. štev.
V Ljubljani, v četrek . februarja 1^80.
Letnik V.
Imeritl te «prejemajo in vniji tristoonn vrsta:
4 irr., «'•• «e tiska lkrat.
I«	9
1 - il II »I I* * II
ii ii ii ii 3 >|
Pri večkratnem tiskanji t*u« primerno «manjša.
Rokopisi
m ne vračajo, nefrankovana ¡nama se ne sprejemajo.
N roonino prejema opravniStvo (administracija) in ekscedicija na Unnajski vesti St. IS v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski narod.
Po pošti	preiemsr velji :
/.a celo leto	jo gi. — kr.
ea ooitet*	ó ., _ ,,
ta četrt let«	. . ■> ,, 50
V administraciji velja:
/.a celo ieio . . 8 j¡¡, kr «a poi icta	* ., ¿0 „
ia četrt icta	i ., 10 „
V Ljubljaui ua (iom pošiljao víliá 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiii, Hoy. 16.
Izhajt po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Zopet o duhovski plači.
Z Gorenjskega.
Državnemu zboru je predložena postava o »ravnanji duhovske plače. Stari prijatelj <iu-hovstva, preljubi naš Stremayer, ki se še prav nič ni poboljšal, zopet je tisto osnovo spravil na dan, s ktero je že enkrat nas uboge „čr-nuhe-' hotel osrečiti; osnovo, o kteri mora vsak pravični soditi, da ne spoštuje preveč našega stanu.
Učitelji, žandarji, nadzorniki jetnikov, briči so na boljšem, kakor duhovni pomočniki, ki so se šolali 16 let, in morajo svojemu stanu primerno se nositi, dalje se izobraževati, vsa narodna podvzetja podpirati itd. Župnikom na najtežavnejših župnijah z več tisuč prebiva ci milostljivo je vržena siroma&ka plača 500 gld. in to ne kar v denarji; h štolnmo, biro, z ustanovami. Splošno mnenje je med duhovstvom, da po novi postavi, ako se sprejme kakoršna je v načrtu, naše stanie ne bo nič zboljšano. Vlada bi imela samo ime, da nam ga je zboljšala, iti bi nam za nekaj časa jezik zavezala.
Naj navedem v dokaz nektere točke.
1.	Po nekem ministerskem ukazu se zdaj po vsakem novem umestenji v službo zapisana bira vnovič po desetletni poprečni ceni zara-čuni, in tako se zgodi, ker imajo ž ta sploh večo ceno kakor nekdaj, da se skoraj povsod več ali manj od prejšnje kougrue odtrga; tako da se naša služba namesto zboljšuje le prikraj-šuje , kar je mogoče. Dokazov je dovolj in marsikdo mora to bridko občutiti. Prašam pa. zakaj se naša trdo zaslužena in težko nabrana bira tako visoko računi kakor žito na trgu? Vsak skušeni mora vedeti, da a) birno žito je vselej precej odstotkov slabše od druzega ; b) žita v krajih oddaljenih od trga morda po 3, 4, 5 ali vič ur, zopet zuvoljo tega mnogo na svoji vrednosti zgubijo; c) da vse bire mnogokrat pri najboljši volji zavoljo velike revščine ljudi ni mogoče skupaj spraviti, ako ne mara duhoven biti svojih duhovnjanov ekseku-tor in brič. Bira se mora tedaj vrtčuniti po najmanjši ceni, ki je mogoča, vsaj 50% niže kakor žito na trgu.
2.	V stanovitno duhovsko plačo hočejo po novi postavi vračuniti vse verske ustanove. To je druga krivica. Kakošen namen so pač imeli ustanovitelji pri ustanovljenji svetih opravil? Morda s tem duhovnom le skrbi in sitnosti napravljati in jim prikrajševati dohodke? Gotovo ne! Vsaka ustanova ima zraven poglavit-1 nega namena tudi tega, duhovnom zboljšati materijaiLO stanje. Po novi in tudi po prejšnji postavi je ta namen iluzoričen! Duhovske službe bodo potem za toliko na slabšem, kolikor je ustanov; zakaj kjer ni ustanov, tam lahko duhoven sprejema manualne štipendije in teh še do zdaj niso mogli djati pod kontrolo ; kjer pa je veliko ustanov, tam se bo privržek iz verskega zaklada ali državna sub-
vencija zmanjšala lahko za 100-200 gld. Kteri duhovnik bo potem še z veseljem sprejel ustanovo, ali se je ne bo vsak branil? Ali pa n<> bodo s tem tudi cerkve oškodovane na svojih dohodkih?
3.	Projektirana pluča duhovska je uarav-no-it krivična iu sramotna. Najmanjša plača, ki se spodobi duhovnemu pomočniku, je 400-500 gold., župnikom 600 in več. Ali si mislijo gospodje pri zelenih mizah ali na muisterskih sedežih, da nam Bog denar skozi okno meče?
4.	V stanovitno plačo se štolnina ne sme vračuniti; zakaj po pravici se župnikom velikih far, kjer je neprimerno več opravila, spodobi veče plačilo; in to se bo zgodilo, ako se pusti štolnina prosta. Kolikor veča župnija, toliko veča štolnina, kise mora pa tudi veudar enkrat že časom primerno vravuati.
5. Dohodki od zemljišč se vračuniti ne smejo, ker gotova resnica je, da sedanji čas zemljišča ne dajo dobička, pač pa največkrat zgubo. Dokaz temu je, ker ravno za največe fare je najmanj kompetentov, ker se vsakdo boji velike ekonomije.
Nekaj še ne morem zamolčati, kar mi je že večkrat na misel hodilo, kadar se je govorilo o zboljšanji naše plače. Mi smo le preveč t hi! Uradniki, uč telji so upili, dokler jim niso zares zboljšali plače, — kaj pa mi?
