Štev. 14.
V Trstu, 25. julija 1893.
Letnik YI.
Obodska proslava — cirilica.
Približal se je znamenit, največi letošnji praznik slovanske kulture; Črna Gora se je okrasila, ona je posvetila dneve od 26. do vključno 29. julija temu prazniku; ž njo ga pa praznuje tudi ostalo Slovanstvo. Modri knez Nikola I. je razglasil, da letos se bode praznoval 4001etni spomin na tiskarno, ki je v črnogorskem kraju Obodu pred 400 leti tiskala prve knjige s cirilico, od katerih se je jedna obranila z letnico 1493. Ker pa so druge knjige še važnejše in potrebniše, tiskale so se gotovo poslednje poprej, nego ohranjeni „Oktetih", in odtod je soditi, da Obodska tiskarna, ki je bila potem prenesena na sedanje Cetinje, je tiskala uže več let poprej cerkvene knjige s cirilico, in da je ona v obče prva, ki je tiskala s cirilico slovanske knjige. Slovani, zvedevši o nameri proslave te 4001et-nice, razveselili so se v obče, in vabilu razsvetljenega kneza, da bi se udeležili zgodovinskega praznika, so se tudi dostojno odzvali. Tako ne bode le Črna Gora slavila 4001etnega spomina, udeleži se ga ne le Srbstvo po zastopnikih iz raznih in oddaljenih pokrajin, ampak tudi velike šole, akademije so odposlale slavne učenjake v Črno Goro v znak, da največi učni zavodi in znanstvene korporacije uvažujejo pomen kulturne Obodske slavnosti. Došli so ruski učenjaki od severja do vstoka, kakor iz Anglije in drugih držav; na take daljnje pota se ne pošiljajo brez važnega namena v učenosti osivele glave, in uže v udeležbi od takih stranij je viden posreden dokaz o velikem pomenu črnogorske kulturne proslave.
Ko je turška sila poteptala Balkanske države, in ko je bil razdejan srbski narod, ostala je Črna Gora zavetje, kamor ni segal turški meč tako strahovito, kakor drugod na Balkanu in ob Balkanu. Vera se je srbskemu narodu ohranila tudi drugod, ali gibati se ni mogel v kulturnih podjetjih. Črna Gora je po naravi utrjena in se zaradi tega laže brani od vražjih navalov in naskokov. Ali k ugodni brambi naravni morajo se pridružiti tudi junaki, in v Črni Gori je zunanja pri-
rodna trdnjava v soglasju z junaštvom naroda. Jednako ni bilo dovolj, da se je ohranila vera med Črnogorci; ni bilo dovolj, da je kazala ista vera na potrebo tiska, potem ko se je isti, po iznajdbi, začel širiti od države do države. Treba je bilo tudi modrih vladarjev in sposobnih mož, in zgodovinska usoda je bila Slovanom toliko naklonjena na to stran, da je imelo pred 400 leti sedanje črnogorsko ozemlje razsvetljenih Gospodarjev Crnojevičev in sposobnega cerkvenega dostojanstvenika Makarija; vladar je vsled svojega potovanja oskrbel tiskarno, in cerkveni dostojanstvenik je pa skrbel, da so znali in začeli tiskati cerkvene knjige s cirilico. Ne le v geografski legi, v prirodnem zakotju in zavetju, ne le v ohranjenju vere, ampak vrhu tega v združenju modrosti vladarjev črnogorskih in sposobnih cerkvenih mož je vzrok in glavna zasluga, da more te dni Črna Gora in ž njo ostalo Slovanstvo slaviti štiristoletni spomin Obodske tiskarne in prve s cirilico tiskane knjige.
Zasluga Obodske tiskarne je neprecenljiva in se kaže sosebno v premišljevanju tedanjih okolnostij. Črna Gora ni imela nikakik zvez, da bi bila mogla izposoditi si od drugod cirilske tiskovne črke; gotovo jih je bilo treba še le uapraviti, in tu je bilo treba pač poguma, da so premagali težave. Da bi ne bila cirilometodijska cerkev krepka dovolj med Srbi, utegnili bi se bili udati za cerkvene knjige, ki bi ne bile tiskane v cirilici, ampak v latinici, katere bi si bili mogli naročiti tu in tam in gotovo najceneje. Tu so cirilometodijske tradicije pomagale, da so brezuslovno želeli cerkvenih knjig s cirilico, in o tem je kritični in zgodovinski najvažneji moment, da se niso uklonili latinici, ampak sami vstvarili si tako rekoč še jedenkrat cirilico, tiskovno cirilico, od katere je bilo zavisno vse drugo in nadaljnje jezikovno in literaturno razvijanje.
Cirilometodijska cerkev je bila tista vez, tista sila, ki je v Črni Gori v družbi z vsem drugim odločila, da
se je ohranila cirilica srbskemu narodu in morda še kakemu slovanskemu narodu na jugu.
Slovenski Trubar, ki ni doživel nepretrganih ciri-lometodijskih tradicij med Slovenci, ni imel več tiste moralne sile, ki bi ga bila gnala k premaganju težav zastran cirilice. Da bi bil on toliko utrjen v teh tradicijah, kakor Makarij črnogorski, ne bil bi miroval, dokler bi se ne bile cerkvene knjige, dasi prestrojene v Luterjevem duhu, tiskale s cirilico za Slovence. V tem torej, da je Črna Gora pred 400 leti, kljubu tiskarskim napravam za cirilico pri sosedih, zmagala težave pri tisku s cirilico, ostane nausahljiva stalna zgodovinska zasluga Črne Gore in ž njo vsega srbskega naroda. Ta zasluga je tako velika, da se razteza v posledicah na vse slovanske narode, ki rabijo sedaj cirilico, in tudi te, ki je ne rabijo več, pa jo utegnejo še rabiti; in kolikor varuje cirilica svojstva posebnega kulturnega tipa, razteza se tu zasluga na človeštveno kulturo in civilizacijo v obče.
*
* *
Ko bi bili Slovani, ki še pred 400 leti so imeli ciri-lometodijsko cerkev, začeli tiskati svoje knjige z latinico, bi se samo pisana cirilica ne bila ohranila dolgo. Tisk je uže tedaj začel vplivati v toliki meri, da bi bili zamerili pisano cirilico s tiskano in potem tudi pisano latinico. No, popraša kak zapadni Slovan, kaka nesreča bi bila v tej zameni ? Ali bi ne bilo bolje, ko bi rabili vsi Slovani latinico? Takih vprašanj in iz njih izvedenih nasovetov smo mi tudi od slovenske strani uže mnogo dobili; ali tu ni mesta za predavanje o prednostih latinice ali cirilice. Dovolj je kazati na to, da cirilica pokriva bistvene glasove slovanskih literaturnih jezikov in tudi nepisanih narečij bolje, nego vsakateri alfabet, ki je doslej običajen pri Romanih in Germanih. V cirilici celi nepopačeni azbuki je celo združeno nekoliko stenografije, ko se zliva jako primerno po več črk v jedno in isto črko, in to v pogledu na samoglas. nike, kakor tihnike. Najlepše se razkrije preprostost azbuke v primeri z latinico, kakoršno rabijo sedaj Poljaki. Tu je taka spletenost pri sestavah jedrih in istih pismenk, da izprevidiš na prvi pogled prvenstvo cirilici pred latinico.
Nepopolni alfabete, kakoršni so v porabi latinice za slovanske jezike, vplivajo tekom časa jako neugodno na izgovarjanje, kakor more opaziti vsak Slovenec sosebno pri šolski deci. Nepopačena azbuka pa zaščišča pristnost slovanskih jezikovnih glasov, s tem varuje tudi oblike jezika v leksikalnem in gramatiškem pogledu ; ona brani, da se ne zatrejo sledovi prvotnih oblik, ali da bi ne mogli zaslediti v poznejših vekih etmologiških podstav raznoterim jezikovnim sestavinam. Na to stran drži celo pesniško svobodo v primernih mejah, da ne stavlja v stihe besed, katere ne spadajo skupej. To se vidi sosebno tam, kjer s pomočjo latinice
nadomeščajo staroslovensko črko t (jat) z raznimi samoglasniki ali njih sestavami. Na to in druge strani je celo sedanja srbščina popačena, ker je šel Vuk predaleč v izpremembi prvotne azbuke.
Pristna azbuka je uslovje, vsled katerega se morejo slovanski jeziki razvijati mnogo pravilniše, nego s pomočjo latinice, ki potrebuje celo za romanske in germanske narode različnih zvez in sestav za jeden in isti jezikovni glas.
Ravno zaradi svoje popolnosti loči pristna cirilska azbuka slovanske literaturne jezike v posebno skupino, katera se vjema s slovanskim skupnim plemenom. Azbuka je svojstven pomoček slovanskim literaturam, kakor je slovansko pleme svojstveno sredstvo za napredek človeštvene kulture.
Kot svojstven pomoček brani kolikor toliko azbuka slovansko pleme od agresivnega posezanja tujih narodov in je v tem pogledu tudi azbuka trdnjava proti potujčevanju.
Kot taka je azbuka čisto kulturnega pomena in ne seza dalje, nego seza slovanska, s cirilico pisana in tiskana literatura. Kot ločilo, kot znak, s katerim se loči slovanska literatura od tujih literatur, kot znamenje, katero bi tujci iz agresivnih namer radi uničili Slovan-stvu, dobiva ista azbuka celo politiški, rekli bi, inter-nacijonalen pomen.
Znana je v širših krogih govorica o dveh velikih politikih, ki sta v razgovoru prišla na znake zapadne in vstočne kulture; jeden teh politikov, pristaš zapadne kulture, je prišteval te Slovane, ki ne rabijo cirilice, tudi iz tega vzroka k zapadni kulturni sferi. V resnici delujejo zapadniki v takem smislu; tam, kjer je še pristna cirilska azbuka, jo izpodkopujejo, ker vedo, da takim potoni rušijo jez med slovansko in tujo literaturo, s tem pa jez med vstočno slovansko in zapadno romansko in germansko kulturo. Zato skušajo pristno cirilico najprej popačiti, kakor se je to zgodilo vsled nerazuma Vukovega pri Srbih, in kakor se sedaj isto vrši po slovanskih renegatih in zaslepljencih pri avstro-ogerskih Rusih, zlasti v Galiciji in Bukovini. Pri vsem tem kvarjenju azbuke in ž njim združenega pravopisa-nja je jako očiten zapadniški vpliv vmes.
Zapadni Slovani, ki nimajo več azbuke ali, ki je vsaj nočejo rabiti praktično, kakor sedanji Hrvati, ne izprevidijo vpliva na to stran; zapadni vpliv pri njih nima glede na azbuko ničesar rušiti, saj je ne rabijo. Takoj ko bi težali zapadni Slovani za tem, da bi zamerili latinico s cirilico, začel bi zapadni vpliv najprej ovajati jih, potem pa zabranjevati tako teženje, popolnoma analogno, kakor se to vrši pri stremljenju za po-vratom cirilometodijske cerkve. Hrvatom, ki se ponašajo s tem, da se uee v osnovnih šolah čitanja s cirilico, priporočamo, naj se jedenkrat praktično poskusijo z Za-padom na to stran, pa bodo videli, da se jim ne bode
godilo nič drugače, kakor Čehom, Slovencem in Slovakom, kateri bi hoteli nadomestiti latinico s cirilico. Poljaki so uže preskrbljeni s svojim prepletenim alfabetom, ki je pravi monstrum med alfabeti latinice. Njim v konec tega veka ni niti nasovetovati take poskušnje, kakor Hrvatom, kateri bi se je lotili še najlaže, ako bi hoteli. Zapadniki dobro umejo pomen azbuke za Slovane, kakor pomen cirilometodijske cerkve; oni vedo, kaj delajo, ko uničujejo to nasledstvo sv. Cirila, s tiskom prve Obodske štamparije nadaljevano in utrjeno; a zapadni Slovani ne uvažujejo tega, kar umejo njih nacijonalni uničevalci. Da, še med vstočnimi Slovani je takih, ki bi radi zamenjali cirilico z latinico; to so taki, ki so po duhu uže popolnoma obsenčeni od zapadne kulture. Ravno sedaj, ob Obodski proslavi, se je srbski zapadnik oglasil s tem, da pride doba, ko Srbi zamenijo sedanjo azbuko z latinico. No, sedanja srbska azbuka se je itak preveč približala latinici, in dobri razum srbskih rodoljubov utegne dati srbskemu zapadniku drug odgovor s tem, da podari v resnici Zapadu sedanjo pokvarjeno azbuko, a zato jo nadomestijo z azbuko, ki bode dalje odgovarjala prvotni cirilski azbuki in s tem tudi sedanjemu srbskemu jeziku.
Obodska proslava 4001etnice prvega tiska s cirilico daje prikladno priliko v premišljevanje Slovanom glede na cirilico in njeno kulturno važnost; ti, katerim so pokvarili prvotno azbuko, utegnili bi pretresati vprašanje, kako bi si jo zopet zboljšali; ti, ki bi jo mogli
rabiti, ko jo znajo iz osnovne šole, utegnili bi jo praktično uvesti v javno življenje; ti pa, kateri je nimajo več, bi utegnili vsaj od zapadniških nasprotnikov učiti se, kako bi sledili druge Slovane, katerim ni še škodoval Zapad do uničenja cirilice ali njenih sledov. Mi sicer ne verujemo, da bi 400letni spomin Obodske tiskarne probudil pojedine slovanske narode v toliki meri; vere nimamo, ker so ravno zapadni Slovani preveč zapleteni v politiške spletke, nego da bi se mogli zaresno lotiti kulturnega vprašanja, kakoršno je vprašanje o latinici in cirilici.
No, če bodo tudi samo pojedinci slovanskih, zlasti zapadnih narodov premišljevali pomen Obodske proslave, bode imela ona zaslugo za slovansko kulturo, in bode ta proslava zgodovinskega pomena in dostojna zopet svojega spomina. Vsekakor je primerno, da se slovanska inteligencija v obče zbere v duhu okolo onih udeležni-kov Obodske proslave, ki so od blizo in daleč šli na Cetinje in na ruševine Oboda, na licu mesta spominjat se teh slovanskih prednikov, ki so vstvarili Obodsko tiskarno in tiskali prve cerkvene knjige s cirilico. Izlet na Obod, ki je v slavnostnem vsporedu, ima ta namen, in tako združimo se, prisotni in neprisotni v hvaležnem spominu na te zaslužne pokojnike ter, kakor se spodobi, posvetimo nekoliko trenotkov ozbiljnemu premišljevanju o vprašanju slovanske azbuke in njenega eminentno kulturnega pomena. Črni Gori pa slava, da je dala Slovanom povod, praznovati v Obodski proslavi najzname-nitiški slovanski kulturni praznik tega leta!

Kollar jeva stoletnica.
V	dan 29. julija je sto let, odkar seje rodil veliki rojak slovaškega naroda, slovanski učenjak, pesnik in rodoljub. Spomin tega dne je občeslovanski, kajti genij Kollarjev spada po mišljenju, čuvstvovanju in delovanju vsem Slovanom; on, dasi je pisal in pel najbolj na češkoslovanskem jeziku, obsezal je v ljubezni vse Slovane, zanje je delal, zanje se je mučil, zanje je postal muč«nik vzornega dela. Neposredno je v svoj čas najbolj vplival na probujenje Čehoslovanov, a njegovi nauki so taki, da so vplivali in še vplivajo na vse Slovane.
V	dostojno praznovanje 100 letnice njegovega rojstva so se letos najbolj pripravljali Čehoslovani in Slovaki, a ta spomin bodo praznovali vendar tudi ostali Slovani. Mnogo spisov se je uže priobčilo v ta spomin, in literarnim podjetjem je bila povsod mladina na čelu, in ona je dosegla, da so se učenjaki uklonili za raznotere spise in razprave, kateri naj bi po vrednosti označili Kollarja in njegove stalne zasluge. Iz Kollarjeve poezije gori ogenj rodoljubja, ljubezen do vsega Slo-vanstva. Ta ljubezen pa ni vzrasla s pomočjo jedino žive, pesniške domišljije, temveč izvira iz opazovanja
vrlin slovanskega plemena, katere previšujejo slabosti in premagujejo pesimizem, ki bi utegnil lotiti se motri-telja slovanske, jako tužne prošlosti.
Kollar je globoko opazoval značaj slovanskih narodov, in zato ostanejo njegovi nauki veljavni tudi za bodočnost. Premišljeval je slovansko zgodovino in opazoval gibanje in značaj sočasnega rodu slovanskega plemena.
