcy] j ,T,T' '1 ■ J dntm potm/mt - 30 CKORjg ■£VON J f f 'V'''r T' ■ sevofimie •f jCEkkVENI v- j ' ' ■ emrtit/mp. // GkAS Z Otittp A GL/\5 3 L a . 'V GiAS ^ iho 'utvrnif' Xi A/Vt/ CmC^Ci (jLA^ B Smeh G//I5 G Vikttki oiroL 1 GLASI K trki tfatfbvl' GLAS S opona lan*f <&$} f%t J . ...... 4 A SVET Ne delaj tega, kar nočeš, da drugi delajo teb, ne spuščaj se v problem in ne delaj škode seb, živi tako življenje, kot je, ne spreminji ga, kr za zdaj še lepo je vse. Ne morš kar nekih ovir postavljat, ne morš kar neke drugih opravljat, vsi hočmo skoz to muko prit, saj se danes niti najmanjša mravla ne more skrit! Ko greš mimo, nje jo le gledaš ali stopiš nanjo? Glej, tud ona je živo bitje in ma familijo, k srbi zanjo! Pusti živo bitje živet, kr nihče noče umret! Tam vidm otroka na ulci, družba ga vplete v droge, presneti mulci! Kaj ti bo ulca in beton, če si pol siromak? Ne delaj s sebe tega, če nočeš, da se za tabo derejo bedak! Drug fantje na igli, kr gaje punca pustila, pa pride policaj k njegovi familiji in reče: žal mi je, vzel je prevelik odmerek mamila. Drugim niso frendi u pomoč, pa so najdi tablete, daj no, rajš mami potrgi vse tapete! Nism zato tu, da bi ti solu pamet, če ne najdeš prave ljubezni, še ne rabiš znoret, po ulci skačeš in se dereš, ko da si zadet, pa kdo ti je kriv, daje tvoj svet preklet?! Eni se sprašujejo, kako lahko napišem tako pesem, Stari, to ni pesem, to so samo rime, pr kerih rataš resen, to so čustva, zlita na papir, to je moja ljubezen, da mi folk pol da mir. Lahk mi rivaš nož v hrbet, lahk se mi v faco smeješ kot klovn, sori, stari, nihče ni popoln! Tvoja beseda me ne premakne niti za milimeter, napiš, ajde, napiš mi pesem in mi daj veter! Veter, da mi spodnese tla, pa bo konec tega zla! Daj no, sestav mi vsaj eno rimo, da si bom lahk s tem papirjem kurla celo zimo. Neža Jurečič, 9, b M i mullikulturalnost (TEMARAb^) Ni pomembno katere si vere, za prijateljstvo med nama ni ovire, na daleč morda se zdi, da nad ljudmi visi nevidna vez, a to ni res, mi smo močnejši, mi gremo čez! Po svetuje važn, al si revn al bogat al brez gat al pa, če tvoj fotr je diplomat, če maš mal drugačno mišlenje, te bodo gledal, kt da nisi z obličja zemlje, morš se prlagajat, poskušat bit popoun, da te ne bi odrini, da te ne bi prekounl. ■FoVEZOVAtUE LJUDI Večina misl, da so ženske dobre, da pospraujo kej u predal, ne pa da gledajo nogometni pokal, jz bi bla sodnica, jz komentirala bi tekme, a vsem se zdi, da to ni prav, da se fuzbal tko zaprau. ne qiede na. et i c no pripci dnost, versko . spol? starost f poki k Ni pomembno, katere si vere, za prijateljstvo med nama ni ovire, na daleč morda se zdi, da nad ljudmi visi nevidna vez, a to ni res, mi smo močnejši, mi gremo čez! Če u tem svetu hočš uspet, morš tut znanja dost met, ka pa tisti, k ne morjo? Ka pa tisti, k hočjo umret? Čisti bojo po tleh, kt da so podgane brez potreb, služt bojo mogl svojmu 'kao' kralju in sredni vek bo popouno im ugajou. Kaj čš nrdit, če se rodiš kt musliman? Kaj čš počet, če nimaš dost za karavan? Dej nehmo usi živet, u svetu brez resnice; u svetu, kjer ni pravice! Lej, naj bo tvoj fotr vodovodar al pa brez del, usi smo si podobni, usi bomo kdaj uspel! Ni pomembno, katere si vere, za prijateljstvo med nama ni ovire, na daleč morda se zdi, da nad ljudmi visi nevidna vez, a to ni res, mi smo močnejši, mi gremo čez! MICHEL TELO -Al SE EU TE PEGO Nossa, nossa Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Delicia, delicia Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Sabado na balada A galera comei^ou a danfar E passou a menina mais linda Tomei coragem e comecei a falar (govori) No, tko je; men je Pahor ful ušeč, a me boš zdej vrgu u peč? Ni pomembno, katere si vere, za prijateljstvo med nama ni ovire, na daleč morda se zdi, da nad ljudmi visi nevidna vez, a to ni res, mi smo močnejši, mi gremo čez! Nossa, nossa Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Delicia, delicia Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Sabado na balada A galera comefou a dan^ar E passou a menina mais linda Tomei coragem e comecei a falar Nossa, nossa Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Delicia, delicia Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Nossa, nossa Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego Delicia, delicia Assim voce me mata Ai se eu te pego Ai ai se eu te pego G LASBENA LESTVICA Učenci Osnovne šole Grm zelo radi poslušajo zabavno, očitno pa tudi domačo narodno glasbo. Da bi ugotovili trenutne trende na glasbeni sceni, smo kot vsako leto tudi letos na predmetni stopnji naredili anketo o najbolj popularnih domačih in tujih pesmih. DOMAČA GLASBENA LESTVICA: 1. Modrijani - Ti, moja rožica 2. Lojze Slak - Čebelice 3. Eva Boto - Verjamem TUJA GLASBENA LESTVICA: 1. Michel Telo - Ai se eu te pego 2. Train - Drive by 3. Justin Bieber - Boyfriend MODRIJANI -Tl, MOJA ROŽICA Kakor pozni cvet poletja, v vrtu mojem vsa dehtiš, sredi pisanega cvetja od mlajših se mi lepša zdiš. Rad utrgal bi te nežno, ti roža moja vročih sanj, za ljubezen s tabo bežno, srce gori mi noč in dan. Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica, kraljica mojega, si srca mladega. Ti ti ti ti ti ti ti ti moja rožica, na pragu zrelih let, najlepši cvet. Kakor pozni cvet uvene, iztekel se nekoč bo čas, ne bi rad da ti brez mene postara se telo, obraz. Preden konec bo vročine, utrgam ta dehteči cvet, prej kot mu lepota mine, bo zame z njim čaroben svet. Tara Pleško, 8. B MIRKO VORKAPIC: »OSNOVNOŠOLSKA LETASO NAJLEPŠA VŽIVLJENJU« Številni bivši grmčani so danes uspešni na različnih področjih. Med njimi je tudi Mirko Vorkapič, ki ima na šolo zelo veliko lepih spominov. Je uspešen in priljubljen raper, pa tudi zelo uspešen v tajskem boksu. Navdihuje številne mlade, med njimi tudi mene. Obiskoval si našo šolo, ki letos praznuje 40 let. Kakšne spomine imaš na osnovnošolske dni? Spomini so res lepi, teh 8 let mi je bilo najlepših. Takrat misliš, da imaš ful nekih obveznosti, a ko si starejši, ugotoviš, da si se imel res lepo, brezskrbno si tekal naokrog. S čim si se ukvarjal v prostem času takrat? Že od petega leta sem se ukvarjal z borilnimi veščinami, ampak nisem aktivno treniral, tekmovati pa sem začel pri 10-ih letih. Bil sem športnik, tekmovalec že v osnovni šoli. Poleg borilnih veščin je bil moj postranski hobi nogomet. Veliko časa sem preživel tudi na igrišču Osnovne šole Grm. Torbo sem odnesel domov, jo vrgel v sobo, se preoblekel in preobul in takoj na igrišče. Ukvarjaš se tudi z rapanjem, tvoji komadi so navdih mnogim mladim, tudi meni. Od kod črpaš ideje za svoje komade? Rap me je navdušil nekje pri 8-ih letih, ko se je začel pri nas pojavljati v medijih, na televiziji. Pri nas je z njim začel Ali En, ki je bil res velik šok za Slovenijo. Uporabljal je nek ulični sleng mladih, ni pel v zborni slovenščini, uporabljal je kletvice, vulgarne izraze. Popularno je postalo, da smo nosili kape narobe obrnjene, pa očala gor, poskušali smo zgledati nevarni. Ljudje mislijo, da je rap enostaven, a ni tako. Morda res ne potrebuješ posluha, moraš pa imeti izrazito ritmiko, barvo glasu, ki se prilagaja podlagi itd. Inspiracijo mi dajejo vsakdanje stvari, tudi osnovna šola, čas, ki sem ga preživel tukaj, to življenje. Komad Kronika betona je prav tipičen komad, ko sem se res rad vračal nazaj v tiste čase, prav tako komad Zagrebška iz prve plate ali pa komad Ni več tko ... Si že izdal CD ploščo in kje jo lahko kupimo? Plata Borec v meni je izšla 9. maja 2011, bila je razprodana in smo naredili ponatis. Lahko bi rekel, da sem jo pripravljal 25 let. To je plata, na kateri sem povedal stvari, ki sem jih imel namen povedati že celo življenje, ampak mogoče nisem bil dovolj izkušen, star, nisem imel dovolj razvitega besednjaka v smislu hip hopa. Pripravljal sem jo 25 let, aktivno pa zadnja 4 leta, ampak vmes je izšla tudi Teorija Dorde Kesič, prva plata. posvečena Novemu mestu, Grmu itd. Borec v menije zajemal celoten spekter mojega življenja, vsa moja razmišljanja. Plato se da kupiti na www.borecvmeni.tk ali pa na mojem profilu prek facebooka. Najbrž pa poslušaš tudi drugo glasbo ... Starejši ko si, poslušaš več različne glasbe. Hip hop sam izhaja iz soula. Soul je meni ena naj lepših glasbenih zvrsti, tukaj poslušam res veliko izvajalcev. Poleg soula poslušam delno jazz, ne preveč abstrakten jazz, ampak jazz je itak huda glasba. Poleg jazza poslušam rock, stari rock iz 60-ih, 70-ih. Bob Dylan je tisti, s katerim se lahko poistovetim, ker je bil družbeno kritičen, ali pa Pink Floyd, The Doors ... Glasba rnoje mladosti je bila oblika housa. Te komade si še zdaj zavrtim, ker se spomnim na čase okrog konca osnovne šole, 1. in 2. letnika srednje šole. Ali pa kakšna etno glasba, stara