Le molč mo in pustimo, da preko naš b glav sklepajo o nas in uam mečejo kosti in drobiin ce od dižavne mize. Kteri so v boljših službah, si mislijo: mene to ne zadeva; revtži po hribih, slabo pl&čiui in mnogo mučeni si pa mislijo: kaj bom jaz ubožec opravil!
Tovarši I temu ni tako, glasimo se, da ne bo za veliko let prepozno , potem se znamo kesa'i; zdaj je na krmilu konservativna stranka, na Dunaji imamo svojega duhovnega tovariša g. Kluna. Pošljimo mu pet cijo in naznanimo mu točke , da j h pri obravnavi državnemu zboru naznani. V vsaki dekaniji naj se vsaj eden tega posla loti — toda precej, ker postavni načrt pride skoraj do obravnave. Naj ne bo ta beseda glas upijočega v puščavi I
Politični pregled.
Avstrijske dežele
V Ljub ljani 4. februarja.
Novega nauiiirs» ministri* še
nimamo in cficijozui listi pišejo, da ga še ne bomo kmalo imeli. Cehi in klub desnega centra pa baje ne bodo glasovali za vladuo pred logo v bosenski zadevi, za ktero mora ministerstvo imeti dvetretjinsko večino, ker je ustavuo vprašanje, če Taaffe prej ne dopoin ministerstva z avtouomisti.
Nemško |iem*ki poslanci so tedni imeli posvet o svoji bodoči politiki. Skoval so neki memorandum , ki pobija tirjatve češkega naroda. Natančneji zapopadek tega memoranduma ni znan, ker so posvetovanja bila
taina. Ducajska „D. Ztg." v nekem članku piše, da nemški pemci morajo slediti le svoji taktiki, ali od besede do besede ovreči tirjatve češkega memoranduma ali pa ofensivno pot za brainbo nemških prav nastopiti, ker je zmernost nasproti Čehom nemogoča. Med drugim piše ta židovski list: „Mi smemo zahtevati, da nas ne bodo več korak za korakom odrivali iz pozicij, ki j h je imel nemški jezik pred 25 leti. Takrat je bila nemščina državni jezik v vseh deželah, čez ktere je gospodoval avstrijski vladat".
Vnanje države
V	Italiji imajo velik križ, ker jim zmirom denarja manjka; čeravno je na vsako stvar že davek naložen, vendar imajo vsako leto po-manjkljej (deficit); letos jim manjka celih 500 miljonov lir; to bi bilo skoraj neverjetno, ko bi se ne vedelo, kako se tam gospodari. Vsak mesec so novi ministri, novi in stari potem vhčejo plačo; dežela je revna, pa vlada ne skrbi, da bi se poljedelstvo povzdignilo, ali da bi se oživila domača obrtnija, temuč le to je njena skrb, kako bi se vojaki pomnožili, in nove oklepnice kupile itd., da bi zamogli zopet enkrat Avstrijo napasti. Pri tem pa ne pomislijo, da se Lahom v Avstriji v materjalnem oziru bolje godi, nogo v Italiji.
Nemški vladi prijazni listi pišejo, da je povod zvišanju nemške vojske napravljajoča se zveza Rudije s Francozi in slovansko gi-bauje v Avstriji. Neodvisni nemški listi pa hudo grajajo to obteženje nemškega državnega budgeta, ki škoduje materjalnemu razvoju Nemčije.
Na Irskem hudo vre, člani parlamenta stoje na čelu ljudskega gibanja. Nedavno je Irec John Bricbt zahteval odpravo tidejnih komisov in vladuo podporo najemnikom.
$|»ait'ski državni zbor „corteB1 je z 240 proti 10 glasovi odpravil suženstvo na otoku Kubu. — Saj je že bil tudi čas za to.
Angleži se boje novih nemirov v Af-ganistauu konec tega mesca. — Nek vvodni čanek „Daily Telegrapha" svetuje, da'Anglija Afganistan in Herat podeli v dar kakemu domačemu indijskemu knezu. Ta list kakor je I znano stoji v tesni zvezi z angleško vlado, zato morda izraža uamerenja vlade same. — Ker Angleži sami niso kos pomiriti Afganov, hočejo to na ta način kakemu domačemu indijanskemu knezu prepustiti. Ni verjetne, da bi se kdo tega daru posebno veselil.
Poročila iz Prizrena javljajo, da sta se .tluktar paša in vodja albanske lige sprla, ker je prvi zabrauil potovanje enega pooblaščenca v Carigrad. — V Albaniji je zdaj močna laška propaganda, ki dela za ustanovitev avtonomne Albanije.
V	turških provincijah v Aziji in Evropi gospoduje velika beda. Ljudje mrjejo od glada po mestih po ulicah. To so žalostni na
siedniki vojne, ki »te jo turška trmoglavost in i čoo zélé drugačne politike, kakor je bila zad-
angleška sebičnost zakrivili.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja. 2. februarja. (Iz držav nega zbora. — Politično stanje. — Odseki.) V zadnji seji državnega zbora je bila brez ugo vora sprejeta postava, ki vladi daje oblast, da sme za to leto nabrati navadno število vojaških novincev. Vojni minister je pri ti priliki nasvetoval, naj se v postavo sprejme določba, da se bode odslej uabiranje vojakov vršilo meseca marca in aprila, ker se pozueje že pričnejo razna dela ua polji, ki bi vsled nub ra-nja novincev škodo trpela. Potem je bilo rešenih več peticij iu potrjenih nekaj volitev. Na dnevnem redu je bila tudi volitev Ofen-heimova. Radovednega ljudstva se je bilo toliko zbralo na galerijah, da še nikdar nismo videli toliko poslušalcev. Pa Ofenheim jih je speljal ua led. Ko se obravnava prične, prebere zapisnikar pismo, v kterem Ofenheim ua-znanja, da se državuemu poslanstvu sam odpove. To je bilo prav pametno, ker bi bile pri obravnavi zopet na dan prišle reči, zavoljo kte rib se je moral Ofenheim pred sodnijo zagovarjati. Schonerer in še neki drugi poslanec leve strauke sta hotla o tej priliki zoper Ofen-heima govoriti iu bi bila že skrbela, da bi zanimivih reč gotovo ue bilo manjkalo. Volitev bi bila gotovo zavržena, ker je odsek skoraj enoglasno
njih 10 let, priča najbolj to, da konservativnim klubom vedno priporočajo edinost in solidarnost, po kteri so vsi za enega in eden za vse. Ta ediuost je v političnih vprašanjih, pa se ve da so v raznih deželah razne razmere in poslanci so dolžni se nanje ozirati. To je tudi najglavnejši vzrok, da bodo vsi avtono-mistični klubi glasovali za bosensko upravno postavo, ki se začne jutri obravnavati iu za ktero patrebuje vlada zopet dve tretj ni glasov. Pa ker je liberalni klub enoglasno sklenil za njo glasovati, bo brez dvoma sprejeta, ako b> tudi naprednjaški klub nasproti glasoval, kar se pa danes še ne ve.