Na tujem, v Nemčiji so se mu vsiljevali spomini na razteznost nekdanje slovanske zemlje, katere velik del je postala rakev mnogim oddelkom slovanskih narodov. Videl je, da, kljubu poginovšim tem narodom, je vendar še ostalo mnogo narodov slovanskega plemena s še vedno obsežnim ozemljem. Z druge strani je opazil, da slovansko pleme je prek in prek delavno, vrlo in pridno. Tu je nastal slovanskemu geniju problem: kako je možno bilo, da je pri takih vrlinah in pri taki obsežnosti in skupnosti slovanskega plemena vendar mogel ali celo moral poginiti velik del tega plemena ? Pesnik „Slavy dcera" odgovarja si sam ter razkriva, da ne-složnost, nepoznanje, nerazum skupnih kulturnih intere-
sov so zakrivili, da se Slovanstvo ni branilo proti skupnim vragom, in da so tako Polabski in drugi Slovani poginili tam, kjer biva in kaže svoje kulturne sile dandanes nemški narod.
To spoznanje o glavnem vzroku zgodovinskih nesreč slovanskega plemena daje pesniku izvajati različne nauke. On ne obupuje, ampak, spoznavši slovansko bolezen, hoče isto celiti in kazati, kako bi se zacelila. Postulat mu velja tudi nadalje ta, da slovansko pleme nai ostane delamo in pridno. Delo in pridnost mu ohrani čvrste in vedno sveže fizične in duševne moči. Da, delo in pridnost priporoča Kollar slovanskemu plemenu v toliki meri, da niti ne želi, da bi to pleme dobilo kaj zlehka, brez truda in tako rekoč v dar. Jedino z delom se dosežejo stalni vspehi, nad katerimi je blagoslov.
Ta nauk je kardinalen; za slovanske narode, kolikor uči zgodovina ni toliko potreben, ali v pogledu na bodočnost bi bilo vendar opasno, ko bi se dali Slovani zavesti po drugih narodih, ki skušajo dosezati bolj ob lehkem gmotnega blagostanja, in kar je v posledicah združenega ž njim. Dandanes je ta nauk celo potreb-niši nego za Kollarjeve dobe; kajti velika obrt in trgovina bi utegnila tudi slovansko pleme zavesti, da bi opuščalo tradicijonalno, starodavno, prazgodovinsko in zgodovinsko podstavo slovanskega dela, namreč kmetijstvo in v obče delo v naravi. Doslej se ni bati, da bi slovansko pleme opustilo to podstavo, ali pojedinim oddelkom, ki zavidajo druge narode zaradi bogastva, izvirajočega iz velike obrti in trgovine, ostane Kollarjev nauk vedno primeren opomin, da bi v svojih stremljenjih ne zagazili predaleč.
Toda delo na zdravi podstavi v ohranjenje nasproti agresivnim sosedom ne zadoščuje; zato priporoča naš pesnik skupno kulturno delovanje. V ta namen priporoča pripomočke, s katerimi bi slovanski narodi spoznavali drug drugega, in ti pomočki so mu pred vsem v
literaturnih sredstvih, ker ti širijo spoznanje in zavest o slovanskem plemenu. Njegovi nasoveti so celo podrobni in kažejo tudi za ta del globokost pesnikovega duha. Saj je duševno spoznanje tudi glede na skupne kulturne potrebe prvo uslovje vsega napredka. Jedino po spoznanju drug drugega se morejo obuditi interesi za skupno kulturno delovanje in okrepljenje, s tem pa tudi vzrasti kulturne sile za brambo proti agresivnim narodom.
Poleg tega je potreba, da so pojedinci, vzrasli po razumu, tudi trdni značaji, ker le tako se je možno ogniti, da ne postanejo renegati, odpadniki slovanskih narodov. Značaji pa se vstvarjajo v mladosti, in čudo, da Kollar opominja sosebno slovansko mladino k vzgo-jenju trdnih značajev.
Tako je v KolMrjevih nazorih cela veriga funda-mentalnih naukov za vse slovanske narode, za množice in za inteligencijo ; on razkriva v teh naukih, kar potrjuje zgodovina, in kar potrjujejo nepretržna dela pra-vekov in zgodovinskih vekov slovanskega plemena. Kollar zaupa v plemenske lastnosti, ki se kažejo sosebno v poštenem fizičnem delu in tudi žilavosti in plo-dovitosti plemena; a k temu pridružuje postulat razvoja duševnih sil, kulturnega delovanja in razuma skupnih kulturnih interesov, katere je v sili zaščiščati, s tem pa braniti jezik in narodnost.
Kollar je s takimi fundamentalnimi in ravno zavoljo tega lehko umevnimi resnicami postal dejanski slovanski učitelj, apostol po potrebah novejših dob. Ta značaj slovanskega učitelja je in ostane vzrok, da se slovanski narodi, brez razlike na politiško mišljenje, s hvaležnostjo spominjajo slovaškega rojaka, velikega genija Kollarja; ta značaj bode povod, da se slovanski narodi sedaj sto let in čez veke bodo spominjali z jednako ali pa še večo hvaležnostjo, če si mislimo, da s povečanim razumom raste tudi spoznanje stalnih zaslug, katere ima Kollar za vse Slovanstvo. Slava, slava njegovemu spominu !
Когда столкуемсл, o братва,
И тута дорогу mbi наидемг, Чтобт, моглп за д^ло взатвса, Не ворочалисв бн кругомт. ?
Ми духг славлнскш признваемг,
A духт. то все отг наев 6'ћжитт.. Вг волнахг чужихЂ мн утоиаемг. A все подралпсв би сенчасЂ!
ТакЋ д'Етц, дгћтп поступактг
Когда даетЂ имђ кто пирогт. : Већ распри мигомђ забнвамтг, От/бдаеттт. каждвш свои пироп,.
A тутг-то распри возгорактг
За СЂ^даелни вотг за иирогв, H Bet ругатвса начинагогБ: A цирога не далг имђ Бог !
ПирогЂ чужои и лдовптвш!
Дала его рука врага. Прпманчи†онг, но ндђ вђ немт, скрвггаи, Не дастг онг полвзн никогда.
М4 д1лч[ мн: пирог стЉдаемт, Чужои, хотб онђ и лдовитг, II ссоримсл и убиваемг. A кто тутЂ веее.тб. кто тутг снтђ ?!
Фр. Целестит..
И скучно и грустно.
И скучно, и грустно, и некому руку податв Вт. минуту душевнои невзгодБ!.
Iz poezij M. J. Lermontova.
Dosadno, otožno je.
Досадно, отљжно ie.
Djsadno, otožno je, dati ne moreš roke, Досадно, отжжно ie, дати не мореш ржке, Се žalost ti dušo napaja ...	Че жалост ти душж напал . . .
Желанва!.. что полбзн напрасно u в1јчно желатв?.. | Zaželel si kaj si!. . Kaj večno gojiti le že- i Зажел^л си кац си!.. Каи в-ћчно гоити ле желш?..
A годм проходлгв -— вс^ лучпие годм!
Љооитб . . . но кого-же ? . . на врема-не стоит-б A в$чло лкшип. невозможно.	[труда . . .
Вт. себа ли заглинешБ? — тутгБ прошлаго н^гб и *	[сл^да.
II радоств, и груств, и все тамгб шгиожно . . .
Что страсти ? в4дб рано илб поздно ихт. сладми ИечезиегБ предг судоиљ разума; [недуи. И жизиб — если посмотрпшб сђ холоснб1мђ вни-[машемЂ вокругЋ — Такаа пустан и глупаа шутка ...
Izvirnik.
A leto najbolje — ti hitro odhaja! [lje?.. A .тћто наиболве — ти хитро одхаа! Da ljubiš .. pa koga? .. začasno ni vredno Да лк>бши . . na кога? .. Зачасно ни вр^дно нито,
A večno kako bi ljubil ti? [ti to, Pogledaš li va-se? — tam vse je ušlo ti
[hitro,
In radost in muke, kako jih ujel bi?
Kaj strasti? saj preje — pozneje jih sladka Izgine z besedo razuma;	[ta bol
Življenje — poglej le si hladno in pazno
[okol' -
O, kaka je šala to, glupa in pusta...
C.
A в4чно како би лгобил ш ? ПогдАдаш ли ва-СА? — там все ге ушло ти
[хитро,
Ик радост нн мжке, како нх ум»л би ?
Kaii схрасти ? caii npiie — позн^ж их еладка Изгше з бесћдои разума;	[та бол
ЖивлкнБе — поглаи ле си хладно ин пазно
[околб
O кака № шала то, глупа ин пуста.
Ламурааи.
Kita cvetja.
Tam pred cerkvijo si stala,
Dekle mlado in lepo ! Kito cvetja si mi dala. Nasmehljala se ljubo.
Kisi dala ti mi cvetja
V znak, da srčno ljubiš me, Niti iščeš ti zavetja: Dalo dobro ga srce !
Ljubi smehljaj meni vzbudil
Je spomine davnih let, Ko sem vroče v duši ljubil Jaz najlepše iz deklet.
Tam pred cerkvijo je stala,
Dekle mlado in lepo, V roki cvetje je držala, In me gledala ljubo.
Bela peča pokrivala
Lepo, mlado je glavo. Vsa v mladosti je dišala. In me gledala ljubo.
Tudi jaz sem tebe gledal.
Dekle mlado davnih let! Va-te sladko se zagledal, Tvoj boječ lovil pogled !
Iskra ta je zanetila
V mladih srcih nam plamen, Čute sladke je vzbudila: Vedela sva njih pomen!
Nježno sva oba ljubila,
Srci trepetali sta. Kič si nisva govorila, Vroče pa ljubila sva.
-st—
TJ S L
Knezu Ivanu Franjinu Gunduliču.
Ali što ime njegovo ne samo vječnimi kiti zviezdami, več i u isto sunce pretvara, jest ona od svili epopeja krtma...
Četir burnih prohuji vjekova, Kad božanstva slo vinski j eh gora, Kad sirene jadranskoga mora U zbor prvi sjajnijeh dvorova
Usred čara hrvatskih gradova Kruna sazva: „Divna svanu liora, Da se viju vienci od lovora, Kim dosudi ljubav od bogova".
Usta oncla slovinskijeh vila Cesarica: „Rodit če pjesnika Zbor se krasan, četa velikana.
U toj bit če četi carska sila, Ko iz raja liarnom rodu dika: Silni, slavni stvoritelj „Osmana"".
U Beču, julija mjeseca 1893.
V u
Grofu Janku Draškoviču-Trakoščanskomu.
Le vieux Comte Janko DraS-kovič fut toujour regardi? comme le Chef du parti ills-rien, ce qui lui donna nn certain tastre..
Ko za naviek patniku Hrvatu Robstvo sudba dosudila da je, Za slobodu borio se zlatu, Rajska cerka, ne znajuči, šta je.
Dušman tekar brat bijaše bratu, Inih krotko pateč napadaje — Mongolskom se klanjajuči svatu, Tuiskove gorde goječ zmaje.
Ali sievnu usred mrka mraka, U p6 noči, na nebu hrvatskem Sunce javko, božanskog junaka
Biče divno. I u kolu bratskom Zbor se diže onijeh prvaka — Strah tevtonskom hleplju i srpadskom.
Dr. A. pl. Budisvoj.
Opet onim
Tko dušmana strti želi, Zar če njemu da se klanja? Tko u nebo doči žudi, Zar če iči putem pakla ? A tko sreču grč da traži, Zar da grede, kud nesreča ?
Ima u nas raudrih glava, Mudrih glava, umnih glava, Te si žele to i ono, Te mi žude jadnom rodu, Ah; slobodu, čast i slavu I prvenstvo pod nebesi.
Za slobodu, čast i slavu I prvenstvo pod nebesi, Hvale mi se, sve bi dali, Sto je njima Bog i sudba — Sve bi dali, sve bi dali, Da, j sebe, da, i sebe.
Sve bi dali, sve bi dali, Da, i sebe, da, i sebe : Al da dodješ i zamoliš Par forinti, a za školu Cirilovu — dobio bi Ili manje ili ništa.
Tako u nas bješe davno, Tako, brajne, jeste sada, Tako bit čc dugo jošte, Ili dugo ili naviek : A slobodu tko bi zvao, Kada može doči sama ?
Nego neče doči sama, — Veče Svaba, janje krotko, Darom če je dati nama, Nama jadnim' slugam svojim: Hvala, hvala, vela hvala, A na takom divnom daru .'
Slaven Švabi bit če bratom, Slaven Švabu svojim zvati — II Slavena Svaba lija Bobljem svojim, marvom svojom: Ima u nas mudrih glava, Mudrih glava, umnih glava . . .
Brata više brat se boji Nego vraga paklonskoga : Ja ih znadem, vraga jadni Toli sladko grle, ljube, Al se tresu, ali dršču, Kada spaze brata svoga . . .
Kanda bratac bratu svome Drugo štogod želi, žudi, Nego dobro, sreču sladku I slobodu, brajne, zlatu: — Brat uz brata stupaj svoga, Pak im neče biti zloga.
Brat uz brata stupaj svoga, Štit °im divni budi sloga, I slabiče štono jači, I junake slabi, tlači: Iza štita stoječ toga. Ne boj mi se nego Boga!
Iza štita stoječ toga Ne boj mi se nego Boga; Iza štita stoječ toga Na dušmana udri svoga; Iza štita stoječ toga Strt češ vraga paklenskoga !
Mnogo imam j oš da pjevam (Ako pjesmom zvati smijem, Sto je proza tek u verzih) O sramoti i strahoti, Štono vlada rodom jadnim Izpod Alpa do Balkana.
Ali čemu da se trudim, Vrieme tratim dragocieno, Kad ih nije, da me štiju, A štijuči razumiju? — Sto če drugom misli moje, Kad ideje ima svoje ?
Ima u nas mudrih glava, Mudrih glava, umnih glava, Te ne znadu, što govore, Te ne pojme, što li tvore. — Ja im vendar zla ne snujem, Več ih liepo savjetujem :
Tko dušmana strti želi, Zar če njemu da se klanja ? Tko u nebo doči žudi, Zar če iči putem pakla? A tko sreču gre da traži, Zar da grede, kud nesreča ?
Dr. A. pl. Budi svoj.
Gušter.
Vražju digli galamu na njega. Ma da je otrovnica zmija, nebi se tako sjedinili proti njoj. A on? Ležao mirno na suncu, pa se sunčao, tamanio mušice, vrludao po starom zidu dobar ko dobar dan. Al da, sve proti njemu. Osobito se neki odrpanac drevio: — treba ga ubiti, treba! I digo svu dječurliju proti zelenom gu-šteru. Puk kamenom, a gušterov rep ode na više ko-madiča, al on bjež, pa pod kamen. Sad je gotov! — poriba si veselo ruke odrpanac, a djeca zavikala ko
luda: gotov je! Kad iza nekoliko dana evo ti ga pred rupicom... sunča se sa cielim repom! Odrpanac i djeca
zinuše od čuda---—
— — — Poznam izmučen kraj, komu odtrgaše sva uda. Več mu neki pjevaju i posmrtnicu — ipak mislim, da če doči dan, kad če se taj kraj ugrijati na
slobodnom suncu sjedinjen i cjelovit —----
--— Zinut če i tad od čuda i biesa neki
ter neki !	I}. Katalinič Jeretov.
Vrieme mrakom od zabiti Cara i carske krije imena; Samo je svietla vik na sviti Djela uzmožnieh uspomena.
1. Fr. Gundulič.
Pjesma če našim potomkom kasnim Zanosno slavu onoga riet, Koji je svojim „Osmanom" krasnim Proslavit znao slovinski sviet.
Dr. A. Harambaiič.
Al mu se genij pjesnički Na viši zrenik pope,
Z I a t n a slo v a.
Kad uze sliedom sliediti Slavnog Omira stope : Ter širom cielog Slovinstva Zagrmi kao grom Epska mu trublja, na slavu Krstu i rodu svom.
Sijepan Buzoliv.
A tvoj1) lovor, kako tada, Zelen je uviek, njemu nije Smrti, zime, ni zapada.
M. B. Vucicevii.
Hrvaština tu2) prvom pjesmom cvala, I divan miriš sipo širom cviet;
Svjetlom k slobodi !
Tu velikane rodi zemlja mala, I veličini divio se sviet.
A. Šenoa.
Kad ti3) djeca budu Slavjaniči, Kada Giorgi, Gondola i drugi Opet budu Gjorgic, Gundulici, Tad če i tvoj kraj prispjeti tugi.
P. Preradovic. Priredio Dr. Trnoplesar.
') Gunduličev.
2)	u Dubrovniku.
3)	Dubrovniku.
Biser je i alemovi.
Starost i mladost.
Djul-djevojka' pod djulom2 zaspala' Djul se kriini te djevojku budi. Djevojka je djulu govorila: „A moj djule, ne kruni se na me! Nije meni4, do šta5 no je tebi, Več6 je meni do moje ftevolje: Mlad me prosi, za stara me daju. Star je vojno trula' javorina: Vjetar duva9, javorinu ljulja', Kisa ide", javorina trune"; — Mlad je vojno ruža napupila1*: Vjetar duva, ruža se razvija, A od kise biva" veselija, Sunce sija'4, ona rumenija."