ljudska glasba. Sprva si se predstavljal pod imenom Atila, sedaj pa kot Mirko. Čemu ta sprememba? Ko sem pri 15-ih letih začel rapati, še nisem bil tako samozavesten, da bi izrazil sam sebe neposredno. Mislil sem tudi, da vsak, ki rapa, mora imeti nek vzdevek, ker to zgleda bolj "fajn". In ker sem imel ful rad zgodovino, sem si hotel nadeti ime nekega lika iz zgodovine, vojskovodje, ker so me taki ljudje vedno fascinirali. Odločil sem se za Atilo, šibo božjo. Potem pa se mi je to zdelo premalo osebno, jaz pa rap dojemam kot nekaj osebnega, ko pač poveš tisto, kar misliš in stojiš za tem, zato sem se začel predstavljati kot Mirko. Tajski boks treniraš že od otroštva. Zakaj si se sploh odločil za boks? Moj oče se je ukvarjal z borilnimi veščinami, začel pa je pri petnajstih letih. Ko je bil star 25, sem se rodil jaz. Navdušil meje že kot majhnega. To je bil neločljiv del mene že od otroštva in mogoče sem bil tudi nekako vzgajan v tem duhu nekega borca, šampiona. Tega športa ne dojemam kot pretepa, ampak je pomen dosti globlji. Ves čas se moraš boriti, v osnovni šoli, srednji šoli, na faksu, a ne proti šolstvu, ampak za to, da uspeš. Ko si v službi, se boriš za to, da obstaneš tam. Določeni ljudje ti hočejo nekaj vzeti, ti pa se boriš proti temu. Tvoj naj večji boksarski dosežek je ... Moj največji boksarski dosežek je iz leta 2006. To je bil zame zelo velik psihološki, vzdržljivostni test, test življenja. Bile so evropske eliminacije, F1-turnirja, to je bil najmočnejši turnir v tajskem boksu, ki je bil na vseh kontinentih - 8 najboljših borcev iz Evrope, 8 najboljših iz Južne Amerike, 8 najboljših iz Severne Amerike ... In tako se je 8 zmagovalcev s posameznega turnirja srečalo na Tajskem. Mi smo imeli ta evropski turnir v Ljubljani. V prvi borbi sem čudno udaril in sem si zlomil roko. Sistem pa je tak, da če hočeš biti prvi, moraš v enem večeru zmagati tri dvoboje (četrtfinale, polfinale, finale) in je res naporno. V prvi borbi sem si torej zlomil roko, a imel sem to srečo, da sem kmalu zatem nasprotniku poškodoval komolec in on ni vedel, da imam jaz zlomljeno roko. Ker ni mogel več držati roke gor, so predali dvoboj. Dobil sem injekcijo v roko, da nisem čutil bolečine, povili so mi roko in šel sem v polfinale, kjer sem zmagal z eno roko in dvema nogama. V finalu sem premagal enega najboljših borcev tistega časa na svetu. Končuješ Fakulteto za družbene vede - smer novinarstvo. Ali to pomeni, da boš opustil boks in rap ter se posvetil službi? Kakšni so tvoji načrti? Če bom imel diplomo, ne bom zaradi tega nič manj pisal in rapal. Isto velja za šport. Res pa je, da imam zdaj še mogoče več časa, lahko treniram dopoldne, popoldne, zvečer, lahko treniram trikrat na dan. Če bom nekje zaposlen 8 ur, mi bo to vzelo že celo dopoldne in bom skoraj prisiljen imeti en sam trening. Ampak če je volja, je pot, je način, da se nekaj naredi. Bi morda rad še kaj povedal najčanom? Nikoli, nikoli si ne želite, da bi končali to osnovno šolo čim prej, ampak uživajte v vsakem trenutku, ker so to res najlepši dnevi v življenju. Jaz sem zadnjih par mesecev osnovne šole komaj čakal, da grem iz šole. Ampak ko sem prišel v srednjo šolo, sem bil prva dva tedna tako na robu, da bi med urami lahko začel jokati zaradi spominov na osnovno šolo. Ker mi je bilo tako žal, da nisem cenil tistih let tako, kot bi jih lahko ... V glavnem - izkoristite vse do zadnje sekunde. Osnovna šola je le enkrat v življenju in se ne ponovi več. S I D D H A RTA NA KONCERTU SIDDHARTE Novinarke šolskega glasila Najča smo bile 14. 2. na tiskovni konferenci v Anton Podbevšek teatru, kjer smo izvedele, da APT-jevci skupaj s Siddharto pripravljajo rock opero ČlovekA z bombami ter da bo imela Siddharta 24. 2. v APT-ju koncert, ki sem se ga tudi sama udeležila. Sedela sem na balkonu, od koder sem lahko dobro opazovala. Koncert je bil zelo energičen. Člani skupine so ves čas skakali po odru in tako poskrbeli za naše vzdušje (vzdušje poslušalcev), ki je bilo enkratno. Mlada dekleta pod odrom so vreščala imena članov Siddharte m želela, da se jih le-ti dotaknejo, Pridejo do njih. Če povem po Pravici, so se mi zdele malo nore. Obnašale so se že tako. Takšno obnašanje je značilno za vse rock koncerte. ^ spomin pa se mi je poleg kakovosti §lasbe in scenografije vtisnil tudi tnanjši pripetljaj na odru. Fotograf, ki je želel Siddharto fotografirati iz različnih kotov, se je med skladbo, v kateri se Tomi usede na stol, usedel na taisti stol, tako da je Tomi nekaj časa stal zraven stola in se usedel šele, ko je fotograf opazil (čez 5 sekund), da Tomi stoji in čaka na sedež. Koncert je bil zame lepa izkušnja. Spoznala sem, kaj je rock koncert. Nad koncertom sem bila res navdušena in upam, da si ne bom le jaz, temveč da si boste tudi vi še kdaj ogledali takšen rock oz. glasbeni spektakel. SIDDHARTA: DELAMO DOBRO GLASBO! Novinarke šolskega časopisa Najča smo bile 14. 2. na tiskovni konferenci v Anton Podbevšek teatru, kjer sta ravnatelj teatra Matjaž Berger in skupina Siddharta predstavila dva pomembna dogodka. Siddharta je napovedala svoj koncert, ki je bil 24. 2. 2012 v APT-ju, ravnatelj gledališča pa projekt v sklopu EPK ClovekA z bombami. Na tiskovni konferenci so poudarili A (človekA), ker je bil ta nastop, ki so ga poimenovali detonacija, pripravljen v čast slovenskih avantgardistov Srečka Kosovela in seveda Antona Podbevška. Oba avantgardista sta krivca za premik v razumevanju umetnosti in lepote poezije. Njun umetniški spopad so prevedli v akustično glasbeno detonacijo, povezano z besedili. Prisoten je bil tudi skladatelj in soavtor projekta Peter Penko. In kaj nam je v ekskluzivnem intervjuju za Najčo povedal Tomi, pevec skupine? Kako izbirate naslove za vaše pesmi in albume? En naslov je treba dati. Lahko bi jih tudi označili z 1, 2, 3 ali 4. Potem ko se album naredi, še izbereš naslov. Po navadi to naredimo čisto na koncu, samo pri zadnjih dveh albumih smo ga vedeli, že preden smo začeli snemati. Kakšen pa je občutek stati na odru, pred ogromno ljudmi... ? Zelo dober. Je pa prisotna tudi trema. To je kar odgovorna naloga, te stvari jemljemo zelo resno. Čeprav je to rock'n'roll, ki je vsaj pri meni delni vrhunec zabave, je to kar resna zadeva in se mi zdi, da vplivamo na ljudi na način, da si to zapomnijo. Še posebej, ko se energija z nami in publiko preplete, ti postane zelo toplo in prijetno in ni več nobenega strahu. Kako ste pravzaprav začeli ustvarjati glasbo? Zaradi počitniškega dolgočasja smo se odločili malo 'razbijat', potem pa so začele nastajati melodije. Iz hobija je nekaj nastalo in tega sedaj ne bi zamenjal za kaj drugega. Ali se imate za glasbene avantgardiste? V neki meri da, ne pa toliko, da bi to zvrst umeščali v rock'n'roll. A se s tem spogledujemo, ni pa to naš edini način izražanja. Kako pa začnete pisati pesmi? Odvisno, velikokrat pride kar melodija in te potegne v neko sporočilnost ali pa želiš obdelati neko tematiko in se ti v glavi porajajo ideje, na kakšen način bi to sestavili skupaj. Ljubezenske ali pa bolj razmišljujoče nimajo iste glasbene podlage, a ni nikakršne logike. Človek je samostojno bitje in se nekje srečamo z ostalimi, ne more pa biti vse vsem všeč. Nekaj časa ste tudi živeli v Los Angelesu, kajne? Ja, pol leta, tam smo pripravljali zadnji dve plošči, hodili na koncerte ... Kakšna je razlika med slovenskimi in ameriškimi glasbeniki? Ameriško besedo razume več ljudi na svetu, zato smo Slovenci bolj inovativni, ker je večja borba za preživetje. Seveda je v Ameriki tudi bolj prijazen teritorij za doseči kaj več. Slovenci pa imamo močna kolena in marsikaj prenesemo. Čemu pripisujete zasluge za uspeh in prepoznavnost Siddharte v Sloveniji? Zmeraj računam na to, da delamo dobro glasbo, da prepričamo ljudi, in ko se enkrat vzpostavi stik, s tem pritegnemo še ostale ljudi in kar naenkrat ta val potuje in širi dobro energijo, ki jo skušamo podajati. Ema Koncilija LUKA KASTELIC IN LAURA BARTELJ - USTVARJALNA GLASBENIKA Na Osnovni šoli Grm imamo poleg uspešnih plesalcev, športnikov ... tudi uspešne glasbenike. Med njimi sta tudi Luka Kastelic iz 6. c razreda, ki igra klarinet, in Laura Bartelj iz 8. a razreda, ki igra violino. Več o njiju pa boste izvedeli v naslednjem prispevku. LAURA BARTELJ Sem ... Laura Bartelj. Hodim v ... 8. a Osnovne šole Grm. Igram ... violino, poleg tega pa tudi kitaro, klavir in bobne. Violino igram ... 7 let in pol. LUKA KASTELIC Violino igram, ker ... so me navdušili znani violinisti in mi je všeč, ker lahko igraš več vrst glasbe, ne pa samo klasiko. Sem ... Luka Kastelic. Hodim v ... 4. razred glasbene šole in v 6. c Osnovne šole Grm. Igram ... klarinet. Klarinet igram ... 