Obrtnijski odsek je v zadnji seji volil tri poročevalce, ki bodo posamezne oddelke vla-diue predloge pretresali in odseku o nj h poročali. Za razmere med mojstri iu pomočniki je bil izvoljen grof Bt lcredi, za obrtnijske nadzornike poslanec Bodynski, za pomočue bla-gajnice pa Hevera. Pniično bom o tej reči obširneje pisal. Tudi davkarski odsek jo rešil svojo nalogo. Večina sicer ostane pri svojih nasvetih, pa v zbornici se bo najbrže sprejet vladini predlog, ker so si Moravci, Mladočebi in Slovenci v odseku pridržali pravico v zbornici glasovati tako, kakor je za njihovo deželo najbolje.
Iz llr<l*kc£* okraja, 28. pro-senca. (Huda zima in stavbe.) Silni mraz, kteri je trajal tkoro ves mesec gruden, iu je
tudi pri zadnji seji sklenil ostati pri svojem j o novem letu tu pri nas prejenjal za dva dni, še predlogu, da naj se volitev Ofenhemio\a uejzdaj ni prejenjal. V tem dolgem času so vode potrdi. To je menda biio tudi vzrok, da jejzeo vdahnile ali spremenile se v led, tako da
Ofenheim, ki je prej še zmerom upal ugodnega VBpeha v čttrtek zjutraj poslal svojega sina k dr. Smolki, ki je načeluik legitimacijskega odseka, ter mu naznanil, da svojo reč popolnoma njegovi razsodbi prepusti. Dr. Smolka sinu na to odgovori, naj gre nemudoma domu in očetu sporoči, da naj spiše svojo odpoved m jo pošlje predsedniku. „To imam že pri sebi, odgovori sin". „Dajte jo sim", reče Smolka, ki odpoved mahoma nese predsedniku, ter Ofen-heima s tem obvaruje nove blamaže. Nekteri judovski listi, zlasti „N. fr. Presse", so pri tej priliki pisali, da je odpoved Ofenheimova zbor nico obvarovala pred zmoto. Pa dokazov zoper postavnost volitve je bilo dovolj, da bi bila zbornica z mirno vestjo glasovala za ovr-ženje volitve, ¡u le judovska predrznost zamore trditi, da bi Be bila volitev po kr.vici ovrgla. Ofenheim neki misli vnovič kandidirati, pa „D. Ztg." mu že zdaj napoveduje, da se bo njegova volitev tudi potem ovrgla, ko bi bii še enkrat izvoljen od bukovinskih judov.
Desnica je še vedno obsojena s potrpežljivostjo čakati dopolnitve miuisterstva. Za trdno se je obetalo, da bode za zdaj vsaj na-učni minister imenovan iz desne strauke in da bo reč rešena, preden pride bosenska postava na vrsto; pa levičarji so zviti kakor kozji rog, oni vedno preže, kdaj bi se vladi in kroni tako prikupili, da bi jim zopet vlada prišla v roke, zato pa mora tudi desnica biti jako previdna v svojem ravnanji, zlasti ker zgubi večino, ako bi s svojo politiko morav-tke velike posestnike pa liberalne ministre prisilila, da se ločijo od uje. Le počasi se politično obnebje vedri, in po vsestranskem pre-vdarku pač ni težko razsoditi, da naši poslanci v treh mesecih ue morejo popraviti, kar so nasprotniki v 10 letih pokvarili. Liberalci so podobni sovražniku, ki tiči za trduo in velikansko trdnjavo, ktera se pa brez velike zgube laglje po previdnem obleganji, kakor pa s silnim naskokom v pest dobi. Da višji krogi resni-
je po nekterih krajih hudo za vodu; mlinarji težko, nekteri pa še celo n č ne meljejo. Ljudje iu živina veliko trpe od mraza, korenstvo in zelje po kletih zmrzujc, po nekterih krajih tudi vino, z euo besedo vse, kar )e zmrzlini podvrženo iu ni v najboljših shrambah skrbno shranjeno in zaprto. Pač se bo letošnja zima dobro zaznamovala v časnikih. Dobro bi pa tudi b lo, da bi jo zaznamovali vsi, kteri imajo slaba poslupja in shrambe, bodi si za živali ali druge pridelke, da ne bo mraz toliko pridelkov pokvaril ali vničil, pa tudi uboge živali ne tako grozovito mučil in trpinčil. Naj bi vsa slaba poslopja dobro popravili in preuarediii ali z novega postavili tako, da bodo v njih imeli vse svoje imetje lahko varno Bpravljeuo pred mrazom, vročino in drugimi nezgodami ter tako varovali sebe, svojo družino in celo domovino pred mrazom iu pomanjkanjem.
