PROLETAREC J E DELAVSKI LIS T ZA MISLEČE f:ITATELJE
PROLETAREC
laliiMilo Jnfljbalovanake Korinli^irne Lxvw.v ¡n l^oiivein« Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1742.
Kakšen svet hoče Anglija, ako bo
ZASLISAVANJE PRIČ ZA INÏPROÎI "DIKTATURI
zmagala v vojni?
ZAHTEVE, DA V VOJNO ZAPLETENE DEŽELE POJASNIJO SVOJE MIROVNE POGOJE. — CHURCHILL PRAVI, DA SO NAMENI VELIKE BRITANIJE LAHKO VSAKEMU JASNI
Senatorja Burton K. Wheel-! er iz Montane in Gerald P. Nye iz North Dakote sta prošli pondeljek v zveznem senatu predložila resolucijo, ki določa, da naj ameriška vlada po-izve, kakšni »o mirovni pogoji Anglije, Grčije, Kitajske in drugih v vojno zapletenih dežel, predno bomo kateri kaj pomagali.
Churchill odgovoril
Slične zahteve so se čule že večkrat tudi v angleškem parlamentu. Enako spet zadnji teden. Eden izmed poslancev je argumentiral, da mora svet vedeti, čemu se Anglija bori in kakšen je njen načrt za preu-redbo po vojni.
Premier Winston Churchill mu je odgovoril, da vsi pravilno misleči ljudje v Angliji, v Zed, državah in drugje dobro vedo, radi kakšnih vzrokov je sedanji konflikt nastal in čemu se je Anglija spustila v borbo proti nacijski tiraniji. Nameni in cilji angleške vlade so znani, je dejal, toda določnega mirovnega načrta ni predložil.
Cilji drugih dežel
Objaviti svetu natančen načrt, kakor ga napravi na primer arhitekt za stavbo, za angleško vlado ni enostavno. Zato
svoj program oglaša le v glavnih namenih. Kajti predno bi mogla uveljaviti mir pod svojimi pogoji vsepovsod, bi morala biti tudi dovolj mogočna in zmagovita povsod po svetu. To pa se bržkone ne zgodi v tolikšni meri, da bi mogla mir brezpogojno diktirati.
Kar «e tiče drugih dežel, so omenjenima senatorjema njihovi mirovni cilji znani. Na primer Grčija Želi le, da jo svet pusti v miru. Edi njen namen v sedanji vojni je oteti deželo pred italijansko invazijo.
Vprašanj« Kitajske
Tudi nameni kitajske vlade so določni In jih ji ni treba znova poudarjati. Bori se iproti japonski invaziji in ako zmaga, se hoče osvoboditi ne samo japonskega nego vsakega drugega imperializma. Ob enem na-glaša, da je njen namen živeti s svetom v miru in v sodelovanju. Njeni cilji »o torej za vsakega demokratičnega, socialno čutečega človeka sprejemljivi in vredni podpore. Zed. države rfitaj^ki v njeni borbi proti japonski agresivnosti ves čas pomagajo materijalno in v diplomaciji. Brez te pomoii, in kolikor jo dnbi od Anglije in Rusije, bi se Kitajska ne mogla že toliko časa upirati in prizadevati Japonski ogromne izgube.
Nameni Nemčije
Kar se tiče Hitlerjevih namenov, so tudi na dlani. Njegov načrt je vso Evropo spremeniti v nemški življenski «prostor, zasužnjiti druge narode za pod-iožnike tretjemu raj-hu in v slučaju zmage nad Veliko Britanijo skupno z Japonsko in Italijo prevzeti vodstvo tudi nad ostalim svetom. Japonska bi dobila nadvlado nad Azijo, Nemčija nad Afriko, nekaj drobtin bi dobila Italija, vse tri sile skupaj, v prvi vrati Nemčija, pa se bi nato lotile tekme z Zed. dravami na mednarodnih trgih, posebno v latinski A-meriki. IdeologfČno pa je Nemčija v Južni In v Centralni Ame-
ROOSEVELTSPETNALETEL NAZELO MOČNO OPOZICIJO
Izdatki v kampanji novembra m. I. bili najvišji v zgodovini
ZASLISAVANJA PRED KONGRESNIM ODSEKOM 0 VPRAŠANJU PODPIRANJA ANGLIJE SE NADALJUJEJO. — LINDBERGH ZA POPOLNO NEVTRALNOST—NASPROTOVANJE NAČRTU PRIHAJA IZ RAZLIČNIH MOTIVOV
PRESOJANJA DOGODKOV DOHA IX PO
rik z Zed. državami že v spoprijemu, ki postaja čezdalje ostrejši.
Vprašanje malih dežel
To je vzrok, čemu je vlada Zed. držav za podpiranje Anglije, kajti angleška zmaga bi bila ob enem njena, in poraz Anglije pa bi pomenil osamljenost Zed. držav v totalitarnem svetu in prej ali slej vojno z njim, pravi Roosevelt.
. Anglija ima v sedanjem konfliktu torej ogromno odgovornost, ki jo je pripravljena deliti v mirovnih namenih in v načrtih za preuredbo sveta z vlado Zed. držav. Na primer, ali naj se po no ve napake versaillskega miru. ki je imel v sebi vse kali za novo vojno, ali pa se res skuša dati Evropi in svetu tak mir, da 60 trajen. Kaj storiti na primer s Češko? In s Poljsko? Radi slednje je Anglija šla z Nemčijo v vojno. Ako bi sedaj Anglija izjavila, da je za uspo-atavitev Poljske kakor je bila pred septembrom 1939, bi morala temeljito poraziti ne le Nemčijo nego se spoprijeti tudi z Rusijo. Tega pa ne namerava, zato Churchill tudi ne	..	lt objavlja mirovnega načrta v. bilo med hišnim orodjem nasll-podrobnostiff Kajti kakšen bojkano kladivo z označbo za u-odvisi od stoterih reči. In je tu- i čenče, da je zelo prikladno za di možno, da ne bo mogla miru udarjanje po kapitalističnih nobena dežela diktirati in v buticah. Dotično berilo je «e-tem slučaju bi bilo mogoče daj preklicano. V novem je raz-akleniti le sporazumen mir, ka-i laffa o koristnosti kladiva ome-kršen bi najbrže nikogar ne za- \ jena le na njegov pravi pomen, dovoljil.
Na «liki »O ¿Uni kon|r*ine komU»<a aa vnanj« sadctfe. pr.d katero «o kili sasltfaai rasni "apiaarji" in p« Eafovorniki R©o»«veltov*t* »«¿rta «
podpiranjr A n.l.j.
V Pariau se samomori množjjda v primeri s trgovino ln živin smrtnih slučajev je tretjino več kakor roj.«tev. Vzrok je glad. Pariz je pod nacijsko o-kupacijo. Posledice trpi kajpada najbolj delavstvo.,
ljenskim standardom v Zed. državah so razmere v Rusiji še vedno mizerne.
V Burgettstownu. Pa., je 28
mladih duhovnikov izjavilo, da Republika Mehiko gre pod j je določba v"draftu'\ ki jih o-
1 ravičuje od obvezne vojaške
novim režimom skozi velike spremembe. Delavske unije — tako izgleda, izgubljajo vpliv in "komunistične eksperimente" se meče med staro šaro. Se celo učne knjige predelujejo, ker so bile "preko mere komu-niftične". Na primer, v eni takih knjig za osnovne šole je
Walter Duranty je spet v Rusiji Sel je tja najprvo ko je padel carizem in bil v Leningradu in Moskvi do pred nekaj leti f. ,	..	kot poročevalec dnevnika New
le v glavnih obraDi, ki smo ga York Timef| ZapustU je Rllsijo
..	l.a4ii /\mamli in VAmfltl. '
Rooseveltov načrt
Predsednik Roosevelt je svoj mirovni načrt naglasil nedavno
z opravičbo, da mu ne pusti poročati o razmerah kot »o. Du-
v tem listu omenili in komentirali. Izvesti ga bo mogoče le,
ako bosta imeli Anglija in ta i	je bn Bagovornik vlade v
dežela na mrrovni konferenci |	a jf vendarIe želel pi.
odločujočo besedo	* I sati po pravici. Pa se ji je za-
Ampak tudi tu lahko nasta- merj| y gvojih novjh dcpeJah
nejo nesoglasja, na pnmer vs- f dft de y Rusiji .v
led Indije, ki želi neodvisnost, [ od kar , bn Um veHko
Anglija pa ji obUublja po voj- aprtmeni,0f namre*
na boljše.
m le popoino avionomijo, ««-|PrWoi.ir	io »i »a ¡en
kor jo ima na pnmer Kanada.
Eno je gotovo. Ako zmaga Nemčija, bo dobil svet fašistični mir ir\ nad sabo pa nadvla-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
službe, krivična. Pravijo, ia naj bodo ti dolžnosti podvrženi tudi duhovniki, ne pa samo delavci in furmarji. Svojo resolucijo so poslali tudi odseku .zveznega kongresa za vojaške zadeve.
Jugoslavija duputu tujim novinarjem pošiftgti v svet poročila ne da bi nad njimi pre-žal cenzor. Toda domači novinarji ne poznajo tega privilegija. Pisati smejo edino kar jim cenzura dovoli ali pa natffii, kaj da morajo pisati. Antenski novinarji v Beogradu se ob tem čudijo najbolj nemškim in italijanskim poročevalcem. Dasi pišejo kar se jim zljubi, se napram jugoslovanskim uradnikom vedejo silno ošabno. V Nemčiji ali v Italiji bi nič ne vedeli o svobodi tnka in roka bi jim morala biti neprenehoma pripravljena v /nidajanje fašističnega pozdrava. V Beogradu pa se obnašajo kot najbolj svobodni ljudje na svetu in ob enem ta privilegij vračajo z arogantnostjo, ki je posebno Američani ne morejo prenašati. Jugoslovanska oblast kajpada molči, ker so osi-
*ču ne sme zameriti. V Chicagu je bilo odslovlje-
Senatni odbor za preiskovanje kampanjskih izdatkov poroča, da ze njegova dosedanja dognanja pričajo, da je bilo v 'anskem volilnem boju potrošenega več kot kdaj prej, in to vzlic zakonu, ki ima namen izdatke omejevati. Republikanska stranka je v agitaciji za VVillkieja potrošila okrog 15 milijonov dol. in demokratska za Roosevelt a 6 milijonov dolarjev. Skupno z izdatki za o-•tale kandidate pa sta demokratska in republikanska stranka potrošile med 35 in 40 milijonov dolarjev.
Največji posamezen prispeva tel j v kampanjski sklad za VVillkieja je bila du Pontova familija v Delawaru, ki je dala vsoto $186.780. Mnogi drugi bogataši so prispevali eni ali drugi stranki od $5000 do $150.000; ker pa ne sme po zakonu nihče prispevati več kot $5 000, so se zakonu izognili s tem, da so vsoto razdelili na vse' člane svoje familije in pa da so prispevali nekaj temu, nekaj o-nemu kampanjskemu odboru ene in iste stranke, dalje rasnim "neodvisnim" odborom, pa jim postava ne more do živega.
Konvencija F.-L. Asoc. i St. Paulu
Konvencija farmarske-delav-ske asocijacije, ki vodi politične kampanje farmarske«delavske stranke v Minnesoti, se bo vršila dne 30.-31. januarja v St. Paulu. Od<bori se zberejo že dan prej. List Minnesota Leader apelira na delegate, naj se izogibajo prerekanjam o problemih v tujezemstvu in o teorijah, pa se naj namesto tega rajše posvetijo praktičnemu delu v svojem lastnem (minne-¡»ctskem in splošnem ameriškem) delokrogu.
Pridelek žita, da je sija ¡en. pravi on, kar je zasluga kmetijskega kolektivizma, indusri-ja je napredovala in v proda jalnah je sedaj več blaga kor | nih pri WPA osem delavcev,
pa ga ljudje morejo kupiti T s- (Nadaljevanje na 3. strani.;
Brezposelnostna zavarovalnina nezaposlenim izdatna pomoč
Skozi leto 1940 je bilo delav-cem, ki so bili bodisi začasno ali za stalno odslovljeni iz služb, izplačanih okrog 520 milijonov dolarjev brez poselnost-ne zavarovalnine.
Preu kongresna m odsekom za vnanje zadeve se že precej dni vrše zaslišavanja nasprotnikov in pristašev Roosevelto-vega načrta za podpiranje Anglije, Grčije in Kitajske v njih-ni vojni proti totalitarnim silam. Načrt, ki je bil predložen kongresu v obliki predloge (dobila je značilno številko 1776) daje predsetniku moč razpolagati z vso maierljalno silo te dežele v borbi za poraženje Nemčije, Japonske in Italije. Načrt sicer ne določa, da se u-mešamo v vojno tudi z armado in mornarico, toda nasprotniki dokazujejo, da ako ga kongres ? prej me, ne bo dolgo, ko bodo Zed. države tudi dejansko v vojni.
Opozicija jako močna
Izmed onih, ki so bili zaslišani pred omenjenim odsekom proti predlogi, so jo obsojali posebno ostro Hugh Johnson, bivši načelnik NRA, ki se je z Roo^eveltom spri že pred leti, Norman Thomas, Chas. Lindbergh, senator Wheeler na shodih in v radiu, Rev. J. A. O'Brien, profesor na katoliški univerzi Notre Dame in mnogi drugi.
Največ pozornosti izmed pozvanih prič je vzbujai Charles A. Lindbergh, ki je razlagal svoje misli pred odsekom zadnji teden. Vsi so ga napeto poslušali in v sobi se je kar trlo kongresni kov, reporterjev, fotografov in drugin, ki so imeli "srečo" dobiti dovoljenje za vstop in prostor. Govoril je kot veščak, ki mu je položaj v Angliji, Nemčiji, Rusiji, v Aziji in drugod dobro znan iz osebnih opazovanj in študiran j. Mnogi smatrajo njegovo znanje v takih stvareh za zelo amatersko. Kot znano, se Lindbergh v politične zadeve rad umešava. Sloves si je dobil vsled svojega prvega poleta preko Atlantika, nato ker se je priženil v milijo-narsko družino, in končno je dobil simpatije ljudstva še posebno ker mu je bil ugrabljen in umorjen njegov prvorojen-ček.
Prijatelj Nemčije
Lindbergh nič ne skriva, da je prijatelj Nemčije. Ko je bil tam na obisku, je s Hitlerjem
Unije v boju za boljše razmere in za priznanje
, in njegovimi ministri prav dobro izhajal in še odlikovali so ga. Enako prijateljsko je bil v Nem6iji sprejet kongresnik Fish in bil gost nemške vlade.
Kongresnemu odseku za vnanje zadeve je Lindbergh izjavil, da tira predsednik Roosevelt to deželo brezobzirno v vojno, namesto da bi vodil politiko nevtralnosti. Z glasom veSčaka je poudaril, da tudi če gremo Angliji na pomoč z vso našo oboroženo silo, Nemčije vzlic temu ne bo mogla popolnoma poraziti.
"Izhod iz demokracije"
Kot vsi drugi opozicionalci, je tudi Lindbergh zatrjeval, da pomeni vsaka stopnja v Roose-veltovi vojni politiki korak ven iz demokracije. Isti Lindbergh je pred meseci v govoru po radijskem omrežju propagiral, da naj Zed. države proglasijo popolno nevtralnost in priznajo, da so mnoge zahteve nacij-ske Nemčije upravičene. Sploh bo boljše, je dejal, če se Zed. države z Nemčijo prijateljsko sporazumejo in sodelujejo z njo.
Ta na^or je zastopal tudi sedaj pred kongresom. Nemško časopisje ga je vlsde tega zelo pohvalilo, da je on eden tistih ameriških državnikov, ki si upa odkrito in odločno povedati svoje mnenje.
Dejal je, da bi Anglija ravnala pametno, ako bi priznala svoj težavni položaj in sklenila mir, ki bi temeljil na realnostih. Ni pa pojasnil, kakšnih "realnostih".
Nekateri komgresniki, ki so za podpiranje Anglije, so ga \ prašali, ako ni on "pro-nazi". Določnemu odgovoru na to vprašanje se je izognil z izjavo, da je "popolnoma nevtralen" in proti vsaki podpori v \*>jno zapletenim deželam. Ker je Nemčija vsled prešibke vojne mornarice itak ne bi mogla dobiti, bi bila taka "nevtralnost" v bistvu pomoč Nemčiji, ki brez ameriškega uvoza lahko izhaja, dočim bi Anglija ne mogla.
Na vprašanje, da-lt ne želi zmage Angliji, je rekel, da bo najboljše, ako ne zmaga ne
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Zvezna vlada je pri rasnih korporacijah naročila tisoče bojnih letal, vsakovrstne muni-cije, ladij itd., v vsotah, ki znašajo stotine milijone dolarjev. A ko hitro se dogodi, da delavci prt eni ali drugi zahtevajo pribol jške, so označeni za oviro narodni obrambi.
Ena izmed družb, ki se unije silovito branL je International Harvest er Co. Izdeluje večinoma stroje. Velike tovarne ima
v Chicagu in v mnogih drugih krajih. Njeni delavci se že leta prizadevajo, da bi vodstvo kompanije pridobilo v miren sporazum a unijo. Pa ni pomagalo, razen le v par njenih delavnicah. Unija se je končno odločila aa odločen spoprijem, delavci v prizadetih obratih pa so ji z veliko večino dali nalog, da naj okliče stavko, ako se kompanija lUkakor drugače ne poda. Stavkovni boj se je pričel v nekaterih njenih tovarnah minuli teden, a ob enem se je vta situacija zaokrenila za uni-
jo dobro. Pri tej družbi je upo-slenlh tudi mnogo Slovencev, posebno v Chicagu m v Milwau-keeju. In+«*rnational Harvester Co. je trad cton«lna nasprotnica unij in ima v b->ju proti njim eno najtrag'čnejš h poglavij.
Velike boje vodi minule tedne unija avtnih delavcev; v njeno področje spadajo tudi tovarne, v katerih se izdelujejo trgovska in bojna letala, sedaj večinoma slednja. Tudi v tem slučaj« časopisi jamrajo, kako zelo taki spori in stavke škodujejo produkciji v prid narodne obrambe. Delodajalcev nič ne gtajajo.
V Milwaukeeju je nastala 22. jan. stavka pri Allis-Chal-mers družbi, v kateri je bilo prizadetih približno 8,000 delavcev. Tudi ta družba ima velika vladna naročila, na katera se je sklicevala, češ, da jih ji unija ovira.