6 let. Klarinet igram, ker ... me to veseli, ker sem v tem uspešen. Igranja na klarinet se učim v ... glasbeni šoli. Hdeležujem se tudi tekmovanj. Hajbolj se mi je v spomin vtisnilo ••• državno tekmovanje s kvartetom, ko smo bili prvi in ko sem tudi to Kto solo dobil 2 zlati nagradi na Mednarodnem tekmovanju. Igranja na violino se učim v ... Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu pri profesorici Valeriyi Jenich. Udeležujem se tudi tekmovanj. Najbolj se mi je v spomin vtisnilo ... mednarodno tekmovanje, kjer sem igrala z Teofilom Milenkovičem. Moj cilj v letošnji sezoni je ... bila udeležba na državnem tekmovanju v violini in solfeggiu. Poleg glasbe se ukvarjam tudi s ... plesom in jahanjem. Tara Pleško, 8. B ZNATE IZDELATI GLASBENI INŠTRUMENT? Ko sem izvedel, da moramo pri glasbi za domačo nalogo izdelati glasbeni inštrument, sem se tega zelo razveselil. Zdelo se mi je, da bo izdelava zelo zanimiva. Sprva sem želel izdelati ritmično glasbilo, a sem si kmalu premislil. Glede na to, da se že nekaj let učim igranja na kitaro, sem se odločil, da poskusim narediti strunski inštrument. Najprej sem hotel ogrodje zbiti iz lesenih desk, a sem kmalu ugotovil, da so deske za kaj takšnega neuporabne. Odločil sem se, da za pomoč prosim strica, ki ima vse potrebno orodje za izdelavo modelov iz vezane plošče. Šel sem v glasbeno trgovino po strune, kjer sem se po premisleku odločil še za nakup napenjalnih vijakov, saj vem, kolikokrat je potrebno uglaševati kitaro za pravilne tone. Samo s pomočjo navadnih žebljičkov bi iz inštrumenta težko spravil kakšno melodijo. Nato sem stricu razložil, da bi rad izdelal inštrument, podoben tamburici ali citram. Odločila sva se za citre, ker je lažje izdelati telo pravokotne oblike. Narisal sem skico, nato pa sva s pomočjo računalniškega programa izdelala pravi načrt, kar nama je vzelo kar nekaj ur. Ker sem levičar, sva temu prilagodila tudi načrt. Šli smo v delavnico, kjer smo računalnik povezali s posebnim strojem, ki je nato izrezal sestavne dele inštrumenta. Največ težav smo imeli z vratom glasbila, saj je ta pričvrščen pod poševnim kotom. Nato je bilo potrebno vse kose zbrusiti in zlepiti skupaj. Po sušenju smo vstavili napenjalne vijake in strune. Najtežje delo sem imel z uglaševanjem. Ugotovil sem, da bi moj inštrument potreboval še kovinske prečke, če bi ga hotel zares točno uglasiti. Ker inštrument ni točna kopija citer, tudi strune so drugačne, sem ga poimenoval lukre. Ker kitaro igram kot desničar, mi je težko brenkati z levo roko in so zdaj moje lukre narobe obrnjene. Ker sem pri delu zelo užival, se zna zgoditi, da se ponovne izdelave lotim med počitnicami. Luka Klemenčič INTERVJU S PETRO POTOČAR: S svojim soplesalcem, Matejem Zupančičem, plešem tri leta v Plesnem klubu Novo mesto. Moj prvi soplesalec je bil Jakob Mraz v Plesnem centru Dolenjske. Kakšni so tvoji cilji v plesu? Ta sezona tekem je že mimo in sem cilje dosegla, saj sva prišla v reprezentanco in bila v finalu na državnem tekmovanju. Bi pa rada, da bi tako še nadaljevala in dosegla še boljše mesto na državnem. »Treniram vsak dan, sedemkrat na teden.« Učenka 8. a razreda Petra Potočar je zelo uspešna na področju plesa. Pleše standardne in latinskoameriške plese in plesu posveti zelo veliko svojega časa. S svojim soplesalcem je zelo uspešna tudi na državni ravni, več pa boste izvedeli v naslednjem intervjuju. Plešeš standardne in latinskoameriške plese. Kaj te je navdihnilo, da si začela plesati? V bistvu sta me na začetku starša nekako porinila v ples, ker sta ugotovila, da imam za to talent. In potem mi je postalo všeč. Koliko časa že plešeš? Plešem približno tri leta. Za doseganje dobrih rezultatov moraš zagotovo veliko vaditi. Koliko časa nameniš treningom oz. Plesu? Vadim vsak dan, sedemkrat na teden. Tekme imam skoraj vsak vikend in zelo se posvetim temu, Zato nimam veliko časa za učenje m tistega, ki ga imam, moram zelo dobro izkoristiti. Plešeš v Plesnem klubu Novo mesto in se najbrž udeležuješ številnih tekmovanj. Kateri dosežek ti največ Pomeni in zakaj? Udeležujem se KV turnirjev, rating turnirjev in državnih tekmovanj. Največ mi pomeni, da sva letos s soplesalcem prišla v teprezentanco in bila v finalu na državnem tekmovanju, kar je najin Velik dosežek. Koliko časa plešeš s sedanjim Plesalcem in koliko soplesalcev si ijjjela do sedaj?__________________ Kaj pa počneš takrat, ko ne plešeš? Ko ne plešem, se učim ali pa spim, nimam drugih hobijev. Tara Pleško, 8. B BRANKA MOŠKON: LJUDSKI PLES KOT LJUDSKA UMETNOST ALJA DRAVINEC, 8. C: »KO PLEŠEM, POSTANEM ENO Z VESOLJEM!« Plešem, ker je to nekaj najboljšega. Ko plešem, postanem eno z vesoljem in odmislim skrbi in vse je lažje, saj pozabim na vse slabe stvari. Plešem že šesto leto in vem, da ne bom zlahka opustila plesa, saj so to moje sanje, tudi za vnaprej. Ples me je povezal z mnogimi prijatelji, s katerimi si delimo sanje in treniramo, da bi dosegli uspeh. Ples mi pomeni vse, in ko plešem, sem samo jaz in nič drugega. Pri tem uživam, saj mi ples v dobrih in slabih časih obdrži nasmeh na obrazu. Dejavnost, s katero se ukvarjam na področju plesne umetnosti, je povezana z ljudskim plesom. Ponavadi govorimo, daje ples del duhovnega ljudskega izročila, daje ljudska umetnost, a ljudje ga največkrat na kratko imenujejo kar »folklora«, ker ga največkrat vidijo v izvedbi folklornih skupin. Dandanes se z ljudskim plesom srečujemo na raznih prireditvah, zabavah, veselicah na televiziji, le redko pa se vprašamo, kaj ljudski ples pravzaprav je. Etnokoreologija, veda o plesnem izročilu nekega naroda, pravi, da je ples vsako človekovo ritmično gibanje, ki ni pridobitno, ampak služi ali je služilo magičnemu namenu, izražanju neke vsebine ali ideje in tudi zabavi. Raziskovanja so pokazala, da plesno izročilo danes povsod na Slovenskem zamira, zato si folklorne skupine prizadevamo ohranjati šege in navade, da ne bi prešle v pozabo. Kot umetniški vodja Folklornega društva Kres iz Novega mesta že več kot petintrideset let ustvarjam na področju folklorne dejavnosti: pišem strokovne članke, sestavljam odrske postavitve, strokovno ocenjujem folklorne skupine po Sloveniji, vodim seminarje in učim tako mlade kot malo starejše ljudske plese in pesmi. J INTERVJU S TINO DOVIČ Tina Dovič je šolska svetovalna delavka, ki vodi tudi Jbtografski krožek. Vprostem času se tudi sama rada ukvarja s fotografijo in se trudi zabeležiti čim več utrinkov. Največ časa nameni družinski fotografiji, saj si želi ustavljati trenutke ... Kdaj ste se začeli ukvarjati s fotografijo in zakaj? Fotografirati sem začela ob koncu srednje šole. Takrat sva s fantom, sedanjim možem, poleg tarok kart in šotora kupila še nekoliko boljši fotoaparat in stativ. V modi so bili diapozitivi, zato imava kar nekaj čudovitih fotografij z najinih študentskih popotovanj v škatlah, kar je v današnjih časih precej nepraktično. Sicer pa sem izrazit vizualni tip, estet in nostalgik po duši, zato me je fotografija, HHH kot bi rekla pesnica Katja Plut. Nenehno »kadriranje« v glavi se mi zgodi vsakokrat, ko dalj časa fotografiram. Zgodi se mi, da ne poslušam natančno, kaj mi nekdo govori, ampak se v mislih ukvarjam z njegovo podobo in jo pripenjam na najrazličnejša ozadja. Težko se sprehodim čez Kandijski most, ne da bi preverila, kakšna je svetloba nad kapiteljsko cerkvijo in Bregom. Zakaj ste se odločili voditi fotografski krožek? Kdaj je bilo to? Mislim, da s šolskim letom ki vendarle na nek način ujame 2008/2009. Od nekdaj občudujem trenutek, kmalu povsem prevzela. ljudi, ki znajo biti pri svojem delu ustvarjalni. Ne govorim o Kaj vam pomeni fotografija? umetnikih, ki so zaposleni oz. bolje si »okužen« s fotografijo, izveš rečeno samozaposleni zato, da bi takrat, ko začneš »fotkat z očmi«, ustvarjali ali poustvarjali. Tudi sama si želim biti ustvarjalna pri svojem delu. Da bi pridobila pozornost romskih otrok, ki bi bili veliko raje tam nekje na travniku za naseljem kot pa v šoli, poznavanje didaktike in psihologije ni dovolj. Fotografski krožek pa mi to omogoča v najčistejši obliki. Predvsem mi je lepo, kadar pohajamo naokrog in kateremu izmed nas uspe narediti res dobro fotografijo. Na katerih projektih zdaj delate s krožkom? Ali lahko pričakujemo kakšno novo razstavo? Imamo kar precej dela. Ravnokar smo prejeli rezultate z mednarodnega natečaja Fotografska izkušnja z letošnjo temo Mestna dvorišča, na katerem je naša šestošolka Kaja Lipej dosegla prvo mesto. Na tem natečaju ima Osnovna šola Grm že tri zmage: poleg Kaje sta prvo mesto osvojila tudi Ane Skobe leta 2009 in Uroš Topič leta 2010. Tvoja fotografija dedka in sestrice pa se je na natečaju Jaz tebi radost, ti meni modrost uvrstila na državno tekmovanje. V zimskem času nam je uspelo posneti tudi nekaj dobrih fotografij na temo Nevidni svet gozda, kar bomo v mesecu maju razstavili v avli