GRADBENI VESTNIK G LA S ILO ZV E ZE D R U Š T E V G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V IN T E H N IK O V S LO V E N IJE IN M A T IČ N E SEKCIJE G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V PRI IN Ž E N IR S K I Z B O R N IC I S LO V E N IJE Poštnina plačana pri pošti 1102 LJ U B LJAN A 9 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkovG lavni in odgovorni urednik: P ro f d r Janez D U H O V N IK L ekto rica : A lenka R AIČ - B L A Ž IČ L e k to r ic a angleških po vze tk o v : D a rja O KO RN Tehn ičn i u red n ik : D an ije l T U D J IN A U re d n iš k i odbor: M ag. G o jm ir Č ER N E G orazd H U M A R D o c .d r. Ivan JE C E L J Ja n K r is t ja n J U T E R Š E K A n d re j K O M E L Ja n ja P E R O V IC -M A R O L T M a rja n P IP E N B A H E R M ag. Č r to m ir R E M E C P ro f.d r . F ra n c i S T E IN M A N P ro f.d r . M iha T O M A Ž E V IČ D o c .d r. B ra n ko Z A D N IK T is k : T IS K A R N A L J U B L J A N A d.d. Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/ faks: 01 422-46-22 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančni pomoči Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). http://www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40.687,50 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. Ljubljana,številka: 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 1. U redništvo spre jem a v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pom em bne in zan i­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. B esed ilo m ora biti izp isano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki m orajo imeti naslov, im en a in p riim ke avtorjev te r besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); im ena in priimke avtorjev; naslov P O V ZET EK in povzetek v s lo ­ v e n š č in i; n a s lo v SU M M A R Y , naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; n as lo v n a s le d n je g a p o g la v ja (velike črke) in besedilo poglavja; n a s lo v ra z d e lk a in b e s e d ilo razdelka (neo b vezn o );..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZA HVALA in besed ilo zahvale (n e o b v e zn o ); naslov L ITE R A ­ T U R A in s e z n a m lite ra tu re ; n aslo v D O D A T EK in besed ilo d o d a tk a (n e o b v e z n o ). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. P o g lav ja in razde lk i so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti vključene v besedilo p ris p evka , o š te v ilč e n e in o p ­ rem ljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski o b lik i, m o ra jo b iti p r ilo ž e n e prispevku v originalu. 9. Enačbe m orajo biti na desnem ro b u o z n a č e n e z za p o re d n o številko v okroglem oklepaju. 10. U p o ra b lje n a in c it ira n a d e la m o ra jo b iti n a v e d e n a m ed besedilom prispevka z oznako v obliki [priim ek prvega avtorja, le to o b ja v e ]. V is tem le tu o b jav ljena d e la is teg a avtorja m o ra jo b iti o z n a č e n a še z oznakam i a, b, c, itn. 11. V p o g la v ju L IT E R A T U R A so u p o ra b lje n a in c it ira n a d e la opisana z naslednjim i podatki: priimek, ime avtorja, priimki in im ena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; z b o rn ik i: n aziv ses tan ka , o rg a n iz a to r , k ra j in d a tu m s e s ta n k a , s tra n i od do; ra z is k o v a ln a p o r o č ila : v rs ta p o ro č ila , n a ro č n ik , o z n a k a pogodbe; za druge vrste virov: kra tek opis, npr. v zaseb n e m pogovoru. 13. Pod č rto na prv i s tra n i, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in p r iim e k , s tro k o v n i n az iv , pod jetje ali zavo d , navadni in elektronski naslov. 14. P r is p e v k e je t r e b a p o s la ti g la v n e m u in o d g o v o rn e m u u re d n ik u p ro f. dr. J a n e z u D u h o v n ik u na n a s lo v : F G G , Jam ova 2 ,1 0 0 0 LJUBLJANA oz. janez.du hovn ik@ fg g .un i-lj.s i. V sprem nem dop isu m ora avtor č lan ka n ap isati, kakšn a je po n je g o v e m m n e n ju v s e b in a č lan ka (p re te žn o zn an stven a , pretežno strokovna) ozirom a za katero rubriko je po njegovem m n en ju p r is p e v e k p r im e re n . Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v form atu M S W ORD. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH IN ŽEN IR JE V PRI INŽENIRSKI ZBO R N IC I SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , D E C E M B E R , 2 0 0 3 L E T N I K L I I S T R . 2 9 3 - 3 1 8 VSEBINA - CONTENTS Novoletno voščilo Društvene novice Stran 2 9 4 M. Vengust___________________________________ NOVOLETNO VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Nagrajeni gradbeniki S tran 3 0 9 A. Holobar____________________________________ SKUPŠČINA ZDGITS V CELJU 14.11.2003 S tran 3 0 9 M. Vengust___________________________________ POROČILO PREDSEDNIKA O DELU ZDGITS V OBDOBJU MED OBEMA SKUPŠČINAMA Stran 2 9 5 ZDGITS______________________ NAGRAJENI GRADBENIKI Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Stran 2 9 6 D. Rožič, V. Markelj___________________________ RAČUNSKA ANALIZA KONSTRUKCIJE MOSTU ČEZ MURO STRUCTURAL ANALYSIS OF THE MURA BRIDGE Stran 3 0 3 M. Žiberna, R. Kotnik, D. Kristan, J. Sovič, T. Jesenovec, V. Flis, M. Zule____________________ GRADNJA AVTOCESTNEGA MOSTU ČEZ MURO CONSTRUCTION OF HIGHWAY BRIDGE OVER RIVER MURA S tran 311 B. Čelofiga____________________________________ POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA ZDGITS S tran 311 J. Duhovnik___________________________________ POROČILO UREDNIKA GV NA SKUPŠČINI V CELJU 14.11.2003 V CELJU ZA LETI 2002 IN 2003 Stran 3 1 2 IO ZDGITS____________________________________ PROGRAM AKTIVNOSTI ZDGITS ZA LETI 2004-2005 S tran 3 1 3 J. K. Juteršek________________________________ NOVI DIPLOMANTI S tran 3 1 4 J. K. Juteršek________________________________ KOLEDAR PRIREDITEV S tran 3 1 5 ZDGITS_______________________________________ VSEBINA LETNIKA 52 D. ROŽIC, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije mostu čez M uro virov energije v stavbah se je utrdilo skozi vključenost v razvoj­ no delo in povezovanje strokovnjakov ter institucij na domači in mednarodni ravni. Kot neumoren pobudnik novih progra­ mov na tem področju že dobri dve desetletji zagovarja in spo­ dbuja integralni pristop h graditvi stavb in sodelovanje inženirskih strok od zasnove do izvedbe projekta. Pripravlja vsakoletna strokovna posvetovanja Zgradbe, energija, okolje, katerih poslanstvo je prenos izsledkov raziskovalnega dela in strokovnih novosti med projektante in v gradbeno prakso. Od leta 1994 dalje ureja edino slovensko revijo za bioklimatske zgradbe, kjer med drugim skrbi tudi za promocijo pilotnih projek­ tov s področja solarne arhitekture in drugih primerov rabe al­ ternativnih virov energije. Kot posrednik med investitorji in izvajalci je pri gradbenih projektih začel sistematično vključe­ vati aktivni razmislek projektantov o optimalni energetski za­ snovi objektov. Tako je pod njegovim vodstvom Poslovni si­ stem Mercator začel izrabljati odpadno energijo hladilnih na­ prav za ogrevanje svojih centrov, kar prinaša velike prihranke pri njihovem obratovanju. Tudi arhitekte, ki snujejo Mercatorjeve nakupovalne centre, je uspešno vodil preko konceptov narav­ ne osvetlitve in pasivnega zajemanja energije, oboje pa so spret­ no povezovali v objekte z velikim arhitektonskim, uporabnim in tehničnim standardom, tako da danes Mercatorjevi centri po njegovi zaslugi predstavljajo višji kakovostni razred med soro­ dnimi objekti. Optimalna uporaba naravne osvetlitve in pasiv­ nega ogrevanja je integrirana v zasnovo nakupovalnih galerij in atrijev, ki vnašajo kakovostne in za Poslovni sistem Mercator že oblikovno prepoznavne elemente v sicer neatraktivne tehnolo­ ške objekte. Marko Umberger se je aktivno vključil tudi v vnašanje nove inženirske prakse v gradnjo stanovanjskih objek­ tov. Preko strokovne literature, strokovnih srečanj in preko konkretnega angažiranja projektantov je uspel spodbuditi več kvalitetnih rešitev, med katerimi so nekatere že izvedene, druge pa so v pripravi. Tudi z lastnim zgledom pri gradnji enodružinske nizkoenergetske hiše, ki temelji na vgradnji nizkoenergijskih sta­ vbnih elementov in izrabi obnovljivih virov energije, je doka­ zal, da trdno stoji za omenjenimi načeli. Marko Umberger je s svojim celotnim dosedanjim delom prispeval k dvigu splošnega nivoja inženirske kulture pri graditvi energijsko učinkovitih stavb. Vsem trem nagrajencem iskreno čestitamo! RAČUNSKA ANALIZA KONSTRUKCIJE MOSTU ČEZ MURO STRUCTURAL ANALYSIS OF THE MURA BRIDGE STROKOVNI ČLANEK UDK 624.21 : 6 2 5 .7 4 5 .1 : 6 2 4 .0 4 DUŠAN ROŽIČ, VIKTOR MARKELJ P O V Z E T E K M o s t č e z M u ro je z 8 3 3 m e tr i najdaljši slovenski m o s t p re k o re k e . S p re d n a p e to z a te g o v g la v n e m ra zp o n u p re d s ta v lja inovativno re š ite v , k jer ni m ogoče u p o rab iti eno s tavn ih raču n sk ih prijemov, znanih iz analiz običajnih ko n s tru kc ij. V članku je op isana raču n ska analiza nosilne ko n s tru k c ije v fazi g rad n je t e r v končni fazi uporabe. P rikazan i so uporab ljeni p red p is i, n e k a te ri računski modeli in znač ilne o b težb e t e r o b re m e n itv e . N azad n je so p rik a zan e še p o seb n o sti te g a o b jek ta , k o t so začasne podpore, zunanji kabli in d e v ia to r v g lavnem polju. S U M M A R Y The b rid g e over th e M u ra is 8 3 3 m long and is th e longest S lo v e n ia n b r id g e . W it h t h e e x t e r n a l p r e s t r e s s in g u n d e rn e a th s u p e r s tr u c tu r e in th e m ain span p re s e n ts a specia l s o lu tio n , w h e re th e use of a s im ple m e th o d fo r s t r u c tu r a l ana lys is as in com m on s t r u c tu r e s is n o t