Zelo delikaten problem za UAW je Fordova družba. Ta
je za boj zoper unijo pripravljena boljše kakor katerakoli velika korporacija v tej deželi, vrh tega oglaša že dolgo direktno in neposredno v časopisju in v radiu, na fabriških oz-nanilnih deskah, z letaki in kakor že more, da so njeni delavci boljše preskrbljeni v vsakem oziru, kakor pa v obratih onih družb, ki so unijo priznale. UAW ima vsled tega nalogo, da se za končni spoprijem prav dobro pripravi, kajti ako bitko prt Fordu izgubi, bo to opasno za vso njeno organizacijo tudi v tovarnah drugih avtnih družb.
V akciji je ,tudi unija jeklarskih delavcev. Porazi, ki jih je doživela pred par leti v obratih takozvanih neodvisnih družb, so jo vrgli prilično nazaj, niso pa jo onesvestili. Unija se je v tistih spopadih, ki so bili za njeno članstvo krvavi, veliko naučila in deluje sedaj bolj or-ganizatorično kot s propagando. člane je treba za unijo vz-
gojiti in to delo smotreno vrši. Nadeja se, da se bodo v sporazum z njo podale vse neodvisne jeklarske kompanije raj-&e kot znova riskirale spopad, v katerem bo unija, ako ae borba spet dogodi, vse boljše pripravljena kakor zadnjič.
Edino, kar bi bilo pri vtem tem želeti, je, da bi prenehal konflikt med CIO in AFL, ker se z njim zapravlja energije bodisi v dualnem unionizmu, ali pa v jurisdikcijskih sporih, ali pa v naporih, katera izmed teh dveh skupin bo delavce prej organizirala.
Koliko bolj bi bile unije res-pektirane. ako se bi vodstvo AFL odločilo za spravo m priznalo, da so industrialne unije potreba časa, in da so do boljših življenskth razmer upravičeni vsi, ne pa samo obrtno izve žbani delavci. : Ampak kar še ni. pride. Ljudje se uče iz zmot in napak. Unije pri tem niso izjema.
V sedanjih vzrujenih časih se zanesite na Proletarca
Razni privatni interesi, sekte in agenti tujih dežel so s svojo propagando povzročili med ameri-škim ljudstvom veliko zmede in histerije. Tistim pa, ki se za tolmačenje dogodkov zanašajo na poštene ljudske časopise in revije, ni treba tavati v temi in zbeganosti.
Proletarec se upravičeno šteje med take liste. Poročal, tolmačil in grajal je doslej s stališča delavskih in splošnih ljudskih koristi, s stališča mednarodnega socializma, s stališča borbe proti izkoriščanju, reakciji in fašizmu, in bo to svojo nalejo vršil enoko enako vestno v bodoče. Njegova izvajanja v prošlosti so bila pravilna, so enako resnična in pravilna danes, in bodo v prihodnje.
Proletarec izhaja, da služi tistemu ljudstvu, ki se preživlja z delom. Čitajte ga vestno in pridobite mu novih naročnikov.

Ff
Proletjtrec, January 29.'1941
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
m
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tukovna Druiba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedmjenih driavah ca celo leto $3.00; s« pol leta $1.75;
ta ¿etrt let« $1.06.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na*em yradu najpozneje do pondeljka
_______popoldne za priobčitev v
PROLETAREC
'	*	i'v V.
Published every Wednesday by the Jugoslav Wommen'» Publishing Co.,
In*	ibhshed IVO«.
Editor........................................................................Prank Zaits
Business Manager.....................................-.....Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Dnulf
MEDICINSKE POTREBŠČINE ZA ANGLIJO
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.
Telephone:
CHICAGO, ILL.
ROCKWELL 2S64.
—--
(Sledmi nxpmoa je m e*?tpr "Sie-
tehalùtièno pojmovanje nçodorine",
ki jo je fftuai svetovno rhvtti tortah etični teoretik Karl Kauttky.
¿kein. Katoiiika ^erket in | k ploh t* r tum upiMu analiziral, g<i nihče ämgi nt mogel bol)in.,
Strah ameriške plutekraeije pred angleško delavska stranko
V	Zedinjenih državah se vrši ljuta borba o vprašanju, ali smo za podpiranje Anglije, ali za nevtralnost.
Govori se pri tem nié koliko, češ, ali smo res odvisni od angleškega imperija? Mar naj mu mi pomagamo vzdrževati krivice, ki jih je storil drugim v svoji dolgi zgodovini?
V	propagandi proti Angliji so naciji, fašisti, kominterna, ameriška trgovska komora, katoliška cerkev in pa pacifisti vsa-kojakih vrst, ki iskreno, ali pa iz hudobije verujejo, da delajo dobro za mir.
Nihče izmed teh pa si ne upa DIREKTNO priznati, da je ;ne«t'f*i°r'teti v prodan«*™ tu še eno drugo vprašanje, namreč, KAKŠNA bo Anglija, ako ZMAGA v vojni.
Ameriška plutokracija se s tem največ bavi, toda ne na glas. Vendar pa toliko šušljajoče, da lahko vsakdo, ki se zanima in kaj ve, razume, da jo je strah.
Strah pred kom?
Pred zmago Anglije v vojni z Nemčijo.
Ameriška plutokracija se namreč silovito boji, da bi zmaga Anglije bila obenem zmaga aragleàke delavske stranke in z njo vred zmaga mednarodnega socializma v Evropi.
Ako Aiiglija sklene mir s Hitlerjem jutri, bo to tak mir, j kakršnega hočejo prijatelji hitlerizma in pa nasprotniki mednarodnega socializma.
Oboji smatrajo, da je boljše ohraniti nacizem, kot pa da bi Anglija postala to, za kar jo je predvideval že Karl Marx— za »prvo trdnjavo socializma.
Kapitalizem Zed. držav se take Anglije silovito boji, zato je proti, da bi jo podpiraJi v vojni s Hitlerjem.
Kajpada, kapitalisti niso bedaki, pa vodijo svojo borbo v prid hitlerizma pod znamko patriotizma, ameriške nevtralnosti, narodne obrambe in drugih takih gesel, ki so ljudstvu pesek v oči.
Tudi pomoč takih, ki jih kapitalizem najbolj mrzi, jim je pri tem dobrodošla. Na primer pomoč pacifistov vseh vrst.
Oni hočejo, da Anglija NK zmaga,, ker bi to »pomenilo ZMAGO DELAVSTVA Anglije! Naj torej rajše ostane tako kot je — hitlerizem nad Evropo in kapitalizem v Angliji.
..... ■ --- -
plamen poplavile ozemlje teh- proti tej veri, poleg katere nt I Naši Cfflanci v Topeki «pet nično in kulturno visoko stoje- bilo v ljudski zavesti nobene rebeliraj:. Pritožujejo se, da so če civilizacije narodov okrog druge. Tu ni bilo nobenega ra-ttrcilozemskvga morja, j« na- zloga več, da bi pe borili za no-stal nov gospodarski in politi- vo na ta način, da bi se hlinili čni položaj posebne vrste. Kaj- a staro versko krinko. Zato so ti ono novo, kar so sedaj v rijn-jv Franciji temeljiteje in radi-ski državi reprezentirali bar-ikalneje kakor kje drugje pre-hari s svojimi nazadnjaškimi magali tra4icio'nalne mišljen-produkcijskimi načini in njim i ske oblike, odgovarjajočimi mišljenjskimi Kakor se je v Angliji izvršila oblikami in ideologijami, ni bi- meščanska revolucija pod kr-lo nekaj viAje razvitega, višje danskim, je potefcla v Franciji I na denarno moinjo? stoječega, temveč nekaj na- in v ostali kontinentalni Evro- Pa so pritožbe teh postavo-zadnjaškega. -Staro je bilo te- pi pod nekrščanskim, da celo kovačev kolikor toliko res u-daj mnogo višje nego novo, protikrščanskim mišljenjem. | pravičene. Dnevnice so naagfeč
I se nečuveno dvignile rene po |.e*tavradjah, hotelih in celo v *boardmg houses", od kar se je
pričelo zasedanja legislature. Hočejo, da poseben odsek preišče možnost zgraditve posebne jedil n ice in hotela z*nje. Kdo piavi, da ti "modrijani" ne razumejo koristi zadružne ideje, kadar jih razmere pritisnejo
V Kanadi in Zed. drmavah delujejo mnogotere organisacijo sa oskrbo-▼anj« medicinskih potrebščin Angliji. Na gornji «liki «o Kanadcaake. ki odpravljajo take počil ja tre.

=
Krščanstvo v mrtvih črkah in kakršno je v resnici
Vendar vsebuje krščanstv poleg teh potez tudi mnogo
razpolagalo je z večjim zna-«Boj za revolucijo je često za-njem, z višjo tehniko, z višjimi vzel oblike boja pToti krščan-produktivnimi oblikami, s po- stvu, ki je ostalo velika sila kot polnejšo politično organizacijo. — gnezdo reakcije.~ In to je Ta organizacija je v Evropi vplivalo tudi še na proletarsko zapadno od Rusije in Balkana gibanje. Zlasti tradicije velike našla svoje vteješenje v katoli- francoske revolucije so naj-ški cerkvi, ki je imela kot na- močneje učinkovale. Sociali-.Oednica rimskega gospodstva zem, se je zdelo često, da je sa-svoje središče v Rimu, kjer je mo dopolnitelj tega, kar so papež nadaljeval z gospod- drugi pričeli, pa ne dokončali, stvom ali vsaj z gospodovalni- Socialisti so se smatrali za iz-mi težnjami rimskih Cezarjev vrševalce oporoke velike revo-— carjev starega veka.	lucije . . . Da. celo najmoč-
Vzhodno ležeče dežele kr- n<?jša osebnost v novejšem Ščanstva so našle svoje »redi- francoskem socializmu — Jean šče v Bizantu (Carigrad), kjer Jaures (Jaures je bil najhujši je posvetni cesar še nadalje nasprotnik vojne in zato ga je vladal kot najvišji cerkveni po- neki nacionalist ob izbruhu
glavar, le da se je hitro krčila svetovne vojne ustrelil) je še i leti poslali iz tukajšnjega okra-njegova država. Zmanjševali popolnoma živel v miselnem ja v legislaturo socialista Geor-so jo vedno bolj osvojevalni po- toku velike revolucije, katere i?« Brewerja. In kako se je, prihodi vzhodnih Nomadov, naj- zgodovinar je on postal.	*«dši nazaj, pritoževal, da ta prej Arabcev, ki so si ustvarili Kljub vsem tem gospodar- pozicija ni za poštenega delavne le politično, temveč tudi ide- skim, socialnim in idejnim iz- ca, da, ker ni prinesel s seboj •olosko od Rima in Bizanta ne- premembam se je ohranilo kr- debele denarne mošnje, kot so o odvisno organizacijo, oprto na Sčanstvo skoraj skozi dvajset Jo njegovi kolegi advokatje in ro novo vero islama, ki je potre- stoletij. Seveda se je večinoma "uspešni" trgovci, republikan-
j^H	....	j---.	je moraj pre.
in
le po 3 dolarje, kot je bilo določeno že pri ustanovitvi te države, pred 70 leti.
Večkrat je bilo vprašanje "moderniziranja" dnevnic pred volilci in ti so zvišanje dosle-dino vselej odklonili. Najbrže so se vsaj takrat nekoliko bolj poglobili v delo s vo jih zastopnikov in prišli do prepričanja, da je za tako delo 3 dolarje dovolj, če ne morda še preveč; toda ker ni bilo rubrike glasovati tudi za znižanje, je pri tem ostalo. Ampak stvar se da lahko tudi obrniti, namreč, "kakršna plača, tako delo".
Spominjam se, ko smo pred
ga je vzklilo. To so bile poteze! cijske razmere starega cesar- prilagojevali
izpreminjali
Med idejami, ki določajo du- iz židovskega, egipčanskega, *tva. hovno življenje našega časa, je asirskega, perzijskega in celo r 1 , 4	.
krščanstvo se vedno velikega grškega načina mišljenja, ki so ^ucUva ****** S1 pomena. Sicer je že več nego se sto in tisoče let poprej raz- padu cesa™tva n/*°umofU <?atl
vile in se tako globoko vkoreni-;	' Ijenje, je zelo različen v različ-
nile. da se jim niso mogli odre-	l!lh dobah in državah in isto-
pred petdesetimi leti David Fr. Strauss v svoji knjigi "Stara in
nova vera'* zastavil vprašanje:	či ljudje, ko so sprejeli novo
Ali smo še kristjani? in prišel	krščansko mišJjenje. V kolikor do rezultata: "če hočemo go- je bilo staro združljivo z no-
voriti kot častni, odkritosrčni	\ ;m. se je ohranilo, kakor se
ljudje, moramo priznati: mi ni	« k sploh
kakor krščanstvo, čeprav se na zunaj vedno sklicuje na ¡ste vpise. Crka ostaja vedno ista, ioda duh, ki ga mu vdihuje živ-
prilagodene vere. Gospodujoči aparat rimske cerkve in njeno znanje sta bila premočna za to. Toda tako močna pa oba faktorja vendarle nista bila. da bi
dno veliko število takozvanih bili sestavni deli samo ene, kristjanov. Prav tako je mnogo temveč več starodavnih ver, ki Judov dejansko zapustilo vero jih je sprejela *ova. kajti ta je svojih očetov, ne da bi istoča- nastala v dobi mešanja naro-sno zapustili tudi svojo versko dov in ver. družbo. In vendar imajo nauki
Največji sovražniki demokracije
Največji sovražniki demokracije so bigotstvo, plemenske mržnje, rasni predsodki in netoleranca, je dejal predsednik zveznega vrhovnega sodišča Charles Evans Hughes, ko je go-vcril na narodni konferenci kristjanov in žid^v.
Dodal bi bil še lahko, da je sovražnik demokracije tudi tisti sloj bogatašev, ki se je v boju za svoje privilegije in iz-mozgavanje delavcev posluževal tudi še tako terorističnih metod in vladal s silo.
Cerkve za "nov re<J"
Cerkve v Angliji so se izrekle za nov red, ki naj se ga ustanovi po angleški zmagi nad Nemčijo in Italijo. Sistem, v katerem je mogoče, da je eden neizmerno bogat, na drugi strani pa stotisoče revnih, je krivičen, pravijo one, torej naj se te razlike odpravi. In dobrine naj se izrablja tako, da bodo koristile vsem.
Tudi papež Pij je na zadnji Božič «lično govoril. *
Le čemu se niso cerkve za tak nov red že davno zavzele! A namesto tega so vodile borbo proti socialistom, ki so ga ozna-njevali. Cerkve so bile in so še trdnjava sistema, ki povzroča bedo in vojne.
dele ko so spoznale, da stari red ne bo več dolgo vzdržljiv, se žele ohraniti v tistemu, ki pride in so se izjavile zanj.
•' 'vek spfon oprime novega,	uilu	j -
i>mo več krUtjani." V «epretekutene». s«mo tam. ^	"
—	...	^ . ®	. j oruzbo po svoji volji. Katoii
To gotovo velja z« nen.v«.| kjer rtaro odpore. In to niso ,ku	¡J „aMednica ce-
zarje v je slonela na strogo cen-traliziranem aespotizmu. Med tem je vzrastel v germanskih državah fevdalen produkcijski način, ki je povzročil politično
. .. , /t , . •. » • fll Kot v«ak pojav, more- razcepljenost in največjo ne-krščanske (kakor tudi judov- mo tudi krščanstvo doumeti le disciplino številnih malih fev-ske) \ere tudi Se danes ne le v njegovem gibanju, nastaja-! clalnih gospodov napram drža-vehko politično in družabno llju in izpreminjanju. Pravkar ! vi, ki ji je načeloval senčni moč temveč vplivajo močno tu- smo videli, da moramo v pra- krali di na mišljenje in čutenje mno- krščanstvu razlikovati produk- T*' go sicer popolnoma modernih te njegove dobe in dedščino ljudi. Mnogo vernih kristjanov prejšnjih časov. Ce hočemo najdemo tako med katoličani pojmovati krščanske elemente, kot med protestanti v vseh kj učinkujejo v današnjem strankarskih taborih, še celo v duhovnem življenju, ne zado-najmodernejšem. to je sociali- stuje, da razložimo samo na-stičnem, posebno v anglosaških stanek prakrščanstva in način, deželah.	j je na8tal. Od tedaj so se
Ne moremo orisati ideologije ¡ZvrSiIe velike gospodarske iz-našega časa. ne da bi pri tem j premembe in vsaka je izpre-prepustili krščanstvu širokega j menila obliko krščanstva, ka-prostora.	kršna je bila ob njegovem na-
Zaman bi bilo hoteti izvajati i »tanku, in ji dala posebni zna-ideje krščanstva iz današnjih £aj obstoječih gospodarskih pogo-
IZ KANSASA
Senator Shiostead, vojno in mir
Zvezni senator Henrik Ship-stead iz Minnesote, ki je v zad-dobno v isti državi zelo razli- j nji volilni kampanji pustil far-čen pri raznih razredih m mar-ko-delavsko stranko in se strankah, ki mu pripadajo. pridružil republikanski, se je
- j svojim bivšim tovarišem far-
mer-laboritom jako zameril. Njegovega političnega skoka mu ne bodo nikoli odpustili. Delo v premogorovih, koli-j Delavski tednik Minneapolis kor ga je še. je to zimo bolj i Labor Review ga ostro kritizira stalno kot je navadno v teh tudi zaradi njegove opozicije krajih: dela se po 4 ali 5 dni j proti podpiranju Anglije. Na tedensko.	enemu mestu Shipstead jam-
Večina rudarjev je pa še ve- ra, kaj bo z pod jarmi jenimi na-dno pri "cesarskem" delu, ali rodi v Evropi, na drugem izra-pa ga skuša dobiti, ker druge- ¿a bojazen, da se bi Hitlerju ga nima. Pa jih tudi tam odri-j ne dogodilo kaj hudega, a ob vajo, M» ni denarja: In kadar enem je nasproti akcijam v po-zjutraj vreme kaže na dež ali moč Angliji, brezmočni državni ob- ?neg, že radio aparat nazna- Omenjeni list v dolgem ko-lasti nasproti se je okrepila nja. da se ta dan pri WPA ne ( mentarju zaključuje, da ako moč centraliziranega aparata jela zaradi neugodnega vre- hočemo žrtvam nacijske agre-rimske cerkye, kateri je uspe- mena; in to se ponavlja še par' sivnosti pomagati, je treba v ta lo, da si je pridobivala vedno dni pozneje.	namen etoriti več kot pa le mo-
več najvažnejše posesti teda-|	*	liti zanje.
nje dobe — zemlje, da je skoro Ker se zdaj troši bilijone (po _
v vsaki deželi postala največja tisoče milijonov) za oborože- c^wi^l«« TnwnrAwnnia i. fevdalna gospodarica, ki je ra-^anje, delajo nekatere industri-i	Z?.¥arOV^n»®. *r™
zen tega razumela tudi nekaj o ;e s polno paro; ponekod v tej nad 50 milijonov ljudi umetnosti in znanosti m ki je državi pa merijo svet, koder Socialno zavarovanje v Zed. uvajala višje produkcijske ob- bodo zrastle nove ogromne to- državah je razmeroma mlada like ter posvetnim vladarjem in varne za produciranje raznega ustanova. Nastalo je šele v krf-
bojnega materijama.
