138. številka.
Ljubi|ana, sredo 20. junija.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
fctm;.H vn*k ({in. i»viOUi4i pone ioljki-  ii ilutjve po prazmcih, ter velja po pošti preieumn m r v str o- o     r» ti e <le*elo eu etio leto 16 rUL, za pol leta M ^Id., U 6eCrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano l:rex pošiljanja ua dom u celo leto 13 gld., u ćetrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1  gld 10 kr.   Za  pošiljanje na dom      >->^uri>i 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tujo deiele toliko več, kolikor poStnina iznaša. —Za gospode učite,! je na ljudskih šolah in u dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 jrld. 50 kr., po poftti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila 8« plačuje od t'eririBtopne petU-\rsfe ♦> kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. će eo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj «e utvole frank "Hti. -   Rokopisi se ne vračajo. — Ur od ni i t v o je v Ljubljani v Franc Koltuanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opctvniitvo   na katero n*<       »l«j»ov*»lffo r>o<il;ari t»H'or*n"fl. reklamacije, ezimnila,   . i. administrativne Peči. je v „Narodni tiskarni" r Koltuanovej hiit
Čestite gg, naročnike,
katerim izteka naročnina s tem mesecem, prosimo, naj jo izvolijo precej ponoviti in poslati našej administraciji, da se pošiljanje lista ne pretrga. Tudi one gg., ki so na obljubi in tako na dolgu naročnine, nujno opozorujemo, naj takoj svoj dolg poravnajo, ker je za izdajanje narodnega novinarskega glasila treba novcev in zopet novcev.
Velikanski in za nas vse Slavjane, torej tudi za nas teško boreče se in trpeče Slovence, n a r o d n o o d 1 o č i 1 n i dogodki, ki se vrše na jugu in v vzhodu, napotili so nas, da smo za „Slovenski Narod" oskrbeli izvirne tele-£ I« i 1114*. tako, da bodemo po vsem Slovenskem mi prvi mogli prinesti poročila o velikih dogodkih, ki jih imamo prihodnje dni pričakovati. To nam pa prizadeva mnoge nove stroške, katere moremo le poravnati, če se naš list po naročilih razširi. To tudi upamo in pričakujemo. Za to ponavljamo prošnjo, naj vsak slovenski rodoljub naš jedini in prvi slovenski dnevnik doinorodno skuša mej narodnimi znanci priporočati, zlasti tudi po vseh javnih prostorih naročati, kjer se abonira toliko tujih časopisov, premalo pa domačih slovenskih.
Pogoji naročevanja so natisneni na glavi vsake številke „Slov. Naroda".
_Uredništvo.
Vojska.
Se slovanskega glavnega bojišča nemamo še denes nit; novega poročati.   Tudi telegraf-
Prižigalec.
(K ■.. .    v angleškem npisaia BllSfl M. Cunouin», poslovenil J.) r> i- ii u » <» e i.
(Dalje.)
Sedemnajsto poglavje.
Težko delo je srce brzdati, Predno ubrzdala bridka leta Duh ognjeni um v potrpno jakost, Mirno, ki uči se le v trpljenji.
„Gospića Jerica!'1 rekla je kuharica Prime, ko je odprla duri in glavo pa/no noter pomo-livši, pogledala po sobi; potem je tihoma vstopila kot priljubljena mačka, ki se upa stopinjo črez navadno mejo. ,,Moj liog! kako pridni ste! Zares, vi buči te sneti še ta zagrinjala v sobi gospe Grahamovo, da bi jih oprali! Gospića Jerica! jaz bi se za to še zmenila ne ! Gospo Grahamove še ne bode pred
:-ki biro dunajski nam denes nij poslal nobenega izvirnega telegrama, kar je nam gotov dokaz, da se kaj večjega nij zgodilo niti na Dunavu, niti v Aziji.
Iz Bukurešta se poroča, da jo cela proga mej Aluto in Jurjevem po Rusih s prednimi stražami tako zastavljena, da niti domači ljudje ne smejo prehajati. To se ima za gotovo znamenje, da se botlo operacije hitro začele. Ta začetek pa nam poročila uže tako dolgo obetajo, da ga želimo uže enkrat brzo doživeti.
Iz Črne goro pak poročajo resen položaj sledeči telegrami družiti listov, nekateri uže včeraj od nas priobčeni. Vidno je, da imajo Črnogorci zdaj braniti lastno domovino in Bog ter sreča junaška jim daj hrabro ubraniti jo, dokler bratje Rusi velik čin narede.
Geti nje  16. junija.   Na Rašinoj glavici krvavi boj izmed 10 000 Turaka in 3000 Crnogoraca. Sjajna pobjeda. Ornogorci gonili Turke tlo Spuža, Turaka mrtvih preko 2000, Crno gora ca 115.
Cetinje 16. junija. Crnogorci razbili Mehmed Ali pašu sa 15.000 Turaka na Jelovici, koji je krenuo bio od Bera na i popalio turske Vasojeviee; Turaka preko 1000 mrtvih in ranjenih, Crnogoraca neznatan broj. Jučer Turci unesoše tajin u Nikšić. Boja nije ni bilo i to radi tvrdjaviuskih preprjeka in zato bi propušten.
Kotor 18. junija. Zavoljo velicega števila ranjenih Črnogorcev, ki vsak dan prihajajo, branijo se uže tukaj občinam ranjence sprejemati, ker jih ne morejo uže več kam tlevati in obskrbovati.
Dubrovnik 18. junija.  Po oskrbljenji
i štirnajstimi dnevi in gospa Ellisova bode imela
' dovolj časa."
