Leto lil., štev. 276 izhaja ob 4 sfutra), Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20-— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova u!. št Č4. Telet št S6. Podružnice: Maribor. Barvarska oliea št L TeL št. 22. Celje. Aleksandr. eesta. Račun pri pošta, čekov, zavodu štev, 11.842. Ljubljana, 20. novembra. _ V Ljubljani se naglih korakov približujemo ministrski krizi. Najmanj do 3. decembra bodo čitatelii »Slovenskega Naroda* in »Slovenca* vsak dan čitali, da je padec vlade le še vprašanje nekaterih krokarskih minut. »Jugoslavija* pa itak živi le od ministrskih kriz. Med »Narodom* in »Slovencem* so gotove fine razlike. Klerikalci brezobzirno podirajo Pašič - Pribi čevičev režim. Narodovci imajo sicer »jugoslovanski* program, pa so vendar dolžni posebno obzirnost gosp. Pa-šiču. Zato strmoglavljajo oni Pribičevič - Žerjavov režim. Klerikalci so, priznati moramo, tudi sicer doslednejši. Dočim si naši zajedničarji ne delajo nobene preglavice, kaj naj bi sledilo »padcu režima*, so klerikalci tudi to uganko že rešili s tem, da so sedanji vladi kratkomalo odpisali približno oO glasov ter izračunali, da bi »potem* opozicija imela 187 glasov in bi se mogli Radič, Korošec in Protič vsesti na fotelje ter razkomaditi Jugoslavijo. Seveda so vse to le naivne volilne intrige, ki naj v Ljubljani vzbudijo utis. da demokratska stranka v bodoče ne bo imela več svojega velikega vpliva v državi. Medtem se v Beogradu mirno nada fjujejo pogajanja med radikalci in demokrati za ugotovitev čim krajšega delovnega programa po katerega izvršitvi se bodo razpisale volitve. Opozicija dobro ve. da bodo te volitve vodili oni. ki so od ustave sem državo upravljali in katerim gre tudi dolžnost, da od naroda zahtevajo ntdaljno zaupanje. Zato sedaj tako nervozno hiti, ali bi se ipak ne dala izpeljati intriga, ki bi omogočila, da bi separatisti, klerikalci in Radičevci. »delali volitve* ter z zlorabo državne moči agitirali za svoje protidržavne programe. Zato je gc*p. Radič izkuhal svoj famozni taktični program: najprej padec kabineta, potem nova vlada z Radičevimi zaupniki, tretjič volitve pod zaščito take vlade, ki bi ohranila Radičevo stranko pri življen.ra. po volitvah bomo pa govorili . . Manjka sedaj samo še tisti. Id bi ustregel opozicijonalnim željam. Drugo sijajno je skuhal sinočni »Narod*. V Srbiji je med nekaterimi politiki nezadovoljstvo z zakonom o upravni razdelitvi. Znano je. da je vlada svoj čas ravno glede Srbije izsilila kompromis, ki je užalil mnoge lokalne ambicije dosedanjih okrožnih mest. Začela se je žilava kampanja proti prevelikim oblastem. K zakonu o upravni razdelitvi se da seveda vsak hip predložiti novela in izvršile se bodo tudi gotove korekture. Sem spada predlog pesi. Sv. Gjorgje-riča, ki hoče, da se poleg že obstoječih oblasti osnujeta še dve novi. Naravno je mogoče število oblasti še bolj povečati, kakor se jih da tudi reducirati. Minimalne granice za njih obseg žal ni, maksimalna pa ek s is tira. Ta je v ustavi določena katerega člen 95. pravi: Ena oblast sme imeti največ 800.000 prebivalcev. To jp znano danes že šolskim otrokom. katerim pripovedujejo učitelji nekoliko iz državoznanstva. Znano pa ni politikom iz Zajednice. ki ni-so srečni, če vsak dan najmanj enkrat ne blamirajo. Zato pravi »Slovenski Narod*. da je »dolžnost res narodnih poslancev. da v zvezi z Gjorgjevičevim predlogom zahtevajo spremembo uredbe (!) o upravni razdelitvi tudi glede Slovenije, in sicer seveda v smislu ukinjenja dveh oblasti. To je prava za-jedničarska politika: sam gobec je je in niti pojmi uredba, zakon, ustava ji nfeo jasni. Pri tem pa gospodje gladko predpostavljajo, da eksistirajo v Jugoslaviji celo resne stranke, ki bi smatrale tak predlog za resen. In baš radikalci da so to. ki z največjo odločnostjo odklanjajo vsako revizijoni-fitično {»litiko! V zadnjem času je opažati, da se vodi sistematična gonja proti gotovini akcijam parlamenta in vlade. Velepri-dobitni krogi kujejo neprestano intrige zoper protidraginjsko akcijo, gotovi reakcijonarni elementi, ki še danos nočejo razumeti pomena uradniškega vprašanja, so polni novih »idej*. _ ki naj zavlečejo činovniško pragmatiko, zopet drugi se tresejo pred izenačenjem davkov. Kako lepo bi bilo. ako bi se strmoglavila vlada: vseh teh ne nerodnih stvari bi bilo konee. »Slov. Narod* z dopadenjem pripoveduje rla bi Pašič podal demisijo prej, nego bi se ka? t-torilo za državnega nameščenca in invalida. Tako se za vsemi opozicijonalnimi saklepi skriva reakciionarno intrigant-;tvo. ki dobro računa, da bi se vsa vnrašania. katera stoiiio danes v Borba za proiidraginfsko akcijo INTRIGE VELEPR1DOB1TNIH KROGOV. - IZVOZA A DEBATA V MINISTRSKEM SVETU. - ODLOČEN NASTOP MIN. ŽERJAVA. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Zadnje 'torega je bilo pripravljeno sprejeti, ako dni je pričel močen pritisk veleagrar- iralini garantirajo za gotove cene bele nih in velepridobitnih krogov na financ- ; moke v državi sami. no ministrstvo,, da se naj uvoz inozem- I Državni podtajnik Popovič je ime! ske hrane čim najbolj omeji, odnosno daljši referat o izvoznih razmerah za svi-jsploh ustavi. To naj bi se zgodilo na nje, svinjsko meso in mast. Svoje porota način, da bi finančna uprava ukinila čilo je zaključil s predlogom, da se pre-izdajanje deviz zlasti za uvoz moke in pove izvoz svinj do 120 kg. Za svinje masti. Ze več dni je opažati veliko re- jpreko te teže pa naj se plača eanna • . i > • r A A T> •_ — J 1. — _ J » CVin 1/* 111 zorviranost generalnega inšpektorata v tem pogledu. ] Včeraj in danes je minister Žerjav opetovano konferiral s finančnim ministrom Kumanudijem ter odločno zahteval, da se nadaljuje uvozna politika, SCO Din od komada. Zaklane svinjo naj fenajo za 50 odst. nižjo carinsko obremenitev. Mesni izdelki in meso naj bi bili .carine prosti. Za mast je predlagal Popovič carino 7.50 Din od kg. 0 teh predlogih se je v ministrskem brez katere je protidraginjska akcija svetu razvila daljša debata. Minister Pu-nemosroča. Minister Žerjav je izjavil, da celj je odločno zahteval, da se čimbolj bi primoran zahtevati takojšnjo odloči- olajša izvoz živih prašičev ter da naj se tev ministrskega sveta, ako bi se finan?- obremenjuje izvoz, če tehtajo preko 120 no ministrstvo že u dajalo pritisku teh kg, le z 250 Din od komada, če tehtajo krogov in da bo event primoran izvaja jod 60 do 120 kg s 150 Din in šele od 60 ti konsekvence. ikg nižje naj se v skrajnem slučaju pre- Beograd, 20. novembra. (Izv.) Na da- pove Izvoz. Proti temu predlogu^ se je našnji seji je razpravljal ministrski svet i javil minister za socialno politiko dr. o vprašanju mlevskega prometa, s ka- Žerjav, Id je poudarjal, da vlada ne sme terim naj bi se dvignila delavnost doma- jistopati samo interese posameznih slo-čih mlinov. Finančni minister je predla- j?v, ampak da mora varovati interes ce- Prvi dan orijentske konference OTVORITVENI GOVOR ŠVICARSKEGA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA. LORD CURZON JE PESIMISTIČEN. - TURŠKA SAMOZAVEST. Lausanne. 20. novembra. (Izv.) Da-j bilo naznanjeno, da ne bo več govorov, nes ob 3.30 popoldne je bila otvorjena! je vstal lord Curzon, ki se je zahvalil orientska konferenca. Na zunaj je bila • Švici za gostoljubnost. Zelo pazljivo ;c otvoritev precej skromna, vendar pa ie j govoril o problemih konference ter po- vladalo nekako napeto pričakovanje. S cvetlicami so zakrili precej neokusni za-stor gledališke dvorane Mont Benot, iz katere so napravili zborovalr.a dvorano. Pred odrom stoji miza za predsedstvo. vdarial z nekakim skepticizmom, da se je udeležil že mnogo konferenc zaveznikov in da jc s posebnim veseljem in upom prišel v Švico. Prvič se vrši povojna konferenca r.a nevtralnih tleh. Zu r i CU uuiuill OlUjl Ull<.a ■ "J— •• ---------- — okoli pa stoli za delegate Na odru so gotavlial je, da bi njegova delegacija i z sedeži za novinarje zavezniških držav, ostali novinarji pa sedijo za častnimi gosti. Za delegacijami so danes zavzeii prostore zastopniki kantona, profesorji tukajšnjega vseučilišča ter nekaj odličnih oseb iz sosednih kantonov, med njimi pa le malo dam. Dva švicarska častnika ter en italijanski delegat v častniški uniformi so bili edini, ki so pri te? mirovni konferenci spominjali na vojno. Švicarski zvezni predsednik Haab ie s kratkim nagovorom otvoril korifcren- vsega srca želela Švici čast, da postar.e rojstni krai končnoveljavnega miru v orientu. Po Curzenu ?e govoril Izmet paša, ki ie prišel v črni suknji. Trezno in mirno ie sporočil zahteve Turčije. Izjavil je, da si je Turčija priborila mesto v civiliziranem svetu. Dokazala je svojo veliko življensko zmožnost ter se pokazat kot element iniru. dela in edinosti. Na mnogih obrazih poslušalcev se je pri teti besedah turškega zastopnika videlo prt- s kiaiMm nagDvuiuiu ""»i« ----- --------------r - _ co. Zahvalil se ie za čast, izkazano Svi- 1 cejšnlc začudenje, ki je postalo se vec ci, zveznemu svetu i« niemu, ter jc iz- j je. ko ic Izmet paša primerjal Turčijo razi! žello, da bi konferenca končala s Švico ter izjavil, da ie zgodovina Svi-svoje delo s popolnim uspehom. Izrazil' ce pokazala, kakšr.o vrednost ima ne-ie upanje, da bo grSko-turška vcjr.a za-; odvisnost za Turčijo. Zahteve Turčije čih mlinov. Finančni minister je predla- j?v, ampak da mora varovan interes ce- je upanje, aa uu . - Z "" i , „..........