Želeti bi pa še bilo, da bi si tudi država blagovolila to k srcu vzeti da bi pomagala in podpirala tudi pri kmetišk b stavbah. Dobra in močna poslopja so poglavitna reč, na ktero bi se moralo bolj paziti in več storiti za-njo od vseh straui, posebno na kmetih;, kjer so večidel še prav v bornem stanu. Lepaia trdna poslopja pomagajo k zložnosti pri vsakem delu, varno iu čedno hranijo imetje, varujejo škode in dajo dobiček ter tako povišajo srečo in blagostanje, lepšajo vasi, kraje, dežele in občno domov no, in vsacega, kdor jih vidi, navdajo z veseljem in radostjo ter mu obude spoštovanje do nj bovih prebivalcev.
No, ker že o stavbah pišem, naj še omi;-uim, da je ljubljansko kamniška želznica pro vzročila pri nas sem ter tje prav živahne pogovore, kako bi se zidala, bo li privatna ali zasebna, če se bo kaj zaslužilo itd. In pri ta-cih pogovorih mi pride na misel novi predlog, da bi se od ljubljansko-kamniške železnice zi dala euaka železnica od Trzina proti Domža-lom na Dob, Krtino, Zalog, ob potoku Kača proti Moravčem in dalje ob vodi Drtišci memo
Peč, Kanderša na Zagorje. Po tej doliui ni nobene lepe državne ceste, ampak le odročna in po starem kopitu čez mnogo klancev in kotel delana kantonska cesta, koja je grozno mučna za ljudi, živino in vozove, težki vozovi se ne morejo voziti. Vožnje gre pa po teh krajih veliko, pa bi je biio še veliko in veliko več, ko bi bila železnica. Prvič se prevozi tukaj precej veliko kmetijskih pridelkov, prešičev in ' lesa, drugič je miljone železniških voz (vagonov) kremenastega belega in rujavega peska, kteri se vozi v steklarn ce, iz kojega se steklo dela; tretjič v moravški dolini je na miljone vagonov kamna , s kterega podobarji podobe delajo ker je tako mehek, da se da lože in lepše rezljati, kakor les. Zlasti je pa ta kamen vsega priporočila vreden za vse tiste, kteri delajo nova pohištva ali stara popravljajo, za podboje (hangarje) pri sobah, ki nič več ne veljajo kakor leseni, trpe pa skoro večno, pa tudi močijo in golazen se ne mora v njih ploditi. V Morr.včah sem videl s tega kamna hangarje lepo pobarvane kakor lesene, da sem mislil, da so leseni. Kdor želi dela s tega kamrija, naj Be oglasi v vas Straža v moravški dolini, tam so veči del vsi posestniki kamnoseki, zlasti Anton Krašovic in sin.
Tudi ljudi pride mnogo za prepeljati po teh krajeb , tako da bi biio po tej železnici več vožnje, kakor po ljubljansko-kamniški železnici, ti bi že druzega ne bilo za prevo-ževati, kakor sem povedal, pa bo še na priliko premoga iz Zagorju, Tribolja itd. Zato bi bile pa tudi obresti boljše, in če b: bilo delo na akcije, sem tudi jaz kupec na me. Toraj, domači podvzetniki, na delo, brez dela ni jela. Država bi pa morda tudi kaj podpore dala.
Radoveden sem , kaj poreko k temu vsi tisti, kteri imajo vužnjo po teh krajih in kte rim je mar za občni blagor domovine in države?	J. R.
Telegram „Slovencn."
Z Dunaja, 4. fobruaij».
Bosenska postava je bila v današnji seji koraj enoglasno sprejeta; — v državno sodnijo izvoljeni so kandidati desnice. Prihodnja seja obravnavo zemljiške postave je Četrtek 5. februarja.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. februarja (.Podporno duhovsko društvo) bi bilo čez tri leta v sredo 28. jan. t. 1. obhajati imelo svoj občni zbor v namen novih volitev, a ni prišlo dosta družnikov, čemur se o hudem zimskem času ui čuditi. Okl calo bode občni zbor, kakor se čuje, z , Matico" vred, kar je po tem takem tudi „Matici" opominj, ne sklicati shoda o dobi neugodni. Mnogim vprašanjem , kdaj pridejo „Matične" knjige na svitlo, odgovaria se iz pisarnice „Matice" slovenske v „Novic." 28. jan.. da se je tisk zaradi natančnega dela pri „Terminologiji" in zaradi obširnega „Letopisa" zakasnil toliko, da se knjige niso mogle precej v uovem letu razpošiljati. Naznanjamo pa, da bodo prihodnji teden gotove, in potem bodo se nemudoma razpošiljale.
(Cvetje] z ver tov svetega Frančiška) nas je kakor v 1., tako tudi v 2. zvezku oveselilo m voščimo mu dober vspeh pri dobrem našem ljudstvu. Kar pa „opazke literarne, jezikoslovne in druge" zadene, je 1. o naslovu našega lista resnična ; 2. zakaj sonce, ne solnce, in 3. kako je pa s tistim mej namesti med ? — ste pa obe Markovi, in svetovali bi čaBtitemu vred-
ništvu blagovoljno , oaj ranjkega patra nikar ne kliče sedaj spet nazaj v življenje t. j. v slovstvo slovensko. To pa — brez zamere!