Obljub v izobilju
... Ko so trume barbarskih jev. če ga hočemo razumeti, se _____________
moramo povrniti v dobo, ko se je porodilo kot nov pojav v svetovni zgodovini. Preiskati ga moramo v njegovih početkih v prvih stoletjih, ko je propadla antična demokracija in je prevladalo vsemogočno cezarstvo. | V- »aroc.i.a, ki jifc poilj.jo Tedanje gospodarske razmere j »topniid in drugi agitatorji ProUur-
ca, •• itata na kasi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki počlja ano celoletno, ja aabelaian f tem taint* mu s drema polletnima.
AGITATORJI
NA II ELIT
in njih posledice, obubožanje velikih množic, koncentracija bogastva v malo rokah, nara ščajoče izumiranje, večne državljanske vojne med nekaterimi oblastniki, ki so z nagrab- j £"ton J"»«»™, cuealand, o 1 lenimi zakladi lahko plačevaU 1 Ch"	IU'
izkoriščevalcem nudila najsposobnejše upravitelje.
Kljub temu prevladajočemu položaju se cerkev ni mogla izogniti vplivom novo nastajajočega produkcijskega načina. Ta je ustvaril nov izkoriščeval-ni razred, katerega poklic je bil edino služba v vojski. To je napravilo ozračje neprestanih oboroženih vstaj m vojn. Krščanstvo je na»tnlo v ča*u najmočnejše miroljubnosti, kateri je dalo izraza v največji meri	.
Doba srednjega veka. ko je!naJ da VRAJ nekftJ te
zi po letu 1929, a danes krije že 55 mil. delavcev in delavk z zavarovanjem proti brezposelnosti in za pokojnine. Seveda je treba ta naš "social security" še veliko izboljšati, predno bo res security.
Tole mi ne gre v glavo?
I. IZKAZ
Ako bodo politiki sedaj, ko so izvoljeni, svoje obljube tudi IzTTšili, bomo deležni odprave brezposelnosti, znižsnja davkov, večjih civilnih svobodščin, zvišanja Žlvljenskega standarda in atiru z vsem svetom.
To «o le nekatere obljube. A če tudi samo te izpolnijo, pa bo Ž« nekaj!
Tudi če izgubiš vse drugo, izkušnje ti ostanejo.
Mir je mogoč le, ako ga hočejo vsi narodi, vse dežele, ves
et.
Družabni razvoj ne gre nikoli po načrtih političnih in ekonomskih arhitektov.
Resnico tepe ne samo laž nego ji tudi molk lahko škoduje. — Aimen.
* a.
Ničesar ni groznejšega kakor gledati ignoranco v akciji. — Goethe.
Resnica le redkokdaj Čista in nikdar preprosta. — Oscar Wilde.
velike vojske, prenehanje vsake politične delavnosti v ljudstvu, ko 90 obubožane množice propadale in postale podkupljive in ko so bogatini propadali v čutnem uživanju: to vse je bila realna podlaga, na ka teri je nastalo krščanstvo in na kateri ga moremo razjasniti.
Toda nikakor ne popolnoma, temveč samo v toliko, v kolikor s i je z njim pojavilo novega: miroljubnost, zaničevanje po-
20 17 12 u s s
Jennie Dagarin, Cleveland. O. Joe Oblak. Chicago. IN. Joseph Klarich. Detroit, Mich. Anton Zornih, Herminia, Pa. Gao. Smrekar, W. Aliquippa. Pa. S Frank Cvetan, Tiro Hill. Pa. S Anton Shular. Arma, Kant.	4
Angela Zaita, Chicago, III.	4
Frank Podboy, Park Hill. Pa. 4 John Koiin. Girard, O.	4
Ilija Búhalo. Johnstown. Pa. 4 Jennie Jarala, Crafton. Pa.	4
Marka Tekaeec, Canonsburg, Pa. 4 Joseph Lerer, Cleveland. O. 4 Joseph Jai, Warren. O.	4
K. Erznoinik, Red Lodge. Mont. 2
Katie Junko, Detroit, Mich.
svetnega, gnus nad življenjem. Frank Boltaaar, Puablo, Colo malo zaupanje poedinca v samega sebe in v svojo okolico in hkrati neizmerno zaupanje ▼ vsertioč enega edinega božanskega cesarja, odrešenika, ki so ga seveda prestavili v nebesa. Končno zahteva po razdelitvi posesti bogatinov med revne, kar se je seveda radi nemoči revnih praktično končalo le z organizacijo dobrodelnosti.
Amalija Oblak. Eliaabeth. N. J. Donald J. Lotrich. Chicago, III. Mu Teran. Elv. Minn. Mary Kaferla, Cleveland, O. Martin Judoich. Wankegan. III. Patar Benedict, Detroit. Mich. Virgina Selak, Star City, W. Va. 2 Joe Cvelbar, Sharon, Pa.	I
Ant. Tratnik. Diamondvillc. Wyo. 1
Skupaj v tem iskatu (4 tedna, od 2S. dec. 1940 do 2S. Jan. 1S4I.) 145H naročnin. Prejšnji Iskat (4 tedne) 102 naročnini,	* .
prevladovala moč katoliške cerkve, spada med najbolj krvave čase svetovne zgodovine. Cerkev ne samo, da ni bila v stanju omejiti večne vojne držav in posameznih fevdalnih gospodov, temveč se je sama udeleževala prelivanja krvi. škofje v oklepu na čelu svojih podanikov niso bili nobena redkost. In papeži sami so se učili vojskovati.
Kakor sicer vere izražajo duhovno življenje narodov, tako vidimo v srednjem veku o-stro izobllčeno nasprotje med cerkvenim naukom in vsakdanjim človekovim življenjem.
(Nato orisuje Kautsky, kako je v boju proti vedno hujšemu zatiranju vladajoče rimske cerkve nastal protestanti zem, kal-vlnizem in druge papeškemu Rimu nasprotne vere in sekte.)
... V Franciji je postala katoliftka cerkev državna vtra Roj pnoti državi in druž*bi so mogli tam bojevati le z bojerm
Zaradi geografičnih in drugih razlogov se večina te indu-Ftrije nahaja na vzhodu in nekaj na skrajnem zapadu in tako ti kraji dobe "levji" delež teh bilijonov; ni čuda, če je naš jugozapad zelo nevoščljiv "vzhodu" pa zahteva vsaj nekaj drobtin tudi za te kraje. Pošiljajo razne deputacije v Washington jz Kansasa, Arkansasa. Oklahome in Nebraske, da se
prosperi-
tete" tudi tem krajem. Ampak uspeh ni zadovoljiv.
Inženirji zdaj merijo po teh krajih vodne sile na površju in pod zemljo, kar je prva potreba industrije. Pa je vrag, ker se reka, ki je v deževni dobi precejšnja. poleti spremeni v pohlevno vodico, da bi jd lahko
žejen kos prepil.
»
Tudi kansaški premog preizkušajo v laboratoriju, Če je še za kako drugo vporabo kot za v peč. Torej če bo to oboroževanje in potem morda vojna trajala nekaj let, bomo tudi ml prišli na svoje.
»
Sicer pa s škodoželjnostjo pričakujemo, da če bodlo bombe deževale na va? tam na vz-i •"■' • ■ • - ■ = hodu. boste radi prišli k nam čemu •• naš» "apisarjt" na-"pod streho". Ampak če verja- vdi»šuj*jo «a demokracijo pod mete Hitlerju, do tega ne bo pretveao, da jo ¡sgubimo, čim 'prfAlo, ker ne misli napasti •• odloéim© pomagati onim, ki Amerike. In on vedno drži be- * koHbl • fašizmom, torej m sedo . . .	največjim sovraftnikom demo-
*	krači je?
**
ANGELO CERKVENIK:
MIMIMM
Trinajst let pozneje
IM»M»»MMMM»»»»MM»'
Mladi inženir Tine Kosmač je sedel v svoji izbi in zrl tja daleč čez delavsko naselbino. V ozadju so se, prav na jugo-slovansko-bolgarski meji, dvigale visoke planine, ki so bile še vse pokrite s snegom. Saj se je bližala velika noč! Tine je bil močno žalosten. Ne morebiti zaradi naročil, ki jim premogovnik ni mogel ustreči, ker so rudarji stavkali, ne zaradi velikonočne nagrade, ki bo letos zaradi manjših dobičkov občutno manjša, pač pa zavoljo mračnih obrazov v težke skrbi pogreznjenih rudarjev, zaradi preža lostnih sdr^štoterih in stoterih lačnih, bosih in na pol nagih otročičev, zaradi pregren-kih solza najbednejših mater, rudarskih žena, ki so nemo zrle tja čez bele vrhove, kakor je bila bela, prazna ščobna prikazen nje bodočnosti... Velika noč! Tine Kosmač ni mogel več gledati tega trpljenja. Vedel je sicer, da je premogovnik majhen, da komaj, komaj tekmuje z drugimi, mnogo večjimi in bolj napredno urejenimi rudniki. Kljub vsemu pa — tako al je mislil — bi moyrel lastnik primakniti delavcem kakSen dinar. Saj so z malim zadovoljni. Tako neznansko malo zahtevajo, tako malo jim to bedno in trpljenja polno življenje ■ nudi! Največkrat niti drobti-
zlomska kultura, oddelek za nekadilce, drušrtvo za treznike, mirovni dan ... Ah, tužna nam majka! Da, no, 'pa naj bo, po kaj ste pa prišli?" , _ .
zije cesti. In potem se je to več-1 Poklical je k sebi delavske za-krat ponovilo, dokler me ni čr- upnike ter se je v pičli urici z nobrkasti Madžar nekega lepe- njimi dodobra pobotal, ga dne zalotil ter pošteno upilil Spet so zapeli krampi, »pet s puškinim kopitom po hrbtu, so se nasmehnile rudarske, od Poslej se srbskemu ujetniku ni- žalosti skoraj otrple oči,« spet sem mogel več približati." 4o se otroški zobje ostro zase-
j xi — ;	kali v črn rudarski kruh, spet
"Kes je, dečko moj, nisi nn * ru.lanske žene v gvoiih
mogel več približati! Zatoi
j»
se
zagledale zeleno, cvetočo pomlad . . .
Nihče ni mogel razumeti, zakaj je sonce nepričakovano spet tako lepo zasijalo, nihče
pa si prišel danes po trinajstih letih ... In zdaj boš moj gost!"
"Pa delavci, pa stavka, ku-"Gospod Miloševič, že četrti me Pera?"
teden traja stavka. V si imamo "Eh, vražji dečko, pa naj bo, trmo neizprosnega gazde dro-cgromno škodo. Rudnik bo izgu- Ufedi tQ fttvar kak(>r Veš in bno otroško srce, ki je nekdaj bil vse svoje odjemalce, delav-1 ^j,.	,	dgvno (lo d|lft duAe oW.utilo la.
Po dveh dnevih se je Tine koto, mraz in komaj znosno vrnil v rudniški revir — z ob- trpljenje bednega srbskega j sežnim pooblastilom v žepu. ujetnika.
0 priredbi "Svobode in drugih stvareh
Detroit, Mich. — Veselica
pevskega zbora Svobode, katero je priredila v prid novoinsta-lirane kurjave v Slov. nar. domu, je bila precej dobro obiskana. Prebitka v omenjeni namen je bilo prilično $ (ali, kot pravi elevelandski Jankovich, "copakov").
nazaj zabrusila, da on ve veli-j drug način sodelovali z Usta-
ko manj od mene, pa spada ne novo.	-------- £
med piskre, nego med "pi- V pretres so prišle razne raz-škre". Navzoči ho se smejali. prave in nasveti kako pojačati
Tako ga včasi, kot pravi moj korektor, res po kočevsko polomim.
Naj še dodaei, d a ae ne »trj-njam s predlogom, da bi poleg vojne proti alkoholnim pijačam začeli tudi borbo proti klobasam. Nam Slovencem so nam-
Pogrešali smo seveda nekaj re¿ preveč priljubljene. To je
naših simpatičarjev, katerim
ni nikdar izvedel, da je strlo Pa n» zameriti. Poaebno ne zadnje čase, ko imamo raznovrstne
ci bodo ob svoj zaslužek. Kakšen smisel ima vse to? Malo bi popustil rudnik, nekoliko bi odnehali rudkrji, pa bi bilo ustreženo nam in njim."
Gazda Pera se je dvignil. Stopil je dvakrat, trikrat po sobi sem ter tja in se ustavil v kotu. Zadnje Tineiove besode je očividno prešinil, kajti mikalo ga je nekaj povsem drugega. Začel je ogledovati Ti-
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
veselice, saj vsak teden erio in včasi v kakšnem tednu še kakšno navržemo.
"Kafetarijanci" iz Omira 1 Cafe pa naših priredb nikoli ne prezrejo. Resnica je, da so vsi trije pri svojem poslu zelo zaposleni, pa se jim je veselic težko udeleževati. A vzlic temu vselej poskrbe, da dobi eden ali drugi "urlaub".'To rajžo ga je dobil naš stari znanec Peter
ena naših zelo priljubljenih de-likates. fte celo pokojni zastopnik naprednih listov A. Zidan-šek se ni branil jih nesti domov ali kamorkoli na svojem
ustanovo in razširiti revijo Cankarjev glasnik.
Nato se je šlo na volitev di-rektorija za to leto. Poleg šest direktorjev, ki ao bili lansko leto izvoljeni za dve leti se je izvolilo ponovno 13 direktorjev in sicer.
Louis Kaferle, Milan Medve-6ek, Vatro Grill, Louis Zorko, Joseph Jauch, Anton Skapin, Joseph Frančeškin, Vincent Salmich, John Krebel, Felix Strumbel, Anton Jankovich,
potu magari 15 do 25 milj da-.John Tavčar, Mary Somrak, leč. Pa tudi še dalj, ako je bilo Prvih Sest je izvoljenih za dve
, ,, . .	.	, Renedict, ki je tako pridno ku-
. _	John Ko&in iz Girarda, O., je ne z obljubo, da se v kratkem j pova| pjvake tikete da bi jih
neta od vseh strani. Tine bi bil poslal še 4 naročnine. Koledar- spet oglasi.	nam kma|u zmanjkalo. Kot je
_ najrajši prasnil v smeh. Cemu, ji so šli letos tako v promet, da Joicph Klarich iz Detroita	bilo poročano, se je on z nabi-
, pošastno pu- plenta, tako neprestano pozor- je moral prodati celo svojega, poro^a da koledar že dolgo ni
njihove bliž- ; no zija vanj ?	| zase pa naročil drugega.	tako hitro y promet kot
Ilija Bubalo iz Johnstowna, tos. Pravi, da ga veseli, ker je Pa., se sicer ne oglasi pogosto-ma, toda kadar se, bo vselej priložil par naročnin. Tako je
"He, dečko, naj rogač po-hrusta tisto vaše dobro srce in tiste rudarje in tisto šmentano ftavko! Poslušaj me, dečko: Ali nisi iz Ljubljane?"
"Da, gospod Miloševič, iz
katerih sta dve novi.
Ljubljane."
1 Nekoliko trenutkov je po- < Joseph Snoy je naročil še tri molčal, potem pa je jel šteti: iztise koledarja. Vsega skupaj "Tisoč devet sto šestindvaj-1 jih je naročil 67, katere so mu setegasi imel kakšnih štirinajsti pomagali razprodati sodrugi in ali petnajst let. Danes po tri- somišljeniki v naselbinah vz-najstih letih jih imaš osem in hodnega Ohio. V pismu pravi: dvajset ali devet in dvajset. Ali ni res?"
bilo tako tudi v drugih naselbinah. Poslal je novce zanj, zraven pa 4 naročnine in vsoto
bilo tudi m Ht FoillUl i^ $7.Df» v t i-»kovni fond, ki sta jo
prispevala s s. John Plachtar-jem iz bližnjega Dearboma. Slednji je prispeval provizijo od koledarja, prvi pa od naročnine. Drugi, ki je tudi pridno pomagal pri prodaji koledarja, je bil naš zastopnik Janko Zor-nlk. Da ne pozabim tudi naše-
treba.
Naš s. Potočnik bi jih že davno nehal delati, ker je dovolj zaposlen z drugimi posli, a naši rojaki mu ne dajo miru In ga vedno nadlegujejo zanje. Sem pa zato, da se jim poišče kako drugo ime. To je skušal že pokojni Zidanšek, ki jih je krstil^ za "smotke". Taka označba se mi ne dopade. Lahko se jim najde kakšno bolj prikupno definicijo. Morda jo boste po-gruntali v Chicagu. četudi pravijo, da najbolj ljubite češke "knedlike". Kathy Junko.
leti.
S tem je podan modi izčrpek iz zapisnika. Predsednikovo poročilo je priobčeno na drugem mestu.
Joseph Jauch, zapisnikar C. U.
nie ne, ki padajo s preobložene. Miloševič se je naglo pribli-
mize! Tine ni svojega gospodarja, bogatega lastnika rudnika, ki je prebival v daljnem Beogradu, še nikdar videl. Slišal pa je praviti o njem. da je dobričrna, vendar pa zlomsko trmast. Tine je zaman skušal pridobiti vodstvo rudnika, da bi bilo poskušalo vplivati na gospodarja, naj bi delavcem primaknil vsaj kakšno drobtinico. Sklenil je zatorej, da se bo sam odpravil v Beograd, da bo piska 1 trmastega gospodarja ter se ž njim pomenil in celo spri, če ne bo nič drugega po-i magalo. Tu ne ostane več. Pre-žalostno je bilo, premračno, puščobno, obupno . . .
žal Tinetu ter ga poljubil na desno pa na levo lice:
zdaj, ko.smo s koledarjem	a Pe|ra B#n#dicUu Poi,la) je
tovi, se bo treba lotiti druge agitacije, v prvi vrsti za razširjenje Proletarca ter pridobivanje novih članov klubu "Na-
ranjem oglasov v koledar zelo postavil in prekosil vse druge. Zato mu gre tudi v tem oziru veliko priznanje. Enako vsem, ki so kaj storili v enak namen.