šole. Iz novomeškega Varstveno delovnega centra pa so nas prosili za fotografije varovancev za svoj koledar, kar je za nas odlična priložnost za učenje reportažne fotografije. Koliko časa namenite fotografskim projektom? Svojim in projektom krožka? Zakaj? Živim v obdobju, ki je zame zelo dragoceno. Otroci zelo hitro rastejo, jaz pa si želim ustavljati trenutke. Tudi zaradi pomanjkanja prostega časa sem nekoliko bolj razvila žanr »družinske fotografije«. Sicer pa imam že dve leti natančno izdelano zamisel, spremljajočo glasbo in celo nekaj fotografij za fotografsko zgodbo za Veliko četrtkovo nagrado na Fotopubu. Verjetno pa bo do mojega podviga preteklo še kakšno leto ... Krožek mi skupaj s pregledovanjem fotografij vzame približno dve uri na teden. Bi za konec kaj dodali? Morda kak nasvet za fotografe? Zaradi skokovitega napredka v tehnologiji je danes dober fotoaparat, ki je skoraj nujen pogoj za dobro fotografijo, širše dostopen. Učenje fotografiranja je v marsičem veliko lažje. Digitalni fotoaparati nam omogočajo takojšnjo povratno informacijo in s tem možnost eksperimentiranja, kar je za učenje neprecenljivo. Vendar se učencem dogaja, da so do svojega dela precej nekritični: relativno lahko pridejo do dobre fotografije, težko pa jo najdejo v poplavi povprečnih ali slabih posnetkov. Verjetno bomo v prihodnje nekoliko več namenili vrednotenju, si ogledali še kakšno fotografsko razstavo ali monografijo, največ pa bodo seveda prinesle izkušnje ... Ema Koncilija, 8. B NASVETI ZA DOBRO FOTOGRAFIJO Tema tokratne Najče je ustvarjalnost, zato sem se odločila, da bom napisala nekaj, kar vam bo verjetno v veliko pomoč pri snemanju fotografij. Prispevek bo namreč namenjen nasvetom za dobro fotografijo. Pomembna je tudi svetloba, saj gotovo ni prijetno gledati zatemnjenega motiva. Fotografija je umetnost, ki nastane, ko s fotoaparatom (strojem), ki je lahko digitalen ali »na film«, ustvarimo fotografijo (sliko). Naj starejša ohranjena fotografija je iz leta 1826: Pogled z okna na posestvo La Gras, katere avtor je Joseph Nicephore Niepce. Dobro fotografijo je težko posneti. Imeti mora veliko ključnih elementov, ki pa jih je težko vse ujeti v objektiv. Za portret najprej potrebujemo dobro lokacijo: primerna mora biti uiotivu, zanimiva, »gledalca« mora Pritegniti. Pri fotografiji pokrajine pa je najpomembnejša svetloba, saj fotografijo naredi primernejšo. Slika je lahko brez sence, s senco, ali mešano (sonce + senca). Vseeno je, kakšen motiv si izberete, saj je pokrajina v vsakem primeru lepa, ne glede na to, kje je. Če fotografiramo nastavljeno °sebo, jo je priporočeno usmerjati. Podstavite kamero Vsak fotograf bo najverjetneje rekel, da je najboljše uporabiti studijsko stojalo, a zaradi tega vam profesionalnega stojala še ni treba kupovati. Uporabite lahko preprosto podlago, npr. če slikate zunaj, lahko uporabite naravno podlago - škarpo, ograjo, steber, steno, ki bodo običajno zadostovali, predvsem za skupinske fotografije. Poskrbite za sence na fotografijah Sence ponujajo predvsem jesenski popoldnevi. Odpravite se lahko na prosto in fotografirate vključno sence, saj le-te poskrbijo za efekte na slikah. Kompozicija Premaknite glavni element slike ob rob okvirja - preprost, a učinkovit kompozicijski trik. Naravno uokvirite motiv - to pomaga pritegniti pogled v notranjost slike. Poiščite navdih, včasih tudi v fotografijah profesionalcev. Dodajte občutek globine (to ponavadi dosežemo z zamegljenim ozadjem). Najdite zanimiv pogled. Mnogi menijo, da je fotografija preprosta. Menijo, da lahko vsak naredi dobro fotografijo, a temu ni tako. Dobri fotografiji moraš nameniti veliko časa. Dobiti moraš idejo in jo potem tudi odlično izpeljati. Zato upam, da vam bodo ti nasveti prišli prav, saj so prvi korak do vrhunske fotografije. E. K. uril ivtAKlr XcvxZ^oa^ 4ooooooooo ; .,y r^vi ■ Jane, Fm sure thatifl see youIcan’twaitanymore. Ask me now, don’t be afraid you’re not a maid. Nobody is perfect but you, can’t you see I love you. Everything you want you get, you’re the best I bet. k Peter Majcen, 8. b oooo<>c>o<><><>o<>ooc>o Happy is how I feel when you hold my hand. Angry I will be if you cheat on me. No one can deny that our love is trne. So this is why I am sending this to you. Anja Mikulan, 8.a i THE STORY ABOUT A GIRL WHO WAS KIDNAPPED My name is Jill Roberts. I am a detective. I’m going to teli you a story about a girl, Lucy, who was kidnapped. It was a normal moming in London. While I was driving my car, the phone rang. It was tny associate, Paul. He said that a girl named Lucy had been kidnapped. I quickly drove back to the police station. When I came into the police station, there was a young woman crying. Her name was Maria Jones. She was very sad and shocked. I realized that she was Lucy’s mother. I told her that she Was going to be OK. I went to the crime scene. The scene was the house. When I came into the house, there wasn’t anything broken or missing. I was in the house for 15 minutes and then I went back to the police station. I asked Mrs. Jones a few (piestions. She told me that she tvas divorced and that her ex-husband was very violent. His name was George Lloyd. He °ften hit Mrs. Jones and Lucy. I thought that maybe he was the °ne who had kidnapped Lucy. I called the phone number Service and asked them if they had George Lloyd’s number. They said that they had one. I quickly dialled the number. Someone answered the phone. It was George Lloyd. Then I said that I was a detective and I needed his address. He dropped the phone. I quickly ran outside into the car. When I came to his house I got out of the car and went back to the garden. I started screaming: “George Lloyd, I know you’re in the house so come out or ITI come into the house”. Nobody answered so I started climbing up to the balcony. When I came to the top of the balcony, I heard a scream. I kicked the door. About a minute later I heard the scream again. It was coming from the kitchen. When I came to the kitchen door I saw a man and a little girl. They were George and Lucy. I entered the kitchen and pulled my gun out of my holster and said: “George Lloyd, you are under arrest!” George was shocked. I put him in handcuffs. When we got back to the police station, Lucy’s mom was very happy and she took Lucy back home. I took George to the court the next day. He appeared in court in handcuffs. He was accused of a kidnapping. He was sentenced to 10 years in prison. Lučka Žnidaršič, 8.b AMERIČANKA SARA NA GRMU Sara Carlson, učenka 9. b razreda, je v Slovenijo prišla v 6. razredu. V intervjuju nam je zaupala, kaj ji je tu všeč, zakaj je prišla v Slovenijo ter kakšni so njeni načrti. Kje si živela, preden si prišla v Slovenijo? Rodila sem se v Iowi, nato pa sem živela v Franciji, Južnoafriški republiki, Missouriju, Teksasu, sedaj pa smo v Sloveniji. Od vseh teh držav sta mi še najbolj všeč Slovenija in Teksas. Kaj ti je v Sloveniji najbolj všeč? Hrana. Obožujem govejo juho in čevapčiče. Všeč pa so mi tudi gradovi, saj teh v Ameriki ni. Kako pa poteka tvoje šolanje? V šolo hodim le na likovno snovanje, likovno, športno in glasbeno vzgojo ter na odbojko, ostalo se učim doma prek DVD-jev. Sem pa prebrala tudi knjigo v slovenščini, Hotel za pse. Zakaj pa tako veliko potuješ po svetu? Zaradi službe mojega očeta. Je duhovnik in včasih ga naša (ameriška) cerkev pošlje na pomoč drugim cerkvam. Decembra se Rada sem jedla pečene hrošče, bomo preselili nazaj v ZDA, od tam takose s kravjim jezikom in maniok, naprej pa še ne vem, kam. Kamor ki ga namakam v jelenovo omako, nas bo življenje odneslo! Njami! Si ustvarjalna? Rada rišem. Večinoma pokrajino, vendar ne maram risati ljudi in konjev. Kakšna je razlika med Slovenijo in drugimi državami, kjer si bila? Razdalje. V ZDA sem se morala za božič peljati 12 ur, da sem lahko videla stare starše. Rada bi obiskala še Pariz in London. Povej nam še kaj o sebi... Ko sem bila majhna, sem mislila, da sem Afričanka, zato sem kasneje, ko smo se vrnili v ZDA, s prsti kazala na črnce ter kričala: »Glej! Tam je Afričan!« Me3 (I. A. I.) .'ict/KL Actioav AaxwruvcUut/ , AL 9U/veXoi /mta mn/nu_. ...- N '’Uz£ iltoa af . ' 1 ■‘>1-, * ~.JWa K - v c-nf rV-v • im mtim ŠPORT, SPORI, SPORI, SPORI, SPORI Januar smo začeli šahovsko. 7. januarja 2012 je v Šentjurju pri Celju potekalo državno posamično prvenstvo za šahiste in šahistke osnovnih šol. Udeležili so se ga najboljši trije šahisti/šahistke iz 16 slovenskih regij, med njimi dva z OŠ Grm. Ema Koncilija (8. b) je v kategoriji deklic do 15 let osvojila 23. mesto v državi, Martin Koncilija (6. b) pa v kategoriji dečkov do 12 let 30. mesto v državi. V soboto, 14. 1. 