possible. The p a p e r p r e s e n ts s t r u c tu r a l a n a ly s is o f th e s t a t e s d u rin g th e e re c t io n of th e s tr u c tu r e and in th e final phase of use. The used co d es , se ve ra l m a th e m a tic a l models and ty p ic a l loads a re s h o w n , as w e ll s o m e s p e c ia lt ie s o f th e s t r u c t u r e , such as te m p o ra ry s u p p o rts , e x te rn a l p re s tre s s in g and th e d e v ia to r in th e m ain span. D. ROŽIČ, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije mostu čez M uro UVOD Avtocestni most čez reko Muro je unikat­ na konstrukcija z inovativnimi rešitvami pri gradnji in delovanju konstrukcije in objekta. V literaturi je poznano samo nekaj poskusov uporabe prednapete zatege na mostnih konstrukcijah, ki pa niso direk­ tno primerljive z izvedbo pri mostu čez Muro. Zato nismo imeli ne domačih, ne tujih izkušenj za primerjavo in vodilo pri zasnovi, računski analizi ter pri gradnji. Natančna analiza vseh faz med gradnjo ter vseh vplivov v uporabi objekta je bila zato nujna, delo pa zahtevno in obsežno. OPIS NOSILNE KONSTRUKCIJE 1 2 3 4 5 6 7 8 mO Tip MC 1 - s id ro t ip a M A 2 - P E - tu le c 3 - p o v ra tn a c e v 4 - d e v ia to r 5 - p ra m e n 6 - s p ira la 7 - in je k c ijs k a c e v 8 - P E -c e v Most preko reke Mure je na trasi avtoces­ te A-10 Koper-Lendava s priključnimi kraki. Most sestavljata dva vzporedna objekta, vsak dolžine po 833 m. Tlorisni radij je 2400 m, niveleta pa je konveksna z radijem 40000 m s priključnimi tangen­ tami v nagibu ±1,3%. Konstrukcija ima 20 računskih razponov dolžine 30+ 1 0 x 4 0 + 5 0 + 8 0 + 5 0 + 4 x 40 + 34 + 26. Prekladna konstrukcija via­ dukta, ki se je gradila po tehnologiji pos­ topnega narivanja s pomočjo jeklenega kljuna dolžine 25m in pomožnih podpor na razponih 50 m (25+25 m) in 80 m (2 5+ 3 0+ 2 5 m), ima armiranobetonski škatlasti prečni prerez skupne širine 13,21+0,70=13,91 m ter konstantne višine 2,80 m. Na razponu 80 m so kabli nameščeni zunaj betonskega preseka in oprti na jekleni distančnik višine 2,40 m. Tip W 1 - s id rn a p lo š č a 2 - z a p o ra m a s ti 3 - p re h o d n a c e v 4 - p o v ra tn a c e v 5 - P E - - tu le c 6 - P E p ra m e n i s k o ro z ijs k i z a ­ š č ito 7 - in je k c i js k a m a s a Prekladna konstrukcija je vzdolžno pred- Slika 1: P r e r e z s id rn ih glav t ip a M C in w napeta s: - centričnimi kabli 15x0,62” kakovosti - kabli zunaj betonskega prereza kako- • kabli v tipičnih razponih so siste- f y/ f u = 1670/1860 MN/m2 sistema vosti f v/ f u = 1670/1860 MN/m2, ma dywidag MC (kabli so zainjek- dywi'dag MA in sicer (slika 1): tirani s cementno injekcijsko maso) A vtorja: D u šan R D Ž IČ , univ. dipl. inž. g ra d ., P O N T IN G inžen irski b iro d .o .o ., M a rib o r, S tro s s m a y e r je v a 2 8 V ik to r M a rk e lj, u n iv .d ip l.in ž .g ra d ., P O N T IN G inženirski b iro d .o .o ., M a rib o r, S tro s s m a y e r je v a 2 8 S lik a 2: R ač un sk i m od el ko ns tr uk ci je i n de ta jl gl av ne ga ra zp on a z zu ­ na nj im i ka bl i in de vi at or je m D. ROŽIČ, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije m ostu čez M uro • kabli v razponih 50 in 80 m, ki jih v glavnem razponu vodimo zunaj prekladne konstrukcije, so sistema dywidag W (vsak pramen je pose­ bej zaščiten z mastjo in obdan s plastičnim ovojem, vse skupaj pa je še dodatno zaščiteno z mast­ jo). Spodnjo konstrukcijo sestavlja 19 vmes­ nih podpor ter krajna opornika. Vmesne podpore so stene s polkrožnimi zaključki. Debelina stebrov med manjšimi razponi D. ROŽIČ, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije m ostu čez M uro je 1,60 m, širina pa 5,20 m. Stebre ob glav-nem razponu preko Mure (os 13 in 14), na katerih so nepomična ležišča, pa so debele 2,00 m in široke 7,00 m. Vsi stebri so temeljeni na pilotih cj)120 cm, ki segajo v osnovno hribino. Ve­ likost pilotnih blazin in število pilotov je različna: - v oseh 13 in 14 je steber temeljen preko pilotne blazine dim. 9,75/7,0 m in 10 pilotov (f)120 cm, - v oseh 2-12 in 15-20 je steber temel­ jen preko pilotne blazine dim. 5,50/ 5,00 m in 4 pilotov <|)120 cm. Stebri v oseh 13 in 14, ki prevzemajo vodoravne sile v vzdolžni smeri, so opremljene z ležišči, ki so nepomična v vzdolžni in prečni smeri, ostale stene in krajna opornika pa z ležišči, ki so nepo­ mična v prečni ter pomična v vzdolžni smeri. Kvaliteta betona je MB 45 za prekladno konstrukcijo in MB 35 za podporno konst­ rukcijo. Pilotne blazine in piloti so MB 30. A N A L IZ A KO NSTRUKCIJE Konstrukcija je bila analizirana kot prostors­ ka prednapeta okvirna konstrukcija. Pri analizi in dimenzioniranju konstrukcije so upoštevani DIN standardi in EC 2 ter po­ tresna obtežba v skladu z EC 8, Del 2 - mostovi. Jekleni elementi so bili analizi­ rani in dimenzionirani z upoštevanjem EC 3. Računski model je prikazan na sliki 2. ANALIZA KONSTRUKCIJE MED GRADNJO Pri fazi gradnje so bili upoštevani nasled­ nji vplivi: - lastna teža konstrukcije + teža kljuna - trenje na ležiščih - temperatura dT = 10/-3,5° K - veter 1,75 kN/m2 - toleranca ležišč in dvig konstrukcije na oporniku med narivanjem • toleranca ±5mm • dvig konstrukcije med narivanjem +6mm - prednapenjanje - reološki vplivi - reduciran potres v skladu z EC 8. Posebnost tehnologije narivanja je v tem, da se konstrukcija postopno premika od delavnice, kjer se betonira, do svojega končnega položaja. Ker se pri tem menja položaj podpor, je vsak prerez obre­ menjen z upogibnim momentom spre­ menljivega predznaka, kar kaže ovojnica (slika 3). Pri tem je zelo pomembno, da pri analizi konstrukcije pri narivanju upo­ števamo vse obtežbe, ki dejansko nasto­ pajo. V odločujoči kombinaciji se pojavlja­ jo: - lastna teža+koristna obtežba - tolerance višine ležišč - dvig na narivni hidravlični napravi - temperaturne spremembe. Vplivi, ki so posebnost tega načina gra­ dnje, povečajo upogibne momente v konstrukciji za 30 % ali več (slika 3). Kontrola potisne sile Med narivanjem prihaja do trenja med drsnimi ploščami in ležišči. Sile zaradi trenja mora premagati potisna naprava, -33986 ^ L >iTii.afiTAyiviVii 21355 M onenti l t+ d v ig + to le ra n c a le z is c + d t-3 .5 M onenti l t+ d v ig + to le ra n c a le z is c + d tlO -30582 M onenti l t+ d v ig + to le ra n c a le z is c -26723 23228 M onen ti la s tn a te z a Slika 3: U pogibn i m o m e n t i med g r a d n jo katere zmogljivost je omejena z močjo hidravlike in velikostjo vertikalne reakcije prekladne konstrukcije. Zaradi velike dolžine objekta je bila narejena projekcija narivanja. Določiti je bilo potrebno dolžino, do katere bi bilo možno narivati objekt samo s potisno hidravliko. Anali­ za je pokazala, da bi v primeru 3% trenja Sita (kN) 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 O Desni objekt zadnje potiskanje (5.7.02) : ni=0.03, tr-hkfr= 0.70 -------Rvteor — efH=tr*V ------Hieor=f(G) - a — meritev Rv meritev H Takti Slika 4: R a č u n s k e in i z m e r je n e v r e d n o s t i p o t is n e si le D. ROŽIČ, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije m ostu čez M uro med drsnimi ploščami in ležišči bilo potrebno v zadnjih 3 taktih konstrukcijo dodatno vleči. Zaradi tega smo predvi­ deli posebno jekleno podkonstrukcijo, preko katere bi bilo možno z napenjalka- mi in kabli ustvariti potrebno vlečno silo. Meritve med potiskanjem so pokazale, da se je sila začetnega trenja (na začetku potiskanja vsakega takta po enotedenskim premorom) zmanjšala od začetnih 5.4 na 2.6 %, sila trenja med namaščenimi drsnimi ploščami pa se je zmanjšala od začetnih 3.3 do 1.0 % na koncu zadnjega takta. Po analizi tega pojava smo prišli do sklepa, da se pri začetnih taktih pozna vpliv povečane­ ga trenja v delavnici, padec koeficien­ tov trenja z dolžino objekta pa gre pre­ dpisati ugodnemu vplivu togih stebrov na razporeditev sil na ležiščih. Zaradi nedeformabilnih stebrov se je sila začetnega trenja aktivirala postopno na posameznih stebrih in ne istočasno na vseh. Odstranitev pomožnih podpor in napenjanje eksternih kablov s is tem a W Postopek odstranitve pomožnih podpor in napenjenja kablov sistema W je hkra­ ten proces in zajema naslednje faze: - analizo konstrukcije pred začetkom postopka odstranitve začasnih podpor - napenjanje kablov sistema W med os­ mi 12 in 15 - dvig konstrukcije na začasnih podpo­ rah 12 in 15 ter odstranitev teh pod­ por - začasni dvig konstrukcije na pomož­ nih podporah glavnega razpona (pod­ pore P2 in P3) - napenjanje kablov sistema W med os­ mi 13 in 14 - odstranitev začasnih podpor v glav­ nem razponu (podpore P2 in P3) - izvedba hodnikov med osmi 13 in 14 in dokončanje krova na celotnem objektu. ANALIZA KONSTRUKCIJE MED UPORABO Med uporabo so bili predvideni naslednji vplivi: - lastna teža konstrukcije + krov - trenje na drsnih ležiščih - prometna obtežba po shemi z SLW 60/30 - zavorna sila - temperaturne spremembe • neenakomerna dTM = 7/-3,5° K • enakomerna dTN = -30 /+200 K za betonsko konstrukcijo oz. dTN = -40 /+ 300 K za kable izven betons­ kega prereza ter kontrolo ležišč in dilatacij - veter 1,75 kN/m2 - relativni pomiki podpor - prednapenjanje - reološki vplivi - potres v skladu z EC8 z redukcijskim faktorjem 1,50 in faktorjem pomemb­ nosti BIF 1,30. -3 3 5 6 0 statna+kabti /N x / -40150 -0.0193 sta tna+kabti /pom iki/ Slika 5; U čink i s t a ln e t e ž e in p r e d n a p e t ja D, ROŽIČ, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije m ostu čez M uro -25925 prometna ovojnica /M z/ promet /pomiki/ Slika S: Učinki p r o m e t n e o b t e ž b e Med uporabo konstrukcije izstopajo obremenitve v glavnem 80 m razponu. Zunanji kabli z distančnikom delujejo pri stalni obtežbi kot elastična podpora, pri prometni pa povečujejo togost največ­ jega