• • t- ..„(„» gal. da na se mlinom dovoli, da smejo Le ter'paziti na to. da se produkcija dnji del tragedije, k, ie opustošila svetovni mi za S- za 100 kg iz inozemstva uvožene pšeni- .svinj čimbolj poviša. Ni proti temu. da ; po in de! AzijeJn č,je usodne posledice ; kot dogma d? ce izvoziti brez carine 50 kg bele moke. se prašiči tudi izvažajo, vendar pa le , bodo šc dolgo čutili zmagovalci in pre- cen le tedaj,, ako bodonarodi[ svete n- ice izvoziti brez carine ou Kg oeie mose, >e prašiči iuui r- — : — ------ -----— •—-- - . !po daljni debati je bil ta predlog začas- pod pogojem, da izvozniki garantirajo, maganci. Haab je nato apeliraj na u vino odklonjen, češ da bi v tem slučaju da domače cene ne bodo pretirane. Ce , devnost vlad ter je zak ical zbranim za-takoj poskočila cena moki. Vsled tega se vrnemo na cene v mesecu avgustu, I stopnlkom: »V vaših rokah je usoaa dr-■fe bil sore;et eventualni predlog, da se bo padlo zaupanje v dinar tudi v ino- rav in narodov. Vasa naloga je zelo nemudoma dovoli mlinom, da smejo od jzemstvu. Do sklepanja v zadevi izvoz- ; kočljiva in obsežna in mi vemo, kako množin žita uvoženih iz inozemstva, svo nih carin ni prišlo, ker mora finančni j velika je vaša odgovornost. Vemo pa tu-jbodno izvoziti vso iz tega žita izdelano minister pripraviti ministrskem svetu ; di. da lezi izvor problemov, ki jih imate j moko, otrobi pa da morajo ostati doma statistične podatke o izvozu in o kaJku- j rešiti, daleč nazaj v preteKlih stoletjih. Obenem se bo finančno ministrstvo da- laciji domačih in svetovnih cen. "" "" nmWp' ]> pogajalo glede prvega predloga, ka- I veli drug poleg drugega v svobodi in neodvisnosti. V imenu angorske velike narodne skupščine ic izjavil, da je njegova država dovolj razvita, da bo varovala svojo svobodo in neodvisnost. Govor Izmet paše je vzbudil mnog-s manjše odobravanje kot govora predgo-vornlkov. 9 a l ViaitV lia^a; » ^iviviu... ----•......................^ ; Zgodovina nas je učila, da so ti proble- j Predsednik Haaii ie nato zakljnea pr-| mi vedno uo!iva!i na usodo starega sve-1 vo sejo orientske konference ter sporo-i ta. Dejstvo pa. da je danes več kot ke- J čil, da se vrši druga seja jutri v torek : dal vsak narod navezan r.a drugeg3. i ob enajstih v hotelu du Chatean v Ou-| upravičuje upanje, da bodo božični praz- i chvju. Med navzočimi jc vzbudil splos-1 niki prinesli od vojne prizadetim naro- i no pozornost Norvežan Nansen, ki je « - _ 1 niki prinesli od voins prizadetim naro-; no pozornost Norvežan Nansen, Ki ji PODPORA POŠKODOVANCEM NA GORENJSKEM. — ZAŠČITA d07T1 U(jejstvitev besed: .Mir na zemlji!*! dospel popoldne, da zastopa na konfc ŠIBKEJŠIH STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV. Konferenca je burno ploskala pripro-! renči interese svoje pomožne akcije v - - ----. - - -. — - ■ • - »—j--«- stim besedam predsednika. Čeprav le'begunce iz Male Azije. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Mini- Žerjav predložil načrt zakona o izrednih strski svet je na današnji seji dovolil izreden kredit 200 tisoč dinarjev za pomoč oškodovanim vsled elementarnih nezgod na Gorenjskem zlasti v škofjeloškem okraju. Dalje je minister za socialno politiko dr. Žerjav predložil načrt novele k stanovanjskemu zakonu, s katero se daje ministru za socialno politiko pooblastilo, da po čl. 3 stanovanjskega zakona z naredbo predpiše meje, do katerih se sme po 1. januarju 1923 gospodarsko slabejšim slojem zvišati najemnina za stanovanje in sicer po krajevnih razmerah in po splošnih gmotnih razmerah dotičnih slojev. To pravico sme minister za socialno politiko prenesti tudi na pokrajinske namestnike oziroma velike župane. Ministrski svet je to novelo sprejel, podrobni pretres pa se ie prepustil finančno-ekonomskemu komiteju ministrov, ki bo o tem razpravljal v sredo. Dalje je minister za socialno politiko dr. merah v slučaju slabe letine. .Ministrski svet je določil, da se bo invalidski zakon obravnaval v izredni seji ministrskega sveta. Ministrski svet je razpravljal tudi o čl. 4 uradniškega zakona ter se je ze-dinil na to, da bo predlagala vlada tako Cuno vsncNrge sestavi Šport Vl)S»e§0! ■ Gradec: Hertha (Dunaj) Nepolitično poslevro ministrstvo. i «*adec> : 0 = 0)" StU™. „ ' , , . . v novi sestavi, ki pa se ni izkazala. dif na to da ^aga,^vlada tako ^ 1 Dunaj: Nedeljske nogometne tek«, stil.zac.jo tega člena, da ne more postati t J . .. V državre^ sf «!o trpele vsled snežnega meteza, državni uradnik, kdor dela na nepostav- ^^j/Ver mu dSrpoven-T^logo. ^ ^ — da sestavi kabinet Čnno je sprejel to nalogo ter bo sestavil nepolitično poslovno ministrstvo, ne da bi se podajal s parlamentarnimi frakcijami. V teku ju- — -----.. . „ ,. ... trišnjega dne bo sestavi! listo ministrov | srecilo se hm je. Premagal, so Adm.ro let. da pa uživajo prizadeti med tem vse četrtek pogl v^^. zboru J 3 ^^ ^ državljanske pravice. Ministrski svet * i oficS ster 1 vS ' ^av sc jc računalo že naprej z goto- ta predlog odklonil, pripravljen pa red SodnV = Jfy i ™ zmago Rapida. Cc bi Amaterji pod- podaljšati opcijski rok do konca leta ™ ™ 1 J " ^ ir-cfi; hi nričel Pani.-i ns nrvo mesto. Ra- no spremembo državnega reda In državne oblike. Ministrski predsednik Pašič je naposled poročal, da je madžarska vlada stavila predlog, da sc opcijska pravica Madžarov v naši državi podaljša za pet let, da pa uživajo prizadeti med tem vse Sturm tako da gledalci niso imeli posebnega športnega užitka. Najvažnejša tekma je bila vsekakor ona med Amaterji in Ad-miro, ker je š'o za to, ali ostanejo Amaterji še nadalje na prvem mestu. In po- 1923, vendar ne tako, da bi dobili pri zadeti med tem večje politične pravice, kakor gredo po veljavnih predpisih i onim, ki še niso optlralL se vrši v četrtek. Hovl turiki kalif Sultan dospel na Malto. \ Malta, 20. novembra (Izv.) Turški Sul-'tan je danes zjutraj dospel semkaj. Angora, 20. novembra, (Izv.) Komisija RADIČEVO KOLEBANJE. - SPORAZUM MED RADIKALCI IN DE- narodne skupščine za verska vprašanja _ __ .. nnnnni WI1 cncrlncnn nnohrila 17VOllt©V AnCUJ Politična sifnacifa grama koalicijske vlade g. Pašiča pa so v glavnem končana. Oba kluba sta se zedinila na enoten program, ki predvideva naslednje točke: Skupščina naj re- M OKR ATI O DELOVNEM PROGRAMU. Beograd, 20. novembTa (Izv.) Radičevo kolebanje, ali pride v Beograd ali ne, je vzelo že vso resnost njegovi akciji. Čuje se, da se Radič pripravlja, da pride v Zemun na nekakšna »pogajanja s Srbijo*. Na vsak način bi rad kompromitiral takozvano Davidovičevo krilo v demokratski stranki, vendar je po znanem Drinkovičevem poročilu prišlo na dan, da je Davidovič odločno odklonil ž njim nadalje razpravljati in so tudi poznejši poizkusi, zbližati blokaše z levim krilom demokratske stranke, niso več posrečili. Vodstvo akcije je prešlo nato v roke g. Protiča. Pa tudi pri opozicijskih stran kah, zlasti pri klerikalcih ni več tolikega veselja za to, da bi se blokaši udeležili skupščine, ker se boje, da bi bila skupščina v tem slučaju za delo nezmo- mšnj.