Miiuauski rojaki, kot razvi- 0^"" zbor Cankarjeve dno s strani v A m. druž. kole- ustanove
darju. na katerih so oglasi, so	v nedeljo 5. januarja 1941
tokrat res zaostali. Včasi so o-	se je vrSn ^ oWni zbor C. U.,
glasov prilično nabrali. Ampak	v s N domu v cievelandu, O.
to lahko nadomestijo in popra-	Zborovanje je otvoril pred-
vijo že v bodočem Majskem	sednik L. Kaferle in predložil Glasu in v prihodnjem Ameri- za zborovanje dnevni red, ki
škem družinskem koledarju.	je ^¡1 odobren.
"Danes si moj godt, da veš!" prej" št. 11 JSZ. Kajti mi ho-
Tine je zaman napenjal možgane. Ni se mogel spomniti,
čemo naprej v popolnem smislu tega gesla. Drugi naj se
da bi bil kdaj prej videl tega | pričkajo in pišejo resolucije, človeka. Tine se je čezdalje mj bomo pa delali za pokret.
huje bal, da se je možakarju zmešalo.
"Kako ti je ime?"
"Tine, gospod . . ."
"Tine! Kume Pera mi reci! Nič več gospod, razumeš! Pusti polizanega gospoda v tisti div-ni zahodni tako zvani kulturni Evropi! Poslušaj me torej, dragi Tine! Tisoč devet sto šestnajstega so me Avstrijci ranjenega ujeli tu v Beogradu. Več
To, mislimo, bo naš najboljši odgovor vsem onim, ki bi radi videli, da vraig vzame Proletarca in JSZ. Pridružuje se "Big Tony ju" iz Californije ter bo tudi on prispeval v Proletarčev fond v smislu njegovega predloga.
Amalija Oblak, naša zastopnica v Elizabeth, N. J., je obnovila naročnino, naročila 4 koledarje ter prispevala 50c v podporo listu.
John Teran, Ely, Minn., <pra-
*	mesecev sem ležal v neki bol-
Pera Miloševič — tako se je nišnici v Zagrebu, na zimo pa pisal bogati lastnik premogov- j sem prišel v Ljubljano. Bilo je
nika — je sedel v svoji delovni1 prve dneve decembra in vražje vi, da je prodal vse izvode ko-izbi in kadil cigaro. Siuga je mrzlo. Piskali smo, kakor da ledarja. Poslal je tudi dve na-vstopil in priglasil inženirja smo nenehno imeli klarinet v Kosmača.	ustih, prezebali smo kakor vol-
"Vem, vem, to je tisto slo- kovi v albanskih gorah, glado-vensko gobezdalo, ki bi bilo ra- vali pa kakor so pač gladovali do usmiljeno in radodarno na srbski ujetniki v tisti Avstriji...
Delali smo na neki široki cesti, kopali smo globok jarek za kanalizacijo ... Bil *em utrujen in šibak in že tako dolgo časa nisem imel v ustih cigarete. Mimo so hodili moSki, zaviti
moj račun. Rad bi videl tega dečka! Naj možakar vstopi!"
Tine je vstopil ter se predstavil svojemu gazdi.
"Sedite, goffpod inženir!" mu je velel gazda Pera ter mu
z roko pokazal usnjen našla-1 v plašče, s cigaretami v ustih...
njač ob svoji pisalni mizi.
Tine je sedel.
"Izvolite, gospod inženir, cigaro, je prav imenitna!"
"Hvala lepa, gospod Miloševič, ne kadim."
"Ne kadite?" se je začudil dobrovoljni gazda. "Hm, dandanašnji svet, današnja mladina... vse skupaj je nekam pokvarjeno ... Da, da, včasih smo čibuk kadili, žganje pili, se s handžarjem in pištolo družili . . . Danes pa samo nekakšna
'Cigareto, brate!' sem zapro-
ročnini. Jakob Kunstelj pa je poslal prispevke Prosvetni matici od društva št. 268 SNPJ.
Joseph Oblak se je zglasil v uradu ter zahteval imenik či-kaških naročnikov. Par dni za-1
dve naročnini, provizijo pa dal v podporo listu.
Jože Cvelbar, Sharon, Pa., je naročil še 4 koledarje in poslal eno naročnino. Can't keep good man down!
Michael Krultz iz Wilarda, Wis., pravi, da je koledarje z lahkoto razprodal. . "Zdaj, ko sem to delo končal, bom pa za list kam stopil," pravi v pismu. Društvo 198 SNPJ ostane v Prosvetni matici.
Anton Tratnik, Diamond vil-le, Wyo., je poslal eno naročnino in pismo upravi in uredništvu, v katerem nas bodri, da naj vztrajamo pri svojem napornem delu. Hvala Tone! Ne samo, da bomo vztrajali, pač pa tudi vršili nam poverjene naloge, pa naj pride karkoli.
Tone Shular, Arma, Kans., je poslal zelo grozeče pisrpo, češ, da se že pomenimo, ko pridem tja. "Zašpinil" ga je s 4 narbčninami, da nas je malo "potroštal." O. k. Tone!
Apolonija Bratanič, Milwau-
Tudi marsikdo izmed nas drugih se ne strinja s tem ali onim, in mislimo, da smo v pravem. Ampak "majority rules" (večina odločuje). To je treba upoštevati.
Upam, da bodo milwauski in \>i drugi sodrugi na prošlost, kar se tiče odstopitve naše zveze od S. P. pozabili in zopet delali složno z nami.
• *
Iz tajništva J. S. Z.
Kot posamezni člani (at large) so zadnjih par tednov pristopili: Anton in Marie Zor-nik, Herminie, Pa.; Matt Tu-! seek, Power Point, O.;Joseph Robich, Yukon, Pa., in George Smrekar, Aliquippa, Pa.
Apeliramo na zavedne rojake. da ustanove socialistične klube kjerkoli mogoče. Ako to v kaki naselbini ni mogoče, pridružite se kot posamezni člani, članarina za vse leto je $1.00. članarina v klubih je 25c za redne, 30c za dualne (moža in ženo) in 5c na mesec za brezposelne člane. Za nadaljna navodila se obrnite na Tajništvo JSZ, 2301 S. Lawndale Ave.,
Zboru je predsedoval Leo. Poljšak.
Nato je odbor podal svoja
poročila. Zbora se je udeležilo e hlcag°' __
30 zastopnikov podpornih društev raznih jednot, zastopniki Železničarji deležni 30C. klubov, čitalnic, dramskih zvjjanja mezcJe društev, pevskih zborov, Progresivnih Slovenk, 1 zastopnik S 1. marcem t. 1. bo 70,000 SNPJ, 2 zastopnika SSPZ. Po- železniških delavcev deležnih leg teh več posameznih članov zvišanja mezde. Skupni povi-
šek bo znašal $7,000,000 na leto. Deležni ga bodo popravljal-
ci prog, strežaji v jedilnih va-
ustanove. Predsednik, tajnik-Komentator v Proletarcu pra-j upravnik in drugi odborniki so vi, da podpisana v našem jezi- p(Miali obširna pismena poroči- . _ ku zelo dobro piše. Za to o- j la In je bii0 sklenjeno, da se gonih, postreščki ("red caps"), membo je izrabil slučaj, ko predsednikovo poročilo pošlje železniški klerki in drugi naj-smo se svobod aši zbrali pri Ra- naprednim listom v priobčite v | nižje plačani uslužbenci na že-
sil.
. ,	kee, soproga pokojnega dolgo-
tem je poslal sem «-oje,« «n«.,	god UmK, Br.-
z 11 naročninami >n poroi.lom. ,ar j	. a Je priiakova.
d,ie n. utetrml v«eh ob.sk.ti. > .	^ kak za<topnik 0_
rtonl pa to ob prilik. I pravnik	^ nj bilo je
je tudi stopi! parkrat ven ln re" slala sama narof„ino. i„to je
sulUt je bil 14 n.nrfnirlin dva	d| s Fr,nk s^^.
koledarja prodana. Tako. Ne
...	. . . .	neg in naročil koledar. Poto-
Pa je bil že zraven Madžari kaj se pa le dela tudi pn nas * se nam je tudi Jo^phine
s puško na ramenu.	j kljub v^em težkočam, ki se
Vsakdo se je prestrašil, ni- nam mečejo pod noge od onih.
hče se ni upal približati srbskemu ujetniku. Prišel pa je mimo štirinajstleten deček, se ustavil nad menoj ter mi tihotapsko spustil cigareto in škat-ljico vžigalic v jarek. . ."
Tine se je nasmehnil ter mu segel v besedo:
"To je bilo na Marije Tere-
Tramte, da ni nikogar okrog s koledarjem, pa bi rada vedela,
ki bi lahko vedeli boljie kot ve- naAi za,;o' iki in zaatopni.
/I/i I AW ,mMnb/t m A L-i»o h 11 ctiaoM^i

SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
do. ter vzroke za krah v stranki naslovili na one, ki so jih zakrivili.
Matt Tuseck, Power Point, O., je že stara korenina v naprednem gibanju. Poslal je vsoto $6.00 in jo razdelil sledeče: enoletna naročnina na li*t, 1*1.96 tiskovnemu fondu, $1.05 i pa za članarino JSZ za eno leto in za člansko knjižico.
Frank Cvetan, Tire Hill, Pa., je poslal novce za prodane ko-
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago
ce še žive tam. Tudi ona je naroČila koledar.
Martin Judnich, VVaukegan,
111., je poslal dve naročnini ter 50c v tiskovni sklad, ki jih je prispeval Frank Mivshek.
Anton Zomik, Herminie, Pa., je poslal še 4 naročnine ter obračun za prodane koledarje, in knjige ter za oglase v koledarju.
Joseph Jež, VVarren, O., je
ledarje, zraven pa je priložil 11**1»" 4 naročnine in naročil še
še 5 naročnin.
Jennie Dagarin. Cleveland, O., je poslala 5 naročnin in $10 v tiskovni sklad Proletarca, ki jih je prispevala s. Rose Jur-man; sodrug Jože Lever je poslal 4 naročnine in novce za koledar, "večni popotnik" Tone Jankovich pa 14 naročnin ter. vsoto za koledar. Vsega skupaj je razpečal 225 izti»ov. Pomagal jih je prodajati obema klu-
en koledar.
John Jereb, Rock Springs, Wyo., je eden najvztrajnejših agitarojev Proletarca. Poslal je 4 naročnine in $1 «podpore listu, ki ga je prispeval Frank Grum.
Frank Novak iz daljnega Los Angelesa, Calif., je poslal novce za prodane koledarje in naročil še enega. Pravi, da so ljudje s vsebino prav zadovoljni.
Virginia Selak, Star City. W.
dyju in Mary Potočnikovi, se dobro zabavali in brli postrežem s kranjskimi. Stavec pa, da je k slednji besedi dodal še "kranjskimi klobasami". Pravi, da je korektor tisto opazil, a "klobas" ni hotel Črtati, ker bi bilo preveč vrstic treba znova postaviti. » x
Well, s tem se dela krivica meni, kakor tudi korektorju mojih dopisov. Krivica meni je v tem, ker komentator pravi, da znam dobro pisati v našem jeziku. v resnici pa, kot sem že omenila v lanskem družinskem koledarju, pišem besede kot jih izgovarjam, namreč, kot pravi moj posebni korektor, "po kočevsko". Sicer jaz ne vem kakšna je kočevska špraha. Ampak če ga res po "kočevsko lomim", potem ni res, da znam dobro pisati v našem jeziku, kakor se glasi v komentarjih.
Moj posebni korektor je meni, ko sem zapisala "kranjske", črtali besedo "klobase". (Saj mislim, da veste, kdo je moj korektor!) Ako je ta moj korektor besedo, katero mu je stavec dodal, že opazil, ne vem, ker dosedaj ni še nič rekel o tem. Ne bi pa rada, da se mu zamerim.
Je že res, da me je pokojni župnik Marko Pakiž v cerkvi poleg kr&anskega nauka naučil tudi slovensko brati in pisati. Moj korektor pravi, da mi je Pakiž veliko kočevskih besed iz glave izbil, a mi jih je še ostalo , pa mi od tistega časa on kakšno tu in tam odpravi.
Na neki seji za narod mi je gotova oseba pri debatiranju o predlogu rekla, d« jaz ne vem nič, torej naj grem v kuhinjo med "piskre", Seveda sem mu
za javnost. Nadalje je bilo sklenjeno, da zbornica čestita
leznicah. Te izboljšave so bile pridobljene s pomočjo zvezne-
uredniku CG. Etbinu Kristanu i -ga delavskega odbora in biro-in se mu izreče zahvala za nje-	ja, ki upravlja zakon o mini-govo delo. Sklenjeno je bilo, da	malnih mezdah in maksimalne zbor na tem mestu zahvali	nem delavniku. Družbe bodo ta Progresivnim Slovenkam in	pridobitve svojih delavcev sku-drugim skupinam in posamez- šale ovreči, ako le mogoče, pre-nikom, kateri so na en ali na	dno pridejo v veljavo.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
na podlagi zakona, ki določa, da se nacijev in komunistov pri vladnih delih ne sme uposlje-vati. Vseh osem je bilo včlanjenih v nacijskem bundu. Vsi delavci pri WPA so morali izpolniti formulo, na kateri je med drugim vprašanje, dali so člani ali simpatičarji komunistične stranke. Niti eden ni priznal, da je komunist, pač pa vsi do zadnjega izjavili, da niso. Včasi so bili revolucionarji bolj junaški.
Anglija nemško blokado čezdalje bolj čuti. Ne samo civilnemu prebivalstvu, tudi vojakom so bili odmerki hrane ta mesec znatno znižani.
Zvezna vlada preti lesni industriji z draftom, če ne bo odnehala z navijanjem cen ter začela sodelovati v prid narodne obrambe. Kapitalistični časopisi se radi tega silovito jeze, ker smatrajo, da naj "draft" velja samo za delavce in farmarje.
nje mirno opazovala, ker se je konflikt med Rumunci vršil tako, da je bilo Nemčiji v korist.
Švica se je pobotala z Rusijo in poslala v Moskvo "trgovsko komisijo", kakor pred okrog letom dni Jugoslavija. Zanimivo pri tem je, da je bila Švica med prvimi deželami na svetu, ki je priznala Sovjetsko Unijo, namreč že leta 1918. Ko pa je neki atentator ubil v Švici sovjetskega diplomata Vaclava Vorovskega in je vlada v Moskvi zahtevala zadoščenje, ga ji je švicarska vlada odločno odklonila. Tisti incident, ki se je izvršil leta 1923, je povzročil prekinjenje diplomatičnih stikov med Švico in Rusijo. Sedaj so spet upostavljeni.
Anglija gradi nad 200 tovornih parnikov, toda Nemci jih ji potapljajo hitreje kot pa jih more nadomeščati. Vsled tega Anglija želi, da ji pomagajo s tovornimi parniki ne samo njeni dominjoni, nego tudi Zed. države. Hitler se baha, da An-
V Rumuniji so imeli civilno glije tudi Zed. države ne bodo vojno. Nemška armada je kla- mogle rešiti.
boma. Želel je še 25 iztiaov. ..
toda ker je zaloga pošla, miil Va., hčerka s Ix>vrenca Selaka.
jih niimo mogli «poslati.
Jennie Jerala, Moon Run, Pa., je poslala 4 naročnine. By golly, izgleda, da bodo naše sod rožice kmalu nad krilile so-I druge v agitaciji! I
Marko Tekavec iz Canons-burga, Pa., je poslal 4 naročni-
je poslala dve naročnini in 50c podpore listu.
Kadar poslušate naš* nasprotnike. ki sipljejo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko so že oni storili in kje se njihovo delo posna? Na ta način jih najlaglje osmešite.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK I »41
JE RAZPRODAN
NE POŠILJAJTE NADALJNIH NAROČIL, KER JE NAM POSEL 2E SREDI JANUARJA
4
»
ProWt+rcc, January 29. 1941
• • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ••
KOMENTARJI
Martin Muchitz, župan mesta Forest City, Pa., mi je poslal dopisnico z inaguracijske-ga slavja v Rooseveltov tretji termin, ki se je vršilo 20. januarja.' Forest City je blizu glavnega mesta. Rojak Muchitz se lahko ponaša, da je prvi slovenski župan v tej deželi, ki se je udeležil inaugu-j racijske svečanosti predsednika Zed. držav. Upam, da je imel v gnječi, v kateri se je dienjal, z drugimi vred "good time". — c.
Kaj je demokracija? To so
pred kongresno komisijo za vnanje zadeve v Washingtonu vpraševali tudi bivšega ameriškega poslanika pri angleški vladi Jos. P. Kennedyja. čita-tel jem je znan vsled svojih predisodkov do Anglije in ie posebno vsled strahu pred angleško delavsko stranko. Pravi, da je bila v Angliji vržena demokracija skozi okno čim je napovedala vojno. Parlament v Angliji sprejema važne postave sedaj takorekoč brez debate. Na primer po kratki razpravi dveh ur. Kar pomeni, da je demokracija le tak parlament, v katerem se lahko debatira mesece in mesece ne da bi se v njemu kaj prida koristnega sklenilo, ali pa se celo še tako koristne predloge ob sprejemu zmrcvari, da nimajo ne repa ne glave. Teh proct*lur se drži kongres Zed. držav. Ako pa bi poslanci razumeli resnost položaja, kot so jo leta 1933, ko so skoro brez vsakega ugovora odobrili Rooseveltu načrt za rešitev bank, za posojila železniškim. zavarovalniškim in drugim družbam, hišnim posestnikom in farmarjem, bi veliko manj govorili in več mislili ter delalL V takem položaju je Anglija. Tudi Kennedy prizna, da je v opasnosti čim je bila premagana Francija. Toda ako pomagamo Angliji in se morda umešamo tudi v vojno na njeni strani, Rusija pa ostane nevtralna, bo nas čez par let vse skupaj požrla v "komunizem". Kennedy je e-den izmed onih, kakor Chas. Lindbergh. Naj se Anglija raj-še sporazume s Hitlerjem, mu prepusti Evropo, potem pa naj se Nemčija spoprime s Stalinom, ako hoče. »
V JSZ smo imeli pred leti precej Hrvatov in Srbov, ki se niso nikdar utrudili "divaniti". Srebali so "turško kavo" m predno je bila ura 1. ali 2. ponoči, je bil ves svet rešen tako natančno kakor po *'žnorci". Le, da ra je vsakdo teh besednikov rešil na svoj način ni da sta le redkokdaj dva točno so-
glašala drug z drugim. Ta bolezen je leta 1929, ko je nastala kriza, prežela vso soc. stranko. Mnogi so si ustanovili kar svoje privatne stranke, sekte in glasila. Komunisti so svoje detinsko levičarstvo (zapopa-dtno v svobodnem prerekanju) odpravili z iztrebljenjem de-! muk racije iz svojih vrst. Kdor j se ui pokoril "lLniji" m navo-dilcm, je moral ven, pa čeprav j je bil generalni tajnik. Demokracijo se torej lahko zatira pod krinko demokracije, še bolj pa se jo lahko zlorablja. Za uspeh demokracije so po-irebni taki ljudje na vodstvih strank in vlade, ki jo vzajemno priznavajo za* vse enako. In za njen uspeh so vrh tega potrebni tudi pogoji.