razpona. ANALIZA DEVIATORJA Na razponu 80 m uravnavamo obremenit­ ve in premike s kabli zunaj betonskega preseka, ki jih vodimo preko deviatorja višine 2,40 m zunaj prekladne kon­ strukcije. Deviator je sestavljen iz ver­ tikalnih okroglih debelostenskih cevi f406,4/17,5 mm, razpiral, ki so izdelana iz cevi f267/10 mm, diagonal iz cevi f193,7/6,3mm ter sedla, ki je narejeno iz pločevin debeline 40, 30 in 20 mm. Kvaliteta jekla je St52-3 (oz Fe51 OD po EC3) z mejo plastičnosti 355 MN/m2. Deviator je obtežen z odklonsko silo zu­ nanjih kablov v vertikalni in prečni smeri ter horizontalno silo trenja H = 0,06 V v vzdolžni smeri. Odklonska sila v vertikalni smeri: N = 2.8.2800 kN = 44800 kN a = 6,604° V = 2Nsina =2.44800.0,115 = 10304 kN Odklonska sila v prečni smeri (upošte­ vana dodatna toleranca 5cm): N = 2.8.2800 kN = 44800 kN a = 0,415° H = 2N sina =2.44800.0,00725 = 650 kN P D. ROŽIC, V. MARKELJ: Računska analiza konstrukcije mostu čez M uro Horizontalna sila v smeri osi kabla H = 0,06.10304= 618 kN Dodatno sta upoštevana še vpliva: - padec temperature dTN -30°K - reološki pojavi v vzdolžni in prečni smeri. POSEBNOSTI ANALIZE KONSTRUKCIJE MOSTU - Ležišča Zaradi velike dolžine konstrukcije so pomiki konstrukcije relativno veliki, kar je zahtevalo natančno analizo pred- nastavitev ležišč in tudi prečnikov ter deviatorjev. Zaradi horizontalnega ra­ dija je bilo potrebno določiti zasuke ležišč glede na stebre. - D ila ta c ije Velike dilatacije in spremembe pogo­ jev pri vgradnji so imeli za posledico večkratno preračunavanje začetne odpr­ tine dilatacije. - E ks te rn o n a p e n ja n je Most preko Mure ima dve vrsti zunan­ jih kablov, in sicer klasične zainjekti- rane s cementno injekcijsko maso na tipičnih razponih ter kable z večkrat­ no zaščito v razponih 50 in 80 m. - A n a liza v p liv o v m e d n a r iva n je m Med narivanjem je bilo poleg standard­ nih kontrol treba preveriti še odprtine za kable v spodnji plošče, analizirati vpliv vsiljenih obtežb, kontrolo potis­ kanja in predvideno vlečenje kon­ strukcije. - J e k le n a k o n s tru k c ija d e v ia to r ja Skupaj z zunanjimi kabli tvori nosilni podporni sistem prekladne konstruk­ cije na razponu 80 m. - Z a č a s n e p o d p o re in n jih o v a o d s tra n i te v V fazi narivanja so bile izdelane začas­ ne podpore na razponih 50 in 80 m. Odstranitev začasnih podpor je sku­ paj z napenjanjem zunanjih kablov predstavljala poseben tehnološki pos­ topek, ki je zahteval temeljito analizo. - A k t iv n i o p o rn ik Zaradi velikih horizontalnih sil v fazi narivanja smo povezali aktivni opor­ nik in delovno postajo. S tem smo zmanj­ šali potrebno število pilotov na opor­ niku in z enostavnim prijemom pove­ čali njegovo togost. - K o le sa rsk a steza Zaradi spremembe širine AC med grad­ njo objekta se je “dodatna” širina ob­ jekta uporabila za kolesarsko stezo. Potrebna je bila analiza vpliva dodat ne obtežbe ograje za zaščito kolesar­ jev. - In fo rm a c ijs k a ta b la Prehod preko Mure je zaznamovan z informacijsko tablo. Potrebno je bilo narediti analizo jeklene konstrukcije in temeljev. SKLEP Natančna računska analiza zamišljene kon­ strukcije zagotavlja, da gradnja poteka ne­ moteno, brez nepredvidenih zapletov in težav. To še posebej velja za inovativne konstrukcije, kjer nimamo lastnih ali v li­ teraturi opisanih drugih izkušenj. Vse me­ ritve, ki smo jih izvajali med gradnjo, kakor tudi obtežilna preizkušnja so pokazale, da so bile računske predpostavke pravilne. S kakovostno zasnovo in korektno analizo konstrukcije smo zagotovili optimalno izved­ bo mostu, ki daje ob najmanjših stroških največjo zanesljivost objekta. L I T E R A T U R A Ponting, Inženirski biro, PZR, PGD in PZI mostu preko Mure, Maribor (1998 - 2003). M . ŽIBERNA, R. KOTNIK, D. KRISTAN, J, SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, M , ZULE: Gradnja avtocestnega m ostu čez M uro GRADNJA AVTOCESTNEGA MOSTU ČEZ M U R O CONSTRUCTION OF HIGHWAY BRIOGE OVER RIVER MURA STROKOVNI ČLANEK UDK 624.21 : 62 5 .7 45 .1 : 6 9 .0 5 MAJA ŽIBERNA, RADOVAN KOTNIK, DRAGO KRISTAN, JOŽE SOVIČ, TONE JESENOVEC, VELJKO FLIS, MIRKO ZULE P O V Z E T E K v P r i s p e v k u s o o p i s a n e p r i p r a v e i n a k t i v n o s t i , ki j ih je izva ja le c g r a d i te l j o p ra v i l ko se je lo t i l p r ip ra v e d o s le j zan j n a jz a h te v n e jš e g a t e h n ič n o - o p e r a t i v n e g a p r o je k t a z i z g ra d n jo 8 3 3 m d o lg e g a m o s t a n a jd a l jš e g a v re p u b l ik i S loven i j i in d o p o ln i l svo j p r o g r a m z neka j n o v im i te h n o lo g i ja m i . P r i t e m je iz p o p o ln i l s t r o j n i p a r k z novo s p e c ia ln o o p re m o . Tako se je u s p o s o b i l za g ra d n jo p o m e m b n e g a o b je k ta na t r a s i L e nd a va - m a d ž a rs k a m e ja : m o s t a č e z M u r o , ki je bil z g ra je n s te h n o lo g i jo p o s to p n e g a n a r iva n ja . Po leg re k o rd n e d o lž in e je t u d i m a s a p re k la d n e k o n s t r u k c i je s 1 6 . 0 0 0 t o n a m i n a jve č ja , k a r s e jih z e n eg a m e s t a p o t is k a lo v S loven i j i in ena n a jve č j ih v Evrop i. S U M M A R Y The a r t i c l e p r e s e n t s p r e p a r a t i o n s and a c t i v i t i e s , w h ic h w e r e p e r fo r m e d by t h e c o n t r a c t o r f o r t h e p r e p a r a t i o n o f h is , so fa r e t h e g r e a t e s t t e c h n ic a l and o rg a n is in g p r o je c t : t h e e r e c t io n o f 8 3 3 m long b r id g e , t h e lo n g e s t onp in R e p u b l ic S loven ia . The c o n t r a c t o r had t o a c q u i r e n e w t e c h n ic a l kn o w le d g e , t o c o m p le t e k n o w -h o w p r o g r a m w i t h s o m e n e w te c h n o lo g ic a l m e t h o d s and t o c o m p le te e q u ip m e n t w i t h n e w f i t t i n g s . S o t h e c o n t r a c t o r b e c a m e q u a l i f ie d f o r t h e c o n s t r u c t i o n o f t h e m a in s t r u c t u r e on t h e h ig h w a y s e c t i o n L e n d a v a -H u n g a r ia n b o rd e r : t h e b r id g e o v e r t h e r i v e r M u ra . The b r id g e w a s e r e c t e d by m e th o d o f in c r e m e n t a l la u n ch in g . B e s id e s t h e lo n g e s t b r id g e le n g th , t h e m a s s o f s u p e r s t r u c t u r e o f 1 6 . 0 0 0 t o n s la u n c h e d f r o m o n e p o in t , is t h e l a r g e s t in S lo v e n ia and one o f l a r g e r o n e s in E u ro p e . A vtorji: M aja Ž ib e rn a , univ. dipl. inž. g ra d ., G RADIS GP L jub ljana , vod ja s e k to r ja R adovan K o tn ik , univ. dipl. inž. g ra d ., G R AD IS GP L jub ljna , d ir e k to r Tehničnega b iro ja D ra g o K r is ta n , univ. dipl. inž. s t ro j . , G RADIS GP L jub ljana , vod ja razvo ja Tone J e se n o ve c , s tr . te h . , G RADIS GP L jub ljana , k o n s tru k te r Jo že Sovič , dipl. inž. kem ., G RADIS GP L ju b lja n a , te h n o lo g Veljko F lis , univ. dipl. inž. g ra d ., d ire k to r m a rk e tin g a M irko Zu le , univ. dipl. inž. g ra d ., G RADIS GP L jub ljana , p o o b la š č e n e c up rave za m a rk e tin g UVO D Po programu gradnje avtocest v republiki Sloveniji se je v letu 1999 začela gradnja kraka avtocestnega križa proti madžarski meji. Poleg reševanja lokalnega prometa v območju Murske Sobote z avtocestni­ mi odseki in nekaj mostovi v okolici je bil namen gradnje prvega odseka tudi boljša povezava prekmurske ravnice s prleško stranjo Mure. Pri tem je bilo tre­ ba poleg prečkanja reke Mure zaščititi tudi ekosistem občutljivega poplavnega okolja s čim manj motečim potekom avtoceste. V sklopu mostu čez Muro je bilo treba rešiti tudi prečkanje širokega poplavnega območja, ki je biotop za re­ dke zaščitene živalske in rastlinske vrste. Med drugim je tudi to bil eden odločil­ nih razlogov za načrtovanje smeri, ki južno od Murske Sobote na najožjem poplavnem pasu prečka reko. Najpo­ membnejši gradbeni objekt na tej trasi je most čez Muro pri Bakovcih. M . ŽIBERNA, R, KOTNIK, D. KRISTAN, J. SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, M. ZULE: Gradnja avtocestnega mostu čez M uro Slika 1: P rva po lovica m o s tu po p reh o d u re k e M u r e OPIS OBJEKTA Leta 2000 je podjetje GIZ GRADIS Lju­ bljana na razpisu DARS-a pridobilo izve­ dbo projekta Most čez Muro pri Bakovcih na avtocestni smeri Koper - madžarska meja. Dela je izvajal GRADIS GP Ljubljana d.d. Most je sestavljen iz dveh ločenih vzporednih objektov s skupno širino 27,92 m ter dolžino 833 m. Objekt po­ teka neprekinjeno preko 20 polj, z glav­ nim razponom 80 m preko Mure, brez stebrov v vodi ter z razponi po 40 m na obeh poplavnih območjih. Prečni prerez prekladne betonske kon­ strukcije je votla trapezna škatla s kon­ stantno statično višino 2,8 m. Širina zgornje voziščne plošče znaša 13,9 m, širina spodnje plošče škatle pa 5,0 m, obojestranske konzole pa so dolge 3,1 m. Most ima moderno zasnovo z zunanjimi kabli, ki potekajo v notranjosti škatle, v glavnem 80 m dolgem razponu pa izsto­ pijo iz betonskega prereza in preko jek­ lenega deviatorskega sedla delujejo kot zatega betonskega dela konstrukcije. Kot je bilo omenjeno, most v strugi Mure nima stebrov, na poplavnem delu pa ima skupaj 38 vmesnih stebrov (19 krat po dva), ki so visoki 7,0 do 8,5 m in so pra­ vokotne oblike z ovalnimi zaključki v prečnem preseku. Taka oblika je hidra­ vlično ugodna za odtekanje poplavnih ali občasnih vod v starih strugah. Temeljenje je globoko na betonskih p i­ lotih premera 120 cm, kar ustreza geolo­ škim razmeram. Daljši, levi most ima maso 15.800 ton. Za potiskanje je bila uporabljena hidra­ vlična narivna oprema kapacitete 6.080 kN. Tako to ni samo najdaljši most preko reke v Sloveniji, temveč tudi največji in najtežji objekt pri nas in eden