°g ^^dajnega odbora se je žna in bi bila potem nemudoma razpu- EldaI}eva!a debata 0 uradniškem zakonu, ščena. Neprestana posvetovanja opozici- ]jalo ge je 0 4. poglavju, ki go- jonalcev ki se sestajajo skoro vsak dan, VQri o dobodkih aktivnih državnih urad-do sedaj še niso rodila nikakega uspeha. n;kov Po?lanec Cllbrovie # govoril k Pogajanja za določitev delovnega pro- ^ y do!oča pJače miniBtrgkemu predsedniku, ministrom in državnim pod i legli bi prišel Rapid na prvo mesto. Ra-:pid jc premaga! \VAF. 2 : 2 (1 : 2). ■— Drugi važnejši rezultati so: Wacker ' : Rudolfshfigel 2 : 1 (2 : 0), Hakoah : Simmering 1 : I (0 : 0). Sportklub : Floridsdorfer 2 : 0 (1 : 0). Tekme ra pokal: Sturm 14 : Germania 4 : 0 (1 ? 0), Ostmark : Red Star 3 : 1 (1 : 1> Praga in Hamburg: Dva vodilna češka kluba, Sparta hi Slavija, sta v nedeljo izšla proti najboljšima nemškima kluboma kot zmagovalca ter s tem zo- ------------- - - ,pet potrdila veliko stopnjo češkega no- Beograd, 20. novembra, (Izv.) Včeraj , g0meta. Slavja je v Pragi premagala 11-__4 AA * *» a - _ % i.i rti a> . np« I mm ■ « • • _ r» •«_2 1 A .4(4 . "Jj je soglasno odobrila izvolitev Abdul Medšida za kalifa. Snvaiidsko vprašanfe deva naslednje točke: bkupščina na re- . r ,.. v , ."7 ; ' ' r T. ši zakone o invalidih, uradnikih, davčni ^r 100 mvabdov> .mel v _,nva- ; Spielverei^ung Furth s 4 : 2 (1 . reformi in o osnovnih šolah ter zakon o Mskem domu sejo, ki je bila zelo »J^; Češki prvak Sparta ,e v Hamburgu vo-zavarovanju proti toči. Tekom tega ted- !"»> Revijah so o situaciji Vj^n raz„ Hamburger Svortverem s 3 : 2 (2 na se bodo končala pogajanja o rekon- *> danes nahaja mvafidsko . , . Prl zadnj. ekm je po a gol za strukciji vlade. Kakor se kaže. se pri «> Pn5Jl do zakl^čl^ da p vladna , v k k!ub rezult.ral iz enajstmetrovke. - - - - V8čma voljna, da reši invalidsko vpra- , gern: Švica : Hclandija o : 0 (2:0). fenje v čim krajšem času. Obenem pa_________ eo naglašah dejstvo, da vlada še z ni- tej rekonstrukciji ne bodo Izvršile veli ke izpremembe. Nov blokaški odposlanec ▼ Beograda. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Danes ----------. . Herza čemer ni pokazala želje, da oživotvon ; . «Aeo; takozvani Sporazumni projekt invalid- 2.75, Milan 280 — 287, London 273.5 — tssoeraa, novemura. VI zv.j u anes ,--- , * ... ..,-. ; ,____ ,. . je dospel ; Beograd poslanec Hrvat- »kega zakona, ki je bd izdelan na ljub skega bloka dr. Gjuro šurmin. Dsk' konferenc,. Odbor ^»klen.l, da _ I bo zahteval avdijenco pn kralju, da mu Upsdniika OPagmatllSS ^ežkrpdožaT^1kaiterem^se danes Beograd, 20. novembra (Izv.) Ka da- nahajajo njegovi irvalidl PRIHODNJA SEJA PARLAMENTA. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Prihodnja seja narodne skupščine bo dne 22. t. m. ob 16. Jutri je v Beogradu praznik. I —---------- -----r ospredju, odložila ad calendas graecas. tajnikom ter zahteval, da se tudi pod-čim bi uspelo podreti sedanjo vlado tijniki smatrajo kot politične osebnosti, ter pripeljati na ministrske stolce dr- 7" "" žavnopravne deklamatorje. Na srečo tudi oni politiki, ki so ne-' KOKOSCHINEGGOVE HIŠE. t.tjuiKi ----------Beograd, 20. novembra, azv) Finančni Kar se tiče sistema osnovnih in položajnih minister je začasno ukinil podpis kupne plač, ki jih predvideva ta zakon, je po- pngodbe zaradi znanih Kokoschmeggo- Na srečo tudi oni politiki. Ki so ne- slanec Cubrovič mnenja, da je ta sistem vih hiš v Mariboru. Minister dr Žerjav kaj časa pripisovali akciji blokašev ne- nejasen ln da ee v njem ne more orien- je zahteval, da se kupnina ^ekakor re- _ n, ka resnosti danes dobro vidijo, za tirati. Istotako sta tudi poslanca Vuji- zervira za nakup pnmerne zgradbe za 3324 - 3329, Newyork■ •2975 /3J2 ka gre in tako bodo ministrske krize, čič in Divac kritizirala sedanjo stiliza- oblaetno upravo r Manbora m pride r Pariz 5.24 - ** ^ ki «e v Ljubljani tako lepo razvijajo, jcijo. Po končani debati 9 bilo sklen e- tem pog^u v postev zgradba ^^ i^' cuHh lslcJ^l fsSs. iS^d^ tudi v Ljubljani končale. Ino. da m 4. Doglavie vrne sekcin. mesta« hranilnic«. '4.66. Curih 13.N« - v»»« 27&J5, Newyork 61 — 62. Pariz 4275 432.5, Praga 197.5 — 2015, Sofija 40 ' Zurih 1140 — 1150, Varšava 0.40 — 0.5C Bukarešta 38.75 — 40.25. Valute: dolar 60 — 61, zlati dolar 53.5 — 54.5, avstr. krone 0.0545 — 0.0895, češke krone 195.5 — 198.5, marke 0.90 — 1.10, lire 279 — 283, francoski frank 420 — 425. Curih: Berlin 0.0775. Newy°rk 539.5'' London 24.17. Pariz 37.90, Milan 2455. Praga 17.20. Budimpešta 0.2250, Zagre'-2.15, Bukarešta 3.45, Varšava 0.035". Dunaj 0.0073, avstr. krone 0.0075. Dunaj, devize: Zagreb 284.75 — 285.25, Beograd 1139 - 1141. Berlin 10 60 — 10.90, Budimpešta 30.70 — 30.80, London 326550 — 326.950. Milan Justični umor v G©mi Gorica, 19. nov. 1922. Prošli četrtek se le izvršil v Gorici feden najgorostasnejših škandalov, kar jih pomnimo. Italijanska justica je zopet pokazala, kako malo ji je do zakonov ta do pravice, kadar gre zato, da spravi iz biamaže kako nacionalistično šovinistično akcijo v katero so zabredli, pa tega nočejo ali ne morejo pred iavnostjo priznati. V četrtek so namreč stali pred tukajšnjim sodiščem tisti krnski pastirji, katere so bili že svoječasno obdolžili, da so poškodovali spomenik na Krnu in so jih bili zaprii. Izpustili so jih šele po dolgem, tedaj, ko so fašisti doživeli bla-mažo, ko je bilo pred vsem svetom dokazano ta tudi uradno ugotovljeno, da spomenika na Krnu ni poškodovala človeška roka, ampak strela. Toda za tega, ki noče dokazov, vsi dokazi niso dokazi. Bili so obdolženi, morali so pred sodišče. Posebno, ker so danes fašisti na vladi in so hoteli z ju-stičnim umorom oprati svojo krivdo in blamažo. Zagovarjati so se morali 16 letni Smrekar, 16 letni Koren, 16 letni Perdič, 37 letni Mikluš, 17 letni Sovdat, 23 letni Ivančič ln 18 letni Bajt. — Prvo dejanje, ki ga je napravil sodni dvor, katerega je vodil Vinci, je bilo to, da je odklonil vsak dokaz nedolžnosti obtožencev. Vse strokovnjaške izjave prvih inženierjev in celo vladne komisije, da je spomenik na Krnu poškodovala strela, so z eno potezo zavrgli. Na kaj so se oslanjali? Na mnenje nekega človeka, ki nikoli v svojem življenju na Krnu ni bil, a se je upal napraviti svoje »strokovnjaško mnenje* po fotografijah. Ko je bil ta važen de! opravljen, je imel pač državni pravdnik prav malo posla, zakaj sodniki so bili samo marijonete višjega ukaza. Državni pravdnik celo ni podajal nikakih dokazov za krivdo, zdelo se mu je to najbrž Izguba časa in energij. Vinci pa je pripomogel s svojim kričanjem na pastirje, da so se ti še bolj zmešali. Sploh se je Vinci zvijal kot kača, hotel je ustreči fašistom in tudi pastirje ne prehudo obsoditi ta to ravno je za sodnika neod-pustljiva zloraba, ki si jo bodo primorski Slovenci prav dobro zapomnili. Dobro je govoril odvetnik Flego, ki 5e branil obdolžence, a kaj je pomagalo, ker je bilo že dano povelje, da morajo biti dečki obsojeni. In obsojeni so bili: Smrekar na 7 mesecev in pol, Mikluš na I leto 3 mesece tn 500 lir, Sovdat na 7 mesecev in pol. Pravici je bilo zadoščeno. Jasno je, da pri tem ne more obstati. Vložen bo rekurz. Ta dan smo videli v sodni dvorani same Italijane, ki so se zgražali nad to obsodbo, v prvi vrsti nad načinom sojenja. Mi pa smo se vpraševali: Kje pa so danes tisti zločinci, ki so požgali napise ta lipo v Kobaridu. Kje so Vandali, ki so podrli in oskrunili Volaričev spomenik? Kje so požigalci, ki so požgali župnišče v Drežnici? Kle so zločinci, ki so vršili morijo nad našim ljudstvom v tistih groze polnih dneh? Pred sodiščem Jih ni bilo, zakaj oni danes vladajo in zaman Jih kličemo. Nekdo pa mora biti obsojen, da prevzame krivdo nase in to so ubogi dečki-pastirjl, ki niso ničesar storili, kot ni ničesar storilo ljudstvo, ki je bilo zato že stokrat kaznovano. 