Indijski falcirji Večina Indijcev časti boga Brahmo, v katerem je vtelešena nemirna, vedno potujoča duša. Brahmanci verujejo, da imajo dušo, ki se loči od telesa in potuje po svetu. Zato si prizadevajo, da dušo rešijo telesa z globokim premišljevanjem, trdo vero in mučenjem telesa. Ta čudna vera je ustvarila mnogo brahmanskih čudakov — fakirjev. Ti fakirji so različne starosti in izobrazbe, a navadno so pravi verski čudaki. Med njimi je mnogo potepuhov, delomržnežev, goljufov in norcev. Hodijo na pol nagi, a telesa namažejo s pepelom svetega ognja in jih tako dolgo bičajo, da postanejo neobčutljiva za udarce. Po vseh indijskih mestih najdemo fakirje, ki s tem častijo Brahmo, da cele dneve in noči ležijo na ostrih klinih. Prav tako najdemo po mestih brahmanska svetišča, v katera morajo verniki iti bosi po tleh, ki so nabita •z ostrimi zobci. Mnogo je fakirjev, ki dan in noč nepremično stojijo na istem mestu. V tem položaju često vzdržijo po celo leto. Drugi se spet odlikujejo po tem, da po več let ne sprer>;ovorijo nobene besede. Spet drugi si nikdar ne dajo ostriči las Pri opazovanju teh fakirjev se človeku koža ježi od groze, če pomisli na to, koliko muk so prestali, preden so postali neobčutljivi. Glede mučenja in utrjevanja telesa so zelo iznajdljivi. Razen navedenih načinov najdemo še druge. Tako na primer niso redki fakirji, ki nagi sedijo na vročem poletnem soncu, ki v Indiji precej bolj pripeka kot pri nas, razen tega pa so še obkroženi z ognji. V takem položaju vzdrži fakir po več ur. Drugi fakirji po cele dneve visijo obešeni z glavo navzdol. Brahmo častijo tudi tisti fakirji, ki s svojim hipnotičnim pogledom krotijo strupene kače. Proti strupom so tako utrjeni, da jim kačji pik ne škoduje Vse te in druge muke prenašajo fakirji v čast boga Brahme, z namenom, da bi telo naredili neobčutljivo in dušo rešili. Ker če se duša loči od telesa, to postane neobčutljivo za vsako muko. Pobožni fakirji za časa mučenja ne eutijo telesnih bolečin, ampak ^zadovoljstvo. %