Na XII. zboru JSZ smo lani govorili o vprašanju, ki je bil pred delegati že pred več kot štirimi leti in je postajal čez-dalje bolj nujen. Razipravljali in glasovali smo o njem na zboru demokratično, a vendar še nismo bili zadovoljni in smo zahtevali še razprave in nato | referendum in nato šele nomi-| nacije kandidatov v novi odbor | in volitve. Vse to je vzelo, ozi-, roma bo vzelo sedem mesecev časa. Rezultat glasovanja pa je bil enak kakor na zboru. Demokraciji in demokratičnim or-j ganizacijam take procedure niso v korist.
Mrs. May K. Melville,'
Springfiled, O., je poslala Pro-letarcu in nedvomno stoterim drugim listom po deželi protestni cirkular proti prostozidarski loži v Davtoni, Florida, j Kupila je od nje v "dobrih ča->ih~ za dvanajst tisoč dolarjev •'zlatih" bondov, ki so obetali po obresti v zlatu. Ti bond i, na katere se je ujelo — kot na tloridske sploh, in na nešteto drugih, mnogo naivnih ljudi, niso nikdar predstavljali resnične vrednosti. Raketirji so plačevali obresti od nov ih bondov, dokler niso svoje podvzet-je izčrpali in ga vrgli na kant. Mrs. Melville pravi, da je verjela v apel odbornikov prostozidarske lože, ki je poudarjaJa jvoje "visoke ideale", svojo poštenost itd. A vse skupaj je bil le floridski "real estate raket". Takih slučajev je sirom dežele dese¿tisoče in stotisoče. A vendar je ta izjemen, toda le v tem; da Mrs. Melville — ako njeno kampanjo pravilno razumemo — vodi boj proti omenjenim lo^am kot takim. Njena struna brenka proti Židom. Ako so njene trditve resnične, je bila ogoljufana. In ker ona ni edina, ki pomaga boju proti "prostozidarstvu" in s tem tudi
zoper Žide, je s takim bojem j Škcdovaao vsej oni večini, ki je pustena v svoji, organizaciji, doČim so raketirji že pospravili svoje in io legalno na varnem.
Senator LaFollette je proti "vojni" in podpiranju Anglije, dočim Frank Zeidler, tajnik socialistične stranke v \Visconsi-nu, pravi, da stalile soc. stranke, ki je povsem sorodno La Folletovemu, ni dobilo odobritve socialistične organizacije v \Vh»ccnsinu, nego na-protno. Tudi Paul Porter, član ekseku-tive soc. stranke, pise, da kakorkoli dobrega sta brata l>a Follette in Norman Thomas že storili, so glede vprašanja borbe proti fašizmu manj v skladu z interesi delavstva kakor pa predsednik Roosevelt.
Naročnik iz Milwaukeeja
vprašuje, kako da ni bilo letos k njemu nikogar z Družinskim Koledarjem. Ako čita Proletar-ca, bi mu bil vzrok lahko znan. Tistim, ki so krivi, pa bi bilo lahko znano, da niso s tem pridobili ne sebi ne soc. stranki* niti enega člana in ne pristašev pač pa so jih rajše izgubili.
Pokojni 'Frank Novak v
Milvvaukeeju je bil človek. Kadar je napako storil, jo je skušal popraviti in največkrat mu je to prav dobro uspelo. Tudi on se je že bil »pri z JSZ in krenil k njenim nasprotnikom. Tako je prišel s Proletarcem v silovit boj in človek bi mislil, da se ne bo z njim nikdar pomiril. A se je sijajno znova orientiral. nato pomagal JSZ in postal reden sotrudnik Proletarca. človeka, kakor je bil Frank Novak milwauška naselbina spet nujno potrebuje.
Priznati svojo zmoto ni za
nikogar sramotno. Nečastno in škodljivo pa je Vztrajati v nji.
i
Progressive Miner z dne 15.
januarja piše. da je bil prem >-gar Joseph Gedman. član unije P M A, od pretepa če v UMW silno zbit in se zdravi v bolnišnici. Isti list piše na 1. strani v-, isti številki, da je ta zločin od >-bril zvezni delavski odbor (La-bor Board), ker se boji zamere pri CIO. Bratomornega boja med rudarji v Illinoisu torej ne bo še konca, vladni delavski. posredovalni odbor pa si v taki situaciji ne more pomagati. Kakorkoli se okrene, pa še tako pravično, bo vzlic temu na-Tjadan. Kritike nanj lete vsled tega iz obeh unijskih taborov in vrh tega lopajo po njemu na v so moč tudi kompanije.
J ust ¡¿m dtparment baje namerava deportirati Uaisso Berk-man Browder, Ženo tajnika komunistične-stranke. Rojena je bila v Rusiji in je pr'¿la v to de-felo nepostavRo. Toda ne prvič, ne.jo šele na svojih poslednjih potovanjih. Browder upa, da ji ruska vlada ne bo dala vize, ka jti neuradno je Moskva te spcrc3ila. da je neče nazaj. Drugam p p je ne bo mogoče deportirati. Bilo bi res pametnejše in pravično, ako se bi oblast za Browderjeve grehe ne znašala nanjo.
Bivši pionirski plehar M. P , ki je prebredel skoro vse slovenske naselbine tolikokrat, da se tega niti sam ne spominja,*ni brezverski človek. Smatra se >vam sebe za vernega in imel je v Času svojega dolgega življenja več duhovnikov za intimne prijatelje kot pa katerikoli drugi slovenski lajik, uključiv-ši Toneta Grdino. Vzlic temu ima M. P. več kritikov proti sebi med svojimi tovariši vernimi rojaki, kot pa če bi bil on svobod o mislec. Se celo društvo Najsvetejšega imena v Chicagu se ga je spomnilo s protestom. Najbolj mu zamerijo, ker piše v Prosveto. A mu delajo krivico, kajti storil je za njihovo stvar tudi s tistimi svojimi "napadi" več, kot pa Rev. Gabre-nja, Leon Mladič, Joseph A. Tursich in Joseph F. Zicherl, ki so "protest" podpisali. Ko pride med njimi končni obračun, bo ključar sv. Peter že kako uredil, da se zamere med njimi izgladijo in pozabijo.
Wendell Willkie je odšel v Anglijo na obisk. Mar naj bi šel tja Norman Thomas in poslušal, kaj misli o nas angleška delavska stranka, in ako ji ne delamo s svojo taktiko krivico.
Al» veste, da. so Zed. države edina dežela na svetu, v kateri se sme glavnega predstavnika vlade in vse člene vlade v časopisju, na shodih in v radiu še smešiti, napadati, ridikulizira-ti, proti njim? Ker to pravico sovražniki demokracije v Zed. državah na vso moč zlorabljajo, je nevarnost, velika nevarnost, da jo kmalu vsi skupaj izgubimo.
Le 92 ameriških mest ima nad 100,000 prebivalcev
V Zed. državah je 92 mest, ki štejejo več kot 100.000 prebivalcev. Skupno jih štejejo 37.9ft7.989, ali eno četrtino pr3-bivalstva te dežele.
POROČILO PREDSEDNIKA CANKARJEVE USTANOVE
LOUIS KAFERLE
V zadnjem letu smo imeli pri Can- mo sodelovalo pri obeh prireditvah, karjevi ustanovi več kulturnih aktiv- ki smo jih imeli v njihovi dvorani, no.vti kot prejšnja leta. Zavrilli smo Hvala vseli!
priredb: dne 14. januarja 1»40 ,	me<l-ebojlli odnošaji:
je za obletnico sinrti Ivana Cankar- >	... , * , ,
ja gostovalo dramsko društvo "An- ' Na	»«f^«. <*a «t<Uj
ton Verovšck", ki je vpi izorilo Can- I **P»P«demo važnost, Cankarjeve u-karjevo dramo "Kralj na Betajnovi";} stanov« in nosije, ki jo vrši Cankar-
17. marca *mo gostovali s pevci in fv	k «?'d amen,*imi Slovenci.	11I11Mvi^n Ho
fce se vedno branimo torte in še ve-	v Ameriki in je upravičen do
dno raje posegamo po ovsenemu kru- iivlfsnja fte mnogo let. Preskrbeti je
hu. Tudi pokojni pisatelj Ivsn Cankar treba, da se to zgodi. Pomnimo, da ni
igralci, člani Samostojne Zarje in socialistične />arje prf društvu Postojnska jama it. 13M SNPJ v Strabanu,
ve; treba je utrditi nas tabor in nadaljevati s podvojeno močjo za našo orgauizacijo. Ce bomo čakali in prepuščali dofo le nekaterim, ne moremo pričakovati dobrega uspeha.
Za tekoči (četrti) letnik Cankarjevega glasnika je s finančnega stalila prilično preskrbljeno. Treba je, da obdržimo sedanje naročnike in oglaševalce ter iztirjamo zaostalo in tikoČo naročnino. Za peti letnik, ki prične z mesecem avgustom t. 1., bomo pa morali poseči po tisti volji na agitacijo kot smo jo imeli ob začetku, ko je Glasnik začel izhajati.
Cankarjev glasnik je najboljša pu-kar smo jih še Slovenci
Pa • *'K anrilii so iirralci dramskairs 'J# občutil.to za časa svojega pisale-! dovolj, da delo le pričnemo pri orga-Ivan Cankar ponovUi ig^o I ¡J"tnjs in nekako isto doživlja Can- i nizanji kot je naša, ker hiša brez sta-
»bora
"Smuk, smuk" v korist Ustanove; 5. avgusta smo imeli piknik; 17. novem-bi a smo n« povabilo društva Postojnska jama št. 13R SNPJ v Strabanu, l'a.. ponovno gostovali s pevci in igralci, ki so člani Glasbene Matice in socialistične Zarje iz Clevelanda; dne 22 decembra smo za 22. obletnico smrti Kan« Cankarja vprizorili pod avspicijo Cankarjeve ustanove Mo-skričevo socialno dramo "Rdeče rože".
S temi priredbami smo dvignili ugled Ustanovi in sodelujočim zborom oziroma pevcem in igralcem. Cisti prebitek od Teh priredb znaša 862 dol., kar je nad 600 dol. vsč kot predzadnje leto in Cankarjev glasnik je dobil s tem dobro oporo za nadaljevanje.
Pri aranžiranju vseh teh priredb sem dobil vselej prijazen odziv od tistih. ki se jih je želelo za nastop. Seveda je tu in tam oživela naša "stara bolezen", ki je tu in tam šuiljajoče delovala, ki ni bila v prid prizadetim in ne našemu delokrogu — a posebne katastrofe ni bilo — škodi pa lahko za v bodoče, če se ne bomo odvadili osebnih predsodkov, ki ne spadajo v kulturne organizacije.
Kot razvidno, so naši pevski 'in dramski zbori, igralci in pevci, doprinesli svoj dobršen del svoji centrali in se s tem izkazali kot aktivni člani in društveniki Cankarjeve ustanove. Zato najprisrčnejša zahvala vam!
Naročniki: Na naročnini smo lansko leto nekoliko nazadovali. To pa zato, ker naročniki ne plačujejo redno kot bi se pričakovalo. Zaostale naročnine je v svoti nad $500 in apelira se na zaostale in bivše naročnike, da po možnosti poravnajo svojo naročnino, ker naša organizacija nima mecenov, ki bi v stiski zakladali prt zaostalih naročnin povzročen primanjkljaj.
Cankarjev glasnik: Urednik Etbin Kristan ima v vsaki številki zanimivo m poučne članke ter povesti; članke, pesmi in povestice sotrudnikov prinašajo raznovrstno štivo, tako da Je Glasnik zanimiv za vsakega. Z avgu-stovo številko (četrti letnik) se je pričelo priobčevati zgodovino naših kulturnih organizacij. Ti zgodovinski podatki niso taki kot bi se jih želelo, ali poleg vsej pomanjkljivosti, je napravila in dela ta zgodovina privhično štivo naročnikom in bo brez dvoma zgodovinskega pomena. Tu je še veliko za obdelati. Potreba bo še veliko dela in stroškov, da se to izvede do kraja, kajti priobčitve čakajo še
karjev glasnik.
V Cankarjevi ustanovi je včlanjenih 42 društev in organizacij, kar je idealno in z lahkoto imenujemo, ds je Ustanova nekakšna centrala za te organizacije. Dobijo se ljudje, ki trdijo drugače. So še vedno pod vtisom, da je posamezno društvo važnejše od skupne organizacije — centrale, kar pa ni v skladu z resnico in ni mogoče razlastiti Ustanove na ta način. Saj vendar država sestoji iz več okrajev ali občin in ne obratno?
Nobeno pesamezno društvo bi ne moglo vršiti nalog, ki jih vrši Cankarjeva ustanova. Zato tudi ni mogo-
novalca ne »luži svojemu namenu.
V blag spomin prijatelju in sodrugu
Springficld, III. — Dne 18.
januarja t. 1. je preminul sodni'* Frank Krmelj, in 21. januarja smo spremili na nje-ifovi poslednji poti. Pogreb se če,^"da"bi~sMastiioTakšno"posamezno j J« vršil po civilnih obredih. Da društvo, zbor ali klub, vodstveno uz- je imel pekojni veliko prijate-do — to prepustimo uredniku — in Jjey je bila V dokaz Velika ude-toko zasenčilo ostale. Ustanova je or- , ib . pQgreb^ ter tudi mno_ ganizactjtt. ki čuti za moralen povz- J*	. .	.„
dit' vseh svojih članov in kot taka p£i-„ gcitevilni venci in cvetlice SO tO čakuje isto od svojih članov, kar ne 1 spričevale. Rodil se je 23. juni-pomeni nič drugega kot da spoštuje- ja ] 885 V Trbovljah V Jugosla-mo samega sebe.	j vjj| Oo čgHU smrti bj, sUr
Glavno odgovornost za obstoj ... , ir * -t •	i
•Ustanove in Glasnika ima seveda slo- 1«. N Ameriko je pmel venski Cleveland. kjer je stan orga-j pred 29. leti V La Salle, 111., in ntzacije. Zadnje leto se je pa ravno ^e je mnogokrat izrazil, da La naša metropola začela nekam krhati. Neusj>ešna združitvena akcija pevskih zborov v zadnjem letu je napravila precej nesporazuma in nezadovoljstva v 4kodo Ustanovi, navzlic tenu;. da smo prinesli dofcer načrt "UprOslcVO. S sodrugom Krme-delovsli za splosno korist prizadetih,..,	anoTnala meseca
zborov in napredne slovenske javno- IJt?m a € *»Poznaia mtseca stl v Clevelandu. Sedaj se pa nam julija 1918, ko sva prinesla hoče nagrhsti vsak prepirček. ki se prestopne liste k društvu Št. 47 dogodi m*d posamezniki in končno se $XpJ. Od tihega časa sva bila je seveda na.ilaglje maščevati nad Cankarjevo ustanovo. Na sejah Ustanove se je vsaka stvar reševala trezno na demokratični način in v zadnjih petih letih, odkar sera nredsedo val sejam ?az. se je delovalo v me-nh za splošn« koristne odnošaje med
Salle je njemu ravno tako kot njegov rojstni kraj. Vsled tega je bil vselej navdušen iti v La Salle na kako prireditev ali
vedno prijatelja.
Bil je tudi član kluba št. 47 JSZ. ker idejo o socializmu in delavskem gibanju je prinesel ze iz stare domovine. Sodrug zbori in društvi brez vsakih osebnih Krmelj ni bil samo Član kluba predsodkov. Kar se pa vrfi izven na-Jjn društva, temveč je na vseh šega delokroga, ps Ustanova ne sprejema odgovornosti, žalostno pri tem je to, da oni, ki vrše "afront" niso ponavadi povzročitelji prepirov; slednji so skriti in le skrbno prilivajo ne-; lepi Čednosti.
, Z-elo dramatični so tudi izgovori, 1 da Cankarjev glasnik piše previsoko. Zdi se, da je kot najeto in se ponavlja kot v litanijah. Drugi skušajo pri vsaki priliki insciniratl predsodke napram uredniku in odbornikom, ki so jih tu in tam pobrali, ki so se nekateri izkazali kot škodoželjna laž in drugi pa osebna mržnia. človeku pri i tem pride v spomin slika iz Cankarjeve drame "Hlapri", ko se nahuj-
dramski zbori, naši narodni domovi,	1 . ... .
ji. - skana množica zaganja v učitelju Jcr-bratske organizacije, gospodarske in	j
druge institucije. Pod kolono "Delavnost organizacij" prinaša Glasnik
UNIJA PROGRESSIVE MINERS, D1ST. ST. 1, ILLINOIS, IMA N0V 0DB0R
c !
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

W USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET |k t ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %
5	- - S
8	NAROČITE SI DNEVNIK	^
i "PKOSVET I" 5
i >
L Naročnina xa Zdrulen« dri«** (isvsn Chicaga) in Kanado $6.00 k
na letos $3 00 m pol leta; $1.50 aa č*<r« I*ta; sa Chicago in Clcsr« w
$7.50 sa celo leto; $3.78 sa pol Uta; sa ¡nosesnstvs $9 00.
:
S
J 20.Ï7-------_------
«	Chicago, Illinois	Ç
\ 5
Naslov zc iist in tajništvo je:	J
K Law mía le Avenue l
|v Ker v volitvah, ki so se vršile
3. dec. lansko leto, kandidati v odbor prvega distrikta PMWA niso dobili zadostne večine, kot jo določajo pravila, so se dne 7, januarja vrnile ponovne volitve, katerih se je udeležilo 9,000 premogarjev, ali kakih 500 manj kot prvih volitev. Zanimanja za borbo med kandidati torej ni bilo posebnega, kar priznava tudi glasilo unije, dvotednik Progressive Miner".