„Drugega dela nemam,'1 veste kuharica, in to gotovo nij težavno." Potem je pogledavši staro kuharico pristavila: „Zdi se nam vsem prav dobro, da smo zopet doma."
„Lepo je," odgovorila je kuharica z naglasom ; „in upam, tla nij krivica, če pravi, a nehotoma včasih mislim, kako lepo bi bilo, ko bi mi vsi mogli ravno tako dalje živeti, kakor sedaj in da bi se nobeden drug ne vrival vmes."
Jerica se je smehljala in rekla: »Sedaj je ravno tako, kot je bilo v starih časih, ko sem prišla prvikrat sem. Takrat sem bila še otrok," nadaljevala je vzdibnivši.
„Za Boga, kaj pa ste sedaj V" rekla je kuharica. „Za božjo milost! gospica Jerica! ne mislite, da sto stari. Nič ne de tako dobro, kot da se človek čuti mladega, če hoče ostati mlad. Tu na primer gospica Marta Pa-čeva — —"
Nikšiča z živežem jo marširal Sulejman-paša proti črnogorskemu Ostroga, kjer je glavn i stan črnogorske vojske. Mehemet Ali je zašel vse Vasojeviče v Črnej gori. Ali Saib je prijel Danilov grad, a je bil odbit.
Carigrad 18. junija. Egiptovska vojska je šla v Varna. Depeša Muktarjeva od 16-t. m. naznanja o boji pri Alaškurtu in o ve-licili ruskih izgubah.
Občni zbor „narodna tiskarne,"
je bil nedeljo t'.o poludnc. Udele/.enje od strani gg. akcijonar.ev jo bilo niajlieno, vendar je bil občni zbor po §. 17 pravil sklepanja zmožen. Zastopanih je bilo 116 akcij.
Predsednik g. tir. Ahačič je predložil bilanco za leto 187G, katera je uže od gg. Kolinami in Žagarja pregledana in kot pravilna potrjena.
Bilanca kaže  I. 1870  dohodkov 22.005 gld. 16 kr. razhoda 20.123 gld. 50 kr., torej Čistega dobička 187G. k ta 2781 gold. G G kr. Po št.atutnem  odpisu ostane čistega dobička 97G gold.  15 kr.
(Vsak g. delničar, ki nij bil navz.očen pri občnem zboru, more dobiti obširno tiskano bilanco, ako se pismeno oglasi pri upravi „narodno tiskarne.")
Zbor je bilanco na znanje vzel in dal upravnemu odboru absolutorium.
Nasvet, naj se nominalne] vrednosti akcije po 100 gold. odpiše 40°/o se jednoglasno sprejme; tako ima setlaj akcija imensko veljavo Go gld.
V upravni odbor so bili voljeni gg.: dr, Karel Ahačič, dr. F. Dom in kud, Fr. Hren, Franjo Kadi Ini k, Matija Koče var,  Franjo Kol man,   Matej Krečr
„Mislila sem vprašati po njej," vzkliknila je Jerica v/.emši škarjice in zopet počenši parati drugo zagrinjalo. „Ali še živi in se počuti dobro?"
„Gospića Marta!" odvrnila je kuharica. Za Boga, ta ne bode umrla nikdar! Stare deve, ki se kot ona čutijo kot mlade deklico, živo vično. Prišla sem ravno sem, vam nekaj povedat o njej. Pekovski fant je denes s kruhom prinesel tudi pozdrav od nje in naj bi jo obiskali, ko hitro morete. A veste gospica Jerica ! meni se bi nikamor ne mudilo, dokler se ne bi opočila; kajti zdi se mi, da se ne počutite dobro; vidite se mi tako oparjeni in zbegani."
„Kaj me je prosila, naj jo obišćeinV" vprašala je Jerica. „Uboga stara žival! Obiskala jo bodem precej dem s popoludne in veste draga kuharica ! naj vas ne skrbi za me, počutim se prav dobro."
„In Jerica je šla. Bil je drugi dan, ko je živela mej upom in obupom; zato je šla ra-
dr. A. Moše, dr. Munda, Rudo 1 f Naglic,1 Viljem  r f cifer,   Luka  Robič, Ivan Tanšt k. dr. Zarnik, Karel Žagar.
V revizijski odsek so bili voljeni gg.: Karel Klun, Fr. Kadilnik, dr. Poklukar, Fr. Souvan, Ivan Vilhar.
Ko se je še na posamezni predlog g. dr. /urnika rešila manjša personalna stvar od društvene strani, bil je protokol od navzočnih delničarjev podpisan in občni zbor sklenen.
Niši nemškutarji in narodno gospodarstvo.
(Konec.)
Mi bi tudi naše nemškutarje lehko povprašali: Koliko dobička pa ima ljubljanska nemškutarska občina pri novej mestnej šoli na »Grabnu", katera je stala nad 60.000 gl.? Ali obresti v tem poslopji naloženega kapitala pokrivajo stroške ondotne šole? Nij li mestni magistrat primoran, plačevati učitelje jn celo hišnega varuha? ali bo morebiti tega kedaj konec? bo li v teku časa to poslopje stroške ondotne šole pokrivalo? „L. Tagblatt-u" bode tefcko na vsa ta vprašanja odgovoriti, če hoče konsekventen ostati. Mi smo pa vendar tako pošteni, da nečemo ljubljanskemu magistratu očitati, ka je on teh GO.OOO gld. v Ljubljanico vrgel, interesom ljubljanskega mesta škodoval, ker je tako lep denar zazidal, in mestno šolo samo za to zidal, da je imela „Krainische Baugesellschaft" kaj opraviti. Mi smo pre-pošteni, da bi na tak način delali javno mnenje, in občinstvo v tacih rečeh, za katere se samo brigati ne more, za nos vodili, kakor je to storil „L Tagblatt" glede delovanja deželnega odbora in večine deželnega zbora.