2012, je v Športni dvorani Marof potekalo občinsko prvenstvo v dvoranski atletiki za mlajše in starejše učence in učenke. Grmčani so nastopili izjemno, saj so z odličnimi posamičnimi nastopi poskrbeli za ekipno slavje v vseh kategorijah. V soboto, 14. januarja 2012, pa je na OŠ Drska potekalo odprto dolenjsko mladinsko šahovsko prvenstvo v organizaciji Šahovskega društva Krka Novo mesto. Udeležilo se ga Je pet šahistov grmske šole, ki so dosegli naslednje rezultate: Martin Koncilija (D 12) - 4. mesto, Žan Kuplenk, Matej Rukše, Žiga Franko Pavlin in Rok Rudman (D10) - vsi iz4. b - pa po vrsti 5., 9., 17. in 18. mesto. Prišle, videle in zmagale na Galjevici. Učenke OŠ Grm so se v četrtek, 2. 2. 2012, odpeljale na državno četrtfinalno tekmovanje v Ljubljano, kjer so odigrale dve tekmi. Na prvi tekmi so se pomerile z ekipo OŠ Log Dragomer, a niso imele težjega dela, saj so bile občutno boljše in so zmagale z osemnajstimi goli razlike. Drugo tekmo so odigrale z domačinkami iz OŠ Oskarja Kovačiča. Tuje bila tekma bolj izenačena, saj sta bili dve igralki Krima izjemno visoki. Kljub temu so tudi to tekmo igralke OŠ Grm zmagale za dva zadetka. Tako so zasedle prvo mesto v skupini E in se s tem uvrstile na državno polfinalno tekmovanje, torej med 16 najboljših ekip v Sloveniji. V sredo, 15. 2. 2012, je na OŠ Šmihel potekal finalni turnir občinskega prvenstva v košarki za mlajše učence. Naši fantje so v polfinalnem obračunu z 91 : 20 nadigrali vrstnike iz OŠ Center in se v finalu pomerili z domačini OŠ Šmihel. Zmagovalec je bil odločen šele po dveh podaljških, ko so slavili grmski košarkarji. Konec februarja je na OŠ Vavta vas potekalo področno prvenstvo v košarki za mlajše deklice, na katerem so po zmagoslavju na občinskem prvenstvu nastopile tudi naše košarkarice. Ponovno so se odrezale odlično in na koncu slavile ter se tako uvrstile v nadaljnje tekmovanje. V soboto, 10. 3.2012, je v ŠD Marof potekalo področno prvenstvo v košarki za mlajše učence. Naši mlajši košarkarji so v razburljivem finalu premagali OŠ Šmihel in se tako veselili zmage na turnirju in uvrstitve na državno prvenstvo. Sredina marca je bila rokometno v sredo, 11. 4. 2012, se je v obarvana. V Sežani je potekalo Slovenskih Konjicah odvijal polfinalno državno tekmovanje v finalni turnir 46. pionirskega rokometu za deklice. Naša dekleta košarkarskega festivala za starejše so se izjemno borila, vendar jim je učenke. Naše košarkarice so na koncu zmanjkal kanček športne morale v prvi tekmi priznati premoč sreče. Tako so tudi letos uvrščene favoriziranim domačinkam (OŠ Ob od petega do dvanajstega mesta. Dravinji), v tekmi za tretje mesto pa V ŠD Marof pa je potekalo občinsko prvenstvo v rokometu za mlajše deklice. Učenke OŠ Grm so odigrale tri tekme in vse prepričljivo zmagale ter tako zasedle prvo mesto in se uvrstile na področno prvenstvo. 20. marca je na OŠ Žužemberk potekalo področno prvenstvo v mali odbojki za mlajše deklice. Naša dekleta so nastopila brez Tinkare Zoran. Po uvodnem porazu proti domačinkam so strnile svoje vrste. 1018 pokazale vse svoje znanje in gladko premagale vrstnice iz Trbovelj (OŠ Ivana Cankarja). V finalu so domačinke nadigrale vrstnice iz Grosupljega (OŠ L. Adamiča) in se zasluženo veselile naslova. Naša učenka Maruša Seničar je bila izbrana v prvo peterko turnirja. 12. marca je na naši šoli potekalo občinsko prvenstvo v mali odbojki za mlajše deklice. Naše odbojkarice so nastopile izvrstno in brez izgubljene tekme osvojile turnir in se tako uvrstile na področno prvenstvo. 19. aprila je bil na Bajnofu spomladanski kros. Grmčani so zmagali v kategoriji letnikov 1999 in 1997, grmčanke pa v kategoriji letnikov 1998 in 1997. Manja Može, 9. h ^ - H&* "i \ | so USTVARJALNOST V KUHINJI OBIČAJ IZDELOVANJA IZPIHANIH PIRHOV Pirh ali velikonočno jajce je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni mizi. Jajcu izpihamo tekočo vsebino, nato pa se barvaj o in krasij o ter pretaknej o z vrvico za obesek. Nekoč so pirhe barvali z naravnimi materiali, npr. s čebulo. Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je priljubljena tehnika še danes. Sodobne pirhe barvamo na najrazličnejše načine, vse je dovoljeno, pomembni sta le naša domišljija in iznajdljivost. i. V gospodinjski učilnici smo se Pripravili na izdelovanje pirhov. Jajcu smo previdno izdolbli luknjico na zgornji in spodnji strani. 2 močnim pihanjem smo izločili W tekočo vsebino jajca in ga nato temeljito oprali. Jajca smo položili v lonec, napolnjen s čebulnimi olupki in slano vodo, segreli do vretja ter pustili v tekočini 2 uri, da so se rdeče rjavo obarvala. Iz raznobarvne volne smo oblikovali cof z vrvico. S kovinsko paličico smo cof potegnili skozi jajce. Vrvice smo oblikovali v zanke za obeske. Pisanice so izdelovali učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane. Valentina Žefran najpomembnejši dogodek v letu, ki bo nam in vsem našim prijateljem še dolgo ostal v spominu. Zato je seveda prav, da se na praznovanje dobro pripravimo. Sami napišimo vabila, okrasimo prostor in ustvarimo pojedino. Nekaj namigov, kaj lahko pričaramo: domač vanilijev puding, muffine, mini pice, obložene kruhke, sadna nabodala, sadno solato v lubenici, sadne napitke, limonado, vodo z okusom ... Valentina Žefran ki tudi povečuje tveganje za bolezni sodobnega časa. Na naši šoli smo omenjeno Shemo šolskega sadja začeli izvajati v mesecu oktobru, in sicer vsem učencem od 1. do 9. razreda ponudimo en obrok sadja in / ali zelenjave enkrat tedensko USTVARJALNOST V KUHINJI IN PRI PRIPRAVI JEDI ZA ROJSTNODNEVNO ZABAVO Kuharski poklic je eden od bolj ustvarjalnih. Danes je vse tisto, kar je na krožniku, dekoracija. Kuharji morajo pokazati tudi svojo umetniško žilico in pripraviti jedi, lepe tudi na pogled. Ni zaman rek, da jemo tudi z očmi. Pri pripravi krožnika ali obloženega kruhka moramo kombinirati sestavine različnih barv. Da bodo privabile pogled in potešile zahtevo po prehranski vrednosti. Veliko vlogo pri sestavi domačega jedilnika igrajo prehranske navade in priljubljenost različnih kuhinj pri članih gospodinjstva. Vedno pa se potrudimo, da bomo izbrali neko srednjo pot. Izberimo osnovne recepte slovenske kuhinje, lokalne sestavine in jih nadgrajujmo in razvijajmo glede na svoj okus in razpoloženje. Prepustimo lastni ustvarjalnosti prosto pot. Dobra hrana je pomemben del druženja in pogosto osrednja tema pogovora. Praznovanje rojstnega dne je SHEMA ŠOLSKEGA SADJA Tudi v letošnjem šolskem letu smo se ponovno vključili v EU projekt, poimenovan SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE. To pomeni razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah ob finančni pomoči Evropske unije in Republike Slovenije pri spodbujanju porabe svežega sadja in zelenjave v prehrani učencev v osnovnih šolah. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja ter zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih, brezplačno. Sadje poleg redne hrane ponudimo med odmori v jedilnici šole ob torkih. Evropska unija je državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, pr1 tem pa je velik poudarek tudi na izobraževalnih in promocijskih aktivnostih. Za promocijo poskrbimo na vec načinov: - V okviru sheme so učenci izdelali plakate, ki označujejo razdelilna mesta. - Ob svetovnem dnevu hrane so učenci izbirnega predmeta NP^ pripravili razstavo in degustacijo sadja in zelenjave v smislu »5 na dan«, kar pomeni sadje in zelenjavo v 5 različnih barvah, le-to pa uživamo petkrat dnevno. ' Učenci 3. razredov so ustvarjali sadno-zelenjavne solate. ' Učenci 8. a, 6. a in 4. a so Spolnjevali spletni vprašalnik, ki je bil izveden v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS. ' Skrbimo za zeliščni vrtiček. ' Načrtujemo Sadno-zelenjavno Popoldne v podaljšanem bivanju, kjer bodo učenci ustvarjali presne sadno-zelenjavne prigrizke. Valentina Žefran tekmovanje v kuhanju SLOVENSKIH AVTOHTONIH JEDI Okusno, slastno in ne preveč mastno! Tako nekako so kuhali fantje izbirnega predmeta sodobna Priprava hrane na regijskem tekmovanju v kuhanju slovenskih avtohtonih jedi in se uvrstili na državni finale. Ustvarili so dolenjske štrukeljce z orehi, fižolovo enolončnico z lisičkami m si dali duška z dekoracijami °bloženih kruhkov. Slike so na °gled na spletni strani šole pod mbriko »kuhna pa to«. Valentina Žefran 0£> e PREDSTAVLJA 9. a najboljši je, ker vse zna in vse ve. Rumene listke od učiteljev dobimo, pa se jih nič ne bojimo. Med odmori se režimo, med poukom pa zaspimo. Preden iz šole skočimo, na kratko se opišemo: Leja vedno pridna je, ne kaznuje je nihče. Če Miha na loteriji zadene, kupil si bo traktorje zelene. Toniju kemija ne leži, upa, da zaključeno imel bo tri. Gal vse načrte ima, atomska bomba bo padla na tla. Trina smuča kot hudir, na progi ne pozna ovir. Maja afro čupo ima, rada posluša Bob Marleya. Damjan