Ponižna molba.
Soko leti visoko", Krila nosi široko; Na desno se okrenu," Gradu vrata ugleda;'7 Al na vratih djevojka:1« Bjelo lice umila, Obrvama uzvija, Grlo' joj se bijeli Kano snijeg u gori;<> Momče stoji prema njoj" Pak joj tijo21 govori: „Oj djevojk0, dušice! Sapni22 puce" pod grlom —
Da se grlo ne bieli--
Da me srce ne boli".24
Kletva.
Milane, prvo gledanje,25 Za malo ti se gledasmo,2" Za malo, dvije godine! Tko nam se sastat ne dade.27 Nego nas mlade razstavi :2' Duša mu raja ne vid'la," Nego se vila i vila,30 Nasred se pakla savila!"
Vienac.
Mlada Neva vodu nela," Na vodu se nadvodila,33 Sama sebi besjedila „Jao jadna, liepa sam ti! Još35 da mi je zelen vienac, Još bi jadna ljepša bila: Ljubila bih čobanina," Čobanina Kostadina — Koji šeče pred ovcama Kano mjesec pred zviezdama",
Ljubica.
Ljubica je sama rekla, Da je prvi cviet od ljeta. Ako i jest kriva vrata,3® Ama39 lijep miriš dava.
Kad bi znale djevojčice, Što je miriš od ljubice: Sve bi cviece pomorile, Ljubicu bi uzgojile.4"
Vidi podlistak „Slovenskega Naroda" od 17. t. m.
Tri tuge.
Slavuj4,-ptica mala Svakom pokoj dala, A meni junaku Tri tuge zadala.
Prva mi je tuga Na srdašcu mome, Što42 mi nije majka Oženila mlada;
Druga mi je tuga Na srdašcu mome, Što moj vranac-konjic Poda mnoin ne igra;
Treča mi je tuga, Ali, na srcu mome, Što se moja draga Na me razsrdila.43 —
Kopajte mi raku U polju široku Dva kopija duboku, Četiri dugačku;
Više moje glave Ružu usadite, Niže mojih nogu Vodu izvedite:
Koje mlado prodje, Nek se ružom kiti,44 Koje 1' staro prodje, Neka žedju gasi.
' Djul-djevojka — pspd.: zumbul-momče, karanfil-djevojka (r. 3. br. t. god.), zumbul-udovica (v. 21. br. pr. god.); istotako barjaktar-djevojka, djules-Ana, dilber-Jevrosima (v. 23. br. pr. god.), dilber-Angjelija, kamen-vrata. samur-kalpak. crven-kapa. saktijan-sepet, zulum-čalma, karaniile-Ivo, šečerli-djevojka, mermer-sokak. amber-duša, mor-dolama, miriš-cviece itd. — 2 djul (gjul) = ruža, (rosa) — 3 .D/V-djevojka pod djulom zaspala, v. u 11. br. op. 2.,
—	4 nije meni — meni nije mar. — 5 do šta — mjesto: do čega. — 6 več — nego. — 7 truo (trul), trul-a, trul-o = gnjil.
—	8 duvati — puhati (pihati). — 9 ljuljati — gibati (tresti). — kiša ide — kiša pada — kiši (dažd, dež, daž, ide — dažd pada
—	daždi, dežuje). — 11 trunuti — gnjiti — v. op. 7. — 12 napupiti (na-pup-i-ti) — narasti do pupa (Knospen bekommen, auschlagen).
—	13 bivati — postajati (fieri). — 14 sijati, sijam = svjetliti: sijati, sijem = sejati, sejem. — 15 — - — ~ — - -— 16 okrenu-ao. — 17 Hrvatu je liepo, što je bielo i što je rumeno. Liepa je djevojka, kada je biela (kano snieg, kano mlieko), ali nije liepa, kada je blieda. — Rumena je djevojka liepa, kad je „rumena kano jabuka'-, ali nije liepa, kada je „krvava (crvena, rumena) kako krv", (čakavski). Najljepša je djevojka, kada je biela i rumena. Ca-kavci „taranjkaiu" : „Oja nina nena, Biela i rumena"! —
Barbari vole (ljube) žensku „krvavu kako krv", „gospoda" žensku bliedu (bez krvi). Hrvati nisu ni „barbari", ni „gospoda". — 20 prema — vis-a-vis. — 21 tijo — tiho (pspd. suro, mjesto: su&o). 22 sapeti, sapnem — zaputiti (zuknopfen). — 23 puce, putac, dugme (Knopf). — 24 Gdje li u poeziji dražestnije šale? — 25 — - - — — — w ss gledasmo-impf. — 27 dade — aorist. — 28 v. op. 26. 29 Duša mu raja ne vid1 la! = Da bi duša raja ne videla! — 30 v. op. 28. — 31 v. op. 29. — 32 nela (niela) = nesla. — 33 Na vodu se naivodila — v. u zadnjem br. op. -— 34 Kako da ti pred očima slika! — 35 još = še (= vrhu toga, k tomu). — 36 čobanin = ovčar. — 37 Divne li prispodobe! — 3' v. op. — 39 ama — ipak (ali). — 40 To su divni stihovi! — 41 slavuj — slavulj — slavic' — slavac — slavec — 42 što-quod (da, jer). — 43 Prva mi je tuga na srdašcu mome itd.; druga mi je tuga itd.; treča mi je tuga itd. — prspd. I. Mažuranič, Smrt Smail-age Cengijiča II.: Jedni su mi na srdašcu jadi, Sto mi Cengič smaknu Moračane; Drugi su mi na srdašcu jadi, Sto mi Cengič pogubio baba; A treči mi na srdašcu jadi. Sto 'e još više, da još krvnik diše. — 44 Koje mlado prodje, Nek se ružom kiti = Ono mlado (t. j. onaj mladi i ona mlada), koje prodje, nek se... kiti.
Priredio Dr. Trnoplesar.
Malo kritike.
(Dalje.)
A niti sedaj ne pričnem takoj grajati, temveč še razliti po naslednjih vrsticah. In prav od srca mi gre nekoliko osladim tiste grajalne kapljice, ki jih mislim ta hvala; ne morem namreč dovolj izraziti svoje zado-
voljnosti o tem, da ni dal urednik vpreči „Dom in Sveta" v ojnice tiste stranke, ki je vzela vse katoličanstvo v zakup, ki bi pa prav isto vlogo igrala kakor farizeji, ko bi se ponižal naš Zveličar še kedaj na naš grešni svet. Prav od srca mu verujem, ko trdi, da „Dom in Sveta" ne vzdržuje nikakoršna stranka, ampak on sam z nekaterimi požrtvovniini sotrudniki. Da pa po-vdarja vedno, da se naslanjata 011 in njegov list na krščansko podstavo, kdo bi mu to zameril ? Tega ni dolžan samo svojemu stanu, ampak tudi narodu in dobi, v kateri živimo. Ali ne živimo v takih časih, ko bode skoro vsa Evropa razdeljena na dva velikanska tabora, v tabor krščenikov in novodobih poganov ? Ali ni prišlo uže tako daleč, da nam židovski žurnalisti, katerih izdelke čitamo za drag denar, grdijo in smešijo s skrajno frivolnostjo vse, kar nam je drago in sveto, in dočim nam blatijo naše verske tradicije, s katerimi so prepleteni naši najljubši spomini iz najnežnejže mladosti, so jim židovski prazniki priljubljeni predmeti za bom-bastiške uvodne članke ? Ali ni pri takih razmerah umestno, vedno in vedno povdarjati krščanstvo ter klicati v spomin njegova načela ? Od tiste farizejske nestrpnosti, od tistega psevdokatoliškega jakobinstva, ki je na našem katoliškem shodu drzno dvignilo svojo glavo, je „Dom in Svet* daleč oddaljen.
Toda moje hvale ni še konec ; ali ni to pravi Balaamov posel, kosem prišel grajat, a moram hvaliti? Mož ie baje da neznanski priden; no tega nam ne bi trebalo pripovedovati, ko o tem svedoči njegovo obsežno slovstvovanje. Ali tudi uže mladenič je bil, pripovedujejo, nekak Didymos Chalkenteros, Didim železno-sedežni, kateremu od zgodnjega jutra pa do poznega večera ni ušla ni jedna minuta naporabljena; a dnevni njegov program, natančno razpredeljen, obsezal ni samo obveznih predmetov, ampak tudi druge klasiške in novejše jezike, staro filologijo in slovenistiko; filozofijo in sko-lastiko ; humanistiko in realistiko in tudi — telovadbo moža da je navdajala nekaka faustovska vedohlepnost In res, v prilično kratkem času pridobil si je vsaj polovico Faustovih doktorskih klobukov, dasi je začel z onim, s katerim je baje Faust končal, vskliknivši „Und leider auch Theologie". Bati se je uže bilo, da je mož zgolj receptivne nravi, kakor Čop, katerega je spravil ravnokar „Dom in Svet" v zastavico in slovstveno vajo na platince ali „nožnice" v jedno poslednjih številk, in katerega je Preširen tako dobro zadel z znanim epigramom.
Toda glej čudo! Mož zastavi pero, katero mu sedaj tako po bliskovo reže črne brazde po belem papirju, kakor da bi hotel hipoma popraviti zamudo, ker je pričel pozno. In letos nosi uže šesto leto na plečih uredniško breme, za katero ga, dejal bi, zlasti vsposa-blja ona splošna izobraženost, katero si je vedel prisvojiti s tolikim naporom v mladih letih.
Ali tisti faustovski duh navdaja ga tudi urednika. Ustanovil si je svoj list, in za list skrbi sedaj „od zore do mraka od mraka do dne", to pa morda ne samo v prenesenem pomenu, ampak dejanski; jaz mu vsaj popolnoma verjamem, ko trdi (VI. št, 1. na platnicah), da so uredniškemu poslu odločene mnogoštevilne dnevne in nočne ure. I11 za list mu ni nobena žrtev prehuda ; neutrudno vabi zanj pisatelje in umetnike, a neumorno piše tudi sam. Ker je list ilustrovan, postal je sam fotograf in se zatopil v skrivnosti mnogoterih novodobnih ponatiskovalnih umetnostij, katerim pisec teh vrstic vsem ne ve niti imena, in sicer toli temeljito, da nas sedaj poučuje „O tiskanih slikah". Da bi priskrbel listu mičnih potopisov, ne straši se mučnega potovanja v ju-trove dežele. Piše življenjepise i Hradeckemu i Rafaelu, i Ondfičku i Blažu Potočniku, ocenjuje množice slovenskih in neslovenskih knjig, za katere treba obilico časa, ako naj jih samo jedenkrat prečita od konca do kraja. In nehoteč nijednega prostora pustiti neporabljenega, razgovarja se na „nožnicah" poljudno s svojimi naročniki o najbolj perečih domačih vprašanjih. Obsežna slika pa vendar ne obseza vsega slovstvenega delovanja njegovega (prim. „Uvod v modroslovje", „Dušeslovje". „Drobtinice"); pri tem pa se drugih službenih poslov nismo niti dotaknili.
Ali ni to pravi „monstrum actionis" ? Kaj pore-čemo k temu ? Res, čuditi se nam je možu, ali na misel nam tudi prihaja svarilo delfiško „M-r^b aTav!« ali „Ničesar preveč"! S tem ne izrekamo bojazni radi moža samega, radi njegovega zdravja ali živčevja, dasi imamo Slovenci v tem žalostne izkušnje:
Nič noče dozoreti nam, kar kaj obeta! —v to je grenko!
Kako se je mudilo vam: Erjavec, Levstik, Subic, Jenko!
In kako se je mudilo tebi, častiti pesnik te kitice, da si še za življenja svojega, za moške svoje dobe, napisal si svoj slovstveni testament, tako da je videti, kedar sedaj kaj še pošlješ v deželo, kakor da bi nam poslal tisti izdelek iz — onega sveta. Toda govorimo resno, prav resno! Ali ni tej neveseli prikazni v Slovencih kriva naša neugnanost in nenasitljivost — fau-stovstvo — ki nam prezgodaj izpodkoplje zdravje ali vsaj obrabi živce. Ob vzrokih te prikazni morda o priliki kaj več! *) Toda vse to nas na tem mestu nič ne briga; v tem obziru ni nihče nikomur odgovoren nego sebi in Bogu.
Ali stvar irra še tudi drugo lice. Je-li pri toliki mnogostranski p^dovitosti in razcepljenosti tudi zajamčena potrebna temeljitost, notranja in oblikovna vsaj relativna dovršenost ? Ali ni neizogibno z njo spojena kolikor toliko vihravost in površnost ?
*) Prav potreba bode! Poleg faustovstva so temu vzrok tudi specifične razmere in potrebe — malih narodov, torej tudi slovenskega, ko zahtevajo od jednih in istih rodoljubov na jednem in istem polju delovanja — preveč!	Op. ur.
Ugovarjalo se mi bode: Saj „Dom in Svet" ni izključno namenjen razumništvu, temveč tudi širšim krogom, in njegov urednik, ki je s početka izjavil iz-rečno, da piše za mladino, si je pozneje vzpostavil za-dačo, da bode pisal za omikane Slovence sploh, toda preprosto in domače. Kaj ne, za poljudno pisanje pa ni treba bog ve kakega pripravljanja in premišljevanja?
No, izjaviti mi je, da imam o poljudnosti celo drugačne pojme. Koliko se greši (brez ozira na „Dom in Svet" !) pod geslom poljudnosti! Po mojih mislih ne more knjige res prav poljudno, a dobro spisati nego pravi strokovnjak z najvestnejšim trudom. Vestni pa morajo biti poljudni spisi tem bolj, ker se obračajo do slepo zaupnih, a često nerazsodnih čitateljev, ki ne znajo in ne morejo kontrolovati pisatelja in njegovih virov. A kdor piše mladini, bodisi vedno svest zlatega načela, da to, kar je najbolje, je jedva dovolj dobro za mladino.
Ciljem uže zopet ugovor: Saj si sam povdarjal, kako izobražen, kako splošno omikan je urednik „Dom in Sveta" ; če on ni sposoben, da piše in sodi o katerem koli predmetu, kdo pa je ?
Stoj prijatelj! Ali si pomislil, kaj je to: obča izobraženost, katera se tako često povdarja in rada nazi-vlja tudi formalna izobraženost ? Ali ti morda ona daje pravico, ali, bolje, sposobnost, govoriti in poučevati druge o katerem koli predmetu in kedarkoli ? Ta kriva misel je uže jako stara, starejša nego dva tisoč let, in uže Sokrat jo je moral pobijati proti Protagori, ki se je hvalil, da uči umetnost, s katero se vsposabljajo učenci njegovi govoriti boljše, nego strokovnjak, za katero koli stroko ali pa tudi proti njej. O obči izobraženosti gojim jaz idealnejše misli; obča ali splošna izobraženost je človeškemu omisliju nekako široko ozadje, katero ti omogoči pravo duševno perspektivo, da spraviš sebe, svoje zmožnosti, svojce, svojo domovino, svoj narod v pravo razmerje z ostalim svetom, da ne preceniš po napačni perspektivi sebe, svojih zmožnostij, svojcev itd., zaradi tega ker je vse to bliže, nego ostali svet Vrhu tega obče izobražen človek krene lahko na katero koli stran strokovne izobraženosti, lioteč postati strokovnjak ter morda dotični stroki odkazati nove poti, krene lahko zato, ker ga obča izobraženost vsposablja, da brzo najde potrebna sredstva in najboljše vire v dotičnej stroki. Pisatelju pa je obča izobraženost trdna zaslomba, ali pa globok vodnjak, iz katerega zajema obilico prilik in pripodob, s katerimi hrani in diči svoj jezik.
Ljuto pa se vara, kdor misli, kakor tisti sofist Protagora, da mu obča izobraženost, pa naj bi bila obsežna kakor Leibnitzova, dovoljuje, da oblastno sodi o katerem koli vprašanju, ne da bi se mu bilo treba posebno pripraviti zanje. O istočasnem znanju velja isto, kar dušeslovci trde o zavesti in o njeni značilni lastnosti, o njeni ožini (pr. Lampetovo „Dušeslovje", str. 263).