Fo naših nazorih o državnih, oziroma deželnih financah je vsak kapital dobro naložen, ako se z njim ustanovljajo zavodi za poduk, in vinorejska šola na Slapa je tak zavod, in boljši naložen, kakor da bi obligacije mrtve ležale v kaki \Verthaimerci in tam čakale, kedaj da bo tudi na njih vrsta prišla, da se po svojej nominalnoj vrednosti izplačajo.
Ce se vinorejskej šoli na Slapu posreči odgojiti narastaj umnih kmetovalcev, kateri bodo potem podane nauke uporabljali pri svojem gospodarstvu, podučevali svoje sosede, jim vzgledoma kazali korist umnega kmetovanja; potem se bodo kazali dobri nasledki delovanja sedanjega deželnega odbora, dohodki iz kmetijstva se budo povsodi povikšali  in  z njimi
dostna, kot se je radostna poprijemala vsakega opravili."
Našla je gospico Marto sključeno vsled trganja v članovih in oblečena nij bila tako skrbno kot navadno in čepela je pri ubornem ognji, v katerem so gorele trske in drug drobiž. Videla se pa je dovelj vesela ter je pozdravila Jerico jako prisrčno.
Rila je sicer zmirom zelo radovedna, a njena radovednost je blezo rastla s slabostjo starosti. Premnogokrat je povpraševala Jerico O osobnih njenih izkušnjah v minolem poletji in o družbah, v katerih je živela. Posebno se je zanimala za življenje v Saratogi, za najnovejšo nošo, ki se je tam odlikovala, in za prilike kraja skleniti koristne zaveze.
„Ali še nijste zbrali nobenega tovariša za življenje?" vprašala je, ko jej je bila Jerica potrpežljivo odgovorila na vsa vprašanja. „To je vredno močnega obžalovanja. Ne ravno," nadaljevala je namuznivši se in malo roko
deželno premoženje, ker vsak gospodar bode davke titn laglje plačeval, čem več bode ie istega, pa boljše obdelanega zemljišča dobil, s tem so ravno množi deželno premoženje.
Sicer smo pa uže v -eraj tudi po številkah pokazali, kako lažnjivo in hinavsko jih je ,,Tagblatt" in nemškutarski oklic zasukal, ali pa vedoma primolčal silne, vnanje in notranje uzroke, zarad katerih so stroški za deželne potrebe večji, nego so bili pred desetimi leti. S tacimi hinavci in zavijačmki, kakor so naši nemškutarji, je teško polemizirati. Le to naj še rečemo, da če se jim res posreči, s tacimi pomočki en del naših kmetov preslepiti, bode se to nad stranko samo še britko maščevalo in kmalu. Nihče ne sme nekaznovan v ljudstvu napačnih pojmov buditi, zdravih načel motiti, in pravih razumljenj kaliti, kar zdaj vedno dela ustavoverna nemška žurnalistika.
Dobro znamenje?
Večkrat je bilo uže povedano v slovanskih avstrijskih listih, da nam vsem avstrijskim trpečim Slovanom pride rešen je in poboljšanje v notranjih stvareh tačas, kadar se bode izprt-menila in se mora vnanja avstro-ogerska politika izpremeniti. Zdaj se to po časi pričenja. To pričajo prvi oni, ki so naši največji sovražniki. In te dneve imamo jedno tako važno pričo iz magjarskega taborja zaznamovati. Glasilo glavne ogersko-vladne stranke „Pesti Napio" poroča namreč sledeče iz Dunaja: Nemčija je Avstrija ponudila zvezo in pomoč v vojnah, ako se Avstriji zaveže, da bi v vojni francuskoj za Elsns-Lotringen držala z Nemčijo. Za to bi bila hoteli nemška Prusija R u s i j o odvrniti od orijentalne vojsko, katera je zdaj. Magjar Amlrassy je bil ves vnet za ta predlog. Ali dunajski dvorski in vojaški krogi so bili vsi zoper to, (ker so rekli z vso pametjo, da bi [totem Avstrija bila vojaško od Nemčije odvisna, in ker so prav dobro izpoznali, da našej monarhiji je e d i n o k o r i s t n a 1 e ruska zveza.) Vsled tega je Nemčija hitro zopet preokrenila se in rekla, da se Rusija ne da od vojno odvrniti. Alijanca naše monarhije in Nemčije proti Rusiji je bila tako odpravljena. Tako govori dopisnik magjarskega „P. N." in pristavlja, da ostaje pri svojo) besedi, tudi će bi se mu oporekalo. Mi mu verujemo, ker on je v zvezi z Magjaroin Andrus-syjem.
Mi mu verujemo, ker je to, kar pripoveduje po naravni stvari več, nego verjetno,
pregibivši, „da bi bilo v življenji kedaj prepozno misliti na možitev; saj se čestokrat prav dobro omože petdesetletniki in še starejše osobe; vi pa sle v cvetji svojih let, zato nikar ne obupajte, da ne bi dobili mladostnega tovariša v življenji. Lehko pa rečem, da se živi dvakrat, če se življenje deli z ljubljenim možem; mislila sem tudi, gospica Jerica, da bove obe, jaz in vi, uže davno sklenili, tako zavezo. Vem po izkušnji, če pravim, da je varstvo zakonskega življenja največja korist zakonskega življenja."