Prvi distrikt te unije "tvori ves illinoiski premogovniški revir, ki je ob enem glavno zaledje PMWA. V odbor «o bili izvoljeni William Keck iz East St. Louisa, ki je W1 predsednik tudi prej. toda zmagal je ponovno le z veČino dobrih 200 glasov. Njegov protikandidat je bil Geo. P. Ritehie iz Spring-fielda. Podpredsednik je Lloyd Thrush, tajnik-fclagajnik pa Karl (Nip) Evan* (Eldorado). Njegov protikandidat je bil John McCann (Gilléflple). Evan*ova ve^ftia znaša manj ko 200 glasov.
Ostali odbor tvorijo nadzorniki, legislativni odborniki in okrajni predstavniki. Med slednjimi je tudi slovensko ime Joe Vidmar (Gille-*pie), ki je zmagal z večino dobrih tri sto glasov. Kandidiral je tudi Mike Pintar \z Nokomisa za name-rt-nika, a gâ je porazil Cafl
Thiessen (Mt. Olive) z nad 300 jr I asovi.
Situacija med premogarji v Illinoisu je vsled boja med unijama PMWA in UMVVA še vedno napeta. Vendar pa so se fizični spopadi med njimi jako | iH>legli. Pretepen je bil do ne-I zavesti rn zelo poškodovan meseca januarja Joseph Gedman, član Progresivne unije, ki se zdravi v bolnišnici v Springfiel-du. Odborniki Progresivne unije so izposlovali zaporna povelja za osumljene "thugmane", ki so po njihovem zatrdilu pla-ičani od UMVVA, a krivdo taje. Gedmanu so napadalci razbili čeljust, mu zlomili roko, mu prizadejali rane na glavi in na boku in ga zmrcvarili po vsem životu.
Nepristranski opazovalci pravijo, da nima unijsko gibanje kot tako od tegT* bratomornega boja nobenih koristi, delavci in komi anij« pa oboji Akodo. Vrh • ega je v tej borbi nastalo v*1<h! pobojev nekaj nepotrebnih grobov, marsikdo je bil v zaporu in ni dolgo, ko je biv&i go-verner Stelle oproatil pet žrtev bratomornega boja iz dolgotrajne zaporne kazni.
Mnogi člani of>eh unij se trudijo privevt.i sporni skupini in njune voditelje v združenje* a dosedaj so bila vsa taka prizadevanja Ae brezuspešna.
programe naših kulturnih društev in zoorov, kateri nam izkazujejo tekočo aktivnost organizacij, ki bodo zaže-Ijiv vir poznejšemu zgodovinarju.
Oglasi: Oglaševanje v reviji je zelo pičlo in v zadnjem letu smo nazadovali za okrog $»0. Vsako leto sem poudarjal, da oglasi so tisti vir. ki pomaga vsaki publikaciji; tudi Cankarjev glasnik ne more izhajati če bo produciral le štivo, ker od besede same ne more iiveti nobena stvar. Upravnik in zastopniki skušajo po svojih močeh dohiti oglaševalce ali posebnega uspeha niso dosegli, ker so
mana (Cankarjeva — slika pred go stilno). Včasih izgleda, da pisatelj Ivan Cankar ni več v modi pri nekaterih (da naprednihii. ko se ujezijo če urednik citira kakšen odlomek iz Cankarjevih spisov ali iger.- Poleg vseh teh naših slabosti pa je upnn.ie. da razum še prevladuje vse te naše nerodnosti. Spominjam se Kristanovega večera, ki smo ga imeli pred tremi leti v S1>D in jc sodnik Frank J. Lausche v svojem govoru omenil, da se opominja Kristanovih besed, ki jih je govoril v Birkovi dvorani, in da so mu iste v življenju prišle večkrat v razmišljevanj« in v prid. Takih jc več med ameriškimi Slovenci. Najbolj nas tlači brezbrižnost. Ne-
vezani pri drugih shČmh organizaci-	. . J J . , ^ . .
.V	, .V x . .	kateri smatrajo Cankarjevo ustanovo
jah. Naši kolektorji oglasov in na-	. ^ . , ..	. . _
« • . .,, J* . Jj	.,	in Cankarjev glasnik za nekakšnega
ročnine so iskljucno taki člani, ki ob-	„ . . „ ,	. .	"
*	H	,p«*t«>i*ka in st obnašajo napram
klubovih.4 društvenih in SDD prireditvah tudi delal. Bil je dober pevec in dramatik in va-led tejra je tudi povsod deloval in pri vsaki prireditvi. Bil je tudi vedno v društvenem odboru. pri klubu in pri domu. Leta 1929 je bil delegat devete redne konvencije SNPJ in tudi delegat Šestega rednega zbora JSZ. Sodrug Krmelj je bil vesele narave in jako družaben. Znal je tu^i vedno ob vsaki priliki napraviti veselje in razpoloženje v družbi svojih prijateljev in sodrugov. V resnici je bil človek, ki je nam nenadomestljiv in joi bi, Jemo pogrevali povsod, ker smo ga vid¿li povsod in vedno med nami.
Bil je od svoje zgodnje mladosti premogar, dober delavec in skrben za svojo družino in njegov «lom. V slovo ob rakvi na domu in pri grobu je govoril urednik Proletarca. sodrug Frank Zaitz. Pokojni Krmelj zapuAČa žalujočo soprogo in hčer Magdaleno, in tukaj v Springfieldu sestro, omoženo Filipič. Pokojnemu Franku lep
enem nabirajo oglase r.a Majski glas nj ^ breziutna m8^h ^™ spomin, žalujoči soprogi, hčeri
^pro^lSi^M. tSa0. l» ^	i;: y večjin oataUm sorodnikom pa moje
d, iobhajo oglase za Majski glas po-	'
leti in jeseni za I>rušinski koledar.
programne knjižice in razumljivo, da eni in isti nabiralci ne morejo biti nad trgovci in tako Cankarjev glasnik ne dobi svoje propovcije oglasov. V Clcvclandu bi lahko imenovana napredna stroja od po m ogla temu, ali kje so taki. ki bi izvršili to >k>? Stvar je kritična in tu je treba izboljšati. Za nabiranje naročnine in oglasov je treba več deltvcev In agitacije.
Naše seje: Direktorji in zastopniki društev ne obiskujejo redno naših «ej. Imamo razne priredbe in druge organi7.atorične aktivnosti, ki zahtevajo razne pomoči, pa ni ljudi na razpolago, da bi izvršili započeto stvar * v večjem obsegu in boljšo zadovoljstvo odboru In organizaciji v obče. Tukaj imamo organizacijo, ki zahteva. da prispeva vsak član svoj delež, če hočemo, da bo opravljeno naše delo pravilno.
Prostor sa seje je nam dal *ko*i leto brezplačno na raapolagn soc. klub. it. 27 v Narodnem, domu na St. C lair ju in v Colllnwoodu pa Delavski dom na Waterloo Rd. (»eja se vrši enkrat na St. Clalrju in drugih v Colllnwoodu). Organizacija Progresivnih Slovenk krotek it. 1., 12 in 6, so nam veliko pripomogle pri prireditvah In tudi gmotno podprle naše gibanje; druitvo Postojnska jama it, 13A S. N. P. J. v Strabanu, P»., je zelo prijs
cije pod okriljem Cankarjeve ustano-
John Gor še k »i.
................II.................
ZA LlčNE TISKOVINE VSEH VRST PO Z M KUNI H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
; 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. ;;
Tli MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
............. f MM*r M........M..............^
iiiiMMMMipiiMpuiiim
■	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■
Ciceru in Bervvvnu.	■
i wm m •	P"	*
M^irkvieu Lan mir v Co. I
•	FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■
■	Fina p »strežba — Cen® zmerne — Delo jamčeno "
*	Telofonl: CAN AL 7172—7173	■ J 1727-1731 VV. 21.1 Street CHICAGO, ILL. ■
ZVONKO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
O DEMOKRACIJI
n.
Od enajstega stoletja tiaprsj vidimo dva Človeška sloja na površju. Enega so tvorili tisti, ki so si kupili svobodo s svojo nadkriljujcčo sposobnostjo, e-nejra pa meščanje. Ti so dobili rtvobor Mne za svoja mesta ali s silo ali pa s tem, da so baranta-h zanje s svojimi oblastniki. Tedaj je bila doba križarskih vojn in tisti, ki so jih vodili, so odstopali mestom svoje pred-pravice, da so tako mogli dobiti denarna sredstva za svoje tiapaste in ne.«misc ne bojne pohode.
Na ta način je naUal meščanski sloj, ki je več stoletij bil boj za svobodo, in svobodna mesta so rastla kakor gobe po dežju. V njih so kajpak prevladovali kupčijski krogi in mestna vlada je imela predvsem koristi njihnih članov pred očmi.
Toda ljudske množice za mestnimi vladami so po-Uajale nemirne bolj in bolj in č3ravno j t; bila tedanja demokracija od muh, se ji je vendar zdaj pa zdaj posrečilo strmoglaviti teti» ali onega lopova, ki se je slučaj-no s silo polastil vladne oblasti.
Ljudstvo je živelo v skrajni nevednosti, neznanski revščini in splošni zanemarjenosti, ra?d tem ko so mesta cvetela in bogatela, da je bilo čudo. Kupčija je prinesla raz kovnost le nekaterim. Z razkošjem je priilo tudi nekaj clikanosti med nje. Mogotci si niso več prisvajali tuje lastnine s surovo silo. Posluževali so «e pri tistem nečednem početju rajši zvitosti in prekanjenosti. Sila se je umak-nika zvijačnosti.
Tedaj je bilo uvedeno tudi posojanje denarja na obresti. Najprej v laški deželi, potem pa po celi Evropi. Zajedlo se je sčasoma tako globoko vsem evropskim deželam v mozeg in kri, da je postalo e:len izmed vogalnikov kapitalističnega .-i-
čno razlikuje od one v starodavnih čusih.
Mockma ljudovlada se je morala boriti skozi tri dolga stoletja» preden se je dokopala do oblasti. To silno borbo med ljudstvom na eni pa priviligiranci na dru VUO boji proti tiranski Španiji, atigltški revoluciji 1. 1642. in 1. 1688., potem vojna za am^ri-'ško ne d vi* no *t (1776), francoska revolucija (1789), nadalje dodatni revoluciji (1830) in (1848) in pa eTTO-pake revolucije med časom od 1906 do 1920.
Angleški revoluciji «ta prinesli in učvrstili parlamentarno vlado. Ali krog politične svo-t>ode ni bil popoln, dokler niso dosegla liberalna in reformna gibanja v devetnajstem stolet-
n*H) o kaki demokraciji aH re-puMikanizmu. Saj je zunanji miimter francoskega kralja Ludvika XVI. pisal francoskemu poslauiku v £¿ruženili državah ameriških, da je bistvo vlade v demokraciji vedno te kaka ljubosumnost ali nevoAd-Ijivost.
Položaj komunistov v Angliji
zornosti. Njegovo me^to sku pa je dobil Nosman mas.
v ti-Tho-
PRIMERA
če primerjam Združene ctr-
Kcmunističnl listi v Zed. državah so postati svojina privat
Anglija je v vojni i Neoitij >, z Italijo in neposredno z Japonsko iHt življenje in -mrt. Pmi nji je tudi Sovjetska Unija.
Nacijem pomaga — hočeš I n«4eš — vsa kontinentalna Kv-, ropa, z iajeino male Gr(*ije. A vzlic temu, da je Anglija žave ameriške z ostalimi deže-( v vojni fe 16 meaecev, takore- ke, kritizirali vlado in propagi-
I miru, dobro ve-mir, ki bi ga An-
I -	. ,------ -	- -1 glija sedaj mogla skleniti, bi
t em pa žal raste še_y*eeno ( ^ aiigieška vlada vso to dobo bit Hitlerjev mir. Ko je nedav-
I lfqmunitt'!-ni stranki v Angliji n<j kemunistiina stranka z ve-i d t-vol V. a voditi njeno novo ko- Ukini pompom in mednarodno j niunistično taktik-o, takozveona p;cpr*ando organizirala v Anhovo linijo1' kominterne, ki je Kiyi -Jjuoi^ki kongrod" za skle-bila dana komunistom po svetu m te v mirj (s Hitlerjem ip Mus-za navodilo po sklenitvi pakia sol;nijem, seveda, ker drugače med Berlinom in Mo*kvo avgu- ga nima s kom), se je vlada
KAKŠEN SVET HOČE ANGLIJA, AKO BO ZMAGALA V VOJNI?
oU#tran.i$n A lestve javnt po-, vladi se dogaja veliko takega (Nadaljevanje z 1. strani.)
______a.: ki ■_____ ___ .	ai 1... _ .1.. A2 Aimnutvuiln l/i*iliLrn
koprni i z ma in pacifizma odprto delovala Hitlerjevi zmagi v prid.
V angleški kot v vsaki drugi
kar zasluži čimostrejšo kritiko. Ampak ¿e bi Anglija dovolila v svojih mejah livte, ki hujskajo ze rer njeno vlado, dočim
• m.
i strani in lami na svetu 8edai> mor*m pac koč osamljena, od kar je Fran- ralj členitev iru<i tvo- odkrito Priznati» da jf la (*eže"cija poražena, in da je v vojni doč, da edini ci A na ni i i !a Pravi Pravcati raJ» v ka*e' na njeni strani edino Grčija, pa jrlija svdai n
do nacijskcga imperializmu, ki bi mu moralo vse slutiti. Ako pa nacizem pade v tej vojni, so vse možnosti, da se Evropo or-
1> >\ dr im so v An^iii vJic ne potrudijo ustvariti opozicij d ga.iizira v lederacijo svobod-SniosSrP^eIt O strin- 1-imer tudi v Nemčiji In Ita- nih, demokratičnih držav, Ki-
liji, tedaj je to res peta kolona,
se dotični listi ali gibanja nič
sti — osata, trnja in kopriv.
ALI NI TO ČUDNO?
Ta k cz va ni militanti, ki so se •rred par leti šleli za posebno dobre "socialistc", so se na v o moč norčevali iz ameriške **bo-gus demokracije". Sedaj pa se bore zanjo kot da je to naj-idealističnejsa demokracija na svetu. Ali se je "bogus" demokracija spremenila, ali pa so se tisti, ki so sedaj zanjo?
;u svojih uspohov.	---
Sredi osemnajstega stoletja Milwaukee 13. največje ni bilo na Francoskem nobene ^jIq v Zed. drŽavah politične svobode, niti nikakr-i
šne dtužabne enakopravnosti. Milwaukee, največje mesto Ali ljudje, ki so se udejstvovali države Wisconsin, je po ugofco-na mci*ro*k>vnem in književ- vitvi zadnjega ljudskega štet-nem polju, so uživali skoro ne- ja, po velikosti ameriških mest omejeno svobodo in Voltaire, še ostalo na 13. mestu. Ima Roas&eau pa modroslovci so ne- 587,472 prebivalcev, prav pridno izpod-
sta pre<llansko leto.
Zanimivo je, da je komunistična ttranka v Angliji delovala do 21. januarja t. 1. svobodnejše. kot na primer v Zed. državah; kar se tiče te dežele, ji je bil dan z omenjenim paktu k 44black eye" v javnosti, v
k< nčne le odločila i>oseči v za-
pa čeprav ni- najeta in plačana od hitlerizma.
Ako bi skušala kakšna skupina delovati enako v Nemiiji kot je poč*!a in še počne kom. stranka v Angliji, bi bili njeni voditelji obglavljeni, njihovi prl.U-ii pa nagnani v koncentracijski tabor, ako se jim ne bi dogodilo še vse kaj hujšega.
Tako vid mo, da vojna povz-j ---
roča čudne spake. Ako se An- Kritično situacija
tajska pa se otme japonske nadvlade. Prirodne vire vseh kontinentov pa se bi uporabljalo v prid človeštva v celoti. To načelo je posebno poudaril piedsednik Koosevelt z geslom, da se mora pomanjkanje odpraviti vsopovgod po svetu. Ta cilj morejo doseči le narodi, ki so svobodni in se svobodno spo- • razumejo zA sodelovanje.
devo in s tem .prelomiti tradici- «M	*to kak.or Franc,iii'
jo ti-kovne svobode. Ustavila ji bo Hitler dal fair/em. kakor
politiki in njenemu ugledu, ki vnanje politike razumljivo, so si ga je s svojo oportunistično obema omenjenima listoma os-tnktiko dobila med demokrat- krbeli zadosten štab sposol>nih skimi in republikanskimi poli- urednikov, oba glavna uredni-tiki — posebno med prvimi in ka i dnev nika in tednika) pa
je londonski komunistični dnev-1 J« Franciji, Norvežki m nik Daily Worker in tednik drugim okupiranim deželam. Week. Ker komunisti v Anglijii Delavska stranka v Angliji se ni«o bili v stiski za finančna tega v polni meri zaveda, pa se	......
sredstva, kar je s stališča ruske ^udi zma?o Nemčiji frepre&i-1 poučenih ljudi.
ti. Ker to boče, mora v sv«g>*e-.....
danji poziciji in vsled odgovornosti v vladi storiti marsikaj, četaur bi v normalnih razmerah odločno nasprotovala.
Zed. države «redo t kozi težjo politično m vojno krizo kakor leta 1917. To je deial vojni tajnik Stimson in z njim vred t~di enako mnogo drugih dobro
ovirano m
kopavali tla staremu režimu. Unijo tesarjev (UBCJ) Izdana je bila enciklopedija, v n0pre(J0volo kateri so sodelovali vsi napre-i ^^ *
dni duhovi in svobomisleci, ki o si prizadevali pregnesti in pre naredit i tedanjo človeško družbo, in ustanovila se je moderna politična ekonomija, ki se je opirala na svobodo misli, dela in ku»pčije ter tako položila temeljni kamen modernemu liberalizmu.
Mod tem ko so se na Francoskem prav vztrajno prerekali in pričkali glede tega. kako prekrojiti in preosnovati zavoženi red v človeški družbi, je prišlo v Ameriki do dejanske vstaje angleških kolonij. Toda te so pa nikakor niso postavila angleški vladi po robu iz vere v demokracijo, čeprav je njen konec prinesel ustanovitev no-
Unija tesarjev (United Bro. oi Carpenters and Joiners) pripadajoča v AFL. je lani napredovala za 409 novih podružnic. Skupno jih ima 2.315. v katerih ! je vlade. Earl Browder,
v unijah.