največjih v Evropi, ki se je gradil s postopnim na- rivanjem. O R G A N IZA C IJA Za realizacijo tako zahtevnega projekta je bilo potrebno v precejšnji meri izpopol­ niti teoretično in operativno znanje teh­ nologov, ki so vodili projekt, ter praktič­ no izuriti ekipo, ki je projekt izvajala. Zahtevna je bila tudi naloga dopolnitve tehnološke opreme podjetja s specialno opremo, ki jo je bilo potrebno določiti in dobaviti. Zato je bila sestavljena projektna skupina, ki je bila zadolžena za realizacijo projekta Mura in je poleg teh predpriprav nudila strokovno tehnično in operativno podporo gradbišču med izvajanjem celotnega projekta. Sestavljali so jo gradbeni in strojni inženir ter teh­ nik tehnolog iz Tehničnega biroja ob podpori marketinga in komerciale. Spe­ cialne postopke glede materialov, po­ stopkov in kontrole je izvajal tehnolog specialist. Tako je bila v dveh letih opravljena izbira opreme in dobaviteljev, dobava, izbira sistemov za napenjanje in injektiranje in opreme zanje, pridobitev predpisanih certifikatov, dovoljenj in drugih tehnič­ nih dokumentov za njihovo uporabo v republiki Sloveniji, priprava tehničnih osnov, praktično usposabljanje operati- M . ŽIBERNA, R, KOTNIK, D, KRISTAN, J. SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, vne ekipe v sodelovanju z inštruktorji do­ baviteljev, projektiranje celotne opreme izven glavnega projekta ter potrebni teh­ nični izračuni. Izdelani so bili detajlni ter­ minski plani in spremljana dinamika del. Ključnega pomena za uspeh projekta je bilo sodelovanje s projektantom na najvišji strokovni ravni. Le tako smo lahko s skupnim pristopom našli in realizirali številne tehnološke rešitve problemov, ki so se pojavljali med gradnjo in jih v lite­ raturi nismo zasledili. Izrednega pomena je bilo, da so bile te rešitve izdelane pra­ vočasno, preden smo jih potrebovali na gradbišču. Na ta način je bilo preprečeno improviziranje in s tem v zvezi zamude in stroški. Kot primer naj omenimo matema­ tično simulacijo narivanja, ki je omogoči­ la ekonomično gradnjo z eno samo nariv- no opremo. Vsi dostopni podatki so namreč nakazovali smer reševanja z dve­ ma narivnima hidravlikama. Velik pomen so imeli tudi projektantski geometrijski in obremenitveni podatki, ki so nam omo­ gočali funkcionalno in racionalno projek­ tiranje pomožne opreme, ter velika pripra­ vljenost projektanta prilagoditi se našim tehnološkim možnostim in dogovorjenim rešitvam. V veliko pomoč nam je bilo tudi strokovno spremljamje in sodelovanje nadzora ter svetovanje pri uvajanju novih postopkov in sistemov. Glede na oddaljenost gradbišča je le to bilo organizirano za samostojno funkcio­ niranje, tako da je bil vsak teden izdelan in narinjen en betonski segment dolžine 20 m. Pozneje, ko smo istočasno začeli narivati tudi drugi most, sta bila tedensko narinjena po dva segmenta. Pri tem je potrebno omeniti, da terminsko ni bil za­ mujen noben takt od skupno 86. Pri istočasni izdelavi obeh taktov in podpor­ ne konstrukcije (temelji, stebri) je v pov­ prečju sodelovalo 20 gradbenih delavcev (zidarjev, tesarjev), 20 železokrivcev in 5 napenjalcev. Na gradbišču so bili trije delovodje, dva tehnika in en inženir. Tehnično podporo gradbišču je nudil Tehnični biro, organizacijsko in komer­ cialno sektor za marketing in komercialo, servisna, vzdrževalna, montažerska in podobna dela pa je opravljala ekipa iz sektorja delavnic. Pomembno vlogo pri projektu je imela lastna železokrivnica, katere delavci so izdelali in položili vso armaturo. GLAVNE PROJEKTNE KO LIČ INE M ATERIALOV Za temeljenje je bilo potrebno izdelati 3721 metrov betonskih pilotov premera 120 cm in vgraditi 4196 m3 betona in 420 ton armature. Za podporno konstrukcijo (4 krajni opor­ niki ter 2 krat po 19 vmesnih stebrov s pilotnimi blazinami) je bilo potrebno 5.326 m3 betona in 598 ton armature. Poleg tega so bile izdelane 2 krat po 4 začasne podpore ter začasni nasipi v reki Muri, ki so bili zaščiteni z jeklenimi za­ gatnimi stenami. Za glavno prekladno konstrukcijo ter hodnike je bilo potrebno 15.570 m3 betona, 2.103 ton armature in 486 ton kablov. Za ves objekt je bilo torej treba vgraditi skupaj preko 25.000 m3 betona in 3.600 ton razne armature. Montirati je bilo potrebno 5.070 m varovalnih in odboj­ nih ograj, 84 kosov jeklenih ležišč za mostove s skupno nosilnostjo preko 100.000 ton, vgraditi 3.400 m kamni­ tih robnikov, izkopati ali vgraditi preko 50.000 m3 zemeljskih materialov ter pri­ praviti opaž za 75.000 m2 betonskih površin. Prečni in vzdolžni kanaliza­ cijski vodi do premera 400 mm obse­ gajo na mostu skupaj 2810 m ter po­ vezujejo 180 mostnih izlivnikov. G R A D N JA Posebna tehnologija gradnje, velikost in zahtevnost objekta, čas gradnje preko celega leta, zastavljeni roki ter poseb­ nosti terena so zahtevali tudi posebne . ZULE: Gradnja avtocestnega mostu čez M uro izredne ukrepe pri gradnji. Pri gradnji temeljnih blazin smo se ne­ prestano borili z visoko podtalnico. Iz vsake gradbene jame smo z baterijo moč­ nih potopnih črpalk neprekinjeno črpali vodo. Včasih kapaciteta ni bila zadostna in smo morali počakati na znižanje pod­ talnice. Vsi elementi mostu so bili poleg običaj­ ne kakovostne kontrole (dokazila o vgrajenih materialih) pred vsako nasle­ dnjo fazo preverjeni tudi geometrijsko, za kar je bil izdelan tudi posebni elaborat geodetskih meritev. Ves čas potiskanja se je izvajala geodetska kontrola smeri prek- ladne konstrukcije, ki se je usmerjala z bočnimi vodili na stebrih. Toleranca smeri je bila 3 mm. Samo natančnost izvedbe, ki bi jo lahko primerjali s stroj­ niško natančnostjo (za drsna ležišča je bila npr. višinska toleranca 2 mm, tole­ ranca naklona pa 1 %o), nam je dajala upanje za dosego našega cilja - nariniti 833 m dolgo betonsko konstrukcijo. Za dosego tedenskega takta je bilo po­ trebno uvesti posebne ukrepe. V polet­ nem času je bilo zato, da bi preprečili segrevanje betona, uvedeno nočno delo z betoniranjem v zgodnjih jutranjih urah (začetek ob treh ponoči). Pozimi je bila potrebna toplotna zaščita konstrukcije in gretje notranjosti konstrukcije z močni­ mi grelnimi telesi. V najhujši zimi, ko je bilo zaradi prenizkih temperatur onemo­ gočeno injektiranje, smo po posebnem tehnološkem postopku z dušikom ščitili visokovredno jeklo pred korozijo. T E H N O LO Š K A OPREM A OPREMA ZA NARIVANJE Za narivanje smo dobavili dvižno-poti- sno hidravlično opremo Eberspaecher, z dvižno kapaciteto cilindrov 15.700 kN in potisno silo 6.080 kN. Prekladna kon­ strukcija je potovala preko stebrov v t i­ pičnih poljih in preko pomožnih zača­ snih podpor v območju glavnega razpo- M . ŽIBERNA, R. KOTNIK, D. KRISTAN, J. SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, M . ZULE: Gradnja avtocestnega mostu čez M uro Slika 2: D ela vn ica z opaži prekmurski strani. Za streženje pri delu z opažem in napenjalko smo za opažno zgradbo postavili stolpni žerjav Potain nosilnosti 10 kN na ročici 45 m. Nosilna konstrukcija opaža je bila sprojektirana kot brana iz profilov HEB, ki je bila na glavnih vzdolžnih nosilcih podprta z 10 hidravličnimi dvigalkami Eberspaecher, kapacitete 1600 kN vsaka. Z dvigalkami se je opaž dvignil v položaj za betoniranje in se pred potiskanjem spustil za 4 cm in tako odlepil od betona. Vsako posta­ vitev je prevzel geometer. Drsne obloge v opažu so bile izdelane s strojniško tole­ ranco (predpisana + , - 3 mm, dosežena + ,- 1mm). Vzdolžna ukrivljenost proge je bila pred zavaritvijo verificirana z geo­ detsko meritvijo. na. Pri tem je drsela po začasnih ležiščih, na katera so bile polagane posebne PTFE drsne plošče z izredno nizkim tornim koeficientom. Za dodatno zmanjšanje trenja smo plošče mazali s posebno si­ likonsko mastjo, ki ima poleg nizkega tornega koeficienta tudi veliko odpornost proti iztiskanju in ohranja viskoznost v znatnem temperaturnem območju. Pri potiskanju smo sproti merili sile dviga in potiskanja in jih primerjali z računskimi. Tako smo imeli kontrolo fizikalnega do­ gajanja na trasi (ocena sil lepenja, trenja in strminskega upora) in s tem možnost priprave na ukrepe za dodatno vleko, če bi dejanska sila odpora nepredvideno naraščala in presegla razpoložljivo trenjsko silo na mestu potiskanja. Razen prvega takta, ki je bil poseben, smo za vseh drugih 42 dosegli tedenski ciklus. Narivanje 20 m dolgega segmenta je v povprečju trajalo 2,5 ure. DELAVNICA BETONS­ KIH SEGMENTOV Delovna postaja je bila postavljena na OPAŽI Opaž betonskega segmenta je bil izdelan iz plošč LIP Bled, ki so bile podprte z lesenimi sekundarnimi nosilci, jekleni­ mi primarnimi nosilci in podpornimi dia­ gonalami, vse sistema Doka. Oblika ste­ brov je sicer zahtevala večjo porabo be­ tona, vendar je imela prednost v enosta­ vnosti vzdrževanja. NARIVNI KLJUN Za skrajšanje dolžine betonske konzole smo uporabili jekleni narivni kljun dolžine 24 m in teže 660 kN, ki je bil na čelo betonske preklade pritrjen zgoraj z navojnimi palicami dywidag cf» 36, spo­ daj pa s 15 pramenskimi kabli. ZAČASNA DRSNA LEŽIŠČA Med narivanjem je konstrukcija drsela po začasnih drsnih ležiščih, ki so bila sprojektirana v Tehničnem biroju in izde­ lana v domačih delavnicah. Po zamenja­ vi s stalnimi ležišči se lahko uporabijo na drugih objektih. Prednost uporabe začasnih ležišč v primerjavi s stalnimi ležišči, ki so nameščena pod prečniki M . ŽIBERNA, R. KOTNIK, D. KRISTAN, J. SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, M. ZULE: Gradnja avtocestnega mostu čez M uro prekladne konstrukcije, je ta, da so dr­ sne površine in s tem podporne sile pod stojinami škatle prekladne konstrukcije, K ležiščem sodijo še drsne plošče PTFE in posebna silikonska mast. Oboje je dobavila firma Eberspaecher. BOČNA VODILA Za usmerjanje konstrukcije med nari- vanjem smo