»Upam, da vi nijste trpeli škode, ker je vam manjkalo tega varstva,"  rekla je Jerica.
„Gospica Jerica! neizrečeno sem trpela. Pa naj vam rečem, da najbritkejše bolečine so bile bolečine čuvstva, da čutstva, najlepšega dela našega bitja, katerega ne razžali nikdo, da ne bi bil nekaznovan."
„Žal mi je slišati, da ste trpeli take bolečine," rekla je Jerica.   „Mislila bi bila, da
popolnem resnici podobno. Mi verujemo to tudi, ker glavno glasilo nemške ustttvovertie stranke v nedeljo glasno zajavka in britko obžaluje, da se ni^i previdni in zares avstrijski višji krogi nočejo podati v čisto nemško-prusko odvisnost. Mi verujemo to, tudi če neki oficijozni časniki poskušajo stvar tajiti, kar je naravno, ker jim nij ljubo, da i« stvar na svitlo prišla Vsa dozdanja avstrijska vnanja politika zadnjega leta to potrjuje in uže dolgo je znanu, da odločujejo viSji krogi, nego grof An lrassy. V interesu avstrijskih Slovanov in Avstrije je, da tako ostane, kar Bog daj.
Politični razgled.
V L j u bi j a u i 10. junija.
Z #>#witt se poroča, da ministri v smislu sklepa v ministerskem svetu storjenega, z odhranci raznih klubov o odložen ji zborovanj obeh zbornic govore. Delegacije bi se zbrale še le septembra. Mej tem časom se utegne še kaj važuejega pripetiti. Zato je, kakor stvari pri nas stoje bolje, da zbornici ideti domov in da vladar sam odločuje.
Vofni »»* grof Bviandt je 17.
t. in. dalje časa razgovarjal se z glavnoko-mandujočiina generaloma Dalmacije in Hrvatske, bar. Rod i če m in Mollinarvjeni
V *tt/t'»'.v v i poslanskej zbornici je minister Tisza odgovarjal zopet na eno interpelacijo o iztočnem vprašanji, in sicer glede i z-v a ž a n j a t o r p e d o v iz Reke. Odgovora jedro je bilo, da vlada nobenemu vojujočemu delu ne dozvoljuje iz ogerske zemlje izvažati ka-koršna si bodi orožia, da pa nema nobenega razloga, da bi prepovedovala izvažanje orožja sploh, posebno pa ne torpedov, v kiterih fa-hrikaciji smo mi prvi v Evropi, — ker bj potem domač obrt, veliko Škodo trpel. Znano je res, da se torp« de le v navidezno nevtralne države na pr. v Italijo izvažajo, akoravno so v resnici za kako vojujočo oblast odločene; a vlada se temu ne more drugače ustaviti, nego če prepove izvažanje orožia sploh, kar l)i pa le inostranskej industriji na dobro prišlo
Ogerska regnikolarna deputacija je prebrala avstrijski nuncij in sklenila obširno odgovoriti. Hrvat Jakič je zopet poseben nasvet predložil.
t li ■ ■ Cfl m%«
S'h.t * knez Milan ima jutri v sredo zopet pri ruskem carju v Ploje&ti sprejetje, torej se pelje iz Bukurešta tja.
iStttttun* r mitiisterska kriza je popolnem ponehala. Vsi ministri ostanejo.
'fT«»«.»' .<•«, zbornica je 8 milijone iz proračuna brisala   V sredo se razide
ste vi, prav za se živeča, bili rešeni te izkušnje."
„Oh! gospica Jerica !" vskliknila je stara gospa stegnivši roke in govorivši tako žalostno, da bi bila poslušalki se močno smilila ko bi bila nekoliko inenj smešna. „Oli! da bi imela penite golobove, da bi vtekla svojim sorodnikom! Mislila sem, da sem se jih izuebila a zadnja leta so zasledili moje bivališče in dalje se ne moreni odtegniti njihovi čuvnosti. Komaj okrevam straha pred obiskovalcem, ki bil prišel, o tem som prepričana, popisat moje premakljivo premoženje ter premerit dneve mojega življemu, uže plavajo drugi jastrebi nad mojim bivališčem. A," vskliknila je stara gospa, povzdignivši glas in kihitaje, »naj se vjamejo v lastne zaujkej; vsem čem še kazati osle."
„Vedela nijsem, da imate sorodnikov," rekla je Jerica; „a ti sorodniki so vam, kot je podoba, le sorodniki po imenu."
Franooflct „Temps" poroča, da je večina senatskega glavnega odbora za raz puščenje francoske zbornice. Republikanci upajo, da bodo zopet zmagali. Oni bi gotovo, ko bi bile volitve postavne; ali njih nasprotniki se bodo obnašali pri volitvah s surovim pritiskom, podkupom, terorizmom.
lilrmri na posodbo jemljo, da si so bili pred kratkim za pet milijard Francoze oplenili. Berlinski „Reichsanzeiger" proglaša cesarski ukaz, podpisan od Bismarka, glede najema 4 procentnega državnega posojila v znesku 77. milijonov in 731,321 mark.
Dopisi.
x l>ol«'U i*k<* 17. junija, [Izv. dop.] Da politična malomarnost, naroden indeferen tizem, nezavednost v najvišjih stvareh, kot 80 to narodnost, naše pravice, mlačnost in vtragljivost onih, ki se sicer izpovedujejo za Slovence, a nikdar še nijso storili za blagor naroda čina, ki bi bil zapisanja vreden, to vse nam Dolenjcem kali sicer trden up na zmago, kakor bi jo želeli pri bodočih volitvah. Pokazal vam bodem, kako malo se je pri nas delalo na narodnem polji prošla leta. V Novem mestu smo le vsled premalena ngito-vanje izgubili narodnega župana, naroden občinski odbor. Vsak narodnjak je takoj po volitvi trdil: agitirali smo premalo, zato smo propali. Zanašali smo se preveč na ljudi, ki so nam v poslednjem tre-notku postali nezvesti. Kjer pak zavlada mlačnost mej domačini, tam nij čuda, da zmaguje nasprotnik nemškutar, posebno, ako se 8e pomisli, kakova sredstva, kakovi agitator1 i so mu na razpolago.