50 letalca vinmke in otvoritavirfdnlekme* fttfske iaš® v NsriSsoru Maribor, 19. novembra. Danes je bila v Mariboru jiomembna narodno - gospodarska slavnost. ki je prav sijajno potekla. Pred monumen-talnim stavbiščem Vinarske in sadjarske šole. ki je ta dan obhajala svojo oOletnico, je začela ob 10. dopoldne svirati vojaška godba. Vsled krasnega »olnčnega dneva je polee številnih, iz vseh strani Slovenije došlih odličnih gostov prisostvovalo tudi mnogo Mariborčanov. Točno ob pel 11. se je do zadnjega kotička napolnila okrašena slavnostna dvorana, kjer je sedanji ravnatelj zavoda, gospod Žmavc s prisrčnim nagovorom pozdravil goste in zastopnike oblasti, med njimi pokr. namestnika Hribarja, načelnika ministrstva poljoprivrede i vola Aca J o v a n o v i 6 a, načelnika S a n c i -n a. dvornega svetnika Kremen š k a in okrajnega glavarja dr Senc k o v i č a iz Ljubljane, kmetijskega svetnika R oh rman?,, poslance dr. Ku kovca, Ureka in Mrmoljo, višjega nadzornika dr. Polianca okr. glavarja dr. Lajnšiča. župana Grčarja. polkovnika Miiadinoviča, nadsvetnika Kerševana, zastopnika cerkve dr. Mateka, rektorja dr. Ulmanskega iz Zagreba in nešteto drugih zastopnikov uradov, korporacij. slasti gospodarskih in zaslužnih mož ter bivše gojence zavoda, ki so bili v lepem številu navzoči. Spontane ova-eije so priredili navzoči zavodinomu sosedu, rodoljubu - starčku dr. T u r -n e r ' n. katerega je gosp. ravnatelj posebno prisrčno pozdravil. Pokrajinski namestnik ie nato opravičil službeno zadržanega ministra Puclja. sporočil njegove pozdrave ln čestitke zavoda ter v daljšem govoru opozarjal na važnost gospodarskih gol. Končno je imenom ministra Puclia otvoril srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Načelnik Jovanovič je v simpatičnem govoru razvil naloge srednjih gospodarskih šol in nuh po- men za razvoj gospodarstva ln kulture ter želel vinarski, kot pravkar otvorjeni srednji kmetijski šoli čim največ uspeha. Ravnatelj 2 m a v c je prečital celo vrsto brzojavnih pozdravov iz cele države, med njimi tudi bivšega dolgoletnega ravnatelj Zvveifler-ja iz Avstrije ter nato podal v lepem, pregledno sestavljenem referatu zgodovino zavoda tek im petdesetih let. Za našo minulost je zanimiva njegova konštatacija, da je bilo v tem, Slovencem namenjenem zavodu prepovedano gojencem govoriti slovensko. Citati slovenske knjige, da celo strokovne. Da so mogli Slovenci slediti poduku, so uvedli zanje poleg dveletne učne dobe še enoletni pripravljalni letnik. ki je ob prevratu seve odpadel. Z zavodom, ki ima 20 zgradb in zCTad-bic, je združeno posestvo v obsegu krog 100 oralov. Kmetijski svetnik Rohrman je potem v izčrpnem referatu govoril o kmetijskem šolstvu v Sloveniji ter med drugim konštatiral. da razven češkoslovaške nobena druga država v Srednji Evropi ne kaže toliko smisla za podpiranje kmetijskega šolstva, kot ravno naša. Te podpore pa je v Jugoslaviji specijelno deležna predvsem Slovenija, ki ima tri kmetijske šole. veliko večja Hrvatska le 4 in še večja Srbija samo 5. Mod našim ljudstvom žal ni pravega umevanja in odziva za kmetijsko šolstvo, katero je treba uvajati od zgoraj; v Prekmurju se celo branijo kmetijske šole. Tu ima učitelj-stvo in duhovščina na deželi še mnogo narodno - probujevalnega dela! Ob koncu slavja sta bila obdarjena dva zavod ova uslužbenca, ki služita tam že 47 let in 25 let. Nato so se zborovalci za spomin zavodu skupno slikali, gosti so bili pogoščeni. Popoldne so si skupno ogledali krasno vrtnarsko podjetje »Vrt* Džamenja in drug, kjer so občudovali zlasti tisočere ciklame in krizanteme. V interesu stvari omenjamo tudi žaljivo nepozornost prirediteljev, ki so pri pozdravu kliu'0 pravočasni prijavi popolnoma prezrli zastopnike časopi sov. dasi so prej prinašali za slavje številna poročila. Novinarki Mub v Mariboru bo izvajal konsekvence. deloval Se predno je Izbruhnila, z veliko senzacijo v »Slov. Narodu*. Njegov brat dr. Roman Ravnihar je oče te grde afere. Ze s Kamenarovičevo afero se faktično je začel volilni boj dr. Ravniharjeve grupe. To je danes za vsakega slepca vidno in jasno. Zanimivo je Ie primerjati to, kar je »Narod* pl-al o tej aferi meseca maja. in to. kar je govoril o njej dr. Ravnihar sedaj. Takrat 60 gjvorili o samih tatovih. ki so si polnili svoje žepe 8 tujim denarjem. Sedaj pravi dr. Ravnihar: »Ne rečem, da v svoje osebne namone, pač pa v politične evrhe te klik°.» Proces dr. Kramerja proti inž. Tavčarju ga je menda iztreznil. Iz teh in nadalj-nih izvajanj je videti, da bi bilo vse dobro in vse prav, ako bi bila teh treh milijonov deležna njegova »klika*. In baš dr. Ravnihar je tvoril v stranki kliko, ki se ie. kakor v včerajšnjem članku sam priznava, sestajala in delala naklei* proti stranki, ki je bila po 99% večini na strani onih, ki jih on ni mogel živih videti. Dr. Ravniharju ne zadostuje, da sta načelstvo in zbjr zaupnikov odobrila postoijanje »klike*, njega |>a obsodila. Ako bi mu Prosvcfa Ljubljanska Vratna. Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: «2ivi mrtvec*. A. Četrtek, 23.: »R. U. R.» Izv. Petek, 24.: »Jack Straw». D. Sobota, 25.: »Ploha*. E. Ljubljanska opera. Torek, 21.: Koncert gospe Ade Polja- kove. Izv. Sreda, 22.: »Tajnost*. D. Četrtek, 23.: »Jenuia*. B Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: »Prodana nevesta*. C. • Mariborsko gledališče. Torek, 21.: »Namišljeni bolnik*. C in kuponi. (Sprememba se je morala izvršiti, ker je vojaška godba zadržana. Sreda, 22.: »Hoffmanove pripovedke*. A (Gostuje g. Geitler.) Četrtek, 23.: »Namišljeni bolnik*. C In kuponi. * I. (X.) sinfoničnl koncert muzike Dravske div. oblasti, ki se je vršil Bino rvar ;. izvajanje je kazalo izredno ni in odobreni. Dr. Ravniharjeva 'marljivost in umetniško ambicijo liuzi-Jelačinova grupa je tudi nabirala po . . •• Sokolstvo »Sokol I.» Bratje, sestre nemila smrt ne prizanaša našim vrstam. Preminul ie mestni računski nadrevident nas dragi brat Rihard Svetlič, naš član in bivši odbornik. Dolžnost naša je, da dostojno počastimo poslednjo pot tihega ir mirnega narodnega delavca. Njegov pogreb se vrši v sredo ob štirih popoldne. Vabimo Vas. bratje, da se v kroju udeležite pogreba polnoštevilno. Pol ure prej se zbiramo na Taboru. Zdnavc! I. Jugoslovenski vsesokolski zle: v Ljubljani. Seja zletnega likvidacijskega odbora se vrši v sredo, dne 22. t m., točno ob 6. uri zvečer v Saveznih prostorih. — Poslednja seja zletneca finančnega odseka se vrši v sredo, dne 22. t. m., točno ob 7 uri zvečer v Sa-veznih prostorih. Prosimo polnašteviln": udeležbe. Zdravo! Sokolsko društvo v Mostah sklicuje v nedeljo 26. t. m. ob 2. popoldne v telovadnici na Selu izredni občni zbor. Spored: Sprememba pravil in nakup stavbe za lastni dom. K po'nošteviln! udeležbi vabi odbor. Zdravo! Spori predstavlja niso n-muni imen «>="<"j«, p— k- —orkester ne le za Ljubljai.o, nego za dočim je «klika» gledala na stranuo ?l0venjj0 kuIturen faktor. ki lasiaži in nič nase. «Klika» ima za uporablje p rnpatičnejše uvaževanje. Koncert je bil ni fond absolt,torij stranke, ki ga m- n-i^Kanu, mo ma niti dr. Ravnihar, niti g. Jelačin. Balugdžič. poslanik Atenah, je naznanil grškemu ministru zunanjih poslov Politisu, da je beo- po|no;teviIno oficirski zbor. Kapelniku grajska vlada protestirala v Sofiji radi |dr_ Jo6 čeTinUi ki deluje v najtežavnej-napadanja bolgarskih komitasev v !g;h razmerah) gmo dolžni hvaj0 in prj. Trakiji. Kakor se doznava, bo prote- jznan!^ stirala v Sofiji radi komita nja tudi romunska vlada. Išalboiiiš ©dg©v©r hujskačem klerikalcem, zajedničarjem in ber-notovcem je pismo, ki so ga poslali ljubljanski državni nameščenci - ne-uradniki ministru drju. Žerjavu. Pismo se glasi: »Na sestanku državnih nameščencev — neuradniških skupin — ki se je vršil dne 10 novembra 1922, je delegat tovariš Janko Benodičič, policijski detektiv, kot zastopnik maksimirancev na kongresu v Beogradu, v obširnem referatu poročal o Vaši vztrajni in energični intervenciji pri gosp. finančnem ministru in to osobito glede uki-njenja maksimiranja, vsled česar so navzoči zborovalci — maksimiranci — soglasno izrekli Vašemu blagorodju svojo najiskrenejšo zahvalo z vdano prošnjo, da se Vaše blagorodje še nadalje blagohotno zanima za težnje neuradniških skupin. Zbor si dovoljuje, da Vaše blagorodje naproša, da se pej kot možno izposluje pri merodajnih činiteliih, da se takozvani enkratni nabavni prispevek še v teku meseca izplača. Pripomni se. da je cena najpotrebnejših živ-ljenskih potrebščin v teku zadnjih dni ponovno silno poskočila. Upajoč, da bo Vaše blagorodje težnje naših skupin še nadalje podpiralo beležimo s spoštovanjem sklicatelji sestanka: Franc Zorko s. r. predsednik društva nižjih nameščencev Bernard Počkar s. r. predsednik policijske organizacije. Janko Benedičič s. r. delegat neuradniških skupin. •-----o- ------- -- - - . - • iznania. stirala v Sofiji radi komitaškega giba-1 sprememba repertoarja v ljubljanski a tudi romunska vlada. ^ !oceri. Ker je gospa Lovšetova obolela, -f Carigrajska propaganda prou ^ po-e v sredo dne 22 novembra na. naši državi. V Carigradu obstoja »mu- j slimanska organizacija Bošnjakov*, ki