(Klic na pomot.) Od zelo spoštovane strani Brno dobili sledeči dopis s prošnjo, da ga priobčimo. Temu vstrežemo z nado, da bi ta klic ne OBtai glas upijočega v puščavi. Dopis se glasi: Premožani — hujši ko cigani — obsedajo, oblegajo, obhajajo, obzvanjajo belo Ljubljano, da se jej vse v glavi vrli! Kaj ta kega bogme ni nikjer v nobenem drugem meBtu. Najmanj po trikrat tri t. j. devet vozov na dan se premoga ali kali — prevaža po ulicah, cestah, trgih, in pri tem zvoni in pozvanja in žvenklja, da vse skozi ušesa doni ne le bližujim, tudi daljnim. V tem se skušujo vozarji in dražijo', in županstvo pusti, da se tako muči in trpinči občinstvo. Ali res ne bo nikdar miru? Od ranega jutra do poznega večera — pred cerkvami in šolami — to ropo-tanje. Naj posnemajo tudi drugi trgovci in kupci te premožane! Aii bodo mestni odborniki k temu veduo molčali? Ali ue veste, da človeštvo slabi iu čutnice njegove so zelo občutljive, da jih vendar tako dražite? Naj se s svojimi vozmi razpostavijo na gotovih trgih, prostoriščih, kjer jih naj poišče, kdor jih po trebuje; uikar pa — za Boga! — ne pustite jim po tem načinu vznemirovati pokojnih sta-novmkov, ki davke plačujejo gotovo tudi zato, da se jim mir in red ohranjuje v mestu.
(Vabilo.) V pomoč stradajočim Notranje em napravi čitalniški moški zbor na debeli četrtek 5. dne t. m. v prostorih čital-niške restavracije pevsko veselico. Program tej veselici je: 1. Eisenbut: „Bura", moški zbor z bariton-samospevom. 2. „Jurček", komičen čveterospev. 3. Koschat: „Pozdrav domovini," moški zbor s tenor-samospevom. 4. Nedved: .,Zvezdi", sjmospev za bariton in zbor. 5 Eisenhut: ,.V naravi", šaljivi zbor. 6. Ilajdrih: „V tihi noči", čveterospev. 7. Rihar: „Mlatiči", moški zbor. 8. Genee : „Laška salata", šaljivi moški zbor s samospevom za tenor (gospod Meden.) 9. 1 regnert: „Krojaška", 0Bm0.-pev. 10. Koncert gledališke godbe ped vodstvom kapeln.ka gosp. Meyerja. — Vstopnina za osobo 30 soldov, brez omejenja posebne radodarnosti. Začetek ob 7 '/9 uri zvečer.
č talnični pevski odbor.
(„Beseda" v Čitalnici ljubljanski 1. t. m.) Radosteu vreže poročevalec pero, popisati to besedo, o kteri je le en glas : „lepa je bila." Občinstva izbornega obeh spolov , vnanjega iu tukajšnjega, raznih stanov ponosno število, „beseda" po vsem izgledno izvršena — res, več se skoro ne da želeti. Pričela se je „beseda" s Hajdrihovo „Jadransko morje", pevski zbor čif.hluičin jo je z znano izurjenostjo izvršil. Za to nastopite gospe Grbiceva in L»v-ričeva s Cirknice. Že stopivšima na oder je plosknilo po dvorani, burna pohvala pa jima je donela po izvršitvi njinih dvospevov, ktere je gosp. Grbic kaj spretno spremljal na gla-Boviru. Gosp. Parma in gospica Orlova sta jako lepo in elegantno izpeljala Beriotovo fantazijo za violon in glasovir, ravuo tako gladko in spretno je tekls tema in gosp. Kleinu Dan-cleova fantazija *,a dva violona in glasovir; mlada gospoda imata lep talent in lepo spretnost na svojih inštrumentih, vsi trije so želi navdušeno pohvalo. Gospe Grbiceva in Lav-ričeva ste potem pokazali, da ste v samospevu ravno taki umetnici, kakor v dvospevu. Najprej je pela gospa Lavričeva dve Mendelsohnovi pesmi: „MeBec" in „Spoved11 in ko je občinstvo jej vse navdušeno ploskalo, je pridala še „Kje dom je moj?" in s tem segla v Brce
vsemu občinstvu. Kavno tako je gospa Grbiceva po Mmerbeerovi „pesmi pažeta" razveselila poslušalce z domačo. „Pod oknom," ktero pa zna tudi peti, da se mora prijeti čutja. To je bil plosk I — Končala se je beseda z Ipav-čevo „Kdo je mar?" To težko skladbo so naš vrli pevci izvršili v čast sebi in skladatelju v radost občinstvu. Hvala jim, hvala vsem drugim, le škoda, da gospoda Grbica nismo tudi slišali. — Po besedi je bil krasen ples kadriljo je plesalo okoli 70 parov.
S tem bi bilo naše poročilo sklenjeno, fie bi ne imeli pristaviti še nekaj, kar nam s srca kipi v pero. Slišali smo namreč — česar žel skoro ne pomnimo — z nježuega grla notranjskih grlic, čast. gospej Grbiceve in Lavričeve, na našem čitalničnem odru domačo pesem Žalibog naše gospe in gospice, po tujih uči teljih glasbe in petja zapeljane, vsako tujo pesem bolj obrajtajo ko domačo, in se skoro sramujejo peti jo vzlasti ua odru. Ali ste take zdaj slišale od gori omeDjenih gospej, kako lepa. kako mila, kako v srce segajoča, kako ginljiva je naša domača pesem vzlasti z ženskega grla? Al; bi ne bile tudi skladbe domače na glasoviru itd. lepe. vredne, da jih ne zanemarjate tako, kakor se to žahbog godi? „Bodi lepa pesem tuja — lepša, kakor tvoj«, ni." — Te po Vilharjevi spremenjene besede uaj bi si zapomnile naše ženske glasbene umetnice, pa tudi moški, potem bomo gotovo zopet v svoj h prostorih slišali več domačega, kakor zadnji čas. — Zato hvala, slava notranjskima grlicama, da ste postavili domačo pesem zopet, na častni oder, kjer je njeno pravo mesto.
(Srednje in z njimi združene Šole) sklenejo po Stremajrovi postavi prvo šohko polletje 14. t. m., toraj prvo soboto v postu, in prično drugi tečaj kvateruo Bredo 18. t. m. Slab „omen" k začetju I Po tem takem majo strogo šolo pustne dni, pepelnico itd. — Ali bi ne bili mogii v tem se premeniti;, iu ali res menijo, da se po njih obračal bode koledar?