V št. Rupertu na Dolenjskem se je pred dvema letoma po velikem trudu dveh za vednih narodnjakov ustanovilo slovensko politično društvo, ki si je pridejalo še epiteton „katoliško." Veliko je bilo navdušenje pri ot-vorjenji. Prišli so Novomoščani, Trebnjičani, Mokronožani. Govo ilo se je navdušeno. Vsak je moral misliti, da ima društvo veselo bodočnost. Motiš se! Društvo je po odhodu onih I dveh narodnjakov zaspalo, uničila ga je mlačnost sicer drugače rado se nazivajočih nav-j dušenih Slovencev. Ako se pomisli, da, so v št. Rupertu trije slovenski duhovni, da je baš tam jedini naš naroden aristokrat, da je drtusih Slovencev dovolj, upra-šali bodete, zakaj je kat. pol. društvo slovensko vendar zaupalo? Politična malomarnost,
mlačnost v narodnem delovanji sti ga uničili. — Zdaj pa čujte še nekij. Ko so bile zadnjič direktne volitve v državen zbor, napravili so se narodnjaki neke velike občine, kjer so do tija vedno nemškutarji svojo narodno varno etapo imeli, ter agitirali prav živo. Prosil je vodja agitacije tudi slovenskega gospoda, da pride sigurno volit. Ta gospod res obljubi, da gotovo pride. A ne le to je ob j ubil, obljubil je celo, da bode sam airitiral ter šest do deset glasov za narodnjake dobil. Pride volitveni dan. Narodniaei zmagajo, ako imajo le dva glasa več. Željno so pričakovali, slovenskega gospoda in njegove dobljence. A ni i bilo niti gospoda k volitvi, še mani onih gla sov, koje je Slovencem dobiti obljubil. Narodnjaci so propali, a nemškutarija je le za dva glasa zmagala. V kratkem se je zvedelo, da je ovi „naroden" gospod na dan volitve odpeljal se na „pohod" k svojemu prijatelju. Ta zgodbica je gola resnica. Pisec teh vrstic sam dobro pozna onetza gospoda, ki se inače rad imenuje Slovenca. V druge j tudi velikej občini je bil možak, ki je rad čital slovenske časnike ter bi bil mnogo lehko uplival — nn-prošen, naj agitira m Slovence. A ta je odgovoril : „Saj ie vse glih, ali zmaga Slovenec ali nemškutar." — Vsled mlačnosti gode se tako nezaslišanosti. PotPtn nij čuda, da je zmagal Dovcliininni. Ker smo baš pri Deschmannu. naj Vam povem, kako je ta nemškutar nas Slovence za nos vodil. V Žužemberku jena volilnem shodu govoril in obljubovnl, ka bode čisto gotovo (»■i za to skrbel, da bode šla dolenjska železnica skozi Žužemberk, ako ga bodo na Dunaj izvolili. Ko pride druzega dne v Trebnje, jo <u«li tam pri gos p. dr. Mar-Bchallu, na vse pretpgo obljubovnl, da bode šla dolenjska železnica skozi Trebnje, ako ga Trebnjičani le i z v o 1 i ti h o t e. Krat« kovidneži so to verjeli: Žužemberčani, da gre železnica skoz Žužemberk, nekateri T r e b n iu- a n i, da gre skozi Trebnje. Tako je ta politik tiče lovil na limance, in glej: izvoljen je bil.
Čudna prikazen je tudi to pri nas, da je marsikaterej občini samo jeden nemškutar. Vi verjemite, ako se spravi na agitacijo se sredstvi, kakor jih imajo nemškutarji, bodo gotovo dobro opravil. — Uzrok je to, da je pri
„Le po imenu!1* rekla jo gospica Marta Pačeva krepko. „Veselim se misli, da nemajo časti imena, čegar nobeden izmed njih vreden nij. Ne, imena so drugega, imena, ki je tako prostašk, kot so njih srca. Med temi so trije, ki so med soboj pravi bratje, a vsi trije so mi enako odurni. Prvi zaničljiv gizdalin, pri haja sem ter so dela imenitnega in zelo veljavnega; imenuje me teto ter S3 s takimi besedami lasti krvne sorodnosti, o katerej v svojej lepoti misli, da mu daje kako posebno pravico do mojega premoženja." Stara gospa se jeze skoro nij zavedula, je kričala zadnje besede. „Druga dva," nadaljevala je v istej jezi, „sta berača, bila sta vedno berača in vedno bodeta berača. Pa vendar, veselim se tega. Gospica Jerica! poslušajte me. Vi ste devojka nagle razsodnosti in jaz porabim vašo navzočnost, katero, če prav tajite, v kratkem lehko moti goreč ljubimec, ter vas prosim za ljubav, o katerej bi ne bila mislila, da bodem vas kedaj prosila za njo. Želela bi, — in za to sem poslala po vas, da bi vi," in gospica
Marta je govorila zamolklo in skoro šeptaje, „pisali oporoko — in zadnjo voljo gospice Pačeve."