nedvomno uživa posebno protekcijo Kemal paše. Organizacija vodi prapa-srando proti naši državi in priobčuje »dopise* v carigrajskih nacionalističnih novinah. Razodeva pravovernim bratom, da so bosanski muslimani »naj-iskrenejši privrženci kalifata in prizna vajo Turčijo za svojo veliko domovino: želje in misli bosanskih musllma j)] jmesto »Peviljskega brivca* Smetanova opera »Tajnost* za red D. Vlogo Roze poje gna. Sfiligojeva. Ljubljanskim gledališkim abonentom Nekateri gledališki abonentje so izrazili željo, da bi se igrala otroška igra »Krojaček-junaček* tudi za vse abon-mane. Prosimo gg. abonente, naj se o tem gledališki upravi izjavijo. Koncert gospe Ade Poljakove v Nedeljske nogometne tekme. LJubljana. Primorje rez. - Jadran 3 : 3 (0 : 2). V nedeljo na igrišču Primorja igrana prijateljska tekma med rezervo Primorja in pivakom II. razreda Jadranom je končala neodločeno. Rezerva Primorja je bila ojačena s 3. igralci I. moštva, v Jadranu pa je gostovai kot desno krilo Weibl (Ilirija), ki je pa s svojimi of-side pozicijami več škodoval kot pa koristil. V prvem polčasu sta si bila nasprotnika popolnoma enakovredna, igra je valovala sem in tja ter je le odločnejša napadalna vrsta Jadrana, v kateri so posebno ugajali Jam-nik, Martinak in Rape, dosegla v tem času 2 gola. V drueem polčasu pa je Jadran popustil in Primorje je prišlo v premoč ter doseglo tri gole. Tretji goi za Jadran rezultira iz nenadnega prodora. katerega bi pa lahko obramba Primorja pri večji pazljivosti ubranila. Dobra v Primorju je bila krilska vrsta posebno pa Zucbiatti kot srednji krilec in pa Slamič. Zelo je ugaja! Mateječck ki je dosegel sam dva gola. Tudi Lovrič v obrambi je bil na mestu. Sodnik g. Kra-maršič zelo dober. — Rezerva Ilirije ■ LASK 2 : 1. Ilirija II. : Svoboda (Moste) 1:0. Zagreb: Hašk : Viktorija 5 : 2 (4 : 1), Concordia : Croatia 5:0, — Druc: tekme: Penkala : Slavija 2 : 1 (0 : 1). Derby : Zagreb 15 : 0. Sava : Poštarji 3 : I, Zmaj : Amateurji 2 : 0, Atens : Unitas 4 : 0, Uskok : Sokol 0 : 0. nov so posvečene le zmagonosni tur- opernem gledališču. Spored koncerta go-ški voiski njihovi pogledi upravi jeni ^pe Ade Poljakove. ki se vrši danes v le na Carigrad, odkoder od nove Tur- jtorek dne 21. oktobra, obsega mnoge 1V ~ _ . « _____ «-,~! rt. nfl?n'infl T 11 i L" P Hafferleva vojna perošifa Politlfine fiBlBžliB Primorski volilni odbor ima sestanek v četrtek, dne 23. novembra t. 1. pri »Levu*. Gosposvetska cesta ob 8 zvečer. Poroča gosp. dr. Puc. Pridite zanesljivo! Zaupni sestanek JDS v Šiški se je vršil včeraj v gostilni uri Grčarju. ki j" bil prav dobro obiskan. Prihodnji sestanek se vrši v petek pri g. Kolen-cu na Kavškovi cesti. - Javno vprašanje na g. dr. Ravniharja. V včerajšnjem »Slov. Narodu* čitamo med drugim, da ste trdili Vi na sestankih »Zajednice*, »da je ro malo 1.300 000 K v »Jutrovo* uredni štvo.t Poživljamo Vas, da se javno izjavite, ali ste hoteli s tem namiga vati. da se je kdorkoli v uredništvu »Jutra* okoristil s tem denarjem in prejel od »Jutra* le en vinar več «1 svoje normalne, pošteno zaslužene plače. Uredništvo »Jutra*. Kamenarovičeva afera. Dr. Ravnihar je v včerajšnjem »Slov. Narodu* v obrambo svojesa uskoštva posvetil cele kolone tudi Kamenarovicevi aferi. Pred vsem moramo konštatirati. da dr. Ravnihar ne pove, da je bila ta afera umetno uprizorjena osebna gonja z glavnim namenom, ubiti ministra dr. Žerjava. Ni res, kar trdi dr. Ravnihar. da je učinkovalo razkritje o fondu 3 milijonov, kakor strela z jasnega neba. Za širšo javnost morda res. ne pa tako zanj, ki je bil o afrri natančno t«cucen in ie na liei pridno v>- le na »jarierau. uuMn.c uu ,----- — — • - r Se vsem je v spominu, kako je gene- čiie pričakujejo pomoč in odreše- ;nove, pri nas doslej še neznane tuske j ra, H6{fer za £asa svetovne vojne vle-nie* Seveda so te vesti le uro- koncertne glasbe. Velezammivo bo izva- | kel za nos vso javnost z vojnimi poro- teskna pretiravania dejstva, da je" pri janje Musorgskega otroških pesmi, ki so , čiii 0 avstrijskih in nemških zmagah. Ns enem' delu bosanskega muslimanskega svetovno priznane najboljše skladbe te koncu je bi! ta vojni poročevalec že ta-«veta verski občutek še vedno silnejši jvrste. Italijanski spevi Cimarose. Marti- j ko Akreditiran, da so ljudje brali nje-ne"-o narodni Na kemalistične agita- jnija in Pergolesija, ki so tudi na spore- j gova poroei!a narobe. Kadar je poročal torie bo pa treba strogo paziti. |du, zahtevajo višek kulta v glasovni iz- 0 venki zmagii je bila sigurno velika pc- 1 obrazbi in jih more izvajati le tako ve- ;omjja. Sedaj pred volitvami je prevze! Tka umetnica, kakor je gospa Poljakova. i ,siovenskj Narod* ulogo Hofferja s km, __________:Pred desetletji je slovela kot interpreti- I da prjnaša fantastična poročila o zaied- , , a 1„ itn? vteh sPevov slavna Alice Barbi. Po- ničatskih shodih. Bolj ko je bil klaverr, - Nekaj podatkov o praški unl- 8atnikom koncerta, ki imhijo mode-no verzi, v študijskem letu 1921-22: je bilo bo usUe-en0 x Debussyjevo pes. na praški univerzi nastavljenih 2W> uč.^ « .Mandoline-. - Izvajanje kon,ert-teljskih moči; med temi 112 redmh m 24 J edavanja je nekaj povsem (lnj. izrednih profesorjev. Predavanj in se- ^ ra7,iCn od opeinega. ska!a minarskih vaj je bilo najavljenih v zim- ^ izražanja je pri koncertnem skem semestru 551. Strogih izpitov (n- ^ obscžnejJa in 7at0 t(.žja gorozov) je bilo Prestan.li 2642 doktor- ^ opernem. In go.po Pol^kovo skih disertacij predan.n 64. Za doktorje fifeuvratUi kritjki franMsUih. nem^:h in je bilo promoviranih 731 slusateljev m ligtov med prve koI1CPrtne 57 slušateljic. Insknbtramh je bdo v zim- ^ y n;enetn izva,anju slave ziagti skem semestru 8814 v letnem pa 768, » nijans in bo!rato pestroft ču8t-slušateljev in slušateljic. Fakultetna raz- ^ izražanja. Večina prevodov r.ani-predelba slušateljstva je bila sledeča: 41 ^ tgk?tov bo 7aradi popol„elše-a bog-oslovcev, 3584 pravnikov 28d3 medi- anja ^ uživania nat:;ST1jena na le-cincev, 1439 filozofov m 897 slušateljev ^ ^ obsinstvn opoMrjnmo. prirodoznanstvene fakultete. Inozemskih go na razpoIa;ro pri blagajni in slušateljev je bilo 1684, med temi 70o Ju- ^ veae. koncerta pri b;!jetervh. goslovanov in 86 Bo ga rov L. N< To!stoi: .Spoved«. Poslovenil - Nadziranje tiucev v Berlu^n. ^ i «Umetniška založba* i ~ - pri J. Vidmar ml. Pred Srn^kafft^iSiirgisr^h ^^0 v ^ ** Berlinu, KaKor tuui T-edstavl:ali tret ič zopet pred polno h:- vprašanj k' «Jčejo tujcev .Hoffmannove pripovedke*. Predsta- D un a jfk oč a s op^ s i epefroča, da Je bno I« > bila v splošnem dobro podana, vi-te ni na skupščini socialnodemokratič- 'delo pa se je. da novi Hoffmann. gosp. nih strokovnih organizacij konstatiramo. Ceitler. menda ni imel nobene predskuš^ da znaša število nezaposlenih v Avstriji (nje s ansamblom in orkestrom. Temu je 100 000 ta eki tretjtaa teh ne dobiva nI-'morda pripisovati, da se nam je zdel nje-kake napore Ker pa bo meseca dc- pov Hoffmann precej slabši kot je bfl COTbra Odpuščenih iz državne službe nad Knittlov. - Upamo, da bo lo pn trn-S S « se bo število ne- hodni predstavi v torek boljše. V pe tisoč name cente , , j knncPrrl dni-re-.i deia- zaposlcn.n še znatno zvišalo. ko 7.bor za odrom barkarolo. patek! R™ KkaStska Rusija ki repri.eten incident. Med tem. ko je o, fo ^ avdfa Češkoslovaška, je kulturno kester v pianu spremljal, je zbor pndel zelo zaremarkna dežela. Madžari so lo- »a ce!i ton tako da je moral dirigent pro vHI tam renegate. a za vzgojo ljudstva'f koncu barkarole orkester ustav,t,, do-se niso brtoli Treba sedaj tam inten- Mer ni zbor končal. Podobne nepnhke ivne'a kultu nega dela. toda za enkrat so se pripetile že ponovno ker se za-se še p r epirajo za - književni Jezik rtd, rampe, s katero je svoječasno g. ^u-Igor Husto je priporočal velikotusči-18!8 drami na jubo podaljšal oder, or- nogospod^VoIošinpa je drugih misli ter .kester, ^"t^^oZA^ nravi da ie remogoče malorusčino pl- rajo s sordmi. ne sliši na oder kakor sati z velikim pravopisom ter je zato se je to pripetilo v petek. Zarad, tega proti velfkoruščtal Neka šolska anketa imajo težko stališče kapclnik H je bj izrekla za to, v književnem jeziku topot umljivo ves Iz selie. solist, ta naj-bližaH dialektu vrhovinskemu. ki ga ,bolj zbor. ki govori velik del mnloruskesa ljudstva. veseL Glasbena eovori vel k de maiorusn-csa iiu^n«. ■■——. . , . __,ro^„n ta obenem jeziku zakarpatskih Rusinov. stalno trpijo m je torej nu;no Vsa stvar izg'eda kakor nekakšno Prek- da uprava čim preje odpravi rampo V ar m^rifsamo da nesrečni Slovani v svoji so baje že vsi kapelmk, ahtevah. r^S^^fZ^l P^lkor io je odkuril Kčiler no zlomu Av ' " tgljive zaoreke. strne. sliod, večje je poročilo »Slovenskega Naroda*. Tako n. pr. Ima včerajšnji »Slovenski Narod* nad pol kolone dolgo poročilo o shodu v »prostranih prostorih* Sokličeve gostilne v Trnovem. Dejstvo je, da je ta shod obiskalo le 5, reci: pet Tmovčanov. poleg 25 iz mesta pri-pelianih zajedničarjev z govorniki vred. Shod pri Ribiču na Dolenjski cesti je bil pogoreto v pravem pomenu besede. •Slovenski Narod* sicer že sam piše. o «nepriliki. da se v objavi za ta shod ni izrecno povedalo, kafeim volilnim ok'a-jem je bi! namenjen. Mala sobica pri Ribiču je ostala skoraj prazna in eospod-ie sklicatelji so bridko tožili, da »niso prišli delavci, ki so bili naročeni*. PH-eaniači zajedničarskih ve-ižnikov so nnmreč zašli v drugo gostilno. Shod v Šiški pri A.n:"~ku je bil res obiskan. Prišlo je rnd 50 ljudi, to na zato, ker je bila ravno sobota in ima r dobro vino ter domr.