Duša je v tem obziru podobna očesu, ki ima jako ozko zenico, ali je silno gibko (gl. Drbal, Lelirbuch der em-pirischen Psychologie, Wien. 1885. str. 79). Res je duša •— oko — tem gibčnejša, čim veča je njena obča izobraženost, ali zajedno v istem času nam je na razpolaganje bore malo eksaktnega znanja. Govorniku, ki noče pitati poslušalcev z občimi, gladkimi „protagorskimi" frazami, treba se je vsakokrat vestno pripraviti; kdo se je vestnejše pripravljal, negoli Demosten, tako da so mu sovražniki cel6 očitali, da smrdč njegovi govori po oljnate svetiljke utrinkih ? Takisto se je i najbolj podkovanemu učitelju za vsako uro kolikor toliko pripraviti ; koliko praznega besedičenja, časogubnega, razbli-njalnega razlaganja se ubrani z vestno pripravo! Vselej sem miloval učitelja (še mnogo bolj pa njegove učence), ki se je pobahal samoljubno, češ, da se nič ni treba pripravljati za učne ure, ni za najteže. Ako je to res, kar smo rekli o govorniku, o učitelju, koliko bolj velja to o pisatelju, ker „littera scripta manet" !
In prav na to stran „Dom in Svet" malce greši, pišoč včasih samo „in usum Delphini", t. j. „in usum laicorum". Nočem preiskovati, kako vestno ali spretno je opisano potovanje po Jutrovem, ki je plod večmesečnega potovanja ; to bi mogel presoditi le človek, ki je ali uže sam potoval ondod ali pozna več temeljitih virov o tem predmetu. Ali dajem to-le na pomislek: kaj je več mesecev, kaj je tudi celo leto za tolike in takošne dežele ? Ali ni tako podjetje prav podobno onim novodobnim potopisom, najčešče židovskega izvora, ko napišejo ljudje o Rusiji in nje stanovnikili debelo knjigo, prebivši ondu 30 dnij, ali pa napišejo o naši deželici obilo apodiktiških razsodkov po tridnevnem pomudku. Kako debelo pač gledamo, ko čitamo v nemških ilu-strovanih listih včasih taka najivna, včasih pa gorostasna poročila o svojih domačih krajih in razmerah! Pisatelj teh vrstic se pripravlja napisati nalik Staretovim „pismom iz Zagreba" nekoliko črtic o nekem, res zanimivem pol slovenskem mestu; ali dasi biva onda skoro uže dve leti, vendar se še vedno pomišlja, ali je uže kos tej nalogi, ko vidi, občujoč z domačini, koliko mu še nedostaje do onega znanja, zlasti tudi v jezikovnem pogledu. — Je-li pa turistiškim spisom prisoditi „stalno vrednost", to še ni nikakor dognano.
Kaj pa porečemo o „Dom in Svet"-ovih knjižnih ocenah? Res, da so z „nekako milobo prekuhane", ali res je pa tudi, da jih je nekaj med njimi jako mlitavih, ko človek, prečitavši jih, ne ve, pri čem da je. „Macht mich nicht \varm und macht mich nicht kalt". Prav kakor da bi ocenjevalec ni sam sebi ne bil vstvaril jasne sodbe ali pa da bi se bal zamere. Dvomim, ali je mnogo ustreženo čitateljem s takimi ocenami.
Tudi se ne čutim poklicanega, da bi pretresal „življenjepise", na kakošne in katere vire da so oprti; za tak posel bi trebalo veselja in časa ; nadejam se, da
so na najboljše in tudi na najnovejše. Morali bi vsaj	Pač pa si pisatelj teh vrstic privošči par besedic
biti, ako naj sodijo v „knjigo stalne vrednosti", in ako	o tistih beležkah urednikovih, o katerih mu sodbo pri-
naj jih bode moči kedaj sprejeti v kako šolsko čitanko	puščajo dosedanje njegove študije, kot dobre izdelke našega slovstva. (Dalje pride.)
Ples in plesovna glasba.
Spisal Fr. Ks. Kuhav.
IV.
Dokazavšemu vrednost plesovne glasbe v samej umetnosti, v glasbenem pouku in v življenju, bodri ti mi je sedaj hrvatske komponiste, da skladajo plesovne komade. Menim, da je to zaradi tega koristno, ker so naši slutvo-klasiki — skutouoše ali posnemalci Nemcev — znali plesovno glasbo oklevetati in ogrditi tako, da se mlad ali učen hrvatski skladatelj uprav boji zložiti kak plesovni komad, še manj pa obelodaniti ga tiskom. Ako hočemo, da se more hrvatska glasba razvijati brez ovire, treba je, da se odločujoči faktorji zložijo ali zje-dinijo proti kokoršnim si bodi krivim kulturonoscem. Ti faktorji so: hrvatski učitelji glasbe, kateri imajo določiti smer in metodo glasbenega pouka; roditelji učencev, kateri nosijo troške glasbene vzgoje svoje dece in hrvatski skladatelji, kateri hočejo v resnici delati za svoj narod.
No ker je znano, da glasbeni učitelji radi dajejo svojim gojencem samo take komade, kateri so lepi in veljavni, in ki imajo vrednost, in da občinstvo kupuje samo take rado, zato naj mi ne zamerijo hrvatski komponisti, ako jim tu kako pripomnim v pogledu skladanja plesov.
Skladajočemu pravi plesovni komad, treba je paziti : 1. da se more po njem lahko plesati ; 2. da je originalen, po izrazu eleganten, duhovit in izbran; 3. da stoji na višini sedanje plesovne glasbe, in da je v duhu sedanjosti, a ne v duhu prošlih časov; 4. da je tako stilizovan, da ga moreš lahko prirediti za orkester, in ako je prirejen za klavir, da ta priredba odgovarja svojstvu klavirja; 5. da je karakterističen, t. j. da izraža ne samo določen duševni pojav, ampak tudi narodnost onega naroda, kateremu pripada dotični ples po svojem poreklu, i 6. da je v umetniškem pogledu povsem korekten.
Ad 1. Ritmizacija plesovnega komada mora biti tako jasna in točna, da morejo plesalci lahko plesati po tem plesu. V melodiji počasnega plesa, kakor je na pr. prvi oddelek vsake figure našega dvoranskega kola (Adagio), ni na mestu jednostavna pevna (vokalna) melodija z mnogimi dolgimi notami; tu je treba, cla je melodija figurovana, t. j. vkrašena z brzimi (kratkimi) notami. V plesu s srednjim brzini tempom, kakoršen je drugi oddel vsake figure našega dvoranskega kola (Allegro), naj bodo najkrajše note osmiuke. Samo izjemoma morejo se, da bi ritmizacija ne bila jednolična, uporabiti tu pa tam krajše, t. j. šestnajstinske note. V brzem plesu, kakoršen je valcer, ne sme nikakor biti šestnajstink, ker uže več sledečih si osminskih not zapleta ritem. Značaj valcerju, kateri predstavlja ljubez-njiv in šegav dvogovor med plesalcem in plesalko, zahteva, da v jedni perijodi prevlada pevna melodija z dolgimi notami, a v drugi instrumentalna melodija s kratkimi notami.
Ritem plesa mora spremljevanje dobro izticati ali oznanovati, t. j. da spremljevanje strogo sledi plesovne korake. V adagiu dvoranskega kola imajo plesovni koraki ta obrazec:
'/i V, I VL 7« I spremljevanje mora se torej strogo držati tega obrazca.*) Vsaka druga vrsta spremljevanja pomoti plesalca tako, da naposled ne bode hotel izvajati shemata korakov, ampak da bode malomarno cupkal (kolomateril) sem ter tje in poskakoval, kakor je to na naših plesih. Pred kakimi tridesetimi leti ni bilo te malomarnosti, ker so se plesalci in plesalke strogo držali shem.it,a korakov ; a tedaj je imelo naše kolo tudi karakteristično lice, hrvatsko obležje. Tej popustljivosti kriva je nemarnost naših učiteljev plesa in slaba, t. j. kriva ritmizacija glasbenega spremljevanja v novejših skladbah.
Ritmiški obrazec dvoranskega kola v adagiju kaže sicer na četiričetvrtinsko, a ne na dvočetrtinsko mero, ali, ker se prva osmina tretje četrtine jako naglasuje z nogo, razdelil je uže Lisinski to četiri-četrtinsko mero v dve dvočetrtinski meri. Lisinskega razdelba je povsem opravičena, in zato tudi nimamo razloga, da jo opustimo.
Spremljevanje allegra dvoranskega kola mora dobiti na prvo osminko vsakega takta akord (sazvuk), a dobro je, ako dobi tudi tretja osminka akord, ker se v kolu — naj uže bode kmetsko ali dvoransko — na težki del takta izvaja težak korak, koji se v prostem kolu povdarje še s teptanjem z nogo. V valcerju ali polki ni tako; tu ne markuje plesalec težkega dela takta, zato je tudi v spremljevanji polke in valcerja opravičeno, da dobi težki del takta samo jeden (basov) glas, a ne sozvoka.
Gajdaškega spremljevanja prostega kola z da-mu (s toni ko in dolnjo kvarto) ni oponašati v umetnem kolu; v tem je treba, da sledimo spremljevanje tam-burašev, kateri jemljejo — kedar jih tambura več skupej — na težki del takta sozvok' (akord). Pomniti je treba, da stoje tamburaši, v naši narodni glasbi, na viši stopinji, nego sviralci ali godci.
Ad 2. Plesovna melodija, treba je, da je originalna. Vporabljajoč v dvoranskem kolu same narodne melodije, kaže skladatelj, da nima tvorne sile. Tudi v valcerju ali v polka-mazurki ne vporabljajo skladatelji narodnih melodij, ampak skladajo nove melodije, in to v smislu one narodne glasbe, kateremu narodu pripada ples. Narodne plesovne melodije niso fine, ter so v svojej duhovitosti bolj ali manj omejene. Narodne jezične fraze in reki so mnogokrat v resnici krepki in duhoviti, ali zopet ne tako elegpntne, kakor izreki umetniškega pisatelja ali učenega govornika, in naj so tudi
*) Glej Kuhač „Dvoransko kolo" za glasovir, drugo izdanje (u Zagrebu nakladom Kugli i Deutseh) in Fr. S. Vilharja: „Zora puca" dvoransko kolo za glasovir v „Zagreb, albumu plesova" za
1. 1893. Naklada knjižare Kugli i Deutseh.
ti izreki sestavljeni iz besed, katere je narod izmislil in to po načelih narodnega jezika.
Sozvočje (harmonija) plesa ne sme biti prebo-gato in ekstravagantno. Prisiljeni, paumetni (erkiin-stelt) in nenaravni sled in nenaravna zveza sozvo-kov dela plešovno melodijo okorno, a prebujna harmonija jemlje plesu lahkoto in polet ter ga dela težko razumljivim. Pogosto modulovanje, posebno pa naglo modulovanje moti iluzijo plesalca, kateri hoče ostati v jednej duševnej dispoziciji. Ako nagli prehodi v drugih komadih včasih zelo vplivajo na poslušalca, v plesu ne razigrajo nikogar in niti ne iznenadijo nikogar ugodno.
S tem ni rečeno, da se omejimo v plesu samo na tonični trozvok in na sozvoke gornje in doljnje domi-nante, v modulaciji samo na prehod v gornjo dominanto, kakor je tudi učil nek nemški profesor, ker taka mr-šava harmonija je pač samo za vaški ples, ne pa za pl№ meščanskega občinstva.
Plesovna glasba mora biti v melodiškem in har-moniškem pogledu dražestna, fina, pikautna, lahko tekoča in nikakor ne prisiljena. Ples je slika in svojina mladine. Lenost starega filistra (meršava harmonija) in umovanje resnega filozofa (prebogata in nepričakovana harmonija) mora se v plesu brezuslovno izključiti.
Glede stereotipnega prehoda v gornjo dominanto sem uže nekoliko krat drugod opozoril naše skladatelje, da tak prehod ne spada v hrvatsko glasbeno tradicijo. Pri koncu prvega dela jednega odseka plesa se ne sme preiti v gornjo dominanto. Res je, da se je težko odvaditi temu stereotipnemu prehodu, ker smo vsi skupej preveč odgojeni v nemškem duhu, ali jedenkrat moramo vendar le začeti reševati se tujih okovov. Dunajski skladatelj, kapelnik Ziehrer ogiblje se v svojih plesov-nih komadih kjer le more, prehoda v dominanto. Ziehrer ne ravna tako, kakor bi hotel poprijeti se morda kakega hrvatskega načela, ker teh niti ne pozna, ampak zato, ker je omenjeno harmoniško kljuse uže do skrajnosti obrabljeno.
Ad 3. Ni pametno dati plesovnemu komadu resno in dolgo introdukcijo. Ples je za plesalce in ne za koncert. Še pred 10, 15 leti dobival je n. pr. vsak valcer resno in prevarljivo introdukcijo, a vrhu tega tudi za-glavek (čuda), izdelan s fantazijo. Danes ni več tega. Uvod valceijev naj bode liričen in ne predolg, a za-glavek tak, da se more po njem, malo ne do kraja plesati. V tem pogledu je uvod in coda Ziehrerjevega valcerja „Natursanger" vzoren.
Poprej so tudi polke imele introdukcijo in codo, no dandanes se pripravlja polka največ s štirimi takti, da more po uvodu spoznati plesalec, kak ples je to, ki bode sedaj. Coda v polki je popolnoma odstranjena ter se jej dodaje sedaj mesto prave code, štiri ali največ osem taktov pod znamenjem: „Polka da capo al segno poi coda". — Male interludije v polki-frai^aise, v polki-mazurki in v valcerju, sestajajoče iz dveh ali štirih taktov — kateri služijo za uvod sledečemu delu, so jako zanimive, ter dajejo godcem majhen odmor. V starejših plesih ni teh interludij; tu se je sviralo in godlo s po-četka do kraja vse v šestnajst. V brzi polki je pa še danes običaj, da sit in krup (discant in bas) v jeden dušek svira in godi. No tu pa tam je pa vendar uže
poskusil kak skladatelj uvesti tudi v brzipolki neke reforme.
Prostemu kolu in codi dvoranskega kola (zmiji, kači) lepo pristoja uvodnica (vorspiel) kakih osem (ali štirih) taktov, a popolnoma odveč je staviti pred pojedine figure dvoranskega kola tak uvod, kakor je to želel naš plesni učitelj g. Coronelli.*) Tudi pojedine figure kadrilje nimajo uvoda. Pri kadrilji in pri dvoranskem kolu je dovolj, ako orkester izvaja prvih osem taktov prve figure, v znak, da bode sledila sedaj kadrilja, ali dvoransko kolo. Po tem znaku namestijo se plesalci in plesalke v kolone, in kedar je vse pripravljeno in v redu, prične se plesati, in orkester izvaja na novo onih osem taktov.
Codo dvoranskega kola treba je sestaviti iz melodij Allegra, katero je v istem kolu. To priporočam iz glasbeno-ekonomiških razlogov. Ker kedar bi vzeli za codo nove glasbene motive, porabili bi več blaga, nego bi pridobili materjalno in moralno za to naše delo.
Opomniti mi je še, da je bolje ponavljati ves al-legro vsake figure dvoranskega kola, nego da jedni pari plešejo samo na prvi del allegra, ponavljajoč ga, in drugi pari da plešejo samo na drugi del. V kolu — kakor sem rekel uže poprej — nima nikdor nikake prednosti.
Vse te plesovne reforme opomnil sem zato, ker o njih ni govora niti v navodili za skladnjo, niti v predavanjih na konservatoriju. Dr. Marx piše v drugem delu svoje „Die Lehre von der musikalischen Compo-sition" — katero delo je še vedno najbolja učna knjiga te vrste — na strani 92 to-le: „Wenn wir uns liier auf die Betrachtung eines Tanzes, des Walzers, und der ihm eigenen Musik einlassen, so nehmen wir na-tiirlich auf seine gegenwartige Gattung im Kreise unse-rer geselligen Vergniigungen und auf Alles, was die Mode dazu oder daran gethan, keine Riicksicht".
No jaz pravim, skladatelj, kateri ne pazi na razvoj iu preobrazbo glasbenih oblik in na vkus svoje dobe, dobi z vsem pravom pridevek nazadnjaka. Kar Marx v tem slučaju imenuje modo, ni moda, katera je mnogokrat tudi luda ali bedasta, ampak napredek v pravem pomenu besede. Danes ne sklada nikdor več ouverture po starem kopitu, ker so uvideli umetniki, da ouvertura ne odgovarja svojej svrhi, ako opozarjamo poslušalce samo na jedno melodijo, katera je v dotičnej operi, ampak je treba, da jim povdarjamo vse najvažnejše momente opere Ta, kateri bi danes skladal polko v slogu stare „Dobru noč" — polke, ali valcerja s trii — izzval bi smeh in roganje.
Potem je tudi naša dolžnost, da vsovršujemo svoje hrvatske plese. Prva oblika in prva koncepcija dvoranskega kola Lisinskega ne more biti za večne čase merodavna. Plesi se neprestano menjajo in prerojajo, kakor politika. Samo v narodu — kateri se ne bavi s politiko — ostajajo plesi nepremenjeni.
(Konec prih.)