(Kakošne profesorje imamo Slovenci.) Iz „Slov. Naroda" posnamemo, da je na maribor ski gimaziji, kjer je dve tretjini slovenskih učencev, med 15 profesorji 11 Nemcev; na tamošnji realki je med 13 profesorji samo eden Slovenec; na mariborski pripravnici je med 11 učitelji polovica tujcev; v Celji so samo 3 slovenski profesorji, v Ptujem jih je samo polovica; v Celovcu so ua gimnaziju samo 3 Slovenci, na realki tudi samo 3 Slo vene , v pripravnici ni nobenega Slovenca; v Beljc.ku sta samo dva slovenska profesorja; na goriškem gimnaziju je samo 8 slovenskih učiteljev, na realki pa samo trije ;/na Kranjskem je po srednjih šolah skoro polovica tujcev. ue umečih našega jezika. Naspromo pa Izvrstni slovenski profesorji morajo služiti med Nemci, na Hrvaškem itd., m ne pridejo v domovino , čeravno so za to že večkrat prosili. Če sedajna vlada v tem nič ue spremeni, potem vemo, da je Djena nepristranost le v besedah in da nemarno od nje nič pričakovati.
(„Slovencu") je došel v zameno češki list „Pokrok", izvrHtno vredovan, kteri ima res kaj v sebi. Ta pravi na pr., da bode državni zbor napredoval morebiti v sedanji obliki do velikonočnih praznikov, in kakor se kaže, bode s Taaffejem opraviti imel naposled — Pavliha!
(Brencelj.) XII. letnika prva številka je prišia v soboto na Bvitlo bogata in mikavna zavoljo raznovrstnosti. Na zadnji strani ima podobo z napisom: „Po volitvi na Dolenjskem." Podoba kaže Slovenca in Kočevarja, kako si roki podajata v spravo in zvezo zoper nem-čurja, ki izza hrasta plašno gleda to pobra-
timstvo. — Odslej bo „Brencelj" izhajal le po enkrat na mesec, a celo veliko polo debel, toraj bodo naročniki dobivali veliko več berila, kakor do zdaj. Cena mu ostane stara, namreč 3 gld. za celo leto, 1 gld. 50 kr. za pol in. 80 kr. za četrt leta. Kdor ga še ni naročil, naj to brž stor'.
(/z mestnega starešinstva ljubljanskega) izstopijo letos: I. razreda Dreo, Dežman, Las-mk, dr. Schaflf.r; II. razreda vit. Kaltenegger,. čuber, Biirger, Lašan; III. razreda pa dr. Aha-čič in Begali. Za te bo toraj nova volitev.
(„Dramatično društvo") uljudno prosi si. narodna društva in posamezne gospode, kterim so se na uiihovo prošnjo posodile knjige, igre ali muzikalje, naj brez odloga franko vrnejo društveno imenje, ker bi društvo prisiljeno bilo prijaviti imena zauikr-n h izposojevalcev, če bi ta poziv bil brez v<peha.	Odbor.
Razne reči.
—	Gospod Štefan V,rankar, župnik pri Jezeru na Koroškem, je 3. t. m. ob dveh zjutraj za pljučnico umrl.
—	Za katoliško cerkev v Banji-luki je daroval biskup J. Strosmayr 100gld.; za cerkev v Slunju biskup J. Posilovič 50 gld.; Biskup v Brnu Karel Nottig je postal pristav papeževega prestola in starosta (grot) Rimski. — Pravoslavni biskup in namestnik Karlovi-ške eparh je German Andjel.c je postal tajni cesarski sovetmk, kar ni bolj pomembe nasprot Madjarom in Srbom!
—	V Rusiji so I 1878 bila vseučilišča: v Petrogradu, Moskvi, Harkovu, Kazanu, Kijevu, Odesi, Derptu in v Varšavi. Dijakov je b'lo na nj h slušateljev redovitih 6901, izrednih 336.
—	V Z agreb u so nekterim narodnim poslancem zboru ogerskem dijaci nedavno okna pobijali, in vsled tega so izključeni štirji učiteljski pripravniki, devet gimnazijcev, in nekaj pravo- ' slovcev vseučilišnikov. — Nekteri bo časnik „Obzor" svoj javno sožgali. — Prikazni, ktere potrebujejo pojasnjenja. — Kdo nam ga bode dal? —
—	Hrvatska literatura leta 1879.
90.	Rad jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XLXX. U Zagrebu 1879. Tisak dioničke tiskare. Ciena 1 for. 50 nov. Sadržaj: Načrt naše metrike narodne obzirom na stihove drugih naroda a osobito Slaven», od L. Zime. Povjestnik Ivan Luč č, Tro-giranin. Na uspomenu 200 god šnjice smrti njegove, od dr. Fr. Kačkoga. — Putovanje po balkanskem piluotoku XVI vieka od dr. P. Matkov ča (J. Feliks Petančič i njegov opis puteva u Tursku); — Olpor i buna radi desetice u biskupiji zagrebačkoju XIV. vieku, od J. Tkaičiča; Ivodi iz zapisnika jugoslav. akademije znanosti i umjetnosti.
91.	Dječiji jadi napisao dr. Nikola J. Pe-trov č. U Biogradu. Nakladom knjižare V. Va-ložiča 1879.
92.	IlrvatBka narodnost iliti duša hrvat-skoga naroda. Povjestno filozofička razprava, napisao Gj. St. Deželic. Zagreb. Tiskom L. llartmana i družbe 1879. Ciena 60 nov.
93.	Starine. Knjiga XI. izdaja jugosloven-ska akademija znanost i umjetnosti. Sadržaj Popis prodaja dubrovačkih iz XIV. vieka od S. Ljub.ča. — I/.prave XV. vieka iz crvene knjige zagrebačkoga kaptola od J. Tkaičiča. To je znamenit prilog za proučenje feudalnih odnošajev u Hrvatskej. — Dopisi izmedju kra-jlških turških i hrvatskih častnika od dr. Fr.