če klobase Med shodarii ie bilo večie število že'ez-ničarjev. bivših NSS. poleg niib pa tud> prav leo broj nristnšcv d^ueib st-ank ki so se nad klobasami zabavali. O nekaterih zelo interesnntnib izvaiani;b ns tem sbodu n:?cmo ra d-usrem mestu. Sbod pri Pavšku na Martinovi ce"-': nroslavliata ncdelisVa »Ttisoslaviia* i" •Slovenski Nar^d*. Ob napovedani ie bil" na tem shodu 8 o"s!tt«a!cev. oh 9. uri. ko se je račel. se ie nabralo vse ca skoraj 20 Hudi. temi fi oe-mokratov. P^Tneic je n*'^0 v še pet rednih gostov, ki pribajajo skoraj vsak večer. Rn-en 2 klerikalcev. knTronistov. 6 demokratov ta samo dveh Mvših nr?»^šev JDS so bili vsi sbodar-ji bivši NSFarji. Videti je. da ima ^i-aiednlca* postav-lieno »letečo koleno* Vj se pojavlja vset, shodih, da panravi dvem. aH t"'"^ Hudem, ki pridejo na zajednifa-^ka .zborovanja^ \r. radovednosti. nck^!k-korake. Z leteča kolono Jur*ČMo tudi dr. PavPfl?9ria. ki 'c. kakor doVa^pVi-p?ego\d i?ank! \n gomrt. zrli fmfkeea soomina ta od ea»ca shoda čo dni^pcs >H)rpw. piu "l^skaio vedno eni in 5«ts najeti k!?ke'jl. 3 decembra ko M p*:*-! rfan *a!edničf'«keff» poloma, ta bo tudi HRffir pri «S'av. Narndu* poVlsal. ka- Domače vesfi * Kraljevska rodbina, kralj, kraljica m princ Jurij, so <-e v nedeljo dojol-dne odpe'ja!i v Toj>čider ter odšli na Košutnjak. k,jer so se dalj časa sprehajali med občinstvom, ki jih je po-vsodi iskreno pozdravljalo. * Naši diplomati pri kralju. V soboto so bili pri kralju na obedu naš poslanik v Budim[>ešti dr. Miloje Mi-lojevjč, poslanik v Berlinu Jovan Mar-kovič, generalni konzul v Pragi Jovan Vučkovič, svetnik poslaništva v Ate-ni Jovan Dučič in od pravi tel j poslov v Tirani Nastas llič. * Odlikovanie. Z redom sv. Save imin svojega rano umrlega obiteljskega Tana Kristijana Fegelija. bivšega švicar-jekega konzula v Beogradu, vidnimi pripomočki. V kratkem _ bo j * Celjski ponočni davek. Zaradi ma-tudi predavanje o bitoljski bitki, ki je ];man!ega pobiranja potočnega davka sledila kumanovski in po svojem ob y obso;on n3 2000 Din denarne glo-segu in pomenu nič ne zaostaja za ^ najemnik celjskega hotela »Uniona*, " ~~ MartinoviS. Vložil je priziv na občin- tega predavanja ' ' svoje predhodnico. Upati je. da se , tega predavanja — dan in ura bosta -. w pravočasno obja'l^ena — udeleži se ' " rei^rvnih oficirjev, za večje število katere je dobro, da se seznanijo e potekom velikih bojev, predhodnikov na- šega ^o^^jo^ y prece.gnjih alkoholskih objemih ža. • Humorističen ponočnjak. Poročajo tam iz Maribora: V soboto se je zagovarjal pred mariborskim kazenskim senatom carinski sluga Josip Volker, ki nik je žel TI stražnika, ko ga je z njegovo druž- Snih sester mlnistn, bo po policijski uri gonil V gostilne. K otok? Korčuli .je letos _ (g** doma u^jn K čeri Miloš rdja v Blatu. Vsa. dosedanja ^ i« ^ to »egalomanijo prisodilo r edstva sirotišnice so se izkazala za 1« dnl zapora. Ludvik. Kakor čnjemo. je to odli kovanje po=ebno priznanje za odličio vršenje prometne službe ki jo vodi nekega rodolju- I * Iz Sp. Šiške nam pišejo: »Nova Prav- načelnik Ludvik v najtežavnejših raz p eniajnnd.. r» » . 1, U. ,«, ------„„m merah tehnično nezadostno urejenega ljubljanskega glavnega kolodvora. Sposobnost in vnema načelnika Ludvi ka in celokupnega osobja ljubljanske i: UllJtlJilllt.. L v ncu.^v" —0— -----■ -1 _ ba so se končno sestre obrnile na mi- 'da* od 18. novembra nam Siskarjem zo- nistra Žerjava, ki je takoj priskočil na pet obeta t tekočem tednu 2 predstavi, pomoč Izpoeioval je za sirote na Korču- .Gospodje od rajedničarjev in od bivše 1 izdatnejše podporo ter priporočil se- |NSS na čelu jim dr. Ravnihar. kaj radi se prihajajo v našo Šiško, katera je res za- in ponovnih potovanj kralja, dvor in vlade. * Koncert v proslavo narodnsn praznika. Ljubljanska sekcija «Jug> slovanskega novinarskega udniženja priredi dne 1. decembra ob S. zvečci v veliki *Unionovi* dvorani koncert s ™žPr7eTokupno'^občinsko zaston- ir.e. kako more dr. Ravnihar pitati po-sodelovanjem ljubljanskih _ pevskih J- P«d««;0 '"^upno obun . z napovedjo - svoje zmage. Mi zborov in godbe dravske divizije. Fo- r -tvo oDeine ma.o. ....... r . , . drobni program se še objavi. kulturni vpliv v tem ozemitu so imen naslednja stoletja Henrikovi častilci benediktinci. Teh starih časov se spominjajo številne pohorske legende, katerih jedro je vedno zgodovinskega, naiavoslovnega ali geološkega značaja. Za svoje nad eno uro trajajoče skrajno zanimivo predavanje je žel prof. dr. Kovačlč pri poslušalcih obilo priznanja. Pri tem booi omenjeno, da je ta problem deloma obravnaval že v svoji zgodovinski razpravi »Sv. Areh na Pohorju* v XIII. letniku »Časopisa za zgodovino in narodopisje*. Društveni tajnik prof. dr. Strmsek ]e nato podal tajniško poročilo, iz kateregi posnemamo, da je »Zgodovinsko društvo v Mariboru* od svoje ustanovitve leta 1903 Izvršilo veliko kulturno delo, ki se je raztezalo na bivše južno Štajersko, Koroško in Prekmurje. Zbiralo je razne starir.e, vodilo Izkopavanje na pr. na Hajdlni pri Ptuju, v Središču in dr.. ustanovilo lastni muzej, ki je sedaj združen z bivšim nemškim, izdalo znanstvene monografije, na. pr. obširno zgodovinsko delo »Trg Središče* in sedemnajst letnikov »Časopisa za zgodovino ln narodopisje* s prispevki najboljših naših znanstvenikov. To ogromno dtlo ie izvršilo s svoiiml skromnimi sredstvi z neznatno vladno pomočjo Kakor je razvidno i* blagajniškega poročila dr. ste. Draginjske dekiade za štipendi i *' Satrina kosa. V Ljubljani je umrl Siškarji se v ostalem dobro zabavamo. . 'včeraj mestni računski višji "revidont Ri- 7-ajednica pri nas nima nobene zasloni- * __. _* • v t__ _ _ Y _______AritiA nni* Micin flnCtfl« Pogreb se vrši jntri pcpol Finančni minister je po nasvetu h'-rd ^vetlif_- . - dne ob štirih iz trga Tabor st. 5. — V (.rkvenici v hrvatskem Primerja jo nmrl »Našo sloge* Jerko Ma- he, pač pa gre vedno par naših pristašev poslušat zajedničarske govorancije. To se naš:m ljudem ne more šteti v j!o. V Šiški nimamo ne gledališča, ne 'rirktis.a in vendar se včasih radi neko-) \o pozabavamo. Zlasti če so predstave, ministra prosvete odredil, da se onim uradnikom, katerih sinovi uživajo ss?iipMaie - * dof ™ —™ {\JclUci. I * , .. f iti — T*5c-fOni _ r">15\3i"ll. 4 Maribor pozdravlja Hrvate. V ne- Sancin, šef oddetea za kmetiptvo po- sočasne -n ■ v. , . delio je imel Maribor svoj veliki dan. krajinske uprave za Slovenijo je bil po- 1 4 Za tepce jin imajo! «.