V^led tega .-o ameriški k > munisti že nekaj meso- nekakšno podtalno gibanje. To je, po svojem pravem programu se ravnajo tajno, javno tpa j po patriotično in demokratično. Svoje stranke več ne oglašajo, dasi se je od kominterne ločila, ker bi se inače morali vsi njeni ¿lani registrirati za ; rent-
ki je
slovita za briljantna žumalista.
(Idlok za suspendiranje obeh publikacij je izdal notranji minister Herbert Morrison, ki je eden izmed voditeljev delavske stranke in spadajo take zadeve v njegovo področje. Poročajo, da se je za ta^korak težko odločil. ZaduSevanje svobode tiska je proti njegovemu prepričanju. Toda vojna je vojna in Anglija si ne more privoščiti luk^usa.
PRIREUDE
Klinov
J» Z»
MAREC
CHICAGO. ILL. — Priredba t ko-
riil ProUUrca v nedeljo dvorani SNPJ.
2. marca v
2ar-a Si.
je 319,848 članov.
bil "first page man'*, je sedaj fda bi peta kolona pod ma*ko
stema. Z njim pa je oživelo tu-1 ve rt publike. V svojem počet-di zanimanje za rimsko pravo ¡ku je bil ta punt le upor me-
__a. _ ___• i__'___...i. 1 iz___L.__~i:
in na mesto neizogibnega voja ka je stopil vseh muh polni advokat.
Odkritje ameriške celine (1492) je okrenik) kupčijo za-padne Evrope na nova pota in mesto se je moralo umakniti nastanku velikih narodnih držav.
Iznajdba tiska — po nekaterih 1. 1440., po nekaterih pa I. 1454 (Johann Gutenberg) — je pospešila staroveško književnost in pa «verske knjige, kakor n. pr. sv. pismo in molit-
ščanskega sloja ali buržvazije. Sele potem, ko je dospel z An-gležkega Tomaž Paine ter s priprostimi in trdimi besedami raznetil čustva v ljudskih množicah, je dobila ta borba lice demokratičnega gibanja. Njegova silna spisa "Common Sense" in "The Crisis" sta z ognjevitim pozivom na boj za demokratična načela šele podžgala ljudske množice k tistemu navdušenju, brez katerega bi takšen pokret ne mogel nikoli uspeti, in Tomaž Jeffer-
venike. Ljudje so malo več či- son je ves prepojen z nauki te-
tali, čeravno je bilo tedanje čtivo neznansko plitvo in revno. Zavel je po svetu nov, svobodnejši veter. Vzbujena je bila v ljudski duši vedečnost. Njej se je pridružila še razis-kovalnost, a ta pa je prinesla dvom, ki dovaja človeka na pot k svobodi, napredku in nji
danjih francoskih filozofov in svobodomislecev spisal izjavo ameriške neodvisnosti ter podal teorijo o prirodnih človekovih pravi*ah v njej. Mnogi tedanji voditelji niso verovali v takšne in slične nauke. Podpisali so jih s figo v žepu. Bili pa blagi- 'so v škripcih in v sili še hudič muhe žre. Pa tudi francoski mi-
S tem pa prehajam k moder- nistri, ki so prihiteli novorojeni ni demokraciji, ki se tako mo- republiki na pomoč, še sanjali
Roosevelt spet naletel na zelo močno opozicijo
(Nadaljevanje z 1. strani.)
Nemčija ne Anglija, nego se sporazumno pobotati.
Poslanec Courtne.v ga je
diktatorsko oblast, proti kateri ne bi bilo ugovora. Vsled tega predlagajo omiljenje načrta tako, da bo kongres ohranil svoio avtoriteto, v gotovih za-
vprašal, če smatra, da se je na devah pa ^ pooblasti pred-
Hitkrjev mir, na njegove obljube i zagotovila sploh kaj zane ti. Tudi na to je odgovoril po ovmku, da se ni zanesti na nikakršne obljube kogarkoli.
Na druga vprašanja je razlagal, da ne bi bilo dobro Nemčijo premagati, kar je njegovo ¿nano stališče.
.«•ednika imeti odločujočo velja vo, toda !e za določen čas, na primer za dobo enega leta.
Opozicija pacifistov
Ostalo opozicijo tvori veči noma katoliška cerkev, večina ameriške trgovske komore, komunisti in njihovi pristaši ter
Opozicija > druge strani	pacifisti. Slednji so proti pod-
Veliko opozicije proti Koose-	P«™>* katerekoli v vojno za-
veltovemu načrtu prihaja tudi	ZT^lŽl *
iz vrst onih ki žele *mago An-	ne«*
gliji in so ji v ta namen pri vo-	Predlog* št. 1776 bo vzllc te-
lji materijalno pomagat*, toda	mu sprejeta, toda ne v svoji o
ne tako direktno in toliko ka-	riginalni obliki, pač pa • kon kor predlaga predsednik. Naj- cesijami onim. ki so zoper njo
bolj pa nasprotujejo tistim do-	zaradi njenih diktatorskih
ločtbam, ki bi dale predsedniku	točk/
PROGRAM, KI NUDI VSAKEMU ZAVEDNEMU DELAVCU DOVOU PRILOŽNOSTI ZA AKTIVNOSTI
Vsakdo, ki je socialist ali somišljenik našega gibanja, ima pod okriljem JSZ vse priložnosti delati za program, ki je delavski, socialističen, in v korist ljudstva, in v popolnem skladu z mednarodnim socializmom.
Ta program, ki ga je sprejel XII. redni zbor.JSZ dne 4.-6. julija in nato še članstvo s splošnim glasovanjem, določa:
1. Organizirati naše ljudatvo politično in incKistrialno za sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v prid izboljšanja življenskih razmer onih. ki ustvarjajo bogastva To vključuje:
a) zadostno preskrbo njihovih otrok, b) preskrbo v slučajih onemoglosti za delo. v boleznih, v brezposelnosti, v nezgodah in na starost.
2. Navajati naše delavce v zanimanje za unije in jih usposabljati za aktivnosti v njih.
3.	Propagirati načelo solidarnosti na delavskem političnem, industrialnem in zadružnem polju.
4.	Delovati za enotno unijsko gibanje na temelju organiziranja delavcev po industrijah namesto po poklicih in strokah, v kolikor in kjer je to praktično in izvedljivo.
5.	Pomagati k graditvi SKUPNE politične stranke delavcev in farmarjev, ki bi •e borila za njihove koristi, za ohranitev civilnih svoboščin in jih utrjevala ob enem. in ki bi se izrekla, da je njen smoter zgraditev nove družbe • temeljem demokratičnega socializma.
f». Podpirati mednarodno delavstvo vsepovsod v njegovih naporih in borbah proti fašizmu in totalitarnim režimom vseh vrst, in proti reakciji v demokratičnih deželah.
7.	Boriti se proti diktaturam, negle-de na njihove označbe, ako so trajne narave in je v njih naglašanje demokracije le slepilo.
8.	Sodelovati t socialistično stranko Zedinjenih držav in z drugimi sorodnimi organizacijami na polju samostojne de-lavske-farmarske politične akcije v prid zahtev in programa, ki vodi v tistem demokratične kolektivne uredbe.
9.	Glede veljavnosti sodelovanja odločuje skupni zbor JSZ, ali pa članstvo s splošnim glasovanjem.
10.	Pomagati v propagiranju zadružništva delavcev in farmarjev.
11.	V volilnih bojih pomagati socialistični stranki in drugim sorodnim organizacijam v kampanji za njihove kandidate in za program, za po pade n v prej označenih določbah.
12.	Pomagati k obnovitvi interna-cionale demokratičnega socialističnega delavstva in mu po svojih močeh nuditi pomoč kjerkoli je pogaženo ali zatirano.
NAŠE 02JE NALOGE
13.'	Jačanje že obstoječih klubov JSZ in ustanavljanje novih, kjer jih še ni.
Dalje:
14.	za boj proti nazadnjaštvu in političnemu šarlatanstvu, pa naj te pojavlja v kakršnikoli obliki; in:
a)	proti zavajalccm, ki slepomišijo pod masko bodisi radikalizma ali lažnega patriotizma.
b)	za sodelovanje naših članov v podpornih organizacijah v prid njihovih splošnih koristi in resničnega bratstva ;
c)	negovanje prosvetnih aktivnosti pod pokroviteljstvom Prosvetne matice;
d)	širili kolikor največ mogoče naše glasilo Proletarca, Ameriški družinski koledar, Majski Glas ter knjige in druge liste, ki služijo delovnemu ljudstvu;
e)	vzgajati našo mladino za konstruk* tivno delavsko gibanje v smislu socialističnih načel;
f)	ščititi tujerodne delavce pred šika-nami histeričnega patriotizma in pred krivičnimi zakoni.
g)	služiti ljudskim interesom v vseh drugih-ozirih kolikor je v naši moči.
Kdor je za ta program, ga vabimo, da pristopi v JSZ, ako še ni v nji. Članarina v klubih je 25c in 30c na mesec, za brezposelne pa po 5c na mesec. Kjer khibov ni. prittopite direktno. Članarina je $1 na leto.
Za nadaljna pojasnila pišite na J. S. Z., 2301 S. Lawndale Ave^ Chicago, III.
McReynoids se umakne iz vrhov-nega sodišča v pokoj
Član vrhovne?« sodišča James Clark McBeynolds, ki je bil v tem tribunalu nepomirl jiv nasprotnik takozvanega "new deala" in nasprotoval večini socialnih zakonov, češ, da so "ne-' ustavni", se po 1. februarju u-mrkne v pokoj. Član vrhovnega sod iča je bil 26 let. Zakon j določa, da vsak vrhovni šolnik vrejema tolikšna pokojnino, ( kot je znašala njegova^gfti v lužbi, namreč dvajsetJJpKIo-larjev na leto, ako je bil član sodišča 10 let ali več.
McRe.vnold, ki je star 79 let, bi bil odstopil že poprej, a je „	. .
, , . . , 1 .	, . je na Zahvalni dan v cetrtak 20. no-
čakal iz zida zadnjih, predsed- vembra T SND na St. CUir Are. niških volitev, ker je. kot so se glasila poročila v listih, želel, da m.me.tnika v njegovo službo imenuje kdo drugi kot Kcosevelt. A slednji je bil ponovno izvoljen. McReyno!du se želja torej ni izpolnila. Dose-daj je Roosevelt na izpraznjena me-ta v vrhovno sodišče vKi zadnjih oemih letih imenoval ¡11 pet članov. Ta, ki ga bo ime- | J ioval na McReynoldovo mesto,,;; bo šesti. Pričakujejo, da kma- ;; lu odstopi tudi načelnik vrhov- ; nega sodišča Hughes, ki je star!; 78 let in je tudi že dolgo upra- « Vičen do polne pokojnine.
Zvezno vrhovno sodišče, ki1! je bilo po večini svojih članov ! do pred nekaj leti zelo konser- I vativno, je Roosevelt z novimi | člani preccj liberaliziral. Upa- ; | ti je. da se "v razumevanju so- j cialnih problemov še bolj izpo-|; polni.
APRIL
CLEVELAND, O.—Končan ja" ▼ nedeljo aprila v SND Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo Z0. aprila v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piknik v korUt Proletarca v nedeljo 22. junija pri K«f>H v Willow Spring tu.
JULIJ
CLEVELAND, O. — Piknik klub« »t. 27 in "Zarje" na ¡Eletniikih prodorih Federacije SNPJ v n edetjo 6. julija.
AUGUST
STRABANE, frA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 17. avgusta v Drenikovem parku.
NOVEMBER CLEVELAND. O.—Koncert "Zar-
Kjer JSZ kluba nima,pristopite vanjo direktno, članarina za člane at large je $1 na leto.
! « * PRISTOPA J TiE K
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI JEDNOTI !!
NAROČITE SI DNEVNIK ¡¡
PROSVIXl'Ü
Stane m pol
celo leto $6.00. leta $3 00
Ustanavljajte nov» druitv». Deset članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL.
TISKOVNI FOND
PROLETARCA
« *
I. IZKAZ Berwyn-Chicafo-Cicero. III. Fred A. Vider $2; Frances Vra&k $1.66; John Thaler $1.60; po $1: Filip Go-dina in D. J. Lotrich; Frank Podlipec «0c; John Gornik 85c, skupaj $8.10. Cleveland. O. Rose Jurman $10. CbaedbM. O. John Kosa 25c. ChUholm. Minn. Wank Klun $1. Elisabeth, N. J. Amalija Oblak 50c. Power Point, O. Matt Tuseck $1.96. Waukegen, III. Prank Mhrshek 50c. Detroit-Drarbore, Mich. John Pla-chtar $5.25; Joseph Kbrtch $2.70; Peter Benedict 75c. skupaj $8.70.
Star City. W. Va. l^awrence Selak 50c.
Roek Springs, Wyo. Frank Grum $1.00. *
Skupaj v tem izkazu $32.50.
Litten to
PALANDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Iver j Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station <m Year Dial)
• Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music
MMtlMMMIM »SIS« I » +
Br. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
. At 1858 W. Ccrmak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only
Residence Tel.: Crawford »440 If so answer — Call Austin 3700
IIIHI9I9HIII
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchar
yisM»smm

♦♦♦ttltMIMH »♦♦♦♦».im»»»
BARETINCIC & SON::
POGREBNI ZAVOD
Tel 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
IMMUI»»»WM»I ntiti
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational
Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1742.
Published W«*kly at 2301 Sa. Lownd.U Ave.
CHICAGO, ILL., January, 29, 1941
VOL. XXXVI.
Almanae Sold Out!
No, we were not kidding when the warning was issued recently that those who delayed ordering their 1941 American Family Almanac may be disappointed.
A recent order from Anton Jankovich for 25 additional copies for the Cleveland territory could not be filled, even partially, because we are completely sold out, even at this early date, which is an almost unprecedented event in the history of our Almanac publication.
This unusual occurrence becomes even more awe-inspiring when the fact that but very little of our usual advertising was done, is taken into account.
Yes, literally and figuratively, they went liko hot cakes.
Despite a twenty-five per cent increase in selling price, despite lethargic condition* in toml of our former lively territories, and deepite anything else that might have entered into the general picture, this year's edition set up something of a rccord for rapid sales.
This, of course, leads, as it should, into speculation over possible improvements in forthcoming editions. A publication so favorably accepted opens up prospective fields that should be cultivated to the fullest extent. First, the poasibility of attracting second generation Slovene readers should not be overlooked. Already the cry swells louder and louder for more English articles, and it should not go unheeded. . The Almanac's future, like all our institutions and publications, is with the second generation. Secondly, some special feature should launch each new edition, such as the introduction of specially color-printed inserts, or publishing a section of the book in two-
Old Issues of Almanac Are Still In Demand
ft*c«ntly an order wm r«c«ived from til» Minnesota Historical Society for 24 bock numbers of our American Family Almanac, datinf all tbe way back to the earliest iuuci.
Tke editions were, of course, gladly dispatched.
Back issues are available at prices ranging from 40 coats to one dollar aad can be furbished to anyone desiring them.
All of them contain valuable historical data and general infer-mation about our people and make a valuable edition to anyone's per-sonal library.
♦♦ SAW MOTES
By A. SAVAN KA
♦ ♦
THE NEWS
WHY 31 DIED
.ake pLace: Food, up three to four
So much war news! Leading reac- ments of ths Slavonic Dances (But I
Thirty-one coal miner, lost their 1 Pfr	cloth,ng up as mucha*
Mve. in the Cadis. Ohio, disaster last	,*r eentîWto. «P
November because theii employer production area*; cost of living as s
tionary newspaper*, among other», headline and carry in detailed account the stand of Norman Thomas on war and Lease-lend Bill!
Pres. R. M. Hutchins, of Chicsgo University. broadessts speech very similar to that of Thomas! Lindbergh comes to the foreground with his statements! ... etc. These vitally important happening claim practically all of our attention these day». However, it is a good thing for the
bought a few numbers~-snd grinned spoiogetically when I handed him the few numbers I was buying.) Although being an American born and all that, I have a very strong nostalgia for anything Slavonic, and everytimc, which wan quite often, I came upon the name Max Voyrich—"arrange-mriits bv Ma* Vogrich," "Harmonised by Mux Vogrich," "Music by Ma* Vojrich." I wondered if he were Slovene, and was ready to claim him,
'Only Defeat of Hitler Can Save Our Democracy/ Martinek Tells Audience
many views, opinions snd ideas to be ( for his music is worthy of acclaim expressed—it is freedom of speech, even by the most music-learned. We It seems to be in the air, snd I was *fve <om«ny Slovenes with the name almost beginning with my opinions. \°*r'ch' that 1 decided t« f nd out vxhen I looked up at the heading and	^ ancestry, and I did. But, __"Suva Not™ " Unbelievable 1 m »""W. 1 cannot prove he was Slovene, for the reference books give
CHICAGO.—Speaking before the membership of Branch No. 1 JSF, at the Slovene Labor Center last Friday. Comrade Joaenh Martinek, exiled leader of Cxechoslovakia, predicted
¡«aw "Sava Notes." Unbelievable thing* are happening! ... so that one can hardly bring his thoughts to the subject of—song.
§i
him as an Austrian musician, coin-poser snd editor, born in Ssoben, Austria (Transylvania), Jan. 24, 1862. But how many Slovenes were passed off ss Austrian»! When asked "Where do you come from?1* our Slovene people would answer — "old Austria.** "Oh. you're Austrians,**
•itudgle which is ready to explode and is feeing held in check only by the ■ m	l e loaders of exiled government«, "un-
tone color. Third, territories like Milwaukee from which a few : follunately the lives of many in-
hundred dollars worth of advertising space was forthcoming j nocents will be lost along with those
each year, followed by order, for a few hundred copies, must ■ *uilty." he said.	„
.	«	; Speaking on the subject "What is
not be neglected again.	| at gtJ|ke for Ameriain i^^or if Fas-
This year's rapid sales and the general favorable accept- | Cllim wins in Europe,** Msrtinek »aid
A week or two ago our instructor, Mr. Muha. introduced an obligato ar-grave struggle» in Europe when the rangement with soprsno solo for the -ubjugated people rise up snd vent I old favorite song "Rolmarin." It will
their hatred of naiiism. In this titanic ! be something new for our chorus and	! would be the rejoinder and the re-
something we'll enjoy. This brought	j cords would show—"Austrian."
to .mind the Chicago Symphonic	From personal source of informa-
Choir, which is fsmous for its ob-	tion, I have learned that many SIo-
llgato singing. The effect is much	venes live in that part of Austria-
like the rich, colorful tones of a	Hungsry (Max Vogrich may have
mighty organ played by an accom-	been one of these Slovene "ogrci"), nlished artist. One could hsrdly be- and that they had an influence on the
l»eve it possible for s group of sing-	Hungarian language, which contains ers to produce such beauty of sound! msny Slovene words. From his bio-
was using sub-standard, unsafe equipment.
