18! >¦• Prirodopisno-natoroznansko polje. Velika morska želva. ko krasno in čarobno, kako tajao in velieastno je rnorje, ako gledaš na KJnjegovo mirno in sijajno gladino. a to samo takrat, kadar je morje mirno. Nu, ve- rleti rao- rate, otroei ljubi, da morsko površjeni vedno tako lepo iu mirno. Pride. čas, da se nebo pre- vleče s erno-si- vimi oblaki, da strelfe švi-gajo na yse strani, da grom pretresa zrak in silnivihar vzne- love v vi- sočino, gorjV si ga tedaj ladijam in po- rooršča- kora, če jih tak vihar za- teče na morji. Morje je ob takej nevihti razbur- jeno do dna. — Oj, da bi vi mogli tedaj po- gledati v neiz- merno raorsko globo- čino, kaj bi vi vse videli tam! mirja morje ter vzdignje silne va- In rcs. v morji najdeš gore 111 doliuc nivno tako kakor ua sabem. Ali te gore in doline so večkrat mnogo večje nego li one na suhcj zemlji. V morji so različne iuorske rastline, ki pokrivajo dno ninrja iu so v hrauo raznim živalira, velikim iu majhenim. Dti, bogato in obilo je morje na številu živalij, ki jih krije v svojej globočini. .V morji so sesavci. razna golazen, dvoživke, ribe, želve, raki, raelikužci, školjke. polipi, iglokoŽei itd. V niorji je tu in tam mnogo vež živalij nego na kopnem, ker je morje mnogo večje nego li suha zemlja, pa se živali v morji tudi laže razvijajo iii kretajo, ker lahko plavajo sem in tjii, kakor jih je volja, a na suhej zemlji žive samo' na površji druga pri drngej. Od teh brezbrojnih morskih živalij imate danes jedno tukaj na podobi. To je velikanska raorska želva, ki živi po vseh toplih morjih, a veasih se zgubi tudi v srednje morje in viharji jo zaneso celo na francoske in angležke bregove. Ta velikanska želva je preko 2 metra dolga in do 400 kilogramov težka, kakor kak velik vol. Zival je tako močna, da nese po več ljudij, in hrbtna črepina je tako debela in trdna, da je tudi težko obložen voz ne more zdrobiti. Na nogah iraa plavute, zatorej se obnasa kakor prava vodna žival. Z dolgimi prednjimi nogarai prav hitro vesla in se zna tudi prav spretno potapljati. Gorenja čeljust je klju-kasto zavita, zatorej so nsta od strani nekoliko kljunn ujedne ptiee podobna. Pri vsej velikosti je morska želva vender jako miroljubna žival. V velikih čredah se pase na pomorskih travnikih. časih pa tudi plava v velike reke in muli travo ob bregovih. V morji ta želva nima nobenega sovražnika, a na suhem je v vednej ne-varnosti pred ljudmi. Suhej zemlji se bliža samo takrat, kadar je treba jajca nesti. Približa se nizkim peščenim otokom, katerim se morajo zaradi nevarnosti izogibati vse ladije, skobaea se po noči na suho in poiskavši si primeren kraj, začne takoj kopati jamo, v katero iznese jajca. Ko je svoj posel zvršila in jamo zopet zakrila, napoti se zopet nazaj proti morji. A žival, bodi-si še tako previdna, naposled je vender prevarjena. Clovek, ki jo je skrivaje opazoval, plane na njo ter jo pobije s kolora, ali pa, če ui časa za to, prevrne jo z drogom na hrbet, ker ve, da si v tem položaji ne more pomagati. Še pred solučnim vzliodom poišče kraj, kjer mu moker pesek pove, da so jajea zakopana ter jili pobere. Morska želva iznese do 200 po 5 do 7 centimetrov debelih in jako ukusnih jajec. Po dnevi poišče človek prevrnjeno žival, ubije jo in razčetrti. Žival se drugače ne more braniti. kakor da jezno piha in z zadnjima nogama meče pesek na svoje neprijatelje, za kar se pa ti malo ali celo nič ne brigajo. Dbitej želvi odkrhnejo prsni črep, odrežejo jej glavo in noge ter jo tako postavijo na žrjavico, da se peče in cvre v lastnej skledi. Zelvino meso jedo presno in nasoljeno. Vzlasti je na glasu juha kot posebno krepilna hrana. e. \