-dov. Narod* pi- Mariborčani so pokazali, da je tudi mknjen v IV. člnovni razred državnih h včeraj, da nameravajo demokrat, pn- iiio-nslovanska ki 1; adnikov. vladni svetnik Alojzij Paulin r ašem zajednice dopovedati, da je »/.a- ki so znašal' leta 1020 še skočili leta 1922 na 4S.0C0 K, stroški za 1. in 2. snopič Štrekljeve »Historične slovnice slovenskega jezika* pa znašajo 50.000 K. Soglasno ie bila članarina določena na 20 Din, odbor pa se je pooblastil, da sme tekom leta v slučaju potrebe zvišati članarino na M Din. Sklenilo se je tudi, zainteresirati vse slole inteligence na pristnp k temu kulturno najvažnejšemu društvu v mariborski oblasti, ki ie z znastvenlm delnm pripravljalo politično osvoboditev Maribora in zato bilo medmet besncia nasprotovanja tukajšnjih Nemcev. bjave g. žuj>an Grčar. Za Glasbeno jih je pozdravil skladatelj o Matici j ,h na razlago la m3nj premožno pre- dne, je p-ikloplien poseben voz za dija-g. Oskar živalstvo. Vsem občinam" so bili samo ke. Med vožnjo so se ti prerivali sera Grajski kleli prijateljska čajanka. Zve !je mor8 jr0voriti o kakem razočaranju, ncah. Tudi prvi je po izrednem nakijuc- čer pa se je že pTed napovedano uro jVsak se je ra po(jlagi vzorcev in cen ji padel na mehko travo ter odnesel ns- napolnila Gotzova dvorana, kar je tem 'frhko brez vsakega vplivanja odločil ali .znatne poškodbe r.a nogi. pomembiiejše, ker je bila v istem času je ca]e aktivirana posrb-ti komisija ra presojo oprostitve javnih i. .kižbencev od vojaške služb« v vojni ii miru ter nj:hove rarmestitve po vo-j '';ih eiiiiieah. Tudi ustne kepne po;ot!h< o r.enre- nabito polna. Bila je prav j»ris-čna ju goslovan-ka zabava, pri kateri so ?e vrstili navdušeni govori 7. nnSimi in hrvatskimi posmimi. Mariborčani zaznamujemo s tum koncertom zone' 'ep korak v evoji kulturni zgodovini * Moka po 20, 21 in 22 kron. T.juh Ijančanje tožijo zadnje dneve, da mo rajo kupovati moko že po 24 in po 25 kron. Mestni magistrat pa je dobil okoli SO vagonov moke, ki io prodaja mičninah se morajo prijaviti darčneira SO odstotkov. S t?m je doseženo največje I tdenje. Naročajo se pri zastopništvu: Stanko Zargi & Co., trgovina z žeVzni-1.0, Ljubijana, Sv. Martina cesta 15. * V nobenem gospodinjstvu naj ne manjka zavitka dobiega čaja. Zahtevajte od trgovcev le čajne mešanice «Buddha» ker so naj izdatnejše in najboljše. iis ssvarm meji (Občni zbor Zgodovinske*« društva v Mariboru.) Zicdovinske društvo v Mariboru je ime.u v petsk zvečir v kszinskl dvorgni ▼ mestni aprovizaciji na Poljanski ce ,!r.-da v roku 15 dni. določenem v čl. j svoj cbčr.l zbor z znanstvenim predava uti od zjutraj do zvečer v*ak dan vsa 3 1 taksrecra in priMnjbinskega pratilni- ' komur po 20. 21 in 22 kron! Treh* j.s (.Uradni list* 101/1021). Prekmače-je le. da se v«akdo nosluži u j.-t krat nem iznosu redne takse (glej rar-cene moki zopet narasle. Kakor nam , delegaci e ministrstva financ št. B [» r>oročajo, ne pride v mpgi«tratno j: mi3/l—1922, ki izid« v »Uradnem prodajalno skoraj nihče — dasiravno i;stu*. je moka j»rvovrptna I * Ustavljeni vlaki na pred Dur?.i Trst * Velik uspeh za na?e begunce sp I kor nam javl!a ravnateljstvo držav-dosegli demokratski fioslanci." kateri' 1 h železnic v Zagrebu, so avstrijske zasluga ie da je bila v sporazumu 7 »-?zne železnice počer«i od 6. novembra ministrom Žerjavom povodom ,-azpr,- t i-vile promet bizoviakov na progi Du-ve o voinoodškodninskem zakonu v naj - JesenVe Podbrdo - Trst in sicer parlamentu sprejeta resolucija, katera D 109/D 9/120-1/603 in 004/4203/D 10/ pooblašča vlado, da pretrleda prijave P 110. vojnih škod s strani Primorcev, ki so 4 Nov občinski gerent v Trbovljah, naši državljani, ter jih poravna, odnos T anc Mercina je razrešen dolžnosti ob-no poskrbi za potrebne kredite. Rav č nskega eerenta v Trbovljah. Na njego-noi=to pooblastilo je dobila vlada crl- vo mesto je imenovan za gerenta te olv de šk,d. povzročenih našim držarija t?* Robert Plavšak, učitelj v Trbm-ijah. nom od Italijanov in od Nemcev na * Okrajni zaston v Slovenski Bistrici. Koroškem Ministrstvo za soeijalm Famesto Petra Novaka, ki je nedavno politiko, ki je nedavno podaljšalo rov mrl, je imenovan za gerenta okrajnega za te prijave bo postavilo posebni * stopa v Slovenski Bistrici Alojzij Pm-komisi.io za preeled prijav. t r- trgovec v Slovenski Bistrici. Predavanje o kumanovski bitki. O, * Dobrotnik invalidov. Beograjsko ča-tem znamenitem .locotllni v naši zgo s>pis'e pnroča. da je neki tamošnji iniln-dovini je predaval v nedeljo dopoldn-" 6'rijalee in bivši rezervni častnik zapu-v dvorani »Kazine* načelnik štaba s il v svoji oporoki invalidskemu udru-dravske divizije, podpolkovnik gO*T> milijon kron. Stojanovič. Dvorana je bila polna ofi eirjev — med njimi tudi mnoeo * Dobrotnik «Rudečej« križa». Kakor re poročajo iz Beogrtda. ie švicar«V* obi- zervnih — ki so sledili z največjo po 1 lj Fegeli is Ženeve darovala jngoMn-zornostjo zanimivemu, strokovnjaške .vanskemo »Rudečemu križu* v»oto 50 mu razlasraniu. suODolnicnim z zemlie- itisoč švicarskih frankov, da noJa*ti epo- ajem društveners predsednika prof. dr. fr. Kovačiča o historičnih spomenikih na Pohorju, katerei* ss je udeležilo nad tristo poslušalcev. Ztodovinski spomeniki v Pohorju sejajo v prshistorično dobo, ksjti Pohorje je obdano z vencem starih utrdb: najbolj znana utrdba je «Pošte!a», ki sega v (>. stoletje pred Kristusom. V teli starih utrdbah ie prebivalstvo Iz vznožja Pohorja Iskalu še za časa turških napadov zavetje. Te stare naselbine so Rimljani porabili de!~ma za sebe, kakor tndi cesto, ki so jo izpeljali po grebenu Pohorja. O rimski kulturi pričajo Mitrova svetišča na pr. v Rušah in Tiniah. Tukaj so namreč Rimljani naselili odslužene vojake iz orienta, ki so ob enem s trgovci v naših krajih razširili kult solnčnega božanstva Mitra. ki ss je častil od iranskih gor do Škotske, od Afrike do Donave. Pczneje, ko so prenehala pusto-šenja po Madjarih, je prevladovala za-padna kultura, katero le pod vplivom svojih znamenitih vzgojiteljev regens-burškega škofa Wo!frama in brižinske-ga škofa Abrahama razširjal v naših krajih nemški cesar Henrik II. V njegovih časih so bili od Madjarov opustoše-ni kraji zopet naseljeni od Slovencev, ki so poprej pobegnili Iz dolin v gorate kraje. Kult cesarja Henrika II. sprlčuje cerkev sv. Areha n» Pohorju, katere začetki segajo, kakor najbolj jasno sve-doči cela stavba, v 12. stoletie. Močan * Kolo jugoslovenskih sester v Celju priredi v soboto, dne 2. decembra v Narodnem doniu družabni večer, kojega čisti dobiček je namenjen za Miklavževo obdarovanje revnih otrok. * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Danes, v torek dne 21. t. m. in v četrtek pevska vaja za moški zbor. v sredo, dns 22. t. m. za ženski zbor. Ker smo pred vs?nimi koncertnimi nastopi — polnoštevilna udeležba! Odbor. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 22. t m. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daie članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desn-t. * Plesna šola društva «Atene» (Zen sko telovadno društvo) naznanja, da otvori s 1. decembrom plesne tečaje v li-cejs.ki telovadnici in sicer: 1. oddelek za otroke (dečke in deklice do 12. leta — pouk o pravilni hoji začetni pojmi ritmike in graciis). 2. oddelek za goicnkc začetnice deklice cd 12 leta dalje — ritmika, graciia, bonton.) 3. oddelek za gejenke. 4. oddelik za dečke od 12. leta dalje, 5. oddelek za uradnice (moderni plrsi). 6. oddelek za dame (moderni plesi.) Pouk vodi v nižjih oddelkih gospodična Nikolajevska, v višjih gr.s^od Trcšt pod nadzorstvom gospe prof. \Ves-snerjeve. Pouk v otroškem tečaju se vrši enkrat na teden v ostalih pa dvakrat po 1 in pol ure. Vpisovanje se vrši v sredo in četrtek t. j. 22 t m. od po! 5. ure do pol sedme ure in 23. t. m. od no! 5. ure do 7. ure zvečer v telovadnici na lir :-.i. Podrobne informacije se dobe !st^t!