pravi klovn je, z učitli vsak dan krega se. Nastja pleše sem ter tja, vedno romantične misli ima. Lina rada se smeji, kot sončni žarek se iskri. Nejc simpatičen frajer je, s svojo čupo zapelje vse. Ana same petke ima, na vsa vprašanja odgovore zna. Klara piše Kukman se, prava tiha miška je. Gašper pokvarjen krompir poje, ko slovenščina mu več ne gre. Jernej vedno kitaro igra, njej ime je Jagodka. Ardija malo briga vse, samo da konec šole je. Klara rada govori, tako da slišijo jo vsi. POSL/MLjA Tjaša po Londonu hrepeni, na Oxford seji že mudi. Matija košarko nabija, v napadu se nevarno zvija. Miloš Milko vso poje, tud’ za basket časa je. Kristjan noče se predstavit, hoče le za kon^ nazdravit. Tamara resno odbojko igra, na tekmah vse od sebe da. Urška pridna je zelo, v sarkazmu govori lepo. Mi smo pridni ajevčki, adijo, šola 1, 2, 3. Urška, Tjaša, Ana, Gal V ae. 9. D TIMOTEJ: Živahen, poskočen in priročen, rad pomaga, če le zna, veseli se z nami, kolikor se da. Vpisal seje na Srednjo vzgojiteljsko šolo. PIA: Na treningu tenisa žoge odbija, med poukom rada kakšno reče, dokler se šolska ura ne izteče. Vpisala se je Splošno gimnazijo Novo mesto. NIVES: Prijetna, vesela je prav cele dni, tudi če se jo sredi noči zbudi. Vpisala se je na Srednjo vzgojiteljsko šolo. NINA: Lahka kot peresce, nabere naj si kile, da ne bo več vitko telesce. Besedilo pesmi velikokrat zameša in z boki hitro meša! Vpisala se je na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo. AMIR: Amir zabija koše ta prave, a učenje ne gre mu iz glave. Okus za glasbo ima, učke čokoladne, da pojest se jih da. Vpisal se je na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo. KIARA: Prijetno, visoko je dekle, ki ples in sanje pomenijo ji vse. Vpisala se je na Ekonomsko gimnazijo Novo mesto. SARA: Adrenalin in glasba sta prava, da je divja ostala. Upa, da enkrat bo veterinarka za ljubke živalce postala. Vpisala se je na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo. JAN: Pri zgodovini on je car - tih in miren fant, od fare ravno ni, a ko je doma, se mu za računalnik mudi. Vpisal se je na Splošno gimnazijo Novo mesto. MAIDA: Maidi jezik njen leži, med poukom, ko učitelj Bučko teži. Jezike obvlada, z Ullo seji mudi pet in obiskat cel svet. Med poukom seji vsem nekaj povedat mudi in Bieber ji non stop po glavi roji! Vpisala se je na Ekonomsko gimnazijo Novo mesto. MATEJ: Kadar Matej čigumije ima, vedno po šoli jih razda. Vpisal seje na Srednjo gradbeno šolo. v TJAŠA: Razredna blondinka naša Tjaši je, pa kljub temu vse v glavo ji gre. Vpisala se je na Ekonomsko gimnazijo Novo mesto. KLEMEN: Klemen je pozitive pri ta pravi, pa tudi žogo ima ves čas v glavi. Ko mu žoga preveč pod nogami beži, sestrica Tjaša za njega poskrbi. Vpisal se je na Športno gimnazijo Novo mesto JAKA: Umetnik je pravi, pa tudi poker mu cele dneve roji po glavi. Vpisal seje na Tehniško gimnazijo. v ŽIGA: Vedno nas nasmeje, riše lepo, zabava nas vedno, tudi ko nam je hudo. Vpisal se je na Srednjo elektro šolo. JURE: Umetnik je pravi, s psi teka v naravi. Za puncami gleda in je mačo ta pravi! Vpisal se je na Srednjo gradbeno in lesarsko šolo Novo mesto. REBECCA: Rebecca naša kemik je, odbojkašica po naravi je. Vpisala seje na Tehniško gimnazijo. ANA: Želja je njena, da v Parizu bi živela in z modo si dneve štela. Vpisala se je na Splošno gimnazijo Novo mesto. KAJA: Vesela, živahna, s prijatelji je, ker le oni ji pomenijo vse. V vrtcu pomaga rada zelo, v glasbeno hodi in igra lepo. Vpisala se je na Srednjo vzgojiteljsko šolo. ARIANA: Ples ji v duši leži, v spričevalu pa 5,0 povprečje se blesti. Vpisala seje na Splošno gimnazijo Novo mesto. LUKA: Rad o Nevvtonovem zakonu se uči, naravoslovje nasploh mu zelo leži. Vpisal se je na Splošno gimnazijo Novo mesto. ULLA: Plesalka, igralka, zna tudi pet, v šoli predstavlja svoj večni talent. Directioner ona je, utihne pa ne, tudi če se svet podre! Vpisala se je na Ekonomsko šolo Novo mesto. DAŠA: Brez telefona nikamor ne gre, s Saro klepeta še pozno v noč in maček Roki jo zabava na moč. Vpisala se je na Ekonomsko gimnazijo Novo mesto. VALERIJA: Najbolj ji likovna leži, saj pri drugih predmetih večinoma spi. Prijatelje in mačke ma rada do dna, ko z njimi se uči do zadnje moči! Vpisala se je na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo. Vse se je začelo leta 2004, ko smo prvič okusili šolske klopi. Vsako leto nas je poučevala druga učiteljica. Bili smo posebnost generacije in še vedno smo. V prvem razredu nas je učila učiteljica Renata Blatnik, v drugem razredu pa smo dobili učiteljico Barbaro Baškovič in novo sošolko Maido. Naslednje leto smo spoznali učiteljico Simono Smuk, s katero danes sodelujemo preko prijateljskega razreda, zapustil pa nas je sošolec Valen. V četrtem razredu, pri učiteljici Urški Ratajc, smo prejemali prve nagrade za naše znanje - ocene. Po petem razredu z učiteljico Majdo Mohar smo se »preselili« na predmetno stopnjo k Adi Stegnar in se soočili z novimi učitelji in predmeti. V sedmem razredu smo dobili učiteljico, ki je bila popolnoma nova na naši šoli, Tino Gačnik. Zdaj pa nas že dve leti poučuje učiteljica Vesna Rakuša. V prvih razredih osnovne šole smo se med seboj veliko prepirali, a danes to še zdaleč ni vidno. Med seboj se zelo dobro razumemo in si pomagamo. Učitelji se še vedno pritožujejo, da smo včasih preglasni in preživahni, ampak ravno zaradi tega smo posebni in na to smo ponosni. GOS Vsi učenci, ki so v šolskem letu 2011/12 dosegli zlato ali srebrno priznanje na tekmovanju iz znanja, bodo lahko odšli v spremstvu nekaterih učiteljev brezplačno v London. Zglasite se pri učiteljici Cengiji za podrobnejše informacije. Pošljite SMS s ključno besedo GRM na telefonsko številko 1919 in prispevajte 1€ za premražene grmčane. Predzadnji šolski dan morate vsi prinesti v šolo nekaj hrane (moko, kruh, marmelado ...), saj bodo kuharji štrajkali. Naslednje šolsko leto se morate prepisati na druge šole, saj bo OŠ Grm zapita zaradi obnove. Ali si ustvarjalen/-a? L Ali v šoli obiskuješ likovni krožek? a) Seveda, vsako sredo delam družbo učitelju Šusterju. b) Likovni krožek ...? To sploh obstaja? c) Občasno, kadar česa ne uspem dokončati pri pouku. 2. Kaj počneš v prostem času? a) Saj to je vendar logično ... Računalnik, televizija - to je življenje! b) Večino svojega prostega časa preživim s prijatelji. c) Rišem, pišem pesmi, igram inštrument, berem knjige, skratka lahko bi rekeli, da ga preživim precej ustvarjalno. 3. Kaj od tega te najbolje opiše? a) V živalskem vrtu najprej obiščem tobogane. b) Imam bujno domišljijo. c) Rad/-a jem špagete. 4. Kolikokrat tedensko obiskuješ interesne dejavnosti? a) Kadar se mi ljubi. b) Od enkrat do trikrat tedensko. c) Od trikrat do petkrat tedensko, včasih celo vsak dan. 5. Kaj si misliš o ustvarjalnosti? a) Ne razumem tega vprašanja. b) Usvarjam že celo življenje. c) Moje srce se para pri branju tega vprašanja. 6. Moja mama bi me opisala kot... a) Energično, ustvarjalno osebo. b) Zatoženega dolgočasneža. c) Odgovorno, zrelo osebo. 7. Veš, kdo je bil Leonardo da Vinci? a) Natakar v McDonaldVu. b) Seveda, italijanski renesančni arhitekt, kipar in slikar. c) Zdi se mi, da nek umetnik, vendar nisem čisto prepričan/-a. 8. Kaj najraje počneš poleti na morju? a) Kar mi pade na pamet, moje življenje je nasploh zelo raznoliko. b) Lenarim. c) Brodim po morskih obalah in iščem umetniški navdih. 9. Kaj vidiš, ko se zazreš v ogledalo? a) Svoj obraz? b) Bodočega svetovnega umetnika. c) Brezveznega najstnika, ki ne ve, kaj bi sploh rad. REZULTATI: L a) 10 točk, b) 0 točk, c) 5 točk; 2. a) 0 točk, b) 5 točk, c) 10 točk; 3. a) 5 točk, b) 10 točk. c) 0 točk; 4. a) 0 točk, b) 5 točk, c) 10 točk; 5. a) 0 točk. b) 10 točk c) 5 točk; 6. a) 10 točk, b) 0 točk, c) 5 točk; 7. a) 0 točk. b) 10 točk, c) 5 točk; 8. a) 5 točk, b) 0 točk, c) 10 točk; 9. a) 5 točk. b) 10 točk, c) 0 točk • OD 60 DO 90 TOČK Res si zelo ustvarjalen. Tudi v muhi vidiš le najboljše, ko pa se zazreš proti morju, tvoje misli odtavajo daleč stran ... *pomahljaj pred očmi* Si še z nami? • OD 25 DO 55 TOČK Ustvarjalnost ti ni ne tuja ne znana. Če želiš daljši odgovor, bodi bolj ustvarjalen/-a. • OD 0 DO 20 TOČK V tebi se verjetno ni prerodil Leonardo da Vinci. Raje se podaj v politiko. Me3 (T. A. T.) M. Aa/rru-. d /oJčuvdji®. POLETJE Približuje se konec šolskega leta. Na vrsti so testi, spraševanja in tudi počitnice. Najbrž ni nikogar, ki se jih ne bi veselil. Morje, plaža, sonce ... Kaj pa obleka? Tema te Najče je vendar ustvarjalnost! Na plaži se nikakor ne smete pojaviti v enoličnih oblekah, kopalkah in sandalih. Biti morate ustvarjalni in domiselni glede vzorcev, barv, nakita. Tudi v svetu mode se uveljavljajo vzorci vseh barv in oblik, ki na vsakem koraku pritegnejo