sprojektirali in izdelali boč­ na vodiia, ki so se z navojnimi palicami dywidag pritrdila na stebre. Uravnavanje smeri se je doseglo z vlaganjem poseb­ nih drsnih plošč med stene betonske škatle in konzole vodil. ZAMENJAVA LEŽIŠČ Zamenjavo začasnih drsnih ležišč s stal­ nimi smo izvajali s pomočjo hidravlične opreme Eberspaecher. Glavni elementi so bile štiri hidravlične dvigalke dvižne ka­ pacitete po 3100 kN. Zaradi sistema na- rivne gradnje je bila edina možnost vgra­ dnje ležišč v prečni smeri. To in teža ležišč (do 600 kg) je zahtevalo projektiranje posebne pomožne naprave za potisk ležišča nad blazino in spust nanjo. Pred tem smo ležaj podlih z lepilno maso, odprtino nad ležiščem pa smo zainjekti- rali s posebno hitrovežočo malto. Zato smo izdelali posebno recepturo in navo­ dila. MONITORING MED NA- RIVANJEM Za varovanje stebrov pred morebitno pre­ veliko upogibno deformacijo zaradi trenja med narivano prekladno konstrukcijo in stebrom smo razvili poseben sistem va­ rovanja. Ta je omogočal na vsakem ste­ bru nastavitev tipal končnih stikal na projektne pomike in je v primeru preko­ račitve zvočno opozarjal operaterja in izk­ lapljal potisno hidravliko. Sistem varo­ vanja je vključeval tudi alarmni sistem, ki je omogočal takojšnjo ustavitev po­ tiskanja prekladne konstrukcije. bočno vodilo leva s tran začasno drsno ležišče blazina stalnega ležišča Slika 4: Bočno vodilo NAPENJANJE Ker podjetje pred gradnjo mostu čez Muro ni imelo opreme za napenjanje kablov, smo v okviru projekta Mura pridobili in vpeljali tudi sistem in opremo za na­ penjanje. Izbran je bil sistem dywidag, za katerega smo pridobili certifikat in so­ glasje za uporabo v Sloveniji. Oprema je omogočala napenjanje notranjih in zu­ nanjih kablov z 12 in 15 prameni. Mak­ simalna potezna sila napenjalke je 3000 kN. Ta sklop vsebuje tudi stroj za po­ tiskanje kablov ter sistem in opremo za injektiranje. KABLI V prekladni konstrukciji so vgrajene tri vrste kablov z napenjalnimi elementi si­ stema dywidag, in sicer: notranji kabli v betonskem preseku, zunanji kabli tipa MC (zaščiteni s HDPE cevmi), ki potekajo v preseku konstrukcije in so vodeni po vi­ šini preseka z deviatorji, ter zunanji kabli tip W, ki na mestu glavnega razpona iz­ stopajo iz betonskega preseka in potekajo preko deviatorja. Pred vnosom napenjal­ ne sile v te kable smo prekladno kon­ strukcijo na začasnih podporah s hidra­ vličnimi dvigalkami dvignili za 2 cm. Pramena teh kablov so v masti, oblečeni so z HDPE zaščitno cevjo in kot celota vstavljeni v skupno HDPE cev. Tip kablov MC je bil pred tem uporabljen samo na enem mostu v Nemčiji. MONTAŽA ZUNANJEGA DEVIATORJA Poseben problem je predstavljala montaža 7 ton težkega deviatorja v glav­ nem razponu pod prekladno kon­ strukcijo. Za ta namen smo sprojektirali delovni plato pod konstrukcijo mosta, ki je bil s pomočjo navojnih palic dywidag obešen na tirnične vozičke na zgornji plošči in je omogočil prevoz sedla z mesta nakladanja na mesto montaže. DODATNA VLEKA Izjemna masa mostu in obenem relativ­ no nizka akcija na dvižno hidravliko je nakazovala možnost nezadostne trenjske sile za prenos potisne sile v zadnji tretji­ ni potiskanja. Zato smo razvili rezervni sistem za dodatno vleko s pomočjo na- penjalk in kablov. ODVODNJAVANJE Za sistem odvajanja meteornih vod smo izbrali sistem Buderus, za katerega smo M . ŽIBERNA, R. KOTNIK, D. KRiSTAN, J. SOVIČ, T. JESENOVEC, V. FLIS, M . ZOLE: Gradnja avtocestnega mostu čez M uro pridobili soglasje za vgradnjo in se je na tem mostu prvič uporabil. P O M O Ž N A O P R E M A Posebnost objekta je zahtevala še izdela­ vo pomožne opreme, ki smo jo sproti projektirali. To so bili dostopni in delo­ vni odri na stebrih, naprava za izdelavo (upogibanje in injektiranje) plastičnih deviatorjev, naprava za manipulacijo z napenjalko pri napenjanju zunanjih ka­ blov, opaži in pomožni vozički za izdela­ vo robnih vencev ter projekt rušenja začasnih podpor. I Z R E D N I D O G O D K I Od izrednih dogodkov kot zanimivost omenjamo dva. Prvi je bil ena redkih na­ pak, ki se pri narivnem načinu gradnje lahko pojavi. To je napačna vstavitev dr­ sne plošče (obrnjene površine) med začasni ležaj in spodnjo ploščo beton­ ske konstrukcije, ki se nariva. V tem pri­ meru dobimo namesto znatno zmanjša­ nega trenja močan zavorni učinek, ki ustavi narivanje in onemogoči tudi vleko nazaj. Edina rešitev v tem primeru je dvig prekladne konstrukcije na spornem ste­ bru, izvlek in prava obrnitev drsne plo­ šče. Drugi dogodek je bil „preizkus” po­ plavnega območja mostu, ko nam je Mura zalila celotno gradbišče, razen dela na nasipu. D E L O V Z I M S K I H R A Z ­ M E R A H IN V R O Č E M V R E M E N U Objekt je lociran v klimatskem področju, kjer nastopajo velike temperaturne spre­ membe, vroča poletja in mrzle zime z vetrom. Zaradi velike dolžine mostu je bilo pri vgradnji materialov potrebno upoštevati temperaturno delovanje objekta in izvesti zahtevane prednastavit- ve vgradnih elementov. V zimskih razme­ rah smo posebno pozornost namenili ukrepom, kot so pravilna sestava betona, prilagojena za zimsko betoniranje; dovolj visoka izhodiščna temperatura betona; predgretje kontaktnih površin, ki so bile podhlajene; toplotna zaščita konst­ rukcijskih elementov po vgraditvi svežega betona in stalna kontrola z merjenjem temperatur. V vročem poletnem obdobju je bilo betoniranje opravljano predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Nega betona je bila izvajana z dodatno toplotno zaščito pred pregretjem vgrajenega betona. Pri tem je zelo pomembno, da se je nega izvajala dovolj zgodaj. Jeklene kable smo v času prekinitve del, ko so bile temperature prenizke, da bi bili predpisani ukrepi bili učinkoviti, protiko- rozijsko zaščitili po postopku inertizacije z vplinjenim dušikom. Ker je bil del kab­ lov v kabelskih ceveh izven betona, ni bilo možno vzpostaviti nadtlaka dušiko­ ve atmosfere. Dnevno smo merili porast vsebnosti kisika znotraj kabelskih cevi in s tem definirali potrebno pogostost pre- pihavanja cevi z dušikom. Za namen vgradnje, podlivanja in zali­ vanja ležišč mostu v zimskih razmerah so bile izdelane posebne montažne komore za stebre, v katerih smo predgrevali be­ ton, ležišča in material za zalivanje do vgradnje ter do časa strditve materialov. Glede na dolžino mostu je zaradi ome­ jevanja razpok v robnih vencih uporabljen mikroarmirani beton. Armatura robnih vencev poteka kontiunirano od dilatacije do dilatacije. Vizualni pregled robnih vencev po 6 mesecih kaže, da je prisot­ nost razpok z navedenim načinom moč­ no omejena. L I T E R A T U R A Goehler, B„ Pearson, B„ Incrementally Launched Bridges, Design and Construction, Ernst & Sohn, 2000. Rosignoii, M., Launched Bridges, ASCE Press, 1998. Ponting, Inženirski biro, PZI Most čez Muro, Maribor,1998. Gradbeni vestnik • letnik 52 , december, 2003 DRUŠTVENE NOVICE DRUŠTVENE NOVICE Poročilo o skupščini za GV SKUPŠČINA ZDGITS v Celju, 14. n o v e m b ra 2003 Dne 14, novembra 2003 je v prostorih Celjskega sejma v Celju potekala redna skupščina ZDGITS, pod pokroviteljstvom in v soorganizaciji celjskega društva GIT. Sklepčnost je zagotovilo 33 delegatov iz 9 območnih in spe­ cializiranih društev GIT; prisotni pa so bili še drugi vabljeni funkcionarji naše Zveze in častni gostje. Skupščina je bila sklicana na pobudo Izvršnega odbora ZDGI­ TS z osnovnim namenom, da se sprejme nov Statut, ki bo po­ leg Zakona o društvih, usklajen še z drugo prenovljeno državno zakonodajo. Tako bo omogočal nemoteno izvajanje temeljnih aktivnosti ZDGITS na področju založniške dejavnosti in s tem izdajanje Gradbenega vestnika kot tudi na področju izobraževanja, ki zajema naše dolgoletno izvajanje pripravljal­ nih seminarjev za strokovni izpit v gradbeništvu. Statut pa je bilo potrebno posodobiti tudi v tistih členih, ki niso več ustre­ zali novim razmeram organiziranosti ZDGITS. Na skupščini sta se razgrnila tudiyproblematika v zvezi s finanč­ nim stanjem Zveze, ki je že tretje zaporedno leto negativno in razvoj aktivnosti v zvezi s preoblikovanjem in pocenitvijo izdajanja Gradbenega vestnika. Sprejeti so bili naslednji sklepi in poročila: 1. Novi Poslovnik skupščine ZDGITS in prenehanje veljavnos­ ti Poslovnika z dne 22.6.1999; 2. Skupščina je pooblastila Izvršni odbor, da v skladu s 3. čle­ nom Poslovnika skupščine potrdi zaključni račun ZDGITS za leto 2003 in finančni načrt za leto 2004 in poroča skupš­ čini na naslednji seji. 3. Poročilo predsednika ZDGITS (Priloga 1.) 4. Poročilo predsednika Nadzornega odbora (Priloga 2.) 5. Poročilo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vest­ nika (Priloga 3.) 6. Vse pripombe in pobude iz razprave o danih poročilih bo obrav­ naval Izvršni odbor na svoji prvi seji. 7. Načrt dela za leti 2004-2005 (Priloga 4.) 8. Spremembe Statuta ZDGITS z upoštevanjem dopolnil, ki jih je 14.11.2003 sprejel Izvršni odbor in dejstvo, da je s tem dnem prenehal veljati Statut ZDGITS z dne 28.11.1996 ; 9. Skupščina je podelila priznanja z nazivom zas lužnega č lana ZDGITS: Vilmi Benkovič, Marijani Perger, Vojki Kanič in Vidi Germ in priznanje z nazivom častnega člana dr. Ivanu Jeclju in dr. Mirku Pšundru. 