That fact, charged at the time of the accident by the United Mina Workers of America, was confirmed last week »hen the U. S. Bureau of Mines made public its report on the explosion st the Nelms Coal Mine Co.
Direct cause of the explosion, the report said, was the ignition of gas from a mining machine or an electric drill. Both pieces of equipment were in s condition deemed "non-permiss-sblc" by Bureau standard», since many bolts were missing from the equipment.
FOR LABOR UNIONS
The latest Gallup-Poll — on the paramount matter of translating defense blueprints into planes, ships, tanks and guns—contains interesting material as regards labor. Notwithstanding the recognised urgency of the situation the public does not want the rights of labor ignored, according to the Gallup people. On the contrary, says the report, most Americans "are in favor of labor unions and believe that they have every right to protest against low wages in the defense industries."
whole, up three to four per cent.
<*40 XMAS TRADE BREAKS ALL RECORDS
At Xmaa time its jingle bells, and for America's reUil merchants 1940 imgled the cash register bells harder, louder and longer than ever before. Xmas ex<:>enditurea bought almost double the goods bought in December 1932, one-third more than in 1937,
?yd nearly 10% more than in Decem-er 1989.
LOVESTONE CROUP DISBANDS
After eleven yoars of organisational activity, following a split from the Communist Paity in 1929, the independent Labor League of America (Uvestonites) has officially dip-banded.
The Call published an article last week in which members of the group ,4who sre in basic agreement with the Socialist position and who wish to work out with us the difficult problem» of Socialist organisation and reorientation are invited to join our ranks or to co-operate with us in these tasks.'*
The article is written by Travers Clement. National Secretary of the Socialist Party and editor of the Call.
ance of the new selling price should be inducement enough for j this is s subject that is being neg a record-breaking publication iteat year, no* on., in BUr^j	«"" " ™
artistic and technical standards of the publication itself, but
. ; It would be a real thrill, a wonderful graphical data, I can give you the
likewise in sale of advertising space and the general mass distribution of the finished product itself.
»
Dorothy Makes Mark "Jittery
Mark Sullivan, veteran propagandist, is worried. He has been reading Dorothy Thompson's "column"—that's bad for any but moat virile minds—and he has discovered the following disturbing paragraph:
"Nowhere in the world today will the masses of workers give their full powers to their tasks for the sake of profit to a limited class. That is an inexorable fact."
Mark is sure that spells "Socialism"; so he sounds an alarm and other "columnists," who get their pay from the same sources, echo his cries of anguish.
For cnce, Dorothy is right« Workers in all the democratic ccuntrks, including our own, will vigorously protest if this war produces a new crop of multi-millionaires. But that doesn't mean they will flop over to the Socialist Party.
So far as the U. S. is concerned, workers have learned how to straighten things out at the ballot box. .
President Rooeevelt has indicated he agrees with the workers about profiteering. Unfortunately, up to date, he hasn't done much about the matter. There is no time to lose, for already contractors and industrialists have their hands deep in Uncle Sam's strong box. It won't be easy to jar them loose, but it is up to the President and the Congress to see that the necessary steps are taken	|*bor.
He plsced much of the blame for England's plight on her own ruling class—the industrialists, royslist and bankers—"who made Munich possible by sacrificing everything to appease Hitler, especially everything that was not their own."
treat for u» to hear this choir, which j following short sketch, wss developed 10 years ago and is conducted by Walter A«cl»?nbr*nner-Of course, we cannot anticipate an organ-like quality from our amateur voices: we could not even begin to comnare our chorus with the fine«t in Chicago, whose srt is symphonic, orchestral expression of choral sing
Msx Vogrich began study of piano. «.«^ij fln<l no other work.
forte at the age of five, and at seven he played in public. He studied at Leipcig Conservatory snd became known as a brilliant and highly talented musician. Prom 1870 through 1K78 he traveled a» pianist thruout Europe. Mexico, So. America, and in
inr, but th«' introduction of the obli-
"There is but little chance for ^ arrangement 1» a step forward,	[S1* hc to1 N*w *ork, where
democracy to prevail in this country ; a advsncement ft* our choral train-	rtw ««ItaUsnd toured the
with Europe transformed into an en- infi. " '	country as accompanist to the cele-
slaved German-dominated continent,'* « j	br»*ed violinist. August Wilhelmj.
Martinek stated, "and there is even vinvme Cerkonv thourht	Fro™ tt»§ h« *Ni in less chance for the American labor doubt Mayme 1 erkony thougnt
that we wouldn t miss her non-attend-
SIX MONTHS TO RELIEF
The number of Americans who i lMWA GAINS 20.000 MEMBERS
feel insecure in an economic sense is	„ u . u, ... . i - a___
vastly 1-nter than met pe.«m. with! T* United Mm.	Am.r-
plenty of money in the bank ,uppo,„ '<■« has just »on a M^T A reeent «tudy indicate, that a major- V" victory .n Fayette county. Pa.. Ity are either already on relief or	•» 20.000 mme wor^r, be-
would have to «ek relief within tlx "mm* member, of th' OlTfan months if they ,o„t their job, and^^«-L^sSC
Board at Pittsburgh of s report that COST OF LIVING GOING UP	the H. C. Frick Coke Company had
Th* coat of living is a factor in agreed to disband the "Workmen's the defense picture which has not Brotherhood" snd the "Miners' In-been receiving much sttention to dependent Brotherhood." its two date, though it is of immense im- company unions in Fayette county, pcrtance. What a man's wages are in The move, resulting from the heat-ilollsrs snd cents doesn't mean so ed "captive mine" strike of 1983. much; what those wage» will pur-! leaves the United Mine Workers of
movement to survive.
to
Australia, where he met and married Alice Rees, an English singer. He re-
Despite every thing the Nazi are ««e. for ri» rfayed .way -ever.1	.IHfvrfi^
ur inrluriimr th*» mass execution I week.«: hut we daj. and are gtaa »ne ; * • «	. * « .. ™,
doing, including the mass execution of Csechoslovakian University students, exiled lesders of the governments Hitler destroyed are able to keep in close touch with their former country,'* he pointed out.
In regards to Russia, Msrtinek said, "Chamberlain's umbrella has been inherited by Stalin, who is now sppessing Hitler a» Britain did too long."
"The only hope for American labor is the defeat of Hitler," he »aid.
Comrade Martinek talked for over on hour on the present situs tion in Europe ss it sffects us here in America. warning that not only Britain but the future of all workers of all countries subjugsted by Germany is
is back with us again. Wish we had some more sew members to announce, but not this time. John Rak has two more prospective singers on his list. He says, ''they're tenor»"-r-and don't we need those rare tenors! We can be sure the Prof. will be glad, although we have a pretty good tenor section right now.
e
Some leisure Saturdays, which are quite rare in our busy, American-way U"*** choruses of life, it is a pleasure to browse around the Lyons A Healy music departments. Especially it is entertaining in the record shop, where you can select your musicsl numbers, snd go off into one of the many small
J. D.
CLEVELAND REFLECTIONS
' By ANDREW TURKMAN
Sunday afternoon and the "Zarja" clubroom is tsken over by "Zarja's" younger set. First comes the rehearsal of the choral numbers to be presented by "Zarja" at its April 6th concert. Under the cspable leadership of Josephine Turk, the "vaje" go on smoothly. Basses, tenors, altos and sopranos all hsve their fling at the
an ever-increasing amount of fifth column baiting, it is not only a written rebuff but a direct contradiction to the statements made by those who cry, "Send them back where they csme from!" Laidler*s "The Federal Government and Functional Democracy" is a clear and concise argument for the need of democratic gov
elusive and seemingly nervous notes ernment ownership of natural re-that are constantly jumping from bar | sources and public utilities, to bar, »pace to space, bar to »pace, and maneuvering into such intricate and impregnable defensive position» as to make Hitler and Mussolini envious. However, they can baffle the "Zarja" singers only until the hsr-nioniou»ly combined units of "Zar-jaV force make a determined and successful asaault upon the "positions" snd accomplish that which was thought impossible j— learn a song.
After rehearsals are completed, JSd Poljšak comes to the fore, and with his piano playing, combined with the bird-like whistling of Joe Tekavec, provides entertainment galore to the now wearied "Zarja" force. In the comer a couple practice a new dance step. At the table some read the Mladinski list, Prosveta, Proletarec and the Call and various othor pieces of literature at their disposak Others are discussing the age-old question, "Where are we going tonight?" Throughout the whole "force" prevails a fine spirit of comradeship, understanding and co-operation which is the first and most important gosi of any organisation bent on success in one field or another. At the close of the afternoon Its "So-long, see you Thursday."
The class-conscious Slovenes In Cleveland are very much enthused over the ever-increasingly popular "Senca preko pota," written by Ivan Jontes. They exclaim,. "Why can't we get more literature like »hat?" The
question is s chsllenge.
*
Read in the Cleveland Press that the U. <S. government is going to remove the bodies of some 500 dead buried at a cemetary near Sandusky. Ohio, in order to build a TNT plant upon the burial ground. Rather an ironical and sardonic twist of fate, to manufacture materials with which to kill people upon the ground where dead people were buried. A call from the grave — so to speak.
" iTm-ut	wit* I l-^nntr7 ^
a question and di,c„«on period. ! ^X ^
Or, you can sit comfortably at the choral department counter and study or amuse yourself with the countless arrangements of the thousands upon thoussnds of songs In their files, and wish your chorus could sing them — all of the most beautiful. This last Saturday I looked through
■and the
CANKAR FOUNDATION ISSUES 1940 REPORT
until 1902, when he left for London. At the outbreak of war. in 1914, he again returned to New York, where he died June 10. 1916. The latter part of his life was given to composition snd work as adviser to the well-known music publisher, G. Schirmer. He was a prolific composer, composing three operas, all to his own librettos —"V»inda." "King Arthur," "Der Buddha"; two symphonies, cantatas, and many pieces for piano, violin. His oratorio, "Tke
A review of its work in the past >esr reveals that the Cankar Foundation in Cleveland, Ohio, presented 6 I niany of their selections.
VISITORS
CHICAGO.—Enroute to Cslifornia for s mid-winter vacation, Frank Bombach, of Detroit, Mich., stopped at the Slovene Labor Center last week for a short visit before continuing his trip.
Augie J. Smolich, from Aguilar, Colorado, visited at the Center last r/eek while in the city.
Very much appreciated was the literature received from our J. 8. F. Educational Bureau. Especially so is
NAMED
Teacher: "What da we call a man
the booklet "Immigration and Na- who keeps on talking when people tionsl Welfare," by F. B. Cohen, Ph. are no longer Interested?" D. Coming at a time when there is Pupil: "A teacher."
programs in 1940, in addition to publishing its monthly, Cankar'» Herald, under editorship of Etbin Kristan.
The report, prepared by the Foun dation's president, Louis Kaferle further reveals that their are 62 fraternal and cultural organisations ; enrolled, along with its individaul members.
The annual meeting of the Foun- \ dation was held Jan. 5, in the Slovene National Home, with representatives , present from SO fraternal lodges, in sddition to representations from JSF Branches, Libraries, Dramatic groups. Singing societies, and the Progressive ; Slovene Women branche» in Cleve- , Isnd.
Various suggention» for strengthening the organisation and increasing the circulation of its review, ♦'Can-kar's Herald" were on the agenda.
Directors elected for 1941 were: Uuis Ksferle, Milan Medveshek, Va-tro Grill, Louis Zorko, Joseph Jsuch, Anton Skapin, Joseph Frsnceskin, Vincent Salmich, John Krobel, Felix Strumbel, Anton Jankovich, John Tsvcar and Mary Somrak.
NEC of Socialist Party To Meet in Detroit
The National Executive Committee of the Socialist Psrty will meet in Detroit, Mich., early in February. This will he the second meeting following the close of the 1940 campaign.
Members of the NEC are Norman Thomas. David H. H. Felix, Maynard Kraeger, Harry Laidler, Arthur G. McDowell. Frank McCalliater, Paul Porter, Frank Trager, Leonard Woodcock, Aaron Levenstein, Jeffry W. Campbell, Judah Drob and Travers Clement.
young man, althought very courteous, was beginning to wonder if I was merely wasting his time calling for this serenade, or that waits, or just
another of the numerous arrange-
t M * t» .i jfl__
Captivity" was performed at the Met-lopolitan opera house in 1891, and Uf "K pur si Muove," violin concsrto. was dedicated to Mischa El man, who played it in Berlin in 1913 and in New York in 1917. His "Memento Mori" for violin snd orchestra was plsyed in Berlin, 1912, snd alao in New York. (Incidentally. France Pre-ftcren, our famous Slovene poet, wrote a poem with the same title— "Memento Mori.") He also was editor of Schumsnn's complete pianoforte works, "Modem Russisn Composers." Whether or not he was of Slovene ancestry we cannot say, but it is interesting to know something about the musicisn who devoted so much time
chase does: American Federation of Labor economists warn that by Spring the following increases may
America as sole bargaining agent» for some 20,000 miners previously enrolled in the union's membership.
FABLE
"What Price Liberty?"
.. ...	. CHICAGO.—Under the above title
Year« ag> tttrt M i	tlw wor|d-famous philosopher, expert
mathematician and lecturer, Bert-
rand Russell, spoke in Chicago last week.
Bet trand Russell is one of the most forceful writers and speakers of oat time. His views on war, politics, edu-cslion. marital problems, science and »•eligion have brought him International attention. He is author of ovet s dozen well-known boóks snd has lectured st the University of Chicago,
vi i. ii aw i.*«--	the University of California, and at
pricesjander which aU the king's men CambHd|rc Unlver8Íty in England.
Our university presidents sre in ses less educsted than th«
among other unprintable names, wss called "Slasher." This was short for "Slasher the Price Cutter," which «as not his real name, but a name given to him by the men in the king's great army, to describe the chief characteristic of the man's method of earning a living.
As voti have probably deducted by now "81asher" was a chiseling cut-rate beard trimmer, the king'« trusted price-setter, the man who set the
must work.
"Slasher's" chief interest in life was to raise himself in the good itiaces of the Great King Indus Tree
educators, but have the right to fire those who disagree with them,"
by forcing the king's men to do more	„ ^ Qn ^ fnt ^ ^
snd more work for less and less of	t.xpcrience, as he has been one
the coin of th« realm. He knew that, ^ Standing victims of this in-this would swell the coffers of the ranl	J of oUf uniTmlt
king's treasury, causing the king to, Went toward anyone. not in grow nch. In so doing he thosight the j „J?,.ronlen| with their vW king would think more kindly of h m.	,	dsngerous situation
After • tims JSla^er» had t^ vWrh wiU hsp^r» slid mart f^ prices so low that the kjng^men .	j * the	tim„ of
worked long hours st high ^^¡Uss," he stated, wages so low thst at the end of the, Tho fo|lowi excerpt8 from hia
year when Christmns time wss near the men had to mortgage their wages until the following summer in order
ranged by Max Vogrich.
THE MARCH OF LABOR
fa rmsr íjcampu ¥ cou* am
eA*C4M0#* Ol4 MAP**i SfAU
«/At as. neu 4 m t$Qo espato Pi* srove.
fijOlDëRS ' lW/O* M9 At SIOVÍ FOUHOtQS • jSSOCMO*
Some gals use a pill to get rid of a headache, hut others use a hesdache
to get rid of a pill.
¿¡cas**« m m Ußuitm o** s/*** AWtt str* of a**j - PM «**r f rntrcf/nm. e/fßio^**. 1+
jico« r* *mfof trn tmsr. *»o	7k #Moo«i* s*co*d.
M « •» Macan a AU
ims sxssu tm
m m rum - nim» ,wm
to Chorus arrangements and composi
tions. If we will sing Schubert's 8«^ | ts bay gifts for their children, ennde. you will note thst it was ar-!
"SLASHER" IS HAPPY
I "Slasher" smiled, for the king was hanov and smiled upon him.
Then dark days came for the king snd sleepless nights came for "Slasher," for the people had not the monev with which to buy the things tbe king had to sell.
One day the king called "Slasher" to his side, and speaking like a father, «•aid, "Slash, old boy, you took care of me and now I want to take care of you: so, since evil days are upon I us, I will let you become a worker as
I have no more prices to cut ... My hoy. you hsve a future in my organ-itstion, if you prove that you can take it."
"Slasher" felt that he had been kicked in the face. That night he went to the local groggery to try to get in the good graces of the workers; hut tears were seen to fall into his glass for he wss surely "crying in his beer" that evening.
SURRENDERS "FUTURE"
As time passed "Slssher's" family dressed more poorly and became ps huncry as the rest of the workers. Then "Sflhher" made the mistake of his life snd surrendered his "future."
He cried to the king so loud and to long that the king put him on a job paid by the day and crossed his i.ame off his list of "futures."
Moral—when building a guillotine to cut the throats of others, make sure that In the final test your own throat is not slashed.
By A. Slop.
Probably dog catchers in Germany now are exempted from military service on the ground of being engaged in necessary food production. — Monitor.
lecture are worth noting:
"State worhip is the great danger to liberty in our time."
"The liberty of the rich man in this country is the liberty of Hitler. They demsnd complete liberty to do as they wish without regard for anyone else."
"In seeking liberty in the present world, it is mtch harder to defeat idefs then men or groups of men."
•■What we term 5th columnists in this country are the very ones Hitler would put into concentration camps first, for they are the radical groups opposed to totalitarianism."
"Complete democracy is not possible under capitalism because of the wide differences In our economic set-up."
"Rich men in this country would like to see Hitler come Over here at least for a while, to take car« of the CIO for them."
Asked what will become of British nobility if Hitler wins, he jokingly said, "Some will come to America, others will try to make an honest living somehow, which will be a good thing for them."	J. D.
Slovene Labor Center Elects 1941 Directors /
CHICAGO.—At the annual stockholders meeting of the Aloven« Labor Center held last Saturday, the following officers ware elected for 1941: Frank Alesh, Pres.; Charles Pogorelec., Vlco-Pres.; Joseph Drasier, gee.; Philip Godina, Treaa»f Anton Osrden, Rec. Sec.; Frank Zattl, jftllding Manager; Oscar Godina^ Aagiis Zaits and Frank Tauchar, auditors.
Msin discussion of the meeting centered around improving the Social Clufc rooms, which was left up to the Board of Directors for consideration when, financially, it sees the way clear to proceed.