*) Vidi „Salonsko kolo" za glasovir, sastavio ga god. 1861 a šestu sliku obnovio prama duhu vremena Pietro Cornelli. Glasba je od kapelnika I. Kriatkovskoga i J Mužanka. Stampano u Zagrebu g. 1885(?) kod Drag. Albrechta.
Ruske drobtinice.
Nedavno zagledal je beli dan račun medicinskega departa-menta za 1. 1891. V tem rač unu je pač mnogo prezanimivih rečij, 'z kojih posnamemo samo naslednje: Sanitarnih komisij, sovetov i komitetov bilo je v Rusiji za rečeno leto: 369 v gubernskih, 210 v ujezdnih mestih, 79 pa v ujezdih, to se pravi na vračebnih postajah i 10 v bezujezdnih mestih; podobnih sanitarnih odborov bilo je mnogo tudi po trgih in vaseh, celo v posamnih občinah. Nika-kega organizovanega sanitarnega nadzora pa ni bilo v 14 gubernskih in 400 ujezdnih mestih in pa v 578 ujezdih (okrajih). Samo saboj je umevno, da odsotnost sanitarne organizacije in nadzora ne pomeni odsotnosti sanitarne pomoči v obče: svoboda in poštenost tudi na tem poprišču mora biti celo koristniša i životvorniša, nego vsaka organizacija, dasi po najnovejšem primeru; kajti organizacija včasih znači prav za prav skrito dezorganizacijo ali polni proizvol (samovoljo), kakoršen je proizvol uzakonjeni in ne glasni, kojega oficijalni deviz glasi pri nas: Все-благополучно; strupena, narodna filozofija pa je nazvala to strašno pošast ruskega, da, verujte mi, vsakega nanosno kulturnega življenja:
„Тишб и гладг, Да Болљл бдагодатв"...
V istem računu medicinskega departamenta je mnogo zanimivih dat o prebivalstvu ruske države sploh i ob zdravnikih. Prebivalcev je bilo 1890. 1. v Rusiji več, nego 116'/2 milijonov: rodilo se je 5.227,118 ljudij, pomrlo pa je 3.790,681 ljudij. Te številke sestavljajo na 1000 ljudij 46.1 rodivših se i 33-5 umrših. Stroškov po medicini bilo je 251/, milj- rub. Splošno čisto takih, koji so si iskali medicinske pomoči, je zašlo za 23У2 milj., kar pomeni okolo 203 ljudij na 1000 prebivalstva.
Ta pomoč se je dobivala v 3,969 bolnicah z 96,167 posteljami. Torej je bila jedna bolnica na 60,000, a jedna postelja na 1,900 ljudij. Vseh graždanskih (civilnih) zdravnikov bilo je 10,805, ranocelcev i ranocelnic 11,959, povivalnic 7,276, drugače rečeno jeden zdravnik priliaje na 10,800 ljudij, jeden ranocelec na 9,900 prebivalcev, a povivalnic bilo je po jedno na 4000 žensk, sposobnih k detorojenju.
Mali podlistkar*) „Nov. Vr." ni prav nič zadovoljen z navedenimi številkami. Kajti kliče: Какан разница cl Фратџеи, вђ особенности сђ Парижеигв! (Kaka razlika s Francijo, sosebno s Parizom !) Svoj sklik potrjuje s statističnimi datami Pariškega zdravnika Bruardelja, kateri je našel, da v Parizu vsakih 1,185 ljudij ima svojega zdravnika, v tem ko v Rusiji skoro na 11,000 ljudij prihaje po jeden zdravnik!.. Risurn teneatis, ainici! Če ie komu treba kakih zravnjenj ali primerjanj, naj vsaj zravnjuje ali primerja to, kar je zares možno zravnjevati: torej Francijo z Rusijoj, Pariz s Petrogradom ali Moskvo; ne pa, kakor dela „ПетербуржецЂ", ki primerja Pariz z vso Rusijo itd. Tedaj dobimo raznico ali razliko
*) To je novinarska veličina, menda ne manj čisto ruskega roizvoda, kakor i čisto ruski kvas.	I d e m.
Cl Mipy iro hhtk'i, голому рубаха.
ali ne tako, kakoršno je dobil Novovretnenski sotrudnik; ta raznica pa bode najbolj vidna na deželi: po vaseh, po trgih i po malih mestih. Bolj mnogoljudna mesta pa, kakoršna so vsa gubernska, a
0	stolicah i ni treba govoriti, ne bodo daleč odstajala od francoskih. Vsaj „moja stolica" broji 40,000 prebivalcev, zdravnikov pa sem kar jaz po prstih naštel več, nego 30, a gotovo vseh ne poznam, a poznam samo „znamenitosti", to se pravi take, kojim mestno naseljenje bezropotno, bez protesta poroča svoje križe i težave, kojim neredko celo platijo, i sicer drago plačujejo, da bi jih odpravili v krtovo deželo... Navedeno primerjenje iz „Nov. Vr." torej ni pravično, ali recimo položiteljno (določno): Novovremensko zravnjenj e je celo s svojo odgovorko lažnjivo i diše po pretirani, pristranski ljubezni k vsemu inoplemenemu, zamejnemu, zapadnemu, ali, kakor bo vam še drugače povoljno. Takih zravnjenj celo ni treba podpisovati gosp. Malemu (podlistkarju s svojim navadnim psevdonimom) ; kajti nikomur ni težavno priznati jih, da jih pišejo „Петербурждм", to se pravi, taki „Rusi" — sit venia verbo — kateri vek svoj žive s for-muloj: C. IIeiep6ypri=Poccia! Ne, ta formula nič ne velja, je puhla
1	pogubna i svedoči samo to, da ljudje, kateri se je drže, nimajo glave na pravem mestu... Po povodu podobnih „domoljubnih iskre" — kajti r. Петербуржец!. šteje se gotovo med prve stebre ruskega domoljubja — vselej vspomniš zagrizeno-satirično dvostišje nemilo-srdnega Lermontova :
„Bce 9ТО било бн смкшно, когда бш не бнло таш> грустно".
Ko bi pri nas zdravniki razšli se po vsej ruski zemlji pravilno, ko bi razdelili med sabo prebivalstvo ravno proporcionalno, ne bilo bi tudi v Rusiji toliko nepravilnosti, kolikor jih je, ne bilo bi prostranstvo z nekolikimi tisoči selskega prebivalstva brez vsakega vrača, a v velikih mestih ne bilo bi na vsaki drugi hiši velikanskih črno-zlatih, i Bog si ve kako še pirhastih desk, katere prav nestrpno oznanjujejo prohožim prisotnost v hiši sina Eskula-povega... V tem obziru tudi gledč Rusije velja ostroumi dovtip „Figaro", ko je rečeni Pariški vrač Bruardelj našel nove mikrobo katero francoski list tako slikuje: „Jedne prisotnosti te mikrobe je dovolj, da bi najpraznejša bolezen spremenila se v bolezen resno. Ta mikroba živi samo od raznih boleznij. Če se boljšajo sanitarne razmere, ona zgine. Posebno ljubi tolsto plačo. Največa nevarnost od nje je pa ta, da jo bolniki vabijo sami k sebi, plačujejo jej drago za pohaje i popolnoma oddajejo se jej na razpolago. Mikrobo, kojo je našel, kakor pripoveduje „Figaro", Pariški vrač Bruardelj, ste se ve da uganili, ta mikroba je zdravnik ali vrač. „Figaru" je možno za to novo iznajdbo častitati, ali še veče zahvale je vreden za to, da jo je tako trpko formulal (formuloval)... Da, svojega roda vstrpnost, o kateri je še Ludovik XIV izrazil se nekako tako: „Vstrpnost ne zahteva, da bi delali vedno isto, pač pa, da bi delali vse z isto svrhoj". Gospodje zdravniki pa mi za te besede ne zamerite; kajti tudi vi sami porečete: Se non e vero, e ben trovato.	J$. Tij.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele :
Tržaškim županom je potrdil presv. cesar dra. Ferdinanda Pitteri ja, ki je bil takim izvoljen. Tako ostane nespremenjen stari obraz novega Tržaškega mestnega in deželnega zbora.
Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Letošnja redna velika skupščina (VIII.) prevažne te naše družbe
bode jutri v Sežani. Iz Ljubljane pripelje udeležnike poseben vlak. Kakor iz Slovenije sploh, tako se udeleži zborovanja tudi izdatno število Tržaške rodoljubne inteligencije.
Podružnica družne sv. Cirila iu Metoda v Pod-gradu. Dne 16. t. m. imela je ta podružnica svoj občni zbor. Nje predsednik, g. dekan Rogač, se je v svojem nagovoru vroče potezal za prekoristno to družbo in naglašal, da
ne vidi nikakoršnega vzroka za spremembo društvenih pravil, marveč želi, da se družba ohrani v sedanji organizaciji, katera popolnoma odgovarja smotru in namenu društvenem: braniti vero in narodnost. —• Izreklo se je popolno zaupanje vodstvu ter sta bila naprošena delegata, ki bodeta zastopala podružnico pri glavnem zboru v Sežani, da se držita omenjenih načel. — Vrla ta podružnica nabrala je tudi za bratsko družbo sv. Cirila in Metoda za Istro 70 kron.
„Družba sv. Cirila i Metoda za Istru". Uprava te nove šolske družbe, kateri je predsednik dr. Dinko Vite-zič, dr. Matko Laginja tajnik, dr. Andrej Stanger blagajnik, poleg namestnikov V. Tomičiča, dr. M. Trinajstiča in dr. K. Janežiča, — ta uprava vabi hrvatske in slovenske rodoljube k obilemu pristopu in podpori. Člani so utemeljitelji, ki plačajo vsaj 100 gld., letni člani pa plačujejo po 1 gld. Poverjeniki sprejemajo članarino na raznih krajih Istre. Družba ima jednako ime, kakor slovenska, ker hoče zaščiščati vero in narodnost. Vabilo pristavlja: „Ako ikada, držimo, da je sad nadošla doba, da rodoljubno naše svečenstvo upravo zagori svetim žarom rodoljublja, i da se postavi na čelo ovoga našega kulturnoga pokreta. Obračamo se u ime sirotice Istre osobito našoj najbližoj brači Hrvatom i Slovencem u drugih zemljah, a nadamo se pouzdano, da ms ni ostala slavenska plemena monarhije, osobito brača česi, neče ostaviti osarn-ljenje u ovom podhvatu za prosvjetljenje ove do sad najza-puštenije zemlje i za očuvanje naše narodnosti, izložene neprestanim valovom tudjinstva". Družbo Slovanom iskreno priporočamo tudi mi.
Ljubljana. Vsesokolska slavnost, kakor priznavajo tudi svedoki neprijaznih listov, izvršila se je v najlepšem redu; v poj edinosti in skupnosti so se vedli Sokoli in udeležniki vzorno. Vlada dež. pa je prepovedala mestnemu županu, da bi pozdravil Sokole, kakor je ob takih slavnostih običajno. To je napravilo jako slab vtis ne le v Ljubljani, ampak povsod med Slovenci. Strigli so tudi v vsporedu mnogo. To skup je uže jako čudno, če pomislimo, da se n. pr. ne delajo nemškim turnerjem nikake zapreke. Slovenski Sokoli pa nimajo doslej niti sence takih zvez, kakor turnerji; avstrijski turnerji ne le da so vezani med raznimi deželami monarhije, so poleg tega še v stalni zvezi s turnerji Velikonemčije Slovenski Sokoli doslej pa še niti med seboj niso bili združeni, kaj-li še s češkimi ali hrvatskimi sokolskimi društvi. Po takem ni nikakor umeti zaprek, ki se delajo slovenskim Sokolom, na Goriškem nekemu društvu n. pr. celo zastran obleke. V mestnem zboru Ljubljanskem so zaradi postopanja županstva interpelovali, in to je odgovorilo, da je došla v zadnji hip prepoved od dež. vlade. Sklenili so zastran tega obrniti se do ministerstva. Ko sta pa „SI. Narod" in „Slovenec" poročala o tem, bila sta zasežena. Važno od vseso-kolske slavnosti je najbolj to, kar so sklenili odposlanci so-kolskih društev. Kazgovarjali so se o raznih točkah; prva se dostaje društvene oprave, in glede na to so vsprejeli predloge, da imajo vsa slovenska sokolska društva nositi jednako obleko; da zaveza, ki se ima osnovati, določi za
obleko kroj in blago, in da se vežbalniku, ki se izda, priloži podoba slovenskega Sokola. Pri 2. točki so sklenilijednotni vežbalnik, zato naj sestavijo slovensko telovadno terminologijo sposobni možje. Sklenili so za začetek izdati manjši vežbalnik, ki bi ustrezal potrebam pri javnih skupnih nastopih raznih društev.
Glede na terminologijo ni treba drugega, kakor dobro presoditi in porabiti to, kar so vstvorila doslej češka in druga slovanska društva. Gledati je na -to, da bi se ne oddaljevala sokolska društva raznih slovanskih narodov o pojedinih terminih. To je najlepša prilika za praktično soglasje. Češki „Sokol", organ čeških Sokolov je na to stran obdeloval gradivo tudi za Slovence, Hrvate itd.
V	3. točki so sklenili, da se osnuje ,,Zaveza slovenskih sokolslcih društev"; v ta namen izdela odsek 5 členov pravila, predloži ista vladi in skliče potem osnovalni zbor te zveze. V 4. točki se zahteva vzorec pravil za vsa nova sokolska društva in za izpremembo pravil po tem vzorcu tudi dosedanjih društev ; potem da se slovenska društva naročujejo na primeren strokovni časnik, ki bi sprejemal poročila o slovenskih sokolskih društvih. (Češki „Sokol" je priobčeval poročila o Hrvatih in Slovencih in njih terminologiji. Ta bode gotovo nadaljeval isto zadačo, ako se bodo slovenska sokolska društva zares naročevala nanj. Op. ur.) Sklenilo se je pri tej točki tudi, da bi se nadzorovala sok. društva, da bi se prirejale vsako leto zvezne telovadbe, in da bi se gledalo na osnovanje novih društev, in naj se pripravlja tudi zveza s hrv. Sokoli.
V	odsek, ki sestavi pravila za bodočo zvezo, so izvoljeni: starosta I. Hribar, podstarosta dr. Vilfan, dr. KušarK Mulaček in Benčan.
Pri skupnem obedu je bilo več govorov. Starosta „Lj. Sokola" g. Iv. Hribar je povdarjal pomen slavnosti, s katero se je — po inicijativi „Celjskega Sokola" — položil temelj Zavezi vseh sokolskih društev. Ta zaveza je prevažna za našo narodno organizacijo in postane še važnejša, ako se ji pridružijo tudi bratje Hrvati. Na hrvatskem jeziku pozdravi Hrvate, spomnivši, da sta Slovenec in Hrvat od bitke pri Sisku in še poprej pa do današnjih dnij borila drug za drugega in delovala za združenje; na češkem jeziku pozdravil je zastopnike čeških sok. društev, naglašivši, da jednakost naših teženj in našega položaja nas je približala Čehom, in da nas veže ž njimi iskrena simpatija. Pozdravi na ruskem jeziku tudi prisotnega Busa VI. Andrejeviča Francova, ki je došel iz daljnje Kusije, kar je toliko bolj veselo, ko imamo le redkokdaj priliko, da se snidemo z Busi. Pridejal je: Zbrani so torej zastopniki raznih slovanskih narodov, in ti so došli k sokolski slavnosti, kar je posebnega pomena. Sokoli so nositelji sokolske ideje in kot taki nositelji slovanske ideje. Zaveza sok. društev je napredek za narodno stvar. Odslej se bodo sokolska društva večkrat shajala, da bodo budila narod in ga navduševala za sveti boj.