10. Za požrtvovalno in zahtevno delo pri pripravi Statuta ZDGITS in drugih pripadajočih aktov, je skupščina izrekla poseb­ no zahvalo nosilcu naloge Borisu Pečenku. Skupščina je izrekla posebno zahvalo tudi Upravne­ mu odboru DGIT Celje za neprecenljivo finančno in orga­ nizacijsko podporo pri premoščanju težav in zagotavljanju kontinuitete delovanja ZDGITS v zadnjem dveletnem obdobju. Zasedanje skupščine je uspešno vodila predsednica delovne­ ga predsedstva Marija Rataj. Sklepe je izoblikovala tričlanska komisija v sestavi: Marjan Vengust, Boris Pečenko in Borut Gostič. Zapisnik je vodila Anka Holobar; verodostojnost zapi­ snika pa sta potrdila mag. Ana Marija Gaberc in prof.dr. Franc Saje. Anka Holobar, strokovna služba ZDGITS PRILOGA 1 POROČILO PREDSEDNIKA O DELU ZDGITS V OBDOBJU MED OBEM A S K U P Š Č IN A M A Spoštovane ko leg ice, spoštovan i kolegi, de le ­ gatke in delegati! V mesecu januarju 2002 sem prevzel mandat predsednika Zve­ ze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in s tem težko breme soodgovornosti za njeno delovanje, ki je bilo za­ radi hudih finančnih težav ohromljeno in v takih okoliščinah, ki niso obetale perspektive.Tako materialno kot moralno vzdu­ šje sta bila praktično na izdihu. Toda 52 let stara Zveza še deluje in ima prihodnost, če bomo vsi skupaj presodili, da je koristna in jo resnično potrebujemo kot civilno iniciativo stroke. Njena prihodnost je torej odvisna od nas. V fazi družbenega preobrata ob osamosvojitvi države smo jo vsi skupaj nehote zanemarili, ker je tedaj vsakdo usmerjal skrb v svoj eksistenčni prostor, ki se je prav tako preoblikoval in spre­ minjal in se mu je bilo potrebno prilagoditi. Društvo in društ­ vena dejavnost tedaj ni predstavljala nuje. Ko pa smo jo v no- Gradbeni vestnik • letnik 52 , december, 2003 DRUŠTVENE NOVICE vem ravnovesju razmer zopet zaslutili in občutili, nam je Zveza lahko ponudila le še ohranjen naslov, pod katerega nam je dano ponovno se združiti in sodelovati, in dve vztrajni in privrženi uslužbenki, ki sta ta naš naslov varovali in vzdrževali z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi. In še nekaj je ves ta čas delovalo, na kar smo lahko še posebej ponosni: redno je izhajal in še izhaja Gradbeni vestnik. Za to kontinuiteto se moramo zahvaliti prejšnjemu vodstvu Zveze in preudarni potezi vodstva Matične sekcije gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, ki nam je leta 2001 priskočilo na pomoč pri reševanju problema izdajanja Gradbenega vestnika tako, da jo kot naročniki prejemajo vsi člani sekcije, naročni­ no pa zanjo nakazujejo Zvezi iz članarine njenih članov. Razu­ mevanje za tako pomoč in sodelovanje pa je pokazalo tudi najvišje vodstvo Inženirske zbornice Slovenije, na čelu z njenim predsednikom, mag. Črtomirjem Remcem. Gradbeni vestnik je promotor stroke, ki ji pripadamo vsi grad­ beniki, ne glede, ali smo člani Zbornice ali Zveze, in morali bi se z njim ponašati (že zaradi njegove dolgoletne zgodovine), dati vse od sebe, da ga obogatimo, ne pa, da namenjamo cele seje in razprave vprašanju, kako bi ga osiromašili, okrnili ali celo ukinili. Upam, da do tega ne bo prišlo. Ker že govorim o Vestniku, ki je v teh kriznih časih vendarle redno izhajal, moram pri tem vsekakor izpostaviti vlogo in za­ sluge glavnega in odgovornega urednika dr. Janeza Duhovnika. Ne oziraje se na težave in udarce iz vseh strani je revija izhajala. S svojimi idejami in predlogi je sodeloval na vseh sejah Izvr­ šnega odbora in pomagal iskati rešitve za premagovanje težav. In lahko rečem le to, da bi danes naša Zveza potrebovala še več takih, njemu in njegovi drži, podobnih ljudi. Poleg izdajanja Gradbenega vestnika je pri Zvezi v tem obdobju teklo še nekaj aktivnosti: - Neprekinjeno več kot 50 let potekajo v organizaciji Zveze priprave kandidatov za opravljanje strokovnega izpita v gradbe­ ništvu. Zveza v ta namen organizira seminarje, ki se jih poleg gradbenikov udeležujejo občasno še arhitekti, krajinarji, gozdarji in rudarji. V letu 2002 je bilo 5 takih 5-dnevnih seminarjev, s skupaj 177 slušatelji in prav tako 5 seminarjev v letu 2003 z udeležbo 172 slušateljev. Za izdatno pomoč in koordinacijo izvedbe teh seminarjev se je treba zhvaliti našemu podpredsedniku dr. Janezu Reflaku, si­ cer predsedniku Izpitne komisije pri opravljanju strokovnih izpi­ tov pri Inženirski zbornici Slovenije. Zahvalil pa bi se tudi vsem predavateljem za njihovo delo. - V okviru sodelovanja s članicami Slovenske inženirske zve­ ze smo podprli pobudo Zveze strojnih inženirjev Slovenije za čimprejšnjo uskladitev slovenskega srednješolskega strokov­ nega izobraževanja z evropsko direktivo. - Spremljali smo aktivnosti Slovenske inženirske zveze in s svojimi predstavniki sodelovali na sejah njenih organov. Kljub finančnim težavam imamo do Slovenske inženirske zveze po­ ravnane vse obveznosti. - Spremljali in podpirali smo tudi delovanje in aktivnosti re­ gionalnih in specializiranih društev naše Zveze. Pri tem pa moram žal tudi omeniti, da se je število le-teh v zadnjem ob­ dobju zmanjšalo in da je trenutno aktivnih le 7 regionalnih društev ter 4 specializirana društva gradbenih inženirjev in teh­ nikov. Žal med njimi ni društva v glavnem mestu Ljubljana. - Spremljali smo delovanje slovenskega sekretariata (NCSI) FEANI in sodelovali s svojimi poročili o našem delu. - Če se zopet vrnem h Gradbenemu vestniku, smo se aktivno lotili akcije za njegovo vsebinsko in oblikovno prenovo. Končuje se prva faza akcije z izborom najustreznejšega ponu­ dnika tiskarskih storitev. - Predvsem pa smo reševali tekoče zadeve in probleme finan­ ciranja. i Finančni rezultati žal niso vspodbudni. Z vsemi temi izposta­ vljenimi ljudmi in še z mnogimi iz ozadja, ki jih nisem naštel, pa je morda le mogoče prebroditi ta tranzitni čas in ohraniti to zvezo za prihodnost - za strokovnjake slovenskega gradbeni­ štva, ki so na pohodu. Zaenkrat Zveze še nismo zapravili in pod njenim krovom imamo še zmeraj možnosti iskati nova pota in cilje za naprej. Odločiti se moramo samo, kakšno strokovno zvezo si želimo, kaj od nje pričakujemo, kako bomo to dosegli in kaj bomo za to prispevali in naredili. Nekaj prvih korakov je tako rekoč že storjenih. Na krizni seji Izvršnega odbora v Kopru 18. junija letos, ki so ji prisostvovali odborniki vseh odborov Zveze, je bilo sklenjeno, da Zvezo po­ trebujemo in da jo bomo ohranili. Dokončno smo rešili vpra­ šanje plačevanja članarine. Za nemoteno izvajanje aktivnosti, tako starih kot novih, ki bi Zvezi omogočile finančne prihodke, smo se odločili preoblikovati in z državno zakonodajo uskladi­ ti statut Zveze. Tam določena delovna skupina za pripravo no­ vega statuta je svoje delo tudi že opravila. Sklic skupščine je izveden. Danes smo torej tukaj, da se z vsemi sprejetimi sklepi Izvršne­ ga odbora zedinimo, da se dogovorimo o novih smereh delo­ vanja Zveze, da sprejmemo novi Statut in program dela za priho­ dnje. Program in ideje so prav gotovo korak naprej. Štela pa bodo dejanja, ki jih bo ocenila naslednja skupščina. Marjan Vengust Gradbeni vestnik • letnik 52 , december, 2003 DRUŠTVENE NOVICE PRILOGA 2. P O R O Č I L O p re d s e d n ik a N a d z o rn e g a o d b o ra ZDGITS V času od sprejema oz. izvolitve v funkcijo predsednika Nadzornega Odbora ZDGIT Slovenije ( na redni skupščini 24, januarja 2002 v Celju, Zapisnik z dne 05.02. 2002, t.č.7.2 - sklep 12 ) do 12.11. 2003 oz. v mandatnem obdobju 2002-2003 smo člani NO opravili 3 (tri) seje, ki so bile vse v prostorih ZDGIT Slovenije. P rva se ja novega NO je bila 21. 03.2002, kjer smo opravili po­ stopek konstituiranja NO, sprejeli zapisnik predhodne seje NO, z dne 27. 09. 2001, na kateri smo obravnavali kritično finančno stanje ZDGITS in ugotovili, da kljub našim opozorilom, pobudam in pre­ dlogom IZVRŠNEMU ODBORU, le-ta ni stanja izboljšal, še več, stanje se je poslabševalo - izguba ZDGITS je takrat v letu 2001 za prvih osem mesecev znašala 2,1 milijona SIT in se je do 31.12.2001 povečala na 2,58 milijona SIT (dokumentacija je v strokovni službi ZDGITS). D ruga seja NO je bila 11. 03. 2003. Ponovno je NO ob pregledu finančnega stanja ugotovil izgubo v znesku 3,46 milijona SIT, kar v grobem pomeni 34 % povečanje negativnega stanja glede na leto 2001. Prav tako smo člani NO ugotovili neažurno izvajanje naših sklepov in priporočil Izvršnemu odboru že 3(tretje) zaporedno leto. Tretja oz. poslednja seja NO do nove skupščine, sklicane za 14. 11. 2003 v Celju, je bila 04.11. 2003. Aktualni problem so bile ponovno finance. Stanje za devet-mesečno poslovanje prikazuje povečano izgubo za ca. 33 % glede na izgubo iz leta 2002. Stroko­ vna služba ZDGITS sicer ocenjuje, da bo izguba proti koncu leta nekaj manjša, kar pa ne spre-meni alarmantnega stanja na finanč­ nem področju. Kot predsednik NO ugotavljam po nekajkratnih udeležbah na sejah IO, da mnogi njegovi člani niso držali na teh sejah pred letom ali dvema, sicer ustno izrečenih in danih obljub / npr. pridobitev ogla­ sov v GV, sponzoriranje ali donatorstvo GV /, kar seveda meče slabo luč na delovanjetako IO kakor tudi ZDGITS in želim povedati, da sem osebno zelo razočaran nad nekaterimi člani IO. Seveda so v IO tudi svetle osebe z gospodom predsednikom Marjanom Vengustom in DGIT Celje na vrhu. Glede na finančno stanje ZDGITS pričakujem od prisotnih udeležencev zdajšne skupščine tvorno in konstruktivno razpravo o prihodnosti naše ZDGIT Slovenije. S spoštovanjem do vseh, ki tej zvezi namenjamo dobre misli in želje. Bojan ČELOFIGA PRILOGA 3. POROČILO u re d n ika GV na skupšč in i ZDGITS 14 .1 1 .2 0 0 3 v Celju za leti 2002 in 2 0 0 3 Gradbeni vestnik je z letom 2002 začel izhajati kot glasilo Zve­ ze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matič­ ne sekcije gradbenih inženirjev (MSG) pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Število izvodov se je s prejšnjih 900 povečalo na 2750. Gradbeni vestnik je v letu 2002 izšel v 12 enojnih številkah. Celoten obseg revije je bil 363 strani ali 30,25 strani na števi­ lko. Zadnjo številko so naročniki prejeli konec decembra 2002. V reviji je bilo skupaj objavljenih 15 člankov s pretežno znan­ stveno in 19 člankov s pretežno strokovno vsebino. Članki so zajemali naslednja področja gradbeništva: gradiva, kon­ strukcije, hidrotehniko, promet, geotehniko, potresno inženirstvo, gradbeno