>m. * Klub esperantistov v Ljubljani poživlja vse svoje člane, kakor tudi vse one, ki bi se želeli učiti velevažnega medn»rodrega jezika, da se bo začel redni pouk v petek dne 24. t. m. ob io.30 v učnih prostorih v Srlcnburgnvi ulici štev. 6-n. nadstropje na levo. Pouk bo dvakrat v tednu: vsak torek in petek od 19.30 do 21. Mesečna pristojbina znaša 5 Din za diirke 2 Din. Obiskovalci tečaja bedo imeli pri1'ko uporab 1'ati Espersnto v konverzacili in dnriso vaniu s tu- in inozemstvom. Zato ne za-nn-dite prilike, učiti se svetovnega jezi- oospo&arstvo S SVETOVNEGA ŽITNEGA TRGA Na naših žitnih tržiščih sc je prešli teden tendenca učvrstila. Zaradi močnega povpraševanja so vojvodinski imeii-telji biaga povišali cene. Zlasti so poskočile cene žitu, dočim se pri cenah moki ne kaže tako velik porast Visoke cene domačemu blagu povzročajo, da se po nekaterih krajih oskrbuje konzum le s cenejšo uvoženo moko. Tako poročajo, da se v Dalmaciji razpečava !e italijanska moka, a po vojvodinski niiui ne povprašuje. Ako hočemo, da se bodj naše žitne cene, ki so že zopet preccj r.ad svetovno pariteto, razvijale normalno, bi bilo potrebno, da se zakonitim patom izločilo iz žitne trgovine zlasti or.: špekuiantski barantači, ki so se mej vojno in v povojni dobi vrinili v to trgovino. Te pijavke izrabijo vsako priliko za navijanje cen s tem. da z !a.rn?i-vimi ali zavitimi vestmi begajo konzcir in tako umetno povečujejo povpraševanje po blagi:. — Pšcnica je narastia tekom zadnjih deset dni cd 1300 ra 160« K ab postaia v Bački. Koruza stara se je tržila konccm prošlega tedna pn 1400 K pariteta Zsgrcb. Nova sc je ponujala po 700 K dobava v decembru. Nadalje se je tržila rž po 1600 K pariteta Zagreb, ječmen za pivovarne po 1500 K, oves slavonski no 1200 K pariteta Zagreb, moka po 23 — 23.50 K parite« Zagreb. Na metodajnih svetovnih trgih je bila prešli teden istotako čvrsta tcndenca. Naraščanje ccn v Zcdinjenih državah so povzročili neprestani štrajki. ki so ovirali transportiranje. Poleg tega pa tudi povpraševanje po ameriškem blagu veliko. Zlasti je veliko zanimanje ra ameriško pšenico, ki je letos zelo dobre kakovosti. Iz Avstralije poročajo, da so izgledi žetve trajno dobri. Izvoz iz Indije je že pričel in se ra£\; na. da bo precejšen. V Argcntiniji je po ugotovitvi poljedelskega ministrstva žetev zelo uspela. Pšemce se je pridelalo !elns 58.69 miii-nov meterskih stotov proti 49.23 milijf-na v prešlem letu. Argcntinija bo igrala letos v preskrbi svetovne potrebe re žitu veliko vlogo. Celo iz Rusije poročajo, da bo izvažala letos žito. Ta poročila so pa popolnoma neverjetna, ker z druge strani javljajo, da bo Rusija zelo stedovala tudi letošnjo zimo. Letina v Rusiji bi bih letos sicer povoljna, toda radi gladn j-: ostala ogromna površina polja neobdelana. Cene v Češkoslovaški so prošli teden znatno padle. Na nemških tržiščih so bile cene odvisne doslej le od gibanja na deviznem trgu. Kakor poročajo, je bih ietos letina krompirja v Nemčiji izredno dobra, kar bo zelo uplivalo na nadaljni razvoj žitnih cen. Na madžarskih tržiščih ie zadnje dni opažati nazadovanje cen. Kljub temu se mlini vzdržljivi in pričakujejo še dal'-ne^a padca ccn. Izvaža se malo. Čudno je, da naraščajo cene pri nas kljub temu, da so žita v vseh nam sosednjih državah cenejša. Zato je pričakovati, da bodo cene k;jub vsem manevrom špekulantov kmalu zopet nazadovale HMELJ. Z3 povečanje carino r.a uvoz hmelja. Minister za poljedelstvo in vode je stavil finančnemu ministru predlog, ds se poveča carina na uvoz inozemskega hmelja v našo državo. S povišano carino naj bi se onemogočil tuj uvoz in csi-gurala prodaja domačega hmelja domačim pivovarnam, zlasti ker je letos izvoz našega hmelja skoro onemogočen TRŽNA POROČILA. Mariborski svinjaki trg. Dne 17. t. m. je bilo v Mariboru na trgu 214 svinj. Cene sledeče: mhdi prašiči od 5 — 6 tednov so se prodajali po 550 — 700 K. od 7 do 9 tednov 750 — 900 K, 3 do 4 mesece stari 1400 — 1800 K, 4 do f mesecev star 2600 — 2800 K, 8 do 1(5 mesecev 3600 — 4SOO K. 1 leto stari finno — 6500 K. Meso se je prodajalo po 75 — SO K za kg mrtve teže. = Otvoritev uradnih dni trgovske ia obrtniške zbornice v CeTju. Trgovska in obrtniška zbornVa v Ljubljani opozarji vse interesente iz Celja in celjske okolice ter Savinjske doline, da se bodo pri-c nši z 21. novembrom vršili vsak torek uradni dnevi v Celju in sicer v uradnih .rostorih javnega skladišča in prevozne č ln'ške družbe. Pred otvoritvijo urad- ka! 4 Ključavničarska tvrdka Ivan Rcbck v Celju je postavila novo mestno teht . 1T , nico za Dohodarstveni u-ad v Ljubljani .mh dni se vrši v mali dvorani Narod-pri kolodvoru Tehtnica ie naimodernej- :r-ejra doma sestanek interesiranih krofe vdelana in odgovarja vsem zahte- pov. na katerem se bo posumilo pomea vam čim lažjega in hitrejše« tehtanja, jramen in delokrog zborničnih Tvrdko moremo prinornčiti vsem. ki dni. uradnib imajo še zastarele okorne tehtnice. * Razpisana učiteljska služba. V Loškem potoku je razpisana v stalno na = Izvoz suhih češpelj. Iz Valjeva pe-r-ffljo. da se je iz tamošnjejra okruga b.vozilo dosiej Ze okoli 2000 vagonov mednje služba učitelja. Termin! do 2*. suhih češpelj. - Po poročilu naše kr. t m Hrana in stanovanje sta učitelju 'pooblaščene trgovinske agencije v Msr-zagotovljcna. ^eljti kažejo francoski uvozniki gotovo * Razpisane službe. Pri državni žreb- jrezerviranost in čakajo na padec cen čarni na Selu pri Ljubliani je iznraznje naših češpelj. Zato je uvoz naših «es-ro upravniško mesto. Prosilci za to me I' lj majhen. Zanimanje konzuma za nase sto moralo Imeti strokovno kvaliPkad- H---0 pa je pre-e šnje ;,n se vsaka par-•0 _ Pri policiiski direkciji v Liubljam ,1'ja. ki do^pe r Ftancno, hitro razproda, e' razpisano mesto policiiskega kancli- - Zlata pariteta v Avstriji znaša od sta. Za to mesto se jemljejo v poštev .20. do 26. novembra 14.9.0 papirnat* orožniški in voiaški podčastniki v sta-jkron. _ ros« pod 40. letom, ki so že dovršili = Zh« "ada™k * estmesečno pisarniško prakso. Glej raz- j^aša od 22. do ^»^rzUo.mvl-pis v .Uradnem listu. IL 119- «totkoT Moslel ll2A00 * Podružnica Jagoslovenske Matice ta Kranj ln okolico je povodom druge obletnice rapallske pogodbe priredila zbirko radodarnih doneskov, ki je dosegla samo v mestu Kranju do sedaj 14 tisoč K. Med rodoljubi so darovali večje zneske g. Vinko Majdič 2000 K, tvrdka Indus 1200 K, gg. Fr. Sire, Marenčič in podružnice tukajšnjih bank po 400 K. Pričakujemo še prispevke iz okolice. Darovalcem in požrtvovalnim nabiralkam -odbornicam Kola jugoslovenskih sester in nabiralcem se v imenu naših bratov tam preko iskreno zahvaljuje odbor. Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Elektrotehnično podjetje -v Sloveniji v obratu — edino te vrste v državi in sploh na Balkana, išče v svrho razširjenja privaten kapital okoli 750.000 - Bin. S571 Podjetje ima prvovrstno strokovno vodilno moč — s 25 letno prakso v največjih svetovnih tovarnah in razne patente. — Uporaba izdelkov v državi ze o velika. Ponudbe na inončno dražbo Aloma Compaay, Ljubljana, Kongresni trg 3/L pod šifro „ItESTABILlTETA". IUM» em SO o.aadi Ct* 8*—, »Mktfc »adlllr.lt* S BM.O • Ol«. - Trgo.«H aoual. foolao.asi'«. «* k«»I4>ii» (. SO B.Md' 6 01».. ..»»«> «aoal|n|i» • b..«<» 9 Din - •• ««9'.t 'L«""* ' — h.1 Na »praftanla M odso»ar|a 'a. ■>• la «Bra»a*|a srtlotana cnatnaa t* ^po'®' — več vagonov, za takoj njo ali poznaišo dobavo, po zmernih cenah. Istotam v.igon smrekovih plohov, f>0 mm debe line. Več pove Štefan Gruden, trgovec z lesom in apm uo Stranje pri Kamnika. 3924 Trgovski pomočnik išče mesta v trgovini z mešanim blagom (Bpecialna ni izkliucena). Ponudbe pod »Trgovski pomočnik« na upravo «Jutra». 3U8či Zastopnike 3878 v večjih mestih Jugoslavije išče kemična tovarna. Ce njene ponudbe pod <1. Z.» na upravniStvo «Jutra». Kupujemo redno bukove in hrastove, zdrave ravne, gladke, le prav malo grea^te hlo.le. Ra^ne ponuube z najskrajnejšimi cennni na upravo «Jutra» pod «Hlodi» SSSi 5 vagonov krompirja, lepega, prebranega ter suhega, imam napri;daj. (ena K 3 50 za kg postaja Ra dcnci. Nssiov pove uprava < Jutra«. 3lJ54 za leto 1923 ;*>si t dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6 x 4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem. Ko ledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča naj se direktno pri Zvezni tiskarni in knjigarni v Liubhani, Wolfova ulica št. I. Prvovrstno apno, zarsuti a no dobro žgano, iz vodnega kamenja (krogi:'), Za vinograde. 6000 komadov hrastovega, lepega kolja ima takoj naprodaj Ludvik Vernik. Velika nedelja. 39.) 4 L p gozd naprodaj! Prodam okoli 10OO m* t-mre ko>ega in okoli 105J0 m' bukovega lesa itd. i_.es je prvo vrsten, blizu okrajne ceste, ki pelje od Zagorja pr»ti Sv Jurju,blizu premogovnika 1'oizve se p. i posestniku Francu BoKia i, _ ves Dra?a štev. 1. p hava-Št Lampert nad Zagorjem. 3960 Svilenih mrežio za mline, večja množina, Je po znatna znižani ceui on da 1'onudlie nn Žitni zavod, I.jub liana, Krekov trj 10. 3975 Ka stanovanje se sprejme takoj drž uradnik Pismene ponudbe na upr. vn »Jutra* pod »Takoj>. 3P8- Goatilna ali rest vracija, t kakem večjem kraju Kranjske, Sta-lerske ali Hrv. ške se vzame v njiem, taki j ali pa tudi pO'.ne e Cenjene ponudbe naj se rpošiejo na r°»tne ležeče »Nova vas, Rakek«. a Dva vesela mladeniča ueomadeževaue preteklosti, žtlita dopisovati z enakimi fo.piraini Tajnost zajamčena. Dopisi naj se pošljejo poitno leže