Starosta „Zagrebškega Sokola" dr. Milan Amruš, navdušeno pozdravljen, izjavi, da je Zagr. Sokol rad sprejel va-
bilo k slavnosti, spoznavši veliki pomen „Zaveze" za približevanje Slovencev in Hrvatov. Saj ni strani v zgodovini obeh narodov, katera bi ne svedočila o njunim vkupnem delovanju. Pri Sisku smo oteli vkupno domovino, a tedaj smo se borili z bratom druge vere. Takd ne sme več biti. Dovolj imamo drugih vragov. Sedaj nam je vse sile zastaviti v kulturni boj, M odloči našo usodo. Slovenski narod napreduje vidno, sokolska ideja se je ukoreuinila, ali treba je sloge in ljubezni. Te je potreba Hrvatom in Slovencem, potem se odpravi, kar ovira združenje. Govornik je navdušil poslušalce. — Dr. Vilfan se zahvali „Celjskemu Sokolu", ki je sprožil idejo „Zaveze" in se trudil za njeno uresničenje. — Dr. Vrečko pravi, da to, da župan Ljubljanski ni smel pozdraviti Sokolov, je dokaz, da se nas boje, in napije starosti Iv. Hribarju.- — Ruski gost V. A. Francov trdi, da so mu med vsemi Slovani Hrvati in Slovenci najbolj simpatični. Kakor so njega sprejeli tukaj, sprejme tudi maluška Rusija vsakega Slovenca, če stopi na njena tla. Tudi on priporoča jedinost in slogo. — Praškega Sokola zastopnik g. Daneš spominja se vsesokolske slavnosti v Pragi, ko so povdarjali: Mi smo mi! Tudi Slovenci in Hrvati so si rekli: Mi smo mi ! in so si ustanovili zavezo; morda se danes a i jutri zasnuje podobna vseslocanska zaveza. Sokol naj bode trd kakor Triglav, naj ne omahne v boju za narodna prava, za svobodo in za vseslovansko idejo; vedno naj se hrabri z vsklikom: Mi smo mi! — Člen „Zagr. Sokola" dr. Miletič pravi, da, ko bi Hrvate in Slovence delilo morje Adrijansko, bi je izsušila naša ljubezen. Spominja se skupnosti Slovencev in Hrvatov, katere najznameniteji predstavitelj je bil Stanko Vraz in napije prvoborcema za slovensko narodno stvar Hribarju Iv. in dr. Tavčarju, — Dr. Tavčar, zroč na sedanje položenje, spominja se minulosti, povdaijajoč, da so Slovenci prestali mnogo hudega, a zemlja je ostala vendar slovenska, in tako se nadeja tudi za bodočnost. — Dr. Gregorin, starosta „Tržaškega Sokola", smatra dobrim znakom hrvatsko-slovenske solidarnosti, da je bil on voljen predsednikom seje delegatov, in sicer zato, ker je „Trž. Sokol" uže praktično oživil hrvatsko-slovensko vzajemnost, ker ne dela nikake razlike med Hrvati in Slovenci. Po tem potu nam je hoditi. — Dijak V. Ravnihar, govoreč v imenu naprednega dijaštva Dunajskega, dokazuje soglasje sokolskih in dijaških idej. — Člen „Tržaškega Sokola" M. Cotič napije delegatom, ki so zagotovili in dogovorili zavezo. — Iv. Hribar spregovori v drugo, omenjajoč, da je priznal vsak govornik, da sokolstvo je slovansko. V očigled toliki navdušenosti za sokolsko idejo, ni dvomiti o njeni bodočnosti in o bodočnosti Slovanstva. Slovani še pokažejo svetu, kaj je Slovanstvo, kedar se utrdi vzajemnost. Potem zaključi oficijalni del skupnega obeda s klicem: Gojimo slovansko vzajemnost!
Pri veselici na Kozlerjevem vrtu je bilo na večer nad 4OO0ljudij. Udeležniki so se razšli zadovoljni, ko so videli, da narod se ni preplašil, temveč še bolj navdušil, zapazivši, da mrzla sapa veje v Ljubljani cel6 proti takim kulturnim slavnostim. „Edinost" trdi v posebnem članku, da ta slavnost
je bila „proslava narodne odločnosti", in „SI. Narod" opominja Sokole, naj varujo kakor punčico v oče;u glavni svoj-stvi Sokolstva: narodni pogum in narodni ponos. Da, odločnosti, katera pospešuje gotovo tudi vstrajnost. je Slovanom v obče potreba, in Sokol more te lastnosti najbolje vzgoje-vati med inteligencijo in množicami narodivimi. Namera o zasnovi najprej slovenskih sokolskih društev ima tudi ta važni cilj pred očmi, in v tem je glavni pomen prve vsesokolske slavnosti v Ljubljani.
Pravna terminologija. „Pravnik" naznanja, da bode prvi del terminologijskega slovarja v kratkem pripravljen za tisk. Ali bi ne bilo umestno, da bi vsaj za poskušnjo poprej prijavili kak odlomek tega slovarja? Mi se nadejamo, da se je uredilo vse s pravega stališča ; no še rajše bi videli, da bi nam nadejo potrdilo lastno preverjenje, dobljeno iz odlomka, ki bi se priobčil poprej. Poznejša kritika je na to stran bolj ali manj prepozna.
„Narodni Dom". Upravni odbor „Narodnega Doma" v Ljubljani zboroval je dne 16. t. m. Zborovanja udeležil se je tudi arhitekt Škabrout iz Prage, kateremu je bilo pri-sojeno prvo darilo za njegov načrt. Sklenilo se je Škabrautov načrt po vseh dimenzijah nekoliko razširiti, osobito stranske prostore, namenjene različnim narodnim društvom. — Škra-bout obvezal se je predelati svoj načrt v tem smislu ter se nadeja končati svoje delo in proračun do 1. septembra t. 1. Načrt se onda takoj predloži statbarski oblasti in začne se še letos izkopavanje temelja.
„Narodna čitalnica" v Kamniku nad Ljubljano slavila je pretekle nedelje 251etnico svojega obstanka. Slavnosti udele il se je mej ostalimi društvi tudi „Ljubljanski Sokol" in corpore.
Dijaško slavnost prirede o teh počitnicah v Zagrebu hrvatski in slovenski abiturijenti gimnazij in realk.
Dolenjska železnica. Progi Ljubljana-Kočevje in Ljubljana-Novomesto-Straže sti dogotovljeni. Prva je dolga 70 km., druga 68 km. Včeraj vozil je prvi osebni poskušnji vlak s posebno komisijo v ogled novih prog.
„Vesna" (mesečnik slovenskega dijaštva). pišuč u svojem zadnjem broju o knjigah „Matice Hrvatske" za godinu 1893., završuje: „Slovenci, pristopite temu znamenitemu zavodu, s tem se bo najbolj učvrstilo in razširilo jedinstvo slovensko-hrvatsko" ! Veoma nam je draga taka preporuka „Vesnina" uredničtva, tim draža, što se upravo sada radi i na jednoj i na drugoj strani mnogo, mnogo za približen je brače: za pobračenje brace — Složno, bračo, prosvjetom k slobodi!
b) ostali slovanski svet.
Nadvojvode Štefana sin, rojen v Pulju, je bil 16. t. m. ondisto krščen; ker je bil rojen v praznik sv. slovanskih blagovestnikov, dobil je poleg imen Lev, Karol, Marija tudi imeni Ciril Metodij. Ker ga je krstil škof dr. Flapp, je tudi iz tega razvidno, da dajanje imen pri krstu ni bilo zavisno od njega.
Češi ca. Dr. Herold je imel zopet zanimiv govor, to pot v> polit, društvu Hrudinskem. Dotaknil se je raznih vprašanj in načel. O Dunajski spravi je rekel, da je to program, ki naj bi se izvršil s pritrjenjem narodovim, dasi je obrnen proti češkemu narodu. To, kar je omenil minister dr. Stein-bach o Taaffejevi vladi, da je črno-žolta, pomenja vstrajanje pri tem, da bi ostala Avstrija centralizovana, da bi ne pripadala nobeni narodnosti, pri tem pa bila vendar nemška. Po tej ideji se ravna tudi osrednja vlada v vsem svojem delovanju, ko noče narodnih strank, a hoče vendar državi vtisniti pečat nemške narodnosti. Vlada se opira na tri čini-telje, na vojsko, birokracijo in plemstvo; zato se ne sme dotakniti vojska, zato noče vlada, da bi se čutili uradniki narodni, in ostaje pri fikeiji jednotnega nemškega uradnega jezika, zato se zaupno odnaša k plemstvu, katero postavlja na čelo uradom, in se zato opira vlada na stranke aristo-kratiškega značaja. Ker pa jej ne zadoščujejo te stranke, češko plemstvo, notranje avstrijsko veleposestvo in Poljaki, opira se še na tako zvane „zmerne stranke". K tem prišteva vse, katere jo podpirajo, slučajno tudi antisemite in nemške naeijonalce. Tudi na Staročehe se je opirala vlada, ker so bili v tem smislu zmerni; kajti drugače so imeli Staročehi isti državnopravni in jednakopravnostni program, kakor Mladočehi. Mladočehi ne morejo podpirati tega programa, ki daje Nemcem prednost, in ko more vsak renegat, tudi ko bi se zgodilo v Ameriki, strgati češki napis. (Avstr. zastopnik na Cicagski razstavi, Pallitschek, je ostentativno strgal češke napise, kar je jako razdražilo ves češki narod. Op. ur.) Mladočehi so odkritosrčno predložili občno volilno pravico, ne da bi se dobrikali delavcem, ampak ker so preverjeni, da je ta zahteva pravična, ker se čutijo obvezni vsem slojem narodovim, ker po njih preverjenju bode obče volilno pravo koristilo vsemu narodu, ker smatrajo to pravo prvim uslo-vjem politiške svobode in ker se nadejajo, da potem se združijo vsi sloji naroda v jednem taboru, v državnopravnem. Mladočehi niso nespravljivi, in dr. Herold kaže na brutalnost, s katero postopajo Nemci proti češkim manjšinam. Take krutosti da presezajo celo krutosti Turkov na Bolgarskem. Proti geslu „Svoj k svojemu", katero so Čehi razglasili na Moravskem, se spodtikajo Nemci, v tem ko se v materijalnem pogledu sistematiški prosledujejo češke manjšine. Danes, nadaljuje govornik, je ves narod radikalen, a radikalizem ne sestaje iz ostrih besed. Politik je značajen le kakor vsak človek, le tedaj, kedar dela po svojem preverjenju, a ne kakor glediščni igralec, ki se smeje na zunaj, ko mu je plakati v srcu. — Notranji prepir naj nam ne daje povoda v razkrojenje sredi naroda. Nam je za skupni program pridobiti vse narodne elemente; temperament naj tu ne odločuje. Naša politika naj ima to krepost, da bodemo manj osebni in bolj politiki. Tam, kjer nas ne sliši tujec, moremo še vedno prijazno dogovoriti se. Ni nam pozabiti, da vlade se opirajo na to, da se kavsamo med seboj.
Mi hočemo popolno prestrojenje države, samostalnost dežel češke korone, stavljenje češkega naroda v popolnoma
isto vrsto z drugimi. Ta ideja mora jako vplivati na red srednje Evrope, in to je vzrok, zakaj cla so Mladočehi proti trozvezi. ideja kraljestva češkega pomenja naturalizovanje srednje evropske države, katera je zapreka pohlepnosti ekspanzije Nemcev.
Naposled opominja k složnosti, obsoja te, kateri iz osebne ničemurnosti ne morejo odpustit ničesar ter se oddaljujejo javnemu življenju, a dbsojuje tudi te, kateri spravljajo vsako malenkost pred javnost. Malenkostnim ni biti, pač pa imeti velike stvari pred očmi. Kakor v obrti, literaturi in umetnosti, pride narod polagoma do veljave tudi v politiki; treba pa je da je narod z zastopniki; narod ne bode zapuščen, dokler se ne zapusti sam. Biti je vsem jedna rodbina, iu to dovede k zmagi. — Mnogo iz tega govora se da porabiti tudi za druge narode, tudi Slovence.
Galicija. Dijake, katere so bili zaprli zaradi dimon-stracij proti mitropolitu Sembratoviču, in kateri so bili v sodnijski preiskavi, so izpustili, odločila je pri tem ugodna sodnijska izjava samega mitropolita, a ta, kakor trdijo, je dobil namigljej iz viših krogov, da ne žele, da bi prišlo do poslednjih obravnavanj pred sodiščem.
Omenili smo uže poljski katoliški shod v Krakovu, katerega so se udeležili tudi mitropolit galiških Rusov Silvester Seinbratovič z drugimi unijatskimi cerkvenimi dostojanstveniki. Shod je odposlal brzojavni pozdrav papežu in cesarju V papeževem protestujejo proti vsakemu bezzakonju, proti vsakemu omejenju svobode dolovanja Kristovega namestnika. Kardinal-nadškof Dunajevskij se je zahvalil škofom vseh 3 obredov za prisotnost na shodu, kateri so poveličali s tem. Pristavil je : Sv. Otec ljubi in zaščišča nas (Poljake) in ne odstopi ni za korak, kedar gre za naša dela, in to ne le tukaj, ampak tudi tam, kjer naši bratje izgubljajo zemljo, in tam, kjer ni možno moliti v tej cerkvi, v kateri so prijeli krst. Ta govor, kakor se vidi, je bil bolj diploma-tiški zasnovan in, kakor se ve, v taki obliki določen uže poprej.
Na to je govoril mitropolit galiških Rusov Seinbratovič : Ruski narod stoji tudi stalno in iskreno pri katoliški cerkvi in z vso dušo želi s svojim obredom povzdigniti dostojanstvo in slavo sv. cerkve. Potem kaže na zgodovino cerkve med ruskim narodom, v smislu zapadnih nazorov, in na to stran bode citati mnogo ugovorov. Nadaljeval je pa tako: Iz navedenih primerov morete spoznati, da Rusija je bila vsekdar verna in katoliška, in zato je nepošteno, sumničiti nas, kakor da bi bili naklonjeni razkolu. Zal, da se taka očitanja pogostoma javljajo v poljskih novinah, a to nas nad vse boli, ako se v deželnih listih pojavljajo take vrste očitanja. Take insinuvacije ne vodijo k udomačenju dobrih odnošanj in izzivijajo nesoglasje med bratskima narodoma. Saj smo mi dolžni stremiti k primer-jenju, a katolištvo je jedina podstava, na kateri Poljaki in (gališki) Rusi brez ozira na politiška preverjenja, morajo soglasno postopati... Karakteristika dobrega Rusa (gališkega) je bila in vsekdar bode udanost za svoj cerkveni obred. Jaz se
nadejam, da na nas se izpolni izrek papeža Urbana VIII., rekšega, da mi bodemo pomagali k sojedinjenju Vstoka s sv. kat. cerkvijo. — Sedanji čas je jako hud za unijatsko cerkev, in potreba bi bilo to, toliko preganjano cerkev podpirati. Naša unija za kordonom (v Rusiji) je zaradi tega tako skoro propadla, ker je bila ostavljena (zapuščena) od plemstva, in ni bilo komu jo moško in vspešno zaščiščat. Zaradi tega je naše plemstvo, dasi je ono sedaj drugega cerk. obreda, dolžno, cerkovno unijo zaščiščati in po svojih silah podpirati. Vsi Poljaki so dolžni nam pomagati. Treba je poznati naša stremljenja in potrebe, in ne bode vzajemne nezaupnosti. Če tudi so med Rusi (gališkimi) in Poljaki različja v politiških stvareh, v krogu vere nima biti različja, in v tem krogu naj si podasta oba naroda roke, in to bode v našo občo korist.
Ta govor je važen na mnogo strani; poučuje poljsko plemstvo in poljski narod, kako bi mu bilo glede na vero vesti se nasproti ruskim unijatom. Kaže dobro voljo mitro-politovo, ali pri tem mnogo premalo poznanja politike poljske, katera najože združuje verske interese s politiškimi, katera preganja unijatski obred zaradi politike, in katera združuje najhujše strasti, delajoče proti ruskim unijatom uže samo zaradi sovraštva proti vsemu, kar je in prihaja od ruskega naroda, najsi uže bode pravoslaven ali pa tudi unijatski. Želje Sembratoviča ostanejo pia desideria, in utegne priti do spoznanja, da je bil njegov apel k Poljakom polne volje, ali zajedno tudi nedolžen politiškega mišljenja in hrepenenja.
Deželna razstava v Galic ji. Letos je ali, prav za prav, morala bi biti deželna razstava v Galiciji ; toda Poljaki so popolnoma prezrli ruske sodeželane, dasi je njih po številu več, nego Poljakov samih. Razstavni odbor je postavil gališke Ruse na isto stopinjo tujega življa, kakor Žide, in glasilo staroruske stranke je dokazalo, da isti odbor je dal tej razstavi značaj „revij poljskih sil iz vsega sveta", značaj „državnopoljski" ; zato pravi, da ta razstava je celo demonstracija proti dvema državama, kateri ste se udeležili razdelitve Poljske; zato da je ne morejo obiskovati niti naše državne oblasti. Novoeristi ruski pa se je udeležijo, ker hočejo narod zavajati še dalje in popolnoma podrediti Poljakom ; oni so zadovoljni, da je razstavni odbor udal se za napise na razstavi tudi na ruskem jeziku, a kljubu temu ostane razstava le „državnopoljska", in narod ruski se je ne more udeležiti kljubu taktiki novoeristov.