informatiko, požarno varnost in izobraževanje v gradbeništvu. Nekaj člankov je bilo s področja arhitekture in eden s področja seizmologije. Objavljenih je bilo tudi več uvodnikov, poročil s strokovnih, znanstvenih in dru­ štvenih srečanj ter novic s področja gradbeništva. V rubrikah In memoriam, Mnenja in odmevi ter Nagrajeni gradbeniki je bil objavljen po en prispevek. Decembra smo prvič objavili rubriko Koledar prireditev. V reviji so objavljali domači avtorji z obeh univerz, iz raziskovalnih organizacij ter projektivnih in izvajal­ skih podjetij. Gradbeni vestnik je bil tako kot že dve pretekli leti predstavljen na spletu. V oktobru smo opravili internetno anketo med bralci Gradbenega vestnika. Gradbeni vestnik je do priprave tega poročila v letu 2003 izšel v 10 enojnih številkah. Celoten obseg revije v prvih desetih mesecih je bil 265 strani ali 26,5 strani na številko. V reviji so bili objavljeni 4 članki s pretežno znanstveno vsebino, 17 člankov pa je imelo pretežno strokovno vsebino. Članki so zajemali naslednja področja gradbeništva: gradiva, konstrukcije, hidrotehniko, promet, geotehniko, požarno varnost, standardi­ zacijo, mednarodno raziskovalno dejavnost in zgodovino grad­ beništva in arhitekture, eden pa je bil s področja seizmologije. V januarju smo začeli redno objavljati rubriko Novi diplomanti gra­ dbeništva. V januarju smo anketo med bralci Gradbenega vestnika objavili tudi v reviji, v septembrski številki pa njene rezultate. Objavili smo tudi poročilo s sestanka IO ZDGITS v Kopru. V ru­ briki In memoriam je bil objavljen en prispevek. V oktobrski šte­ vilki je bil objavljen razpis za glavnega in odgovornega urednika, ker se z letom 2004 začne nov štiriletni mandat. V reviji so obja­ vljali domači avtorji z obeh univerz, iz raziskovalnih organizacij ter projektivnih in izvajalskih podjetij- En avtor je bil iz ZDA. Gradbeni vestnik je bil tako kot že tri pretekla leta predstavljen na spletu. Gradbeni vestnik • letnik 52, december, 2003 DRUŠTVENE NOVICE Vsi strokovni in znanstveni prispevki so recenzirani, kar povečuje njihov bibilografski pomen. Kot urednik pogrešam predvsem prispevke, ki bi se nanašali na dejavnost društev, članov zveze. Pričakujem, da bi vsako dru­ štvo vsaj enkrat letno poročalo o svojem delu in tako popestrilo vsebino Gradbenega vestnika. V zadnjem letu tudi nisem prejel nobenega prispevka o udeležbi na strokovnih srečanjih. Uredniški odbor je imel v obravnavanem času dve seji. Pripravili smo predlog vsebinske in oblikovne prenove GV, ki sta ga sprejela IO ZDGITS in MSG IZS. Zaradi pomanjkanja denarja na ZDGITS prenova poteka počasneje, kot je bilo predvideno. Bila je prido­ bljena ponudba za izvedbo natečaja za oblikovanje revije s strani Društva grafičnih oblikovalcev Slovenije, ki bo možen, ko bo za to dovolj denarja in ko se bosta zanj odločili vodstvi izdajateljev. Posebna komisija za pridobitev in pregled ponudb za tiskanje Gradbenega vestnika je pridobila devet ponudb tiskarjev. I0 smo predlagali nadaljnja pogajanja s tremi najcenejšimi ponudniki. Pocenitev tiska bo omogočila naročanje člankov z vsebinami, ki jih avtorji strokovnih in znanstvenih člankov, ki svoje delo opra­ vljajo zastonj, ne obravnavajo. Kot urednik sem sodeloval pri pripravi predpisov ZDGITS, ki bodo omogočili vpis v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo, ki je pogoj za pridobitev podpore iz državnega proračuna. Brez podpore s strani vodstva ZDGITS in članov I0, brez sodelo­ vanja ge. Anke Holobar in ge. Darinke Omahen iz uredništva, brez natančne lektorice ge. Alenke Raič-Blažič in tehničnega ured­ nika g. Danijela Tudjine in njegovih sodelavcev pri pripravi re­ vije in v tiskarni, brez recenzentov in predvsem avtorjev, bi Gra­ dbenega vestnika ne bilo. Vsem se za podporo in sodelovanje lepo zahvaljujem. Glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika: prof. dr. Janez Duhovnik, l.r. PRILOGA 4. PROGRAM AKTIVNOSTI ZDGITS ZA LETI 2 0 0 4 -2 0 0 5 1. Registriranje novega statuta 2. Vpis revije Gradbeni vestnik v Razvid medijev pri Ministrst­ vu RS za kulturo, tako kot to določa Zakon o medijih 3. Dokončna rešitev problema financiranja v zvezi z izdajanjem Gradbenega vestnika 4. Z MSG-IZS formalno-pravna ureditev soizdajateljskih od nosov pri izdajanju Gradbenega vestnika (pogodba) 5. Dokončno vsebinsko in oblikovno preoblikovanje Gradbe­ nega vestnika, da bo po meri naročnikov, članov in finanč­ nih zmogljivosti 6. Od IZS pridobitev uradnega pooblastila za izvajanje priprav̂ Ijalnih seminarjev za strokovne izpite v gradbeništvu 7. Dogovor za sodelovanje na Sejmu gradbeništva pri Pomurs­ kem sejmu v obliki organizacije posvetovanja na dogovor­ jeno aktualno problematiko 8. Pomoč pri oživitvi ljubljanskega društva GIT in sodelovanje pri delovanju obstoječih društev 9. Spremljanje dela Slovenske inženirske zveze (SIZ) in aktiv­ no sodelovanje pri njenem delu 10. Okrepitev sodelovanja z drugimi strokovnimi zvezami, ki so članice SIZ 11. Vloga za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem in­ teresu na področju znanosti in tehnologije! Izvršni odbor ZDGITS NOVI DIPLOMANTI NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA U N i V E R Z A V L J U B L J A N I , F A K U L T E T A Z A G R A D B E N I Š T V O IN G E O D E Z I J O VISO KO ŠO LSKI STROKOVNI ŠTUDIJ G RADBENIŠTVA Simon Avsec, Načini gradnje premostitvenih objektov v Sloveniji, mentor doc. dr. Jože Lopatic, somentor Iztok Likar Darko Logar, Določitev kritičnih razmakov za ovirane pro­ metne tokove na nesemaforiziranem križišču, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor Zdenko Breška Monika Bred, Sanacija dveh plazov v flišu na območju AC Klanec - Sermin, mentor doc. dr. Janko Logar Matjaž Zagorc, Geotehnične analize južnega portala pre­ dora Šentvid, mentor doc. dr. Janko Logar UNIVERZITETNI ŠTUDIJ G R AD BEN IŠTVA Tadeja Zadel, Vplivi asfaltnih zmesi na hrupnost voznih po­ vršin, mentor prof. dr. Janez Žmavc Niko Kristanič, Sovprežne plošče s profilirano pločevino, mentor prof. dr. Darko Beg Andraž Mezgec, Analiza statičnega obnašanja kompozit- nega sendvič panela, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnic, somen­ tor asist.̂ dr. Bruno Dujič Anton Štampfl, Primerjalna analiza potresne odpornosti sta­ vbe Veterinarske fakultete v Ljubljani s programi SREMB in SAP 2000, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnic Damjan Murn, Program OKVIR kot spletna aplikacija, men­ tor izr. prof. dr. Žiga Turk, somentor dr. Tomo Cerovšek Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad U N I V E R Z A V M A R I B O R U , F A K U L T E T A Z A G R A D B E N I Š T V O VISO KO ŠO LSKI STROKOVNI ŠTUDIJ G RADBENIŠTVA Simon Balažič, Hidrotehnična študija reke Mure s pou­ darkom na karakterističnih pretokih in prispevnim področjem, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, somentorja doc. dr. Renata Jecl in doc. dr. Boštjan Kovačič Dragutin Jurović, Idejni projekt organizacije gradbišča na­ dzidava in prizidava hotela ‘Terme Lendava” , mentor, prof. dr. Mirko Pšunder U NIVERZITETNI ŠTUDIJ G R AD BEN IŠTVA Maja Knježevič, Projekt organizacije zahtevnega gradbišča za avtocestni odsek Kronovo-Dobruška vas, mentor prof. dr. Mirko Pšunder, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj Miloš Ravničan, Prikaz razporeditve potresne obtežbe na elastične okvirne konstrukcije po EC 8, mentor doc. dr. Matjaž Skrinar U N I V E R Z A V M A R I B O R U , F A K U L T E T A Z A G R A D B E N I Š T V O UNIVERZITETNI ŠTUDIJ G O SPO DARSKEG A INŽENIRSTVA Andrej Belna, Primerjalna analiza ponudbe in povpraševanja stanovanj v novo nastajajočem naselju “Radvanje”, mentor prof. dr. Mirko Pšunder, somentor prof. dr. Boris Snoj Milica Grujič, Ekonomski in tehnični vidik masivne montažne hiše tip Stavbar, mentor prof. dr. Mirko Pšunder, somentor izr. prof, dr. Duško Uršič KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV 9.2 . - 1 2 .2 .2 0 0 4 7.3 . - 1 0 .3 .2 0 0 4 29 .3 . - 4 .4 .2 0 0 4 Integrated Intelligent ASCE Conference Bauma 2004 Transport Solutions Engineering, Minhen, Nemčija London, Anglija Construction and www.bauma.de www.iir-conferences.com/iits Operation in Challenging info@imag.de registration@iir-conferences.com Environments Houston, Texas, ZDA 30 .3 . - 2 .4 .2 0 0 4 16 .2 . - 2 0 .2 .2 0 0 4 Intertraffic Am sterdam International Erosion 28 .3 . - 31 .3 .200 4 Amsterdam, Nizozemska Control 2004 ITE Technical www.intertraffic.com/events/ Association’s EC04 C onference events list.asp Environmental and Exhibit intertraffic@rai.nl Connection Conference California, ZDA Philadelphia, ZDA www.ite.org/meetcon/index.html 31 .3. - 2 .4 .2 0 04 www.ieca.org ite staff@ite.org Cyclic Behaviour of Soils ecinfo@ieca.org and Liquefaction Phenomena Bochum, Nemčija http://balkema.ima.nl/instructions.htm Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si VSEBINA LETNIKA 52 VSEBINA LETNIKA 52 UVODNIKI Duhovnik J. KAKŠEN GRADBENI VESTNIK HOČEMO?.................................................................................... ................2 : Č ANKI Aškerc A. REKONSTRUKCIJA MOSTU ČEZ MURO V PETANJCIH RECONSTRUCTION OF PETANJCI MURA RIVER BRIDGE................................................................................. 11 Dobovišek B. ZNANJE SE PRENAVLJA, INOVATIVNOST, KREATIVNOST IN RAZUMEVANJE SO PRAVA POPOTNICA ZA PRAKSO KNOWLEDGE CHANGES, INVENTIVITY, CREATIVITY AND UNDERSTANDING ARE THE TRUE VIATICUM FOR THE PRAXIS ,...26 Drusany V., Muhič A. ČELNA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V LJUBLJANI TERMINAL RAILWAY STATION IN LJUBLJANA........................................................................................... 