Prepreči glas uboge osobe je pričal, kako zelo se je smilila samej sebi. Jerica jo je ne-hotoma obmilovnla ter jej rekla, da je pripravljena izpolniti njeno željo, kolikor jej je mogoče; rekla pa jej je tudi, da prav nič no pozna vseh zakonitih oblik.
Jerica se je čudila, ko jej je gospica Marta odvrnila, da popolnem dobro pozna postavo, kolikor je jej potrebna pri tem. Potem jej je narekala be8ede tega imenitnega pisma tako pravilno, da so je primerno podpisano, poverjeno in zapečateno črez nekaj mesecev, ko je bila gospica Marta poklicana iz poze-meljskega življenja, priznali brez vseh pomot in napak in je odobrili kot dostojno zadnjo njeno voljo o dedščini.
Tu je primerno omeniti, da edini imenovani dedič njenega zares dragocenega premoženja nij nikdar prevzel dedščine, ampak je le skrbel, da so je razdelila med najvrednejše in
nas silno silno veliko nemarnosti, mlačnosti, strahopetnosti itd. Na del6. —o.—
I JE I«lrtl«» 13. jun. [Izv. dop.j Ne-popisljiva izguba je zadela našo ubogo Idrijsko mesto. Zapustil je namreč Idrijo 7. t. m. velespoštovani in mnogo priljubljeni gosp. dr. Jenko, in ž njim smo izgubili up, dobiti še kedaj kmalu tako spretnega in marljivega zdravnika, kakor je on. Nij nam mogoče popisavati požrtvovalne delavnosti njegove, niti njegove človekoljubnosti, s katero je pomagal bogatim tako kakor revežu, vsakemu brez vsega razločka, in sicer vcčjidel z najboljšim vspebom. Bil je pa tudi vsemu ljudstvu toliko priljubljen, da bi bilo teško popisati, kaka žalost tare ljudstvo zarad izgube največjega dobrotnika, svojega prijatelja. Skrbel je on vedno za blagor ljudstva in storil obilo v ta namen, zato si je pa tudi nakopal po drugej strani hude sovražnike.
Vso obžaljuio, da objokuje to neizrekljivo izgubo, ter vse mu želi boljšega in mirnejšega življenja v Ljubljani, kakor ga v Idriji z vso svojo poštenostjo doseči nij mogel! (Več iz tega dopisa o uzroku odhoda rodoljubnoga g. dr. Jenka smo bili, po svojem novinarskem izkustvu o konfiskacijah, prisiljeni izpustiti, kar nam naj g. dopisnik v poštev jemlje. Ur.)
t v. (ijorir«' 17. junija flzv. dop.] Po vročih dnevih došel nam je bil zaželeni dež ter ohladil in oživil naravo in nas. Kaj dobro je došel polju in travnikom, posebno pa pšenici in krompirju, katera bosta pri nas v 14 dneh popolnem dozorela; vse lepo kaže. Tudi sviloprejke so se sem ter tija dobro sponcsle, le naš slovenski kmet je povsod nesrečen. Gorjanom so zadnji mrzli dnevi murbovino vzeli in sedaj jo morajo na goriškem trgu kupovati. Pa je uže tako: mi Slovenci smo povsod tepeni, še celo elemen-tarne moči so proti nam zraven krutih sovražnikom naše narodnosti.
Netnčurski in lahonski listi so enodušno zavpili slava svojim bratom Turkom vsled njim sanjane zmage nad našimi brati, Črnogorskimi vrlimi Sokoli. Čakajte!
To so vam liberalci naši nemčurji in la-boni ! oni nesramno zlorabijo sveto besedo „liberalnost" in „s voh od a" ter jo nosijo lena jeziku, v srcu jim rasejo turški koli, na kate-
najpotrebnejše njene sorodnike. Res, da so razne poštene osobe, ki so bili navzoči pri izročitvi oporoke, zagotovljale, da je bila gospica Marta do zadnjega trenotka popolnem zdrave pameti, vendar dedič nij mogel verovati, da bi bila pri pameti onikrat, ko je tako nespametno razpolagala težko zasluženem in tako skrbno varovanem prihranila premnogih dolgih let.
Ta edini dedič njenega premoženja je bil Viljem Sullivan, vitez cvetočega lica. In isti viteški duh, ki je bil pridobil deviško srce gospice Marte in njeno stalno ljubezen in uda-nost, ga je napotil odreči se darilu, ki nij bilo v nikakej razmeri z majheno dobroto, skazano staroj gospe. Ce prav se je neho-toma sniijal, čutil se je vendar jako ginjenega po uvodu k zadnjej volji gospice Marte; v tem je razjasnila jako pomenljivo in dobro čute in razloge, ki so jo vodili pri izvolitvi dediča njenega premoženja.
(Dalje prih.)
rib. uže v sanjah vidijo, vso kar je rodila mati Slava, viseti. Pia desideria!
Gorica ima krasen javni vrt; z enačim se more malo katero mesto ponašati in sedaj dobi lepo darilo, ki ga bode kimalo. Tul-aj bivajoči zelo radodarni grof (lyullay je podaril lepo umetno napravo /a vrtni vodnjak, katero tu k. la-ki listi zelo hvalijo ter tele, tla bi municipij sedaj napravil i železno ograjo ^rtu, da so pritle v okom škodoželjnim pokvarjenjam.
Onemu našemu slovenskemu Bricu, o katerem je „SI. N.a užo poročal, da ga je Lah osleparil davši mu 280 ponarejenih bankovcev za pošten par volov, se je posrećilo te dni sleparja najti, kateremu je se ve da italijanska policija takoj slovenske voli konfiscirala ter sleparja dela v senco.