Husov spomenik. Dne 20. t. m. zboroval je v Pragi odbor za Husov spomenik v prisotnosti francozkih strokovnjakov, kateri so bili pozvani nalašč iz Pariza, da izrečejo svojo razsodbo o raznih načrtih za ta spomenik. Ta porota sestavljena je bila iz francoskih slovečih umetnikov Tony Noela, Arit. Mersie-ja, Arn. Barrias-a in domačina Vdelava Brožika. Prva nagrada priznana je načrtu Viljelma Amorta, drugo nagrado dobil je načrt Pr. Hergesela, A. Prohdzsky-ja in R. Kfižnecke-ja, tretjo pa načrt Josipa Červene-jeva. Stroški so proračunjeni za načrte, poroto, postavljenje itd. skupno na 76.401 gld. SpomeDik bode postavljen na historiškem kraju v Malem Mestu. — „ Vt/šehrad" piše o tem spomeniku:
„Jest ved cti českeho lidu, aby pomnik ten, hlasajici svetu, že narod naš dovede uctiti pamatku nejslavnejšlch synu svych, v nichž, uctiva i sebe sama, nejslavnejšl dobu sve minulosti". — Zlata Praha" v 36. prinaša podobe vseh treh nagrajenih načrtov za Husov spomenik in podobe strokovnjakov, članov porote.
Slavjansky Dobrotvorny Spolek. Pod tem naslovom osnovalo se je v Pragi dobrodelno društvo, katerega smoter je : objavljati književna dela, razpravljajoča o Slovanih sploh, prirejati veselice ter izlete v dobrodelne namene, pod-, učevati v raznih slovanskih jezikih, posebno pa v ruščini, sprejemati s tradicijonalno slovansko gostoljubnostjo slovansko bračo, katera obišče Prago, podpirati slovanske dijake, pisatelje češke in publiciste, kateri popotujo v znanostne svrhe. Poseben odbor stopi v zvezo z uredništvi glavnih slovanskih listov, da jim natančno poroča o splošnem slovanskem gibanju.
Etnografiška razstava v Prosnicali. Dr. Vi-
Ijelm Hein objavlja v Dunajski „Deutsche Ztg." jako laskavo kritiko o etnografiški razstavi v Prosnicah. Med ostalim pravi: „Jedna izmed ogledanja najvrednejših razstav se je baš zaprla, potem ko je bila odprta znatiželjnemu občinstvu pičlih 14 dnij. Izven mesta so to razstavo Nemci popolnoma prezirali, deloma ceM Nemci v mestu samem. Seveda se ne sme tajiti, da je bila razstava zgolj slovanska ter da jo je osnovalo zgolj narodno navdušenje. Saj gre vendar za tem, da se odpre leta 1895. velikansko slovansko razstavo v Pragi, katera naj predočuje kulturni razvoj avstrijskih severnih Slovanov. Tamo se bodo ogledale krasne narodne noše, krasna vezenja in pletenja ter Češka in Moravska pokazali bodeti svoj kulturni napredek od prvega početka pa do danes. Razstava v Prosnicah imela je le namen, velikansko to misel iznesti na lokalnem, omejenem prostoru. In res, to se je izvrstno sponeslo, kar mora tudi sleherni Nemec brez zavisti pripoznati". Potem opisuje razstavo, njeno razdelitev itd. ter zaključi: „Tako je rešila razstava, na čelu katere je stal dr. Skala, vsestransko svoj namen. To mora vsak pripoznati, bodisi uže Slovan ali Nemec. Prinaša pa ta razstava tudi blagoslova poln nasledek: z izdatnim, čistim prebitkom osnuje se muzej v Prosnicah. Še je čas rešiti pogina mnogo narodnega, a nas vsih je sveta dolžnost omogočiti našim potomcem, da po možnosti dopolnjujejo razne izjave človeškega duha. V tej razstavi gledal sem v nov, a vendar star, prastar svet ter občudoval Slovane iz polnega svojega prepričanja. — Da bi se učili Nemci od njih ter tudi spasili iz nemških šeg in nemških navad, kar se še rešiti more" !
KolMrjeva slavnost. Stoletnica rojstva Kollarjevega vrši se v Mošovcach in v Ture. Sv. Martina dne 1. in 2. avgusta po nastopnem programu: I. V Mošovcach dne 1. avgusta ob 9. uri zjutra: 1. Pozdrav gostov; 2. „Slavnostna kantdta", zložil P. P. Zgutha, vglasbil Miloši. Krč-mery, poje mošovski mešani pevski zbor; 3. Slavnostni govor na rodnem kraju; 4. Životopis Jana Kollarja; 5. „Hymna k oslave Jdna KoMra", zložil Somoliskv, vglasbil
Štefan Fajnar, poje Turč. sveto-martinski Slovensky spevokol. Po slavnosti skupni obed. — II. У Turč. Sv. Martinu : dne 1. avgusta ob 8. uri zvečer „Slavnostna Beseda". Vspored: 1. „Hlasplala hviezda", himna, zložil M. Slavkovič, vglasbil dr. Mil. Francisci, poje mešani zbor; 2. Prolog, zložil Hviczdozlava; 3. Životopis Jana Kollara od Jožefa Škulte-tyja; 4. „Hvmna k oslave Jana Kollara" od Somoliskija, vglasbil Jan L. Bella, poje možki zbor; 5. „Slovenske nd-rodne piesne", vglasbil za glasovir (8 rok) dr. Mil. Francisci; 6. Troj Hstok narodnych piesni" od K. Bendla, poje mešani zbor; 7. „Veniec slovenskych piesni" od Bartonička, poje mešani zbor; 8. „Vybor Kollarovych zneliek"; 9. Živa podoba. — Dne 2. avgusta ob 1. uri pp. skupni obed v gledališčni dvorani. — Ob 9. uri zvečer plesna zabava. — Kdor se želi udeležiti splošnega obeda, prijavi naj se do 28. t. m. pod adreso: „P. Mil. Krčmery, ev. fanti' v Mošovcach (Mosocz. Turčcz m.)".
Prodana nevesta v Berlinu. O predstavah sloveče te češke opere v nemški prestolnici poroča „Obzor" odtam-" Berlin, ki podaja svojemu občinstvu vse, kar je najboljšega in najkrasnejšega, razblažival se je nedavno na neumrlem umotvoru češkega umetnika Smetane „Prodana nevšsta". — Nje vspeh v berlinskem gledališču „Unter den Linden" nad-kriljuje v vsakem pogledu lanjski vspeh češke opere na Dunaju. Koncem preteklega meseca podvzel je bivši redatelj Baumann iz Brna tournejo v Nemčijo s „Prodano nevesto". Predstavam prisustvovali so nekateri člani pražkega narodnega gledališča, med njimi kapelnik Čecb in redatelj Šmara, katerima gre v prvi vrsti zasluga na odločilnem vspehu; ona sta v kratki dobi in v težkih razmerah izvedla prava čuda na primerno mali pozornici in z osobjem, ki se je nabralo od povsod. Berlinsko časopisje je polno pohvale in priznanja, posebno znameniti „Borsenkourier" ne more pre-hvaliti čeških umetnikov, a „National Ztg." piše mej ostalim: „Prodana nevesta", komična opera v 3 činih Friderika Smetane, našla je o prvem svojem predstavljenju v gledališču „Unter den Linden" jako ljubeznjiv in laskav vsprejem, o mnogoterih točkah jednodušno, burno povladivanje. Tekst je jednostaven in starošegen. Glasba osvaja: naravna je, polna in originalna. Narodni plesi so za tujca polni osobite čarobnosti ter so lepo izvedeni." Slično pišejo ostali berlinski listi. — Iz Berlina predvzel je redatelj Baumann s „Prodano nevesto" veliko tournejo v Severno Ameriko; vrne se v domovino svojo preko Londona, Pariza, Rusije in Nizozemske.
Prepovedano zborovanje. Politiški klub „Karol Havliček Borovsky" sklical je na dan 30. t. m. javno zborovanje v Selčane, o kateri priliki bi imela govoriti državna poslanca dr- Herold in C. Lan g. Politiška oblast pa je to zborovanje zabranila.
Maloruski mitropolit Sembratovic in ž njim ostali rusinski škofje izdal je poseben pastirski list, v katerem trdi, da je papež posebno pripročal skrbno čuvanje unijatskega obreda, cerkve in rusinske narodnosti. Vendar pa naj se uvede
iz latinskega obreda nekaj molitev in pesnij v unijatski, da se polagoma ugladi pot do spreobrnitve pristašev pravoslavne cerkve ter zedinjenja iste z unijatsko. Priporoča rusinski duhovščini, naj poduči ljudstvo v tem, da v Rimu nihče ne nasprotuje unijatski cerkvi, papežu pa da je mnogo do nje.
Avstro-ogerski vojni minister baron Bauer umrl je dne 22. t. m. po kratki bolezni na Dunaju. Iskal je zdravja v Krapinskih toplicah, toda zaman. Minister bil je 65 let star in jako izobražen človek.
Prepeljanje ostankov pesnika Slovvackega, Ker je od prevažanja kosti poljskega pesnika Lenakowicza preostalo od v to svrho nabranega denarja še 3397 gld., misli se vporabiti to svoto v prepeljanje ostankov slovečega poljskega pesnika Slowackega iz tuje zemlje v domovino.
Hrvatska. „Neue Fr. Press^' pritoževala seje o silni agitaciji, katera se baje pojavlja v Dalmaciji v prid združenja te kronovine s kraljestvom Hrvatskim. Boji se, da bi prišlo — ako se vresničijo te želje — tudi do priključenja Bosne in Hercegovine zjedinjeni Hrvatski-Dalmaciji. V svojem strahu grdi in sumniči celo hrvatske uradnike, koji so službovali pri bosenski upravi ter priporoča ministru Kallayu, da odstrani hrvatski element, ako hoče imeti vredno, pošteno in nepristransko upravo!
Starčevič i Strossmayer sta, zapustivši Krapino, ločila se prav prijazno; Strossmaver je rekel, da, kedar bi se kazalo kako navskrižje, naj se Starčevič obrne naravnost do njega. Vse kaže, da ta dva načelnika združene opozicje se ne bodeta več ločila, ampak delovala v sporazumljenju. Tudi zunanji znaki bodo kazali na to.
Prvi hrvatski muzej v Dalmaciji. „Starinarsko družtvo" v Kninu poživlja na družtveno glavno skupščino na dan 24. avgusta v Knin. O tej zgodi odpre se prvi starinarski hrvatski muzej v Dalmaciji. Dnevni red skupščini je nastopni: 1. Otvoritev prvega muzeja hrvatskih spomenikov ; 2. Nagovor predsednikov; 3. Poročilo tajnikovo; 4. Poročilo bla-gajnikovo ; 5. Premena družtvenega imena : „Kninsko starinarsko družtvo" v „Hrvatsko starinarsko družtvo" ; 6. Dopolnilna volitev jednega člana družtvene uprave; 7. Popolnitev števila članov znanstvenega odbora; 8. Razprave o družtvenem organu; 9. Slučajni predlogi. Na željo mnogoterih članov priredi se o tej priliki izlet na razvaline bazilike v Biskupijo. Dotičniki, ki se žele udeležiti tega izleta, naj se obrnejo do 30. t. m. na „Odbor za izlet u Kninsku okolicu" ter prilože svoji prijavi predplačo 3 gld.
Kralj srbski in Gunduliceva slavnost. Mladi srbski kralj Aleksander I izkazal je svoje spoštovanje spominu neumrlega pesnika Ivana F. Gunduliča na uprav originalen način. Poslal je preprost venec, izmed vsih vencev največi, a najpreprostejši. Ta venec pa imel je zgodovinsko-politiški pomen. Spleten bil je namreč iz cvetja, nabranega po Črni Gori, Novem Pazarju ter po vsih slovenskih in hrvatskih pokrajinah, pripadajočih pod avstrijsko žezlo. Ta venec naj bi torej predstavljal alegorično „Veliko Srbijo", to je cesarstvo, katero bi se prostiralo od Dunava do Soče.
Ta bujna domišljavost mladega kralja pa se ima pripisovati baš njegovi mladeniški, naravni ognjevitosti.
Hrvat v Ameriki. Peter Samohod iz Hvara, živeči uže 23 let v Limu (glavnem mestu ljudovlade Peruvanske), izumil je nov stroj, s katerim se more hipom ustaviti paro-brod, akoprav plovi največo brzino. Za svoj izum, katerega model se je prav dobro obnesel, vdobil je od vlade Zedinjenih držav severno ameriških patent za 17 let. Ako se ta stroj ponese v veliki meri, kakor na modelu, bode velike važnosti in koristi za današnje brodarstvo, posebno ako pomislimo na tisoče parnikov, ki se križajo na morju veliko hitrostjo in na veliko število nesreč, katere se gode dandanes vsled tega, ker pogostoma trči z vso silo ladija ob ladijo.
Krasan dar pjevačkomu družtvu „Kolo". Iz Zagreba nam pišejo : „Presvietli g. Vladko barun Vranicani, vršeči želju svoje blagopokojne supruge, visokorodjene gospodje Pavle barunice Vranicani, položio je ovih dana 4000 for. na korist gospojinskega zbora „Kola". — Broj meceneta u Hr-vatskoj raste.
Galerija slika iz lirvatskoga narodnoga života. Pod tim naslovom izdavat če g. Emil Jane u Zagrebu razne slike, predstavljajuče narod i življenje naroda. Prva je slika več izložena; liepa je to ilustracija za gorske pjesme: „Kumek moj dragi, daj se ga napij — Dugo nas ne bu, daj se ga vžij!"
Črna Gora. Na Cetinju se delajo velike priprave za proslave 400letniee Obodske tiskarne. Prirejevalni odbor je v XIX. seji določil vspored, koji je priobčil 15. t. m. „Глас Црногорца". 25. (13.) julija je dočakanje in razmeščenje gostov, na večer razsvetljenje mesta, potem bakljada od Zetskega doma do dvora, od koder, po pozdravu, se vrne pred Zetski dom. 26. (14.) jul. je zjutraj ob 8. uri svečan sestanek v Zetskem domu in pozdrav gostov, potem svečan sprevod v dvorsko kapelo на царастое Господарпла: Ивану и Ћорћн Црнојевићиа; nato svečan sprevod v monastirsko cerkev na blagodarjenje (zahvalnica). Potem sprejmata knez in kne-ginja čestitanja odposlanstev in to med pokanjem topov in sviranje glasbe pred dvorom. Ob l.uri skupni obed, ob 6.: glasba, razne narodne igre in pevanje. Ob 8. večer glasbena zabava v Zetskem domu. 27. (15.) jul. odhod s Cetinja na Obod ob 4 zjutra; vodosvečenje na razvalinah tiskarne in spomin otcu Makariju in ostalim delavcem okolo tiskanja prvih srbsKo-slovanskih knjig. Ob 9. zjutraj je zakuska na Obodu, katero priredi Beška (Biješka) nahija. Ob 10. zjutraj odhod z Oboda na Kruševec, Dukljo in v Podgorico. Večerja in nočišče v Podgorici, katero priredi Podgoriška občina. 28. (16.) Ob 4 zjutra odhod iz Podgorice na Plavrino; odtod izlet preko Skaderskega jezera in povrat na Eijeko. Nato obed v riješkem „Zabranu" kneza naslednika. Ob 6. uri zvečer odhod z Bijeke na Cetinje. 29. (17.) jul. Ob 4. zjutra izlet in obed na Lovcev ; skupna poslovilna večerja na Cetinju.
Proslave se udeleže Črnogorci sami od vseh krajev in gostje raznih Slovanov, poleg Eusov, Čehov itd. sosebno tudi
zunanjih Srbov. Vspored je pa tudi tak, da bodo udeležniki mogli ogledati si znamenite in po naravi lepe kraje. Listi raznih narodov so uže začeli razpravljati v posebnih člankih pomen te slavnosti; mnogo je rečeno uže v tem, da letos je najznamenitiša ta slavnost slovanska.
V	Srbiji imajo sedaj, vsled sklepa skupštine, opraviti z obtožbo poprejšnjega liberalnega ministerstva pod načel-stvom Avakumoviča. Poslednji s 6 tovariši je prijavil v „Срп. Застави" 4 strani dolgo obrano. Narod, ki ni dozorel za zapadno ustavno življenje, se s tem samo bega, in kakor se postopa sedaj z liberalnim mmisterstvom, utegnejo pozneje postopati z radikalci, ako bi hotela viša volja, da zmagajo zopet prvi nad drugimi. Vse skup je pa le boj za formalizem, ki ostane ne le brez dobrih posledic, ampak celo škodljiv, ako se s tem zamude kulturne zadače, katerih je polno izpolniti tudi srbskemu narodu.
Spomenik Gavriloviču. V Belgradu odkrili so v prisotnosti kralja Aleksandra spomenik Jovanu Gavriloviču. kateri je zapustil zak adi srbskih ljudskih učiteljev ves svoj imetek — okolu pol milijona frankov. Po umoru kneza Mi-hajla bil je Gavrilovič kraljevski namestnik vkupno z Rističem in Blaznavcem.