pozornost. Geslo tega poletja je: lahko in kreativno! Z navadnimi turškimi hlačami se lahko počutite svobodno in lepo. Za na plažo in zabavo bodo dovolj im 1111» ima kratka obleka, ki kar žari od vzorcev, udobni in prilegajoči se čevlji in klobuček. Zadnje dneve pouka preživite v lahkih in lepih oblekah, ki bodo pomirile vaše oči. Svetle hlače in črtasta majica. Črte so zadnji krik mode na majicah, hlačah, oblekah ... Ne izogibajte se živahnemu, barvnemu nakitu, ki lahko poživi tudi najbolj dolgočasna oblačila. JESEN Vsi vemo, kaj nas čaka septembra: šola! Zopet bomo videli svoje prijatelje, se družili in skupaj vstopili v novo šolsko leto. Vseeno pa vedno poskušamo nanje narediti vtis, pa naj bo to z obleko ali z vedenjem. Z jesenjo pa pridejo novi modni trendi. Barve jeseni so rjava, oranžna, rumena ... Same krasne barve! V poštev pridejo tudi črna in siva, pikasti vzorci in razkošje prelivajočih se barv in vzorcev. To jesen bodo prevladovale pike: znak igrivosti in živahnosti. Za hladnejše dneve je ruta zakon! Imeli boste možnost, da zasijete v svojem stilu! VALETA To leto ne pretiravajte, navadna oblekica in elegantni čevlji bodo več kot dobri! Ne pretiravajte z nakitom, rajši dodajte močan vzorec. Fantje, ne bodite skromni! Frizura, obleka, vse ena a. Pozabite na enolično čmo-belo opravo in dodajte barve, ki bodo popestrile obleko. Ajda Blatnik in Eva Lukšič ŠALJIVI USTVARJALNI NASVETI Si morda kdaj želeU-a poizkusiti kaj ekstremnega? Uporabi katerega od naših nasvetov in uspeh je zagotovljen! 1. Če želiš oblikovati oblačila, a nimaš materiala, preprosto raztrgaj svoja oblačila ter pojdi na Karitas. 2. Če želiš izgledati kot Lady GaGa, sosedu ukradi tri mačke ter si jih zapleti v lase. F; # 4 3. Če si želiš prebarvati sobo, a nimaš barve, potrgaj cvetlice v bližnji okolici (pri sosedovih ...), jih zmelji ter zalij z vodo. Barva je pripravljena! 4. Če želiš postati zborovodja, a nimaš zbora, pri sosedovih ukradi tri mačke, dva psa ter papagaja. 5. Če si želiš nabrati izkušnje kot paparaci, zasleduj svojo ravnateljico ter jo slikaj pri vsem, kar počne, vendar pazi, da te ne prepozna, saj si lahko v šoli prislužiš opomin. Zato vedno nosi masko! 6. Če želiš nadležnemu sosedu v spodnjem nadstropju parati živce, se vpiši na tečaj stepa ter doma vadi, kolikor moreš! 7. Če želiš napisati knjigo, ki bo postala velik hit, a ne veš, kje začeti, prepiši vse iz kakšne znane knjige (npr.: Harry Potter), le imena zamenjaj, tako da pišeš npr. o mladem čarodeju Lojzetu Frančiču. 8. Če si želiš nabrati nekaj kuharskih izkušenj, a ne veš, kje začeti, uporabi vse sestavine, kijih najdeš, ter jih zmešaj. Gotovo bo pojedina zelo slastna. 9. Če si dober modelar, sestavi model letala ter z njim poleti prek balkona. Pazi, da pristaneš v bližini bolnišnice. 10. Če želiš postati Leonardo Da Vinci Jr., nariši zlobno sosedo v najgrši podobi ter ji povej, daje kot starejša verzija Mona Lise. Me3 (T. A. I.) Kako blondinka ubija krta? Živega ga zakoplje. Blondinki sta se sprehajali ob obrežju reke in našli dve ročni bombi. »Odnesiva ju na policijo!« je rekla ena. »Kaj pa, če ena bomba eksplodira?« je vprašala druga. »Bova pa policistom rekli, da sva našli le eno!« »Ni več dvoma,« je rekel doktor pacientu, »zastrupljeni ste bili!« »S čim vendar?« je vprašal pacient. »To bo pokazala obdukcija!« Dve deklici v vrtcu se pogovarjata: »Ali ti tudi greš kaj na internet?« »Ne, mi hodimo v Interspar.« I NTEE R 3RAR Fata pere perilo pod slapom. Pa prileti en kamen na Fato in jo ubije. Mujo pa pravi: »Spet ta vodni kamen. Uničil mi je že tretji pralni stroj!« Sta igrala Real Madrid in Barcelona. Vse karte so bile že dolgo razprodane. Na stadionu je sedel starejši možakar, ki je imel zraven prost sedež. Radovednež ga vpraša: Ata, zakaj imate pa tale sedež prazen? On mu odgovori: Ko sem kupoval karte, sem jo kupil še za ženo, ampak je na žalost med tem že umrla. Radovednež ga vpraša: Ja, ata, zakaj pa potem niste povabili kakšnega sorodnika? On mu odvrne: Nihče ni mogel priti, so vsi na ženinem pogrebu. »Kar odložite masko, gospod doktor. Sem vas že prepoznal!« je rekel pacient v operacijski dvorani. ,, f ROSIM^ /tokate Lcrcd /Trvooi v ŠOLO V' Kozorog (22. 12.-20. 1.) X Nekdo te vleče za nos, želi te prevarati in izkoristiti. Izogibaj se tudi sumljivih ljudi, saj imajo morda hude duševne motnje in te želijo scvreti v ponvi skupaj z narezanim krompirjem. Nasvet: ne nosi rogov na glavi, saj se boš kam zataknil/-a. Vodnar (21.1.-18. 2.) Vse, kar si si skrivoma želel/-a, se ti bo uresničilo! Povsod boš blestel/-a in užival/-a, kot se le da. Življenje bo teklo, kot bi bilo podmazano z maslom. Nasvet: Iz vodovodnega kanala boš potegnilZ-a irsko-britansko skupino. Ni nevarna. Ribi (19. 2.-20. 3.) V vročih poletnih dneh te bo voda zelo privlačila in zaželelZ-a si boš kopanja, s čimer pa ne smeš pretiravati, saj bodo ljudje okoli tebe mislili, da si riba. Nasvet: UdeležilZ-a se boš kuharskega tečaja, povezanega s peko rib. Pazi, da se ne zažgeš. Oven (21. 3.-20. 4.) Doma boš dobilZ-a novo peč angleške znamke Ovens, ki se ti bo že po treh dneh pokvarila. Prodaj jo na Bolha.com, kjer boš v zameno zanjo dobilZ-a ovna, s katerim žal ne boš v dobrih odnosih. Nasvet: Bodi prijazen z ljudmi, ki so vodnar, dvojček ali lev ter jim podari kaj denarja. Bik (21.4.-21.5.) Tvoje življenje bo potekalo naprej, normalno in vsakdanje. Morda se boš včasih razburilZ-a, vendar se boš hitro spet pomirilZ-a in vse bo v redu. Nasvet: Izogibaj se ljudi z rdečimi oblačili, saj te lahko vznemirijo. »P Dvojčka (22. 5.-21. 6.) Tvoje življenje bo sijajno. Uspelo ti bo vse, česar se boš lotilZ-a. Prijatelji te bodo oboževali in sreča bo na tvoji strani. Nasvet: Si primeren tip človeka za dvojno življenje. Tvoj sanjski poklic bi lahko bil biti tajni agent pri FBI. Rak (22. 6.-22. 7.) Ko boš z družino letos na morju, boš potrebovalZ-a malo miru. Da bi se izognilZ-a tečnim ljudem, si lahko poiščeš zavetje v kakšni skalni jami. Nasvet: V nevihtnih dneh ne hodi iz hiše, saj te lahko zadane strela in tvoje življenje ne bo nikoli več takšno, kot je bilo. Lev (23. 7.-23. 8.) Življenje se ti bo obrnilo na bolje. Že res, da se boš včasih med nepravimi počutilZ-a utesnjenega, vendar pa boš v družbi pravih prjateljev uživalZ-a, se nasmejalZ-a in pozabilZ-a na vse skrbi. Nasvet: Izogibaj se ljudi, katerih ime se prične na črko L. Devica (24. 8.-22. 9.) V tem obdobju boš vstopil/-a v veliko krizo. Nikjer se ne boš znašel/-a in ves čas se boš počutilZ-a kot zajec, ujet v kletki s papagajem. Nasvet: V naslednjem mesecu boš zasledilZ-a vabljivo ponudbo za izlet v Amsterdam. Nikar je ne sprejmi, saj boš lahko imelZ-a po tem izletu hude duševne motnje. Tehtnica (23. 9.-23.10.) Včasih se ti bo zdelo, da je tvoje telo sestavljeno iz dveh delov, vsak pa ima drugačen pogled na svet. Pogostokrat se ti bo zazdelo, da ne veš, kaj naj narediš v določeni situaciji. Takrat poslušaj tehtnico, ki se nahaja v tvoji notranjosti. Nasvet: Vsako odločitev pretehtaj vsaj 3-krat! Škorpijon (24.10.-22.11.) V svojih novih čevljih se boš počutilZ-a zelo utesnjeno. Primanjkovalo ti bo prostora, kjer lahko pomigaš s svojimi prsti ter se predaš misli: Imam nove čevlje, ti pa ne! Nasvet: V zadnjem predelu hlač si izreži luknjo, skozi katero boš lahko dalZ-a svoj rep! Strelec (23. 11.-21. 12.) Tvoje življenje je en VELIK kaos. Obnašaš se, kot da si vladarZ-ica sveta (verjetno posledica tvojega sorodnika, navedenega spodaj), ocene pa se ti bodo poslabšale (če se ti še niso, pa se bo to zgodilo prav kmalu). Če želiš spet nazaj svoje staro življenje, se spravi v red! Nasvet: Prijavi se k lokostrelskemu krožku, saj si po bratrancu očetovega očeta v sedmem kolenu strica tvoje prababice po materini strani, ki je sedemstopetinosemdeseta v vrsti za špansko krono tvojega praočeta v dvanajstem komolcu babičinega vnuka pred tremi generacijami dedka po tetinem bratrancu babice tvojega pradedka s strani lubadarjev podedovalZ-a lokostrelsko žilico. Me3 (I. A. T.) 3.5. Šah isti, mentor Šolsko tekmovanje v šahu 4.5. Učenci, razredniki 7. r. Ekskurzija - Ptuj 4.5. Učenci 6. r„ 9. r. Nacionalni preizkusi znanja MAT 7.5. Atleti, mentorji Občinsko prvenstvo, stadion Portovald 8.5. Učenci, razredniki 8. r. Ekskurzija - Gorenjska 8.5. Učenci, razredničarka 1. b ZD NM: Sistematski pregled 8.5. Učenci 6. r., 9. r. Nacionalni preizkusi znanja SLO 8.5. Tim S1MOS Sestanek, OŠ Grm 8.5. Razredničarke 5. r., starši Govorilne ure O.5. Učenci 1., 2. r., spremstvo KCJT: Janko in Metka, predstava 9.5. Natečaj Evropa v šoli, učenci, mentorji Podelitev nagrad v LJ 9.5. Ocenjevalci NPZ -MAT Vrednotenje nalog, OŠ M. J. Črnomelj 9.5. Tekmovalci v krosu Državno prvenstvo, Bajnof 10.5. Učenci, razredniki 5. r. Ekskurzija - Notranjska 10.5. Učenci 6. r., 9. r. Nacionalni preizkusi znanja TJA oz. KEM 10.5. Strokovni delavci, starši Govorilne ure J 0.5. Razredničarke, starši 4. r., psihologinja Predavanje: Kako izboljšati učne navade, Čitalnica J0.S. Razredničarke, starši 3. razreda, spremstvo ŠD: Pohod in kros 20.5. Razredničarke, starši 7. razreda, spremstvo ND: Ragov log 11.5. Učenci 8. r., spremstvo TD: Obisk premogovnika v Velenju 31.5. Učenci, učiteljice 5. r. ŠD - Kolesarski poligon 12.5. MPZ, zborovodka 1 j f ! 