Račkoga. — Dva prilog za hrvatska Bredo-vječnu književnost od Prof. Novakoviča.
94.	Štreni svet za m adu decu. S boja-disan mi si kami. Pančevo, knjižara brače Jo-vanov ¿a. Ciena 10 nov.
95.	Dtčija zabava u slici i reči. S boja disann.u slikami. Pančevo, knjižara brače Jo-vanov ča. C ena 24 nov.
96.	Izvjefče o stanju školstva v Ilavat-«koj i Slavotrji svrš-tkom škol-ke godine 1878. U Zagrebu. Nakladom kr. hrv. slav. dalm. zem. vlade 1879.
97.	Pregled hrvatske tradicionalne k n j i ževnosti. Napisao Lao Radetič pn i g mnaziie n Senju. Tisak in naklada H. Lustera 1879 Ciena 1 for.
98.	Knjige od Mat ce hrvatske. Prijavil ih b« dem ko borln iz'šle.
Trgovina in promet. Ggersko vino in Švicarska gosposka.
(Kouec.)
Mimogrerič je dob lo eno pod nos še uredništvo imenovane dunajske „Wein- und Agri-kultur-Z'g ", ki je Engelnovemu članku dodalo nepremišljeni pristavek, da „med lekarniki 99 odstotkov ne ume napraviti pravilne kemične analize." Na to ravnateljstvo notranjim zade vam Bernskega kantona prav — hladnukrvno omenja, da mu ni znano, kakšne so v tem obziru razmere ua Avstrijskem in Ogerskem na Švicarskem pa da stvar nikakor ni taka, ker se Btrogo na to pazi, da vsak kandidat lekarništva teoretično in praktično dobro do kaže svojo sposobnost za izvajanje kvalitativnih in kvantitativnih analiz. Dejanski pa imajo lekarniki potem toliko posla z analizami, da gotovo ne pozabijo tega kar so znali, neyo nasprotno še vedno novih izkušenj si pridobe; v Bernskem kantonu je 40 lekarmkov iu že med temi, pravi vlada, so mnogi, ki po vsej pravici slove kot veščaki.
„Oester. und W. & Allg. Ztg" je sicer jako dober list, a ia nauk jej bode koristen, da drugipot ne bo tako prem-giila se v svoji sodbi. Imenovani tednik je tudi toliko pošten, da prav toplo pohvali Bern->ko oblastnijo, iu želi, da bi — še n a š a vlada o podobnih pri-1 merljejih tako energ čuo branila čast svojih državljanov.
Toliko o izjavi Bernskega ravnateljstva' notranjih zadev. Pozuejša novinarska poroč la 8 Švicarskega pripovedujejo , da se ogerski > vinski bebrejci niso dosti zmenili za ukaz švicarske gosposke, ker je bilo kmalu potem z nova 9 sodo, držečih okolo 6000 litrov ogerske črnine na Bernskem kolodvoru zaseženih. Med temi sta bila dva soda od Jos. Engel-novega sina v Pečuhu; v obeh je bilo vino barvano 8 fuhsinom. Ostalih sedem sodov je oddal Mans Neugebauer v Promontorji (poleg Budapešte); vino v njih je bilo barvano s fuksinom in še z nekim drugim višnjevim barvilom, od kterega se v vinu posede obilna blatna goščava. Kaj da je prav za prav to barvilo, še ni dognano. Videti je pa, da se ga ogrski Židi poslužujejo že v večji meri, ker je tudi v Thunu bilo zaseženih več voz oger skega vina, v kterem se je poleg fuksina nahajalo še višnjevo barvilo.
Ogerski trgovci so se tega novega bojila popri^eli najbrže zato, ker se fuksin prelahko pojavi. Predno povem, kako se da prav hitro dokazati, da je vinu pridejan loka n, naj za tiste, ki se niso bolj na drobno pečali s kemijo, pristavim nekoliko besed o tem, kaj je mnogikrat imenovani „fuksin" in zakaj se ga Je bati.
Fuksin spada v vrsto anilinskih boj ali barv, ki se odlikujejo po svojej živosti, svetlosti in vztrajnosti. Anilinske boje, mimo fuksina znane pod raznimi imeni, kakor n. pr. purpurin, rozejin, magenta, azurius, bleu de Lyon itd., so dandanes za obrtnijo zelo imenitne in rabijo zlasti barvanju volne in Bvile AniMn, suod , iz ktere ee ua sila umeten na čin delajo ta barvila, je oljnata, nekako po sebno pa ne neprijetno dišeča tekočina brez boje (t. j. taka kakor voda) in se dobiva i/ indige, iz premogove smole in dr.; v novejšem času pa se na debelo nareja le iz benzna. Fuksin, rujavo barvilo v vseh nijansah, on temnorujave do rumenkaste, je nekoliko strupen že sam na sebi, pa nevaren je posebno zato, ker se navadno ne prodaje čist, ampak tak, v kterem se nahaja še ar-senik (m šica).