Nemški državni zbor, ki je bil sklican zastran vojaške predloge, je sprejel to predlogo z 201 glasom proti 185 glasovom. Grof Caprivi je zmagal s poljskimi glasovi, in Koščielski je uže dobil kronin red II. vrste v plačilo za to glasovanje. Zares čudna je usoda in vloga Poljakov v Nemčiji! Cesar Viljem je neki rekel, da ne pozabi tega čina poljskih poslancev.
Ruski prestolonaslednik, vrnivši se iz Londona, pomudil se je nekoliko pri cesarju Viljemu.
Rusija. Ruski „Vestnik" prinaša zanimivo vest, da je naložila vlada admiralu Avelanu sestaviti generalni štab za novo brodovje, katero se bode odposlalo v sredozemsko morje, kjer se ima ustanoviti. Ta vest daje evropskim diplomatom izvestno mnogo ugibanja in premišljevanja.
V	Moskvi odpre se prihodnjega leta sibirska razstava. Svrha ti razstavi je: seznaniti svet z bogatstvom in naravo obče premalo poznane zemlje sibirske, pokazati etno-grafiške nje posebnosti ter predočiti trgovinske odnošaje mej Sibirijo in Rusijo v ožem smislu ter promet sibirskih pridelkov z ostalimi državami.
Ruska velika mesta. Rusija šteje 19 mest, katera prekoračijo 100 tisoč duš. Ta mesta so: Peterburg z 1,003 tisoč, Moskva z 808.000, Varšava z 505.000, Odesa z 343.000, Kijev z 202.000, Riga z 195.000, Harkov z 188.000, Saratov z 165.000, Lodz z 150.000, Taškent z 124.000, Vilna z 120.000, Tillis z 105.000, Baku z 104.000, Samara z 103.000, Rostov ob Donu z 102.000, Berdričov z 101.000 in Nikolajev z 101.000 prebivalci.
Židje v Rusiji. Kakor poroča „Daily News" iz Odese, posredoval je veliki knez Mihalj Aleksandrovič pri carju, da se je izgnanje Židov iz kavkaških pokrajin odložilo „sine die".
Euharistiški kongres bil ie v polovici maja meseca v Jeruzalemu. Kolikor poroča ruski „Иравит. В^сгникв", udeležilo se ga je preko 800 hodočastnikov, 32 škofov in 350 duhovnikov. Sv. očeta zastopal je kardinal Langeniere. V razpravah zahtevalo se je od pripadnikov iztočne cerkve jedino le, da priznajo primat papežev, med tem ko vse drugo, osobito obred, morejo pridržati nedotaknjeno. — Tekom kon-kresa držala se je služba božja v vsih obredih; slovansko opravljal je bolgarski uuijatski škof Petkov, katerega je predsednik-kardiual posebno odlikoval.
Čehi v Rusiji. Iz nedavno objavljenih službenih podatkov ruske vlade razviditi je, da se je tekom zadnjih let vselilo preko 20.000 Čehov v Rusijo. Stanujejo večinoma po Volhvniji. kjer posedujejo preko 32.000 desjatin zemljišča. Dobra polovica teh priseljencev pristopila je uže k pravoslavni cerkvi. Po vseh šolah čeških naselbin je podučni jezik ruski, in to vsled želje naselnikov samih, koji najrajše govore med seboj ruski. Od leta 1887. pripadajo te češke šole neposredno pod rusko ministerstvo.
ZMES.
Glagoliške listine. „Izvestja", 3. sešitek, poročajo, da je v kranjskem deželnem arhivu (stanovski oddelek) 10 izvirnih listin, pisanih z glagolieo v 16. stoletju. Listine, obsezajoče „turške glase" ali poročila iz Primorske Krajine o gibanju turške vojske, pisali so slavni kranjski možje, kakor Herbert Turjaški, Jurij Siegesdorfer ter poslali vse na slovensko zemljo, in to dokazuje, da so tedaj še znali čitati glagolieo. Ker so važne v kulturnem in jezikovnem pogledu, priobčila so „Izvestja" njih tekst, toda z latinico, ker nima tiskarna glagolskih črk. Ta poročila so jednolična, kakor po jednein in istem vzorcu napravljena; zato zadoščuje za nas prepis jedne same listine n. pr. prve; ta se glasi:
„Vsim i vsakoinu dajemo na znanje kakonam ovu uru pri-doše | glasi od naših otajnih straž tr prijatelj da cerkez voj- j voda vostale vojvode kisu na ovoj turskoj krajni spravlaju | vojsku veliku i misle one druge svisee nigdi oko mihole van | izaiti i robiti ali neznatno kadi zato otilismo to dati | na znanje da i vi od grada do grada po vsem vinodolu i I na kras daste naznanje dase vsaki ouva i dabise ka ško- | da ne primirila i bog svami dano v senu na 18 septembra 1556
herbert slobodni gdn. od auersperga rim : kr. s. viščnik in kapitan senski ovi turški glasi dase | nesu od grada do | grada po vsem vino- | dolu i tja na kras [ dan ter noč | brzo | brzo [ brzo"
Gundulič ili Gondola? U knjižari Lj. pl. Bizzaro-Ohmuče-viča nalazi se knjižica, tiskana godine 1703. u Mljetcih (Benetkah) „con licenza de' superiori", kojoj je naslov: „Svse sina rasmetnoga Gospodina Giva Frana Gundlllichia, Vlastelina Dubrouackoga" (Suze sina razmetnoga Gospodina Gjiva Frana Gunduliča, Vlastelina Dubrovačkoga). Knjižica je dovršena: V Dvbrouniku na VIII Giugna MDCXXII. (Čitaj: u Dubrovniku na VIII gjunja MDCXXII). Prikazana je knjižica: Prisvietlomu Gospodinu Jeru Giva Gundu-lichia — od vladara grada Drbroumka Du/idu Svotnu, Gho Frana Gunduličhia P. I. P.
O Gundulicevom koljenu veli čuveni dubrovački pjesnik Elius Lampadius Ceriarnts (Ilija Crijevič), pjevajuči propast Epi-daura, porušenog godine 930. od Saracena:
Atque adeo proceres aliquos numerare juvabit, Quos cladi superesse libet, inihi črede, futuros Solamen tibi grande: tuo nam sanguine proles, Gotia, Gondoleumque genus . . .
A Didacits Pirrus u svojoj elegiji „De illustribus familiis, quae Bhagusae extant ad amplissimum senatum" piše: Principio ventis et dis in vota secundis Appulit Illyricis Gondula litoribus .. .
Po tome jesu Gunduliči u broju onih, koji, pobjegavši iz Epidaura, utemeljiše ..hrvatske Atene".
„Kroatische Tiliize", što su ugledali svjetlo u Lipskom, u njemačkoj nakladnoj knjižari, u 2000 komada, več su razprodani. Od tih je prodano u Zagrebu 200, u Novom Jorku 272, u Nor-vežkoj 400. Uelied toga je knjižara javila skladatelju F. S. Vilharu u Zagrebu, da če prirediti čim prije drugo izdanje.
KNJIŽEVNOST.
„ Slovarska knjižnica"' začne izhajati oktobra meseca v Gorici. Izhajala bode vsacih 14 dnij v zvezkih po 4 tiskovne pole v mali osmerki ter prinašala prevode leposlovnih del iz vseh slovanskih jezikov. Naročnina znašala bode 2 gld. 60 kr. na leto, posamični zvezki pa bodo stali 10 kr. Naročnino vsprejema upravništvo „Soče" v Gorici.
Dra. Josipa Vošnjaka zbrani dramatični in pripovedni spisi. II. zvezek. V Celji 1893. Tiskal in zložil Drag. Hribar. 98 stranij. Cena 1 krona.
Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega kne-zoškofa Ljubljanskega Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Peti sešitek Str. 321—400, od besede: „izmol" do „klajnik*.
Katoličko cerkveno pravo. Napisao dr. Ferd. Belaj. Svezak 1. U Zagrebu 1893. Dionička tiskara. Ciena for. 2.50.
U zatišju. Razne pjesme (1880-1892). Spjevao Josip Milakovič. U Zagrebu. Dionička tiskara. Ciena 96 nč.
Almanak hrvatske bogoslovne mladeži. Spomen na 50godišnjim biskupovanja Sv. otca Pape Leona XIII. Uredio ga i izdao zbor duhovne mladeži Zagrebačke. U Zagrebu 1893. Tisak Dioničke tiskare. 239 stranij. C. 1 f., vezan 1.70.
Dalmacija. Iz djela: Austro-ngarska monarhija opisana i ilustrovana. Prievod s njemačkoga. Nakladom medju-narodne knjižare F. Maršiča u Spljetu. Tiskom A. Zannonija (St. Bulat). Svežčič 8. C. 30 nč.
„Život i rad Giva Frana Gunduliča". Ta knjižica, katera je izšla v zalogi knjižarne D. Pretnerjeve v Dubrovniku prigodom Gunduličeve slavnosti, prinaša natančen živo-topis pesnika-velikana z njegovo podobo in sliko njegovega spomenika, kakor tudi razne podobe iz dubrovniškega mesta in njegovih starin. — Cena 60 novč.
Rad jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga СХ111. Matematičko-prirodoslovni razred. U Zagrebu 1893. Knjižara jugoslavenske akademije (Dionička). Tisak Dioničke Tiskare.
Acta Bosnae. Potissimum ecclesiastica cum insertis editorum documentorum regestis ab anno 925 usque ad an-num 1752. Collegit et digessit P. Eusebius Fermendžim.
Edidit Academia scientiarum et artium Slavorum meridio-nalium. Cena 5 for. Zagreb, Dionička tiskara.
Историја српске цркве. Од епископа Никамора Рулчића. Књига дрва. U Zagrebu 1893. Izdala „Српска штампарија". Cena 2.50 din. ali 2 krone 50 stotink.
Како je ТравиКка уклела Марка МаландриЛа, или тежко томе, кога куну. Приповијетка из бокешке про-шлостп. Наиисао Милаи Правдиновић. Цетпње, државна шгалпардја 1893. Цнјена 60 хелера.
Химна и Бесједа од Јована Сундерића. У славу стогодишњице Снма Милутиновнћа. Сарајлпје, српског цјеснпка. Издање главног одбора за подизие споменика Симу Милутиновићу, Сарајмгји. Сарајево. Прва српска штампарија Систе I. Савића. 1893. Цијена 1 круна. Himno je uglasbil Дуон. де Сарносан Ћорћио; za njo sledi še lkrat tekst te himne, potem pa životopis pesnikov.
V. Benese Trebizskeho spisi sebrane. Novelacine vy-dani v sešitech o 48 stranach po 16 kr. Nakladatel F. Topič, knihkupec v Praze. Doslej je izšlo 28 snopičev, ki obsezajo: Dil I. Pod doškovymi stfechami. Dil II. V červancich ka-licha. Dil III. V žari kalicha. Pofadi prvi. Dil IV. Poradi druhe.
Jan Kollar, 1793—1852. Sbornik stati o živote pu-sobeni a literarni čiunosti pevce „Slavv Dcery". Na oslavu jeho stoletych narozenin redakci Františka Pastruka vydalv Cesky akademicky spolek a Slovansky akademicky spolek „Tatran* ve Vidni. Na Dunaju, 1893.
„Novgch Prondu" čislo 10, prinaša nastopno vsebino: „Socialni aristokracie*. — I. S. Machar: „Magdalena*. (Po-kracovani). — Jean Kichepin : „Dobre jitro, pane !". — Jifi Kar&sek: „Narkosv". — „Z naši dobv". — „Nove Proudy" izdaje K. St. Sokol v Pragi, ureduje pa Jos. Skaba. — Naročnina je 1 gld. za četrt leta, 4 gld. za celo leto. — Uredništvo in upravništvo je v Pragi, Jungmannova tf., č. 30.
Ottova Lacindkniho$>ia narodni. Sešit 25. a 26: „Pan Mark v z: Boman od S. B. Hellera. Pisatelj uvaja delo s popisom krajev tatranskih, potem Varšave. Glavne osebe: bogat ruski obrtnik Botrovski s hčerjo Ilono, njenim snuba-čem Jeg. Vlad. Koršunom in junakom romana markizom de Sevilla itd. Dejanje se vrši na Ruskem. — Cena sešitu 10 kr.
Slown:k jezijka pomorskiega czyli kazubskiego" wot Štefana Ranmulta (XLVIII a 298 str. w 4°. Krakovv 1893. Ta knjiga sadržuje okolu 14.000 kašubskih besed, na koncu pa prinaša kot dodatek 47 narodnih bajk in pripovedk, katero gradivo „bč autor sam rnjez kašubskim ludom nazberal sebi hakle dovvola sudžič wo prašenju, ke kotrej hatzy sl'o-wjanskych rečovv sluša kašubska reč" ?
Drobni Ude Crty ze všedniho života od Ignace Her-manna. Druge, pozmčnene vydani. Vyšly sešity 5. a 6.,
ktere obsahuji: Paberky z redakčniho koše: Muj trapič. Muj prvni honorar. Co pošta prinaši. — Pamatka na jubilejni vystavu. Itd. Tfiarachovy sešit skvostne upravy stoji 20 kr. Vydava nakladatelstvi I. Otty v Praze.
Untcrsuchungen uber Quantitat und Betonung in den slavischen Sprachen. I. die Quantitat im Serbischen A. Le-skien. Leipzig, 1893. S. Hirzel 8.0 84. M. 3.
Мисли o пароднмхг малорусскихг думаоњ. П Жн-тескш. KieBt. 1893. 8.0 IV., 249, ц. 4 р.
Огмтг сравннтелБнаго зтшологнчеекаго еловара литературнаго азнка. Н. Горнекг. ТифлисЂ, 1893. 8.о 240, С. 3 рр.
Русекак библиотека. 1893 г. Томђ III. (Стр. 321— 448.) ЈЊвовђ. Тлиографиа Ставроппгшвскаго Иститута.
Listnica uredništva.
M. Cr-ac u Beiu. Zašto se ne c'ete oglasiti? Do vidjenja !
A. N. u Zadru. Latinom je odzvonilo u hivatskoj Dalmaciji. Čim se vladaju više fakinski, tim če propasti prije. Ako im nije pravo medju nama, slobodan im put preko mora. — Da ste nam zdravo.'
BI. M. u Dubrovniku. Vi pišete : slovinski-hrvatski. To nije pravo. — Slov/nski (i-kavski) = slovjenski (je-kavski) = slovenski (e-kavski) = slovanski = slavenski = sl«vyanski (osnove: slov-i slav-). Stari Dubrovčani (Dalmatinci) bijahu Slovinci (Slo-vtnac = Slovjienac = Slovjen = Slovan = Slaven), kao što su „Slovinci" i Rusi, Poljaci, Česi itd. Nu kao što su Rusi, Po-Ijaci itd. „Slovinci", ali ipak Rusi, Poljaci itd. — tako i stari Dubrovčani (Dalmatinci) bijahu „Slovinci", ali ipak Hrvati. — I Vi ste Hrvat, a s toga, što ste Hrvat, jeste eo ipso i „Slovinac" Da ste nam zdravo u slovinskoj „kruni hrvatskih gradov" !
Mirko B. u Zadru. Nije zlato, sve što sjeva, Ni poeta, sve što pjeva.
a-f b v Ljubljani. Vi nas prašate, kdo je doktor Mahnit. Doktor, koji je mahnit. Bolje sintetsko-anaUtiške definicije ne dobite.
„Slavoljub" v Miriboru. Hrvatski deseterec v slovenskem jeziku mora imeti dierezo po drugem troheju. Cesuri nije nusta v desetercu nikdar. — Da ste nam zdravi i srčeni!
L. Z. u Zagrebu. Pravo imate, kada velite, da nečete klo-nuti duhom. Ta ste roda hrvatskoga! Bog i Hrvati-Slovenci !
A. R. v Ljubljani. Ali = aber. ili = oder, da-li = ob. — Pišite nam slobodno.
„lstarski Hrvat1'. Bilo bi dobro pisati i ob onoj stvari, kao što bi i o sto drugih. No šta čete ? List ne izlazi nego dva puta na mjesec, a imamo materijala i za siromake i za bogataše. — Javite se opet
„Ypsilonu na Dunaju. Nije za naš list; pošljite kam drugam. — Bog i sreča junaška!
Opomnja uredništva. Na nekatere strani smo dolžni odgovoriti pismeno; to se zgodi kmalu. — G. V. v Krškem : Odzdrav! „Z Švice visokih gor" : Pride na vrsto, hvala ! — Kadar nastane kaka pomota pri ekspediciji lista, ne čakati, ampak takoj oglasiti se pri nas. Mi lista običajno nikomur ne ustavljamo, najmanj pa takim, o katerih vemo, da v kakoršnih si bodi obrokih pošteno poravnavajo naročnino.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., uoluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posa-mične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Tisk tiskarne Dolenc. — Izdajatelj, lastnik in urednik Julij M i k o t a.