2 13.5. Tekači Novomeški Štafetni uli&ii tek 14.5. Ocenjevalci NPZ - SLO Vrednotenje nalog , OŠ M. J. Črnomelj 14.5. Učenci, razredniki 6. r. Ekskurzija - Piran 15.5. Tekmovalci, mentorji Kaj veš o prometu, OŠ Grm 25.5. Atleti, mentorji Področno prvenstvo, stadion Portovald 16.5. Ocenjevalci NPZ - FIZ, KEM Vrednotenje nalog, OŠ M. J. Črnomelj 26.5. Kuhna pa to, mladi kuharji, mentorica Državno tekmovanje, Maribor 27.5. Ocenjevalci NPZ -GVZ, DDE Vrednotenje nalog , OŠ M. J. Črnomelj 18.5. Razredničarke, učenci 3. r. Ekskurzija: Lahinjski park, ND 215. Mladi raziskovalci, mentorji Srečanje, Murska Sobota 23.5. Učenci 9. r., mentorji BZ Podelitev priznanj za 8-letno zvestobo BZ 23.5. Razredničarke, učenci 1. r. Ekskurzija: Pleterje, TD 24.5. Učenci, razrednik Podelitev priznanj za zdrave zobe, ŠD Leon Štukelj 28.5. Ravnateljica, koordinatorica COMENIUS Sestanek na Norveškem 20.5. Učenci, razredničarka 1. c ZD NM: Sistematski pregled 20.5. Učenci, razredniki 9. r. Zaključni izlet: Gardaland 20.5. Učenci 9. r. NPZ-MAT: naknadni rok 131.5. Učenci 9. r. NPZ-SLO: naknadni rok Maj 2012 •U' Tedstavnica šol. parlamenta OŠ Grm 22. nacionalni otroški parlament, LJ u. Strokovni delavci Delovni sestanek [4.4. Učenci, razredniki 2. r. ŠD: Zlati sonček 44. Nagrajenci razpisa Civilne zaščite Zaključek razpisa, prireditev, avla 4.4. OPZ, zborovodka, javnost Območna revija, KCJT 4.4. Rokomet, mlajše deklice, mentorica Področno prvenstvo, ŠD Šenjemej Er- Strokovni delavci, starši Govorilne ure £4- Razredniki, starši 8. r. Kako se pogovarjamo z mladostnikom, čitalnica 64. Učenci, razredniki 2., 4. r. Zbiranje starega papirja, 4. r. tudi urejanje okolice 2.4. Ekipe VGK, mentorji, sodelavci Veliki grmski kviz - pisno predtekmovanje 20.4. Učenci, razredniki 4. a. 4. b ŠN: CSOD: Vojsko J 1.4 Ravnateljica Predstavitev Jezikovnih počitnic na MŠŠ, LJ 21.4 Vlladi raziskovalci, mentorji Regijsko srečanje. Gimnazija Novo mesto prr Vesela šola, mentorji Državno tekmovanje, OŠ Grm 22.4. Rokomet, mlajši dečki, mentor Področno prvenstvo, ŠD Trebnje 23.4. Učenci, razredniki 3. in 5. r. Zbiranje starega papirja, 5. r. tudi urejanje okolice •JM Tekmovalci. mentorica Področno tekmovanje v konstruktorstvu, OŠ Trebnje 24,4. Šahisti, mlajši, mentor Ekipno državno prvenstvo, Postojna JM Učenci, razredniki 4. b, 8. b Začetek tedenskega čiščenja okolice šole iZA Učiteljica, učenci 1. a Zdravniški pregled, ZD NM J74. Učenci - bralci BZ Zaključek BZ: Andrej Rozman - Roza 18.4. Mlajši dečki in deklice - šah Občinsko posamično prvenstvo, Portovald Nogomet, mlajše deklice, mentor Področno prvenstvo, ŠD Šentjernej 194. Učenci, učiteljice 2. r. ŠD: Atletika Ul Učenci 5.-9. r.. kros Občinsko prvenstvo, Bajnof J9.4. MPZ, zborovodka, javnost Območna revija, OŠ Grm rc Sahisti, mentor 5. šahovski tumir DKL, OŠ Drska 20.4. Učenci 1.. 2. r, spremstvo Predstava: Deževnikarji, KCJT 121- Učenci L- 4., učitelji (glede na izbor vsebin) N D ali TD: Dan Zemlje, TC TUŠ - eko dan U|4 Učenci, mentorji Državno tekm. za Vegovo priznanje, OŠ Mokronog 23.4 Učenci, razredniki 4. c ŠN: CŠOD: Vojsko 24.4. Bralci 1. r., mentorji Zaključek BZ: Nina Kranjec -24.4. Strokovni delavci šole Konferenca UZ 1274^ Prvomajske počitnice Do 2.5. 1.3. MŠŠ, učenci 9. r Določitev 3. predmeta pri NPZ 1.3. Mlajši dečki, mentor - odbojka Občinsko tekmovanje, OŠ Grm 1.3. Učenci 7. r. Delavnice: O 2 za vsakogar 1.3. Mentor, šahisti - mlajši in starejši Področno ekipno prvenstvo, OŠ Bršljin 1.3. Strokovni delavci, starši Pogovorne ure za starše 1.3. Otroški parlament, mentorica Regijski otroški parlament. Rotovž 2.3. Učenci L, 2., 3. r., spremstvo KCJT: Imej se rad, gledališka predstava 2.,3.3. Učitelji TIT Tehniško-tehnološki posvet, Sevnica 3.3. Tekmovalci, mentorica Državno tekmovanje iz zgodovine 3.3. Učitelji COMENIUS Odhod na sestanek v Madridu 3.3. Trener, mlajše deklice, nogomet Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 5.3. Pomočnik ravnateljice Posvet pomočnikov ravnateljev, Portorož, do 7. 3. 6.3. Člani sveta šole Sestanek, sejna soba 7.3. Trener, mlajši dečki, nogomet Področno prvenstvo, Loka Črnomelj 7.3. Učenci, mentor - fiziki Šolsko tekm. za Stefanovo priznanje 8.3. Mlajše deklice, mentor - odbojka Občinsko tekmovanje, OŠ Grm 8.3. Ravnateljica Posvet ravnateljev, Olimje 9.3. Mentor, šahisti Dolenjska kadetska liga, 3. tumir, Šentrupert 9.3. Trener, najmlajši atleti Občinsko dvoransko prvenstvo, ŠD Marof 9.3. Mentorji, tekmovalci LEPO Državno posamično tekmovanje, OŠ Črnomelj 10.3. Trener, košarkarji - mlajši dečki Področno prvenstvo, ŠD Marof 10.3. Učenci, mentorji - kemiki Državno tekm. za Preglovo priznanje, Semič 12.3. Vodja prehrane, tekmovalci, spremstvo Tekmovanje v kuhanju avtohtonih slovenskih jedi, Šmarješke Toplice 13.3. Učenci, mentorja Področno tekmovanje iz geografije 15.3. Učenci, mentorji Šol. tekmovanje iz matematike 14.3. Učenci 4.-9. r., mentorji Šolsko tekmovanje iz Vesele šole 17.3. Rokomet-mlajše deklice, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 17.3. Učenci, mentor Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje, LJ 19.3. Učenci, ARTPRO Fotografiranje 20.3. Mentorji, učenci 9. r. Državno tekmovanje iz znanja angleščine, LJ 23.3. Učenci, mentor - fiziki Regijsko tek. za Stefanovo priznanje, OŠ Grm 23.3. Učenci, učitelji 7., 8. in 9. r. Zbiranje papirja, očiščevalna akcija 24.3. Rokomet - mlajši dečki, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 28.3. Strokovni delavci. Šola za ravnatelje Izobraževanje: Učenje učenja, zbornica 28.3. Strokovni delavci Oddaja poročila o delu 28.3. Učenci, mentorji Področno tekmovanje za Vegovo p., OŠ Škocjan 29.3. Ekipa, mentorica Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči, OŠ Grm 30.3. Mentor, šahisti Dolenjska kadetska liga, 4. tumir, Žužemberk 30.3. Učenci, učitelji l.,6. r Zbiranje papirja, očiščevalna akcija za 6. r. FEBRUAR 2012 1.2. Učenci, razredniki Obvestila o uspehu 1.2. Učenci, mentorica Regijsko tekmovanje iz angleškega jezika, OŠ Šentjernej 2.2. Starejše deklice - rokomet, mentorica Četrtfinale državnega prvenstva, Ljubljana - Krim 2.2. Mlajši dečki, trener Polfinale občinskega p. v košarki, OŠ Bršljin 2.2. Strokovni delavci, starši Govorilne ure, roditeljski sestanki 2.2. Učiteljice, starši 1. razreda, pedagoginja RS: Otrok v prvem letu šolanja, zbornica 2.2. Učitelji, starši 7. razreda RS: Razvijanje odgovornosti pri mladostnikih, čitalnica 6.2. Prijavljeni učenci, starši Kranjska Gora: Področno tekmovanje v veleslalomu 7.2. Učenci 6.-9. r., učitelji, mentorji Prireditev ob kulturnem prazniku, avla 7.2. Učitelji in učenci 3. razreda KD: Obisk knjižnice Mirana Jarca 7.2. Učiteljice, starši 2. razreda RS: Različne poti do boljšega branja otrok, čitalnica 8.2, PRAZNIK 9.2. Učitelji in učenci 1. r, zavod Vama pot TD: Promet (2uri) 9.2. Učitelji in učenci 2. razreda KD: Obisk knjižnice Mirana Jarca 9.2. Učenci 3. r., spremstvo GŠ: Babica Zima, glasbena pravljica, KCJT 9.2. Mentor, mlajše deklice, košarka Občinsko prvenstvo, OŠ Bršljin 11.2. Nogometaši - mlajši dečki, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 14.2. Strokovni delavci Konferenca 15.2. Učenci 2. in 3. r., spremstvo Prava princeska, KCJT 15.2. Mlajši dečki, trener Finale občinskega p. v košarki 15.2. Ekipa za začetno gašenje požarov Usposabljanje, OŠ Bršljin 16.2. Člani sveta staršev Sestanek, čitalnica 17.2. Učenci 4. in 5. r., spremstvo Od tišine do glasbe, KCJT 17.2. Učenci 6., 7., 8., 9. r., spremstvo Od tišine do glasbe, KCJT 20.2 . - 24.2. ZIMSKE POČITNICE 28.2. Mentor, mlajše deklice, košarka Področno prvenstvo, OŠ Vavta vas NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XXII, junij 2012, št. 3, 4 Uredniški odbor: novinarji 7., 8. in 9. razreda Širši uredniški svet: JERICA ERŽEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica) RENATA BLATNIK (urednica Male Najče) BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega oblikovanja) RENATA BLATNIK, IRENA STRASBERGAR (likovno oblikovanje Male Najče) MAJDA ČENGIJA (tajnica glasila) EMA KONCILIJA (urednica fotografij) Fotografije: TINA DOVIČ, SEBASTJAN MIKŠA, TIHOMIR TROHA, EMA KONCILIJA ter učitelji in učenci JANA TROHA (tehnična obdelava gradiva) Tisk: ARTPRO Število izvodov: 650 100