Kazen bode gotovo velika, ker ziaven sleparije s ponarejenimi bankovci jo hotel ali je prav za prav peljal voli črcz mejo „per koutrabant." Kmetje vesel, dajo sleparja, temveč, da je svoja volića dobil iu naši Urici se posilunal ne bodo tako hitro dali slepariti od privundranili la hov, ki druzega ne prežijo, neg«) kako in kje bi kacega inejaču Slovenca opeharili!
Iz CVIJtl 17. junija. Izvirni dopis. j Uže zadnjič sem vam hotel poročati nekoliko 0 naših ('oljskih prusolilih, denes pa še le se iznebim te nalogo. — Jako žalostno je sicer, da moram iz slovenskega Stajerja poročati o tem, kako se od protivne stranke deluje na to, da bo Slovenec preganja, da so narodu pravice krati in da se razširja brezumno pruso-iu turkof ilstvo ! Na čelu komplota stoji dušo in s telom nas celjski Nekerman! Tisti Ne-kerinan, kateri je za svoje zaslugo (1?) odlikovan bili
(Ju je glavni govornik v novo ustanovljenem društvu, katero si ime dajo ,, Veriassuugs-verein", tam v zborih navadno do pozne noei po navadi ljubljanskega konstitucijonuhiega društva prazno slamo mlatijo.
Namen tega društva — komu nij znan? Razširjati pruske idejo, g rd i ti S lo ve n ca in Slovana sploh. To se jasno spo/unva O shodih, katero to društvo napravlja. Do sedaj je imelo dva zbora. V prvem zboru je uže pokazal Nekerman svojo breztaktuost, ko je psoval južno Slovane ter dejal: glejte doli na jug, kako se pretepajo pod geslom: za slovansko svobodo. „Wir vvollen nicht vvie in unserem Naehbarlando Krain der Kali — russiscbe Politik treiben," — to in enake fraze je namešal v svoj govor in poslušalci ? Ko bi ne bil imel vsak kozarec pive pred soboj, nihče ne bi bil prav vedel, čemu tam sedi.
Kaj briga celjski ,,Vorlassungs-Verein" boj ob Dunavu?
„Tudi mej Slovenci," dejal je Nekerman, „so ustavoverci." Da! če ne nemškutni usta-voverci, tedaj vendar z v e s t ej š i ti Ntrijci, nego gospod župan.
Neki nevedni korešpondent iz Celja, kateremu je zadnji čas šinilo v glavo dopisovati v „deu dunimen Kerl von Laibach," se je na vsa usta nedavno šopiril, da je po Celji vse nemško, da tukaj nij nič slovenstva doma itd. Usmiljeno smehljanje naj bode temu blagemu dopisniku onega „svetoznanega" lista, polivala za njegov jako bistroumen dopis. Že nas je nekaj tu in ko bi bili le Štirje — pa nas je več — tedaj bodemo vendar, če do resnice pride, pokazali svojo avtoriteto. Malo podpore je sicer za nas tu pričakovati, ali tipanje nam ne sme upasti!   Letošnjo jesen
se bodo brž ko ne vršile volitve za deželni zbor, treba bo takrat zopet storiti vso, kar bo v naših moteli. O tem bodem ob svojem času še nekoliko spregovoril.
Telegram  ,,Slovenskem.. Narodu."
I >.....        po k iiČHiit-ii)  tu i dol aii j 1.1
Dunaj li). junija. V državnem /boru
je bil predlog poslanca Pteiferja, naj se odpravijo pogoste realne oksekucijo na Kranjskem baročen proračunskemu odseku v posvet in poročevanje. Finančni minister je rekel] da nij res, da bi se na Kranjskem brezobzirno davek iztcrjcval od davkarskih oblast nij. Kar je pa napak, bodo se odstranile. Ko bi se gruntni davek bolj hitro uredil, bilo bi to najboljše sredstvo, da bi se tožbam ognilo, dejal je minister.
Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo V o š nj a k -V f e i f e r j e v o o razpad če nji kranjskega deželnega zbora in je rekel, da ima cesar ali krona neugovorljivo pravico deželne zbore razpuščati. To pa, na kateri čas so se nove volitve razpisale, naredilo se je, kakor leta 18 70, z ozirom na posebne razmere Kranjske.
Državni zbor je dalje vladno predlogo o izpremembi glede omči jenja porab-nin cukrenoga proizvanja sprejeli
Doiiihči' stvari.
— (Prijatelje in naročnike našega lista po kmetih) ua Kranjskem lepo prosimo, da nam kratko poročajo o tem, kako so ali bodo volitve volilnih mož v njih in sosednjih občinah izpale.
— (I z / u ž e m b e r k a) čujemo, da so prvotno volitve dobro izpale, da si ste Ve-Btenek in ii|egov oproda baron Taaullerer velika upanja tam imela. Držite se Dolenjci i po družili krajih, ne dajte se!
— (Naši n e m š k u t a rj i), ki dozdaj leto in dan v svojem glasilu „Laib. Tagblattu" nikoli nijso imeli dovolj psovk in zaničevanja ua vse kar je po svetu slovanskega in kar je pri nus slovenskega, postajajo zdaj pred volitvami naenkrat veliki narodnjaki m rodoljubi slovenski! Predvčeranjem „Tagbl.," glasilo za Nemce in Turke, pripoveduje! patetično v prvem članku, kuko on ljubi slovenščino, Preširna itd.lil Hinavci!