K sreči se, kakor stm že rekel, kaj lebko in hitro ¿poznati da, če je vinu (ali kaki drugi pijači: likeru, soku od sadju itd. pridana ani-linska barva. Če se hočeš prepričati, ali je kaka prav lepa, žareča črnina prirodna ali pa s fuksinom umetno „popravljena" in torej zdravju nevarna, ti je treba le — koščka krede. Na ta košček krede se dene kaplja vina, ktero se hoče poskusiti. S prva bode kaplja rudeča, bodi si vino prirodno ali s fuksinom barvano; a s časom se bode lisa od prirodne črnine spremenila na vijolično barvo, če je pa v no „fuksinovano", ostane lisi na kred barva po polnem nespremenjena. Še bolje se dokaže anilinska boja na volnatih nitih. V to svrho se nekoliko dotičnega vina (ali druge te
kočine) vlije v malo, tanko in podolgasto, c vi podobno Bteklen co (eprouvette), v vino pa se »pusti ozek košček navadnega, nebeljevega Hamla iz prave volne; potem se vino zavrih nad špiritov m plamenom. Če je v vinu anilin, p. fuhsin, flinel živo zarudf in - rudečica se ne da več z lepa izprati Kdor ne mara „kuhati'1, svobodno tudi poskusi brez ognja in k»r na hladnem za kake pol ure nekai volnatih nitij obesi v vino ter jib potem: če je b la barva na tanko roža ali karmezinasta, pa i/g'ue, naj se n ti zmočijo z amon jakom ali pa s solno kislino, potem je bil v vinu vsakako fuksin
Še na mnogi drug način se da po znanstvenem potu zvedeti , ali je vino v dotiko pr šlo z anilinskimi bojami alt ne, a tacih pre-i>kav ni vsacemu moči izvajati. Za navadno potrebo zadostujejo čez in čez te precej pri-proste poskušnje, ktere sem prej na*čl.
— ete —

Prsne in pljučni! bolezni
naj bodo kakoršne koli, ozdravi nnjgotovejše
po zdravniSkem ukazu pripravljeni v Avstro - Ogerski, v Nemčiji, Franciji, Augliji, Španiji, Rumuniji, Holandji in Portugaliji varovani
Wilhelmov
snežniški alop iz zelišč
Ta sok je posebno dober pri bolečinah na
vratu ¡n prsih, hripi, hripavosti, kašlju in nahodu. Mnogi se imajo le temu soku za mimo spanje zahvaliti.
Ta sok je tudi za zdrave dober pri m e-g 1 e n s m in slabem vremenu, da se ne prehladi.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vsem, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem iu govornikom zoper hripavost.
JP^F	P* kupci, ki žele pravi
snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, naj zahtevajo izrekoma
WilheImov snežniški alop iz zelišč.
Pri vsaki flašlci je tiskan navod, kako naj se rabi. Ena zapečatena izvirna flaša velja 1 «I. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frišne
Frniie 1Vill»«*li»i,
lekar v Neunkirehen pri Dunaju. Za zavitek sc računi 20 kr.	(7)
Pravi \Vilhelmov snežniški aloP iz zelišč imiijo na prodaj na Kranjskem sam": V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton Leban. lekar; v Kranji: Karel Savnik, lekar; v Metliki: Fr. \Vaclia, lekar ; v Novem mestu : Dom. Rizzoli. lekar.
i*, ii. občinstvo naj zahteva izrekoma IVilhelinov snežniški nlop iz zelišč ker lega le jaz izdelujem ; neki Julius Itilliier ¡/.deluje ludi nekak snežniški alop i/, zelišč pa (Istega nI trelin vzeli, ker je le po mojem ponarejen, pa ni laku dober.
Eksekutivne dražbe
7. sveč. Neža Šribar (1) iz Dul (300) v Krškem
9.	sveč Janez Petrič (2) v Ljubljani (458); Vincenc Klier (1) v Ljubljani (118J; Franc Jer-šie (1) iz Št. Ju rja (9211 v Mokronogu; Vncenc Boben (1) v Ljubljani (293); Andrej Urošelj (3) iz Huj (180) v Kranji.
10.	sveč Marija Avžn (2) iz Parij (1050) v Bistrici; Jože Kirn (2) iz Poštenja (1310) v Bistrici.
1 eleitrnlirur um«riit rtui 4 februr. ja
Papirna r«nta 70.40 — ftreneriiH rent* 71.SO — Mata renta 83 60 — 18601etno državno poaoiilo 132 — •ankiiw teoije 844 — Kreditne HRcije 289 25 - London I 6.75 — — Ce«. kr. cekini 6 62 — 2' -irankov 9.34.
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Ilolandiji in Portugalski
varovani
Wilhelmov
čaj za čiščenje krvi proti pro-t i ii ii in putiko
je edino pomagalno
zimsko zdravilo.
3X22222X228 K2XXX2222K »2XXXX!22XVK
g D,voljeno od g g p0ikuieB0 H « ^sled patenta g y ces kancelije ^ *J Dnnaj
j< 7. giuduu h ^ spoznano. ■H 1868. « M r H M
za dobro
H « Nj. veli« se hi ►i M ne tmo poua- H
.3
yt H Dunaj 12. maja >3
Sä 18S8- 3
SSSi&illSJCUS	KZ>X:XXXX.*ZX*
Ta čaj sčisti ves iivot, on preišče celo telo in vso bolezni iz njega prežene.
/n zmirom ozdravi protin, putiko, trgaoje-odprte rane in zastarele bolezni v nogah, upolske bo lezni, krasto, gobe, lešaje na životn in v licu, in sifi-litične bule.
Posebno «lolirr j» pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri »umenici, okrepča slabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucij«, tok pri ženskah itd.
Itolezni, kakor škrufeljne, bule in enake odpravijo se hitro in dobro, če se ta čaj skoz več ča a p^j« ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene.
Pravega izdeluje le Franc Hilliclin . v Neunkirehen pri Dunaju.
i; n zavitek, na H kosov razdeljen, po zdravniškem nkazu pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. Varovali se je ponarejenih refi . in zmirom se mora zahtevati „Wilhelmov kričistilni čaj zopor protin", ker *o izdeluje več ti.kih ponarejenih či.jev zoper protiu in putiko, pred kterimi vsacega »valimo.
Pravi Wilheliuov kričistilni ča) zoper protin in pnliko imajo na prodaj :	t.6)
Peter l.asnik v Ljubljaui, Anton Leban, lekar v Postojui, Kari Ravnik, lekar I v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Dom-;Rizzoli, lekar v Novem mestu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Hderlap.
. laznikovi nasledniki v Ljubljani.
\