— (Škof g. dr. Pogačar) se je v no-deljo odpeljal na cerkveno obiskovanje v Vrhniki in Idrijski okraj. Predvčeranjem je obiskal Črnivrh in Lučine, včeraj je šel naprej k sv. Joštu itd. Na sv. Abacija dan 22, t. m. bode v Idriji vodil slovesno procesijo, ki so tam na ta dan obhaja v vedm spomin, da jo bila 22. junija tam najdena srebrna ruda. — Meseca julija bode knnoiiično obiskovanje: 1. julija v Stari Loki iu Bukovšid ; 'J. v Selrnli in Dražgosab; v Zeleznikah in na Zalem logu; 4. v Sorici; 5. v Št. Lenartu in Jovnrji; (i. v Poljanah; 7. na Trati; 8. V Novi Ose« lici, kjer bode ob enem posvetil cerkev; 9, v Stari Osehei; 16. julija v Skolji loki.
— (Letno poročilo tajnika „Sokola"), ravno zda) v tisku izdano, se glasi: „Slavni občni zbor! Poročati mi je o delovanji „Sokola" v pretočenem letu, ki obsega čas od 1. decembra lH7f> do 1. januarja 1H77. Imeli smo v tej dobi jako živahno obiskane iu zanimive  sokolske  večere, znainujoče, da je
, Sokol" vedno še priljubljeno društvo. Taki večeri bili so dne 18. jauuarja 1870 s pomočjo si. pevskega zbora čitalnice iu godbe si. Hi. c. k. pešpolka Sachseu Meiningen ter z lok Urijo, dalje dne 20. maja 1870 s pomočjo mestne godbe, dne 18. novembra in 5. decembra 1870 s pomočjo znanega tloi ontinskega kvarteta iu vojaške godbe. Da so -e vse te zabave tako sijajno in v občno zadovoljnost vršile, gre posebna zahvala v prvi vrsti sL »"•italiih nemu pevskemu zboru in godbi, in tudi dotičnim urunzerjem. „Sokolova" maškeruda 1. 1870 je bila vredna vrstnica vsem prejšnjim enakim zabavom, iu sploh najodličneji bal celega predpusta v Ljuhljuni. Da se pospeši narodno za ha vanje, osnovalo se je za letošnjo zimo streljanje v prostorih čitalničnega keg-Ijisča, katerega so udeleži nad 30 udov. Dika vseh zabav pa je bil izlet k Janežičevi slovesnosti na Koroškem. Celo :mše društvo je navdušeno skibelo za to, da se je no samo potrebnih novcev nabralo, nego da je tudi dostojno število „Sokolcev" v lični društveni obleki udeležilo se te svečanosti. Povsod, kjer koli smo se pokazali, sprejelo nas je ljudstvo navdušeno in srčno, ,,Sokol" pa jo s svojim vedenjem svetu pokazal, da je vreden sin I majke Slave. V lanskem rednem občnem zboru se nijMiio mogli Sjediniti zaradi volitev v odbor. Trebalo je torej sklicati še en občen zbor dne 23. januarja 1870. 1., v katerem so bdi voljeni kot starosta g. dr. Vošujak, kot podsta-rosta g. Kadilnik in kot odborniki gg. Armič, Diahsler, Juvunčič, Kadilnik, Koh, Noli in Ravnikar. Društvo se sicer jako veselo razširja v številu udov, šteje jih namreč denes 122, upajmo, da jih bo čez leto še več, želimo si, du jih mnogo priraste in da nikdo ne odstopi posebno pa, da nobenega no bo letos treba pripisati na nadgrobno našo piramido. Končno naj mi je dovoljeno, da omenim še poglavitnega oddelka našega delovanja, to je telovadbe. V odškodnino za to, da raji ne d i lamo izletov, nego da bi morali po vladnem naukuzu tihotapiti skozi mesto, telovadili smo jako marljivo pod izvrstnim in vsega odlikovanja vrednim našim učiteljem g. Hanušein, katerega je vrlo podpiral naš brut Juvančič. Telovadne ure so bile zinirom najlepša zabava,, kuj ti zbiralo so nas je na telovadišči povprek po 20 do 30 „Sokolcev", da smo se skoraj spominjali najsijajnejše dobo „Sokola". Da bi tako napredovali i dalje!" Dohodkov je imelo to leto društvo 1222 gold. Stroškov skoro ravno  toliko.   Premoženje znaša 1172 gold.
juuiiiajttAik uoifcft 10 junija
Lbiotm Uri. dolg v bankovci u       61 gld, — ki.
Uri. dolg v »robni 66   „   40 n
Zlaia renta.......78 „ 85 „
IbbO Uri. posojilo lil   „   50 „
Akcije narodne banko 788  „  - „
KicJi ne iketjo Al  „  BO n
London 185  „ 86
Napol L0  „  OS V, „
. oekifil f>    „   B i „
Srebro HI   „  -Jo „
Drftavne inf«rHT»»     ....       u l so
„Vrtec",
časopis s podobami za slovensko mladino.
s koDoein tega meseoa potrče narudnina na „Vrteo" se ##■•*•« §n»iivtjv. Prosimo zatorej uljudno e;,. narodnike, da jo du *• Jut »ju obnove,
L. t drUgMOe no vemo, aii hc jim lini m; dalju po -uilja ali ne.
„Vri oc." vr ja /..i vn<< loto 9 gld* tfO Jfrt*.« za pol leta * ,«/'«'• *■»••
Novim n.u. cinkom Ar lellko postrežemo /, vnemi letošnjimi Atcvili. (168 — l)
Uredništvo „Vrtčevo",
\ Liugurjuvili ulioab, hiina štev. 1.
Jzdatelj in urednik Jusip Jurčič.
Lastnina m tisk „Narodno tiskarne.1