136 Fiter Bizjak K., Petkovšek B., Petriča R. GEOLOŠKE IN GEOMEHANSKE RAZISKAVE ZA PREDOR ŠENTVID GEOLOGICAL AND GEOTECHNIQAL INVESTIGATIONS FOR TUNNEL ŠENTVID....................................................... 15 Guštin J. AKUMULACIJA PADEŽ KOT DOPOLNILNI VODNI VIR RIŽANE COMPOUNDING RESERVOIR PADEŽ AS AN ADDITIONAL WATER RESOURCE FOR RIŽANA’S WATER SUPPLY SYSTEM ....184 Hajdukovič M. POŽARNOZAŠČITNI PREMAZI ZA JEKLENE KONSTRUKCIJE INTUMESCENT COATINGS FOR STEELWORK............................................................................................. 55 Janežič L, Dolinšek B., Kos J. POPOTRESNA OBNOVA POSOČJA: TEHNIČNI POSTOPEK IN EKONOMSKI VIDIK PRENOVE STANOVANJSKIH OBJEKTOV POST-EARTHQUAKE RENEWAL IN THE SOČA VALLEY REGION: TECHNICAL APPROACH AND ECONOMIC POINT OF VIEW ....107 Juvane A. OBVOZNA ŽELEZNIŠKA PROGA V LJUBLJANI BY-PASS RAILWAY IN LJUBLJANA......................................................................................................... 252 Kralj V., Grilc V. PROBLEMATIKA GRADBENIH ODPADKOV V SLOVENIJI - STANJE IN SMERNICE ZA RAVNANJE Z NJIMI THE PROBLEM OF CONSTRUCTION AND DEMOLITION WASTE IN SLOVENIJA - MANAGEMENT AND WAYS OF SOLUTION.....282 Klemenčič R. ZA BOLJŠE IN VARNEJŠE GRAJENO OKOLJE TOWARD A BETTER AND SAFER BUILT ENVIRONMENT VSEBINA LETNIKA 52 Lopatic J. VPLIV DOLGOTRAJNIH VISOKIH NIVOJEV NAPETOSTI NA TLAČNO TRDNOST BETONA INFLUENCE OF SUSTAINABLE HIGH STRESS LEVELS ON COMPRESSIVE STRENGHT OF CONCRETE..........................74 Matko V. MERJENJE POROZNOSTI OB UPORABI KVARČNIH KRSTALOV MEASUREMENT OF POROSITY USING QUARTZ CRYSTALS............................................................................. 39 Markelj V., Šavor Z., Humar G, PROJEKT IN GRADNJA MOSTU DOBRA NA AVTOCESTI REKA - ZAGREB DESIGN AND CONSTRUCTION OF DOBRA BRIDGE ON RIJEKA - ZAGREB HIGHWAY............................................... 98 Markelj V. ZASNOVA AVTOCESTNEGA MOSTU ČEZ MURO CONCEPTUAL DESIGN OF HIGHWAY BRIDGE OVER MURA RIVER....................................................................266 Mlakar R., Markelj V., Bedenik B.S. NATEZNI TRAKOVI PRI MOSTOGRADNJI STRESS-RIBBON BRIDGES.................................................................................................................. 59 Merta L, Bedenik B, S., Sparowitz L. PREISKAVE STRIŽNE NOSILNOSTI ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV KROŽNEGA PREREZA SHEAR STRENGHT INVESTIGATION OF REINFORCED CONCRETE CIRCULAR CROSS SECTION MEMBERS....................81 Mesarič A. GRADNJA VIADUKTA RADLJE CONSTRUCTION OF VIADUCT RADLJE.......................................................................................................206 Pazlar T, Dolenc M., Duhovnik J, prodAEC - EVROPSKI PROJEKT IZMENJAVE PODATKOV O PROIZVODIH IN PROJEKTIH ZA E-DELO TER E-POSLOVANJU V ARHITEKTURI, INŽENIRSTVU TER GRADBENIŠTVU prodAEC - EUROPEAN NETWORK FOR PRODUCT AND PROJECT DATA EXCHANGE, E-WORK AND E-BUSINESS IN ARHITECTURE, ENGINEERING AND CONSTRUCTION....................................................................................193 Petkovšek G., Globevnik L., Mikoš M. POVRŠINSKA EROZIJA NA EKSPERIMENTALNEM POVODJU REKE DRAGONJE - TRENDI V ZADNJIH 40 LETIH SURFACE SOIL EROSION IN THE EXPERIMENTAL WATERSHED OF RIVER DRAGONJA - TRENDS IN THE PAST 40 YEARS..... 276 Premrov M., Kuhta M., Koren P, Vesenjak A. PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE ZA VODO NEPREPUSTNIH KONSTRUKCIJ PO SISTEMU “BELIH KADI” DESIGNING AND CONSTRUCTING OF WATERPROOF STRUCTURES USING A SYSTEM OF “WHITE TOMBS” .................162 Rebec A., Plešec P, Brank B. SIMULACIJA OBNAŠANJA KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV IZ ALUMINIJEVIH ZLITIN PRI POVIŠANIH TEMPERATURAH SIMULATION OF THE BEHAVIOR OF THE ALUMINIUM STRUCTURES SUBJECTED TO HIGH TEMPERATURES...............126 Ribičič M. GEOTEHNIČNA IN MIKROSEIZMIČNA KARTA OBMOČJA BOVCA GEOTECHNICAL AND SEISMIC MICROZONATION MAP OF BOVEC REGION..........................................................259 Rismal M. TERMIČNA BIOKEMIJSKA STABILIZACIJA BLATA IZ BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV THE THERMAL BIOCHEMICAL STABILISATION OF THE SLUDGE FROM BIOLOGICAL WASTEWATER TREATMENT PLANTS..... 4 VSEBINA LETNIKA 52 Rismal M. ALTERNATIVNA METODA ZA DIMENZIONIRANJE BIOLOŠKIH REAKTORJEV ZA NITRIFIKACIJO - DENiTRIFIKACIJO IN SIMULTANO AEROBNO STABILIZACIJO BLATA . ALTERNATIVE METHOD FOR THE DESIGN OF THE AEROTION TANK FOR THE NITRIFICATION - DENITRIFICATION AND SIMULTANOUS STABILISATION OF SLUDGE................. ,.......................................................................... 114 Rismal M. PROBLEMATIKA LASTNE ENERGETSKE OSKRBE ČISTILNIH NAPRAV PROBLEMATICS OF SELF ENERGY SUPPLY OF WASTE WATER TREATMENT PLANTS...........................................216 Rismal M. PITNA VODA IZ REKE REKE ZA SLOVENSKO PRIMORJE - PRIMER TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z VODAMI DRINKING WATER OF RIVER REKA FOR SLOVENIAN COASTAL REGION - EXAMPLE FOR SUSTAINABLE WATER MANAGEMENT,,238 Rožič 0., Markelj V. RAČUNSKA ANALIZA KONSTRUKCIJE MOSTU ČEZ MURO STRUCTURAL ANALYSIS OF THE MURA BRIDGE........................................................................................ 296 Saje F. EVROPSKI STANDARD ZA BETONSKE KONSTRUKCIJE prEN 1992-1-1 EUROPEAN NORM FOR CONCRETE STRUCTURES prEN 1992-1-1 .................................................................. 150 Saje F, EVROPSKI STANDARD ZA BETONSKE KONSTRUKCIJE prEN 1992-1-1, II. DEL EUROPEAN NORM FOR CONCRETE STRUCTURES prEN 1992-1-1, PART II....................................................... 174 Slivnik L. \ DVE OBLETNICI - 1853 - DUBLIN IN NEW YORK TWO ANNIVERSARIES - 1853 - DUBLIN AND NEW YORK............................................................................... 87 Šošo S. VPLIV SPREMEMBE LEGE TIROV NA IZBOR NAČINA SANACIJE PREDORA POGANEK NA ŽELEZNIŠKI PROGI ZIDANI MOST - LJUBLJANA THE IMPACT OF THE CHANGES OF THE TRACK POSITION ON THE CHOICE OF THE REHABILITATION OF THE TUNNEL POGA­ NEK ON THE RAILWAY-LINE ZIDANI MOST - LJUBLJANA............................................................................... 33 Šušteršič J., Zajc A. DUKTILNOST BETONA KOT MERILO ZA PROJEKTIRANJE OBLOG PREDOROV IN RUDNIŠKIH PREHODOV CONCRETE DUCTILITY AS A PARAMETER FOR DESIGNING OF TUNNEL AND MINE ROADWAY LININGS..................... 223 Žiberna M., Kotnik R., Kristan D., Sovič J., Jesenovec I, Flis V., Zule M. GRADNJA AVTOCESTNEGA MOSTU ČEZ MURO CONSTRUCTION OF HIGHWAY BRIDGE OVER MURA....................................................................................303 PRIREDITVE Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 121 Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 146 VSEBINA LETNIKA 52 Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 171 Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 204 Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 233 Juteršek K. J. KOLEDAR PRIREDITEV........................................................................................................................ 289 Juteršek K, J, KOLEDAR PRIREDITEV.........................................................................................................................314 NOVI D IPLO M ANTI Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................122 Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 147 Juteršek K, J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 172 Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 203 Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 265 Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 290 Juteršek K. J. NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA........................................................................................ 313 IN MEMORIAM Mudražija S. V SPOMIN ADIJU LESNIČARJU...............................................................................................................144 DRUŠTVENE NOVICE Čelofiga B. POROČILO PREDSEDNIKA MADZORNEGA ODBORA ZDGITS............................................................................ 311 Duhovnik J. POROČILO UREDNIKA GV NA SKUPŠČINI V CELJU 14.11.2003 ZA LETI 2002 IN 2003 ............................................ 311 Holobar A. SKUPNA SEJA IZVRŠNEGA, NADZORNEGA IN UREDNIŠKEGA ODBORA ZDGITS 18. JUNIJA 2003 V KOPRU...................173 Holobar A. SKUPŠČINA ZDITS V CELJU 14.11.2003 ..................................................................................................309 IO ZDGIZS. PROGRAM AKTIVOSTI ZDGITS ZA LETI 2004-2005 ...................................................................................... 312 Pazlar T. RAZULTATI ANKETE O GRADBENEM VESTNIKU........................................................................................... 230 Škraba B. USTANOVLJEN EVROPSKI SVET INŽENIRSKIH ZBORNIC................................................................................288 Cenik oglasov revije GRADBENI VESNIK 1/3 52 X 223 mm ■■■■■■■■ 1/4 1 65 X BO mm Gradbeni vsetnik je strokovno znanstvena revija, s katero pred­ stavljamo slovenski in tu ji stro­ kovni javnosti dosežke z vseh področij gradbeništva. Revija je tudi člansko glasilo Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slo­ venije ter Matične sekcije grad­ benih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Revija izhaja mesečno v nakladi 2860 izvodov. Med naročniki je tudi 52 naslovov iz tujine; z neka­ terimi tujim i naslovi pa si revijo izmenjujemo. Leta 2001 smo skromno obele­ žili 50 letnico neprekinjenega izhajanja in si želimo, da bi se slovensko gradbeništvo z revijo ponašalo tudi v prihodnosti, ko bo z širjenjem globalizacije na veliki preizkušnji naša strokovna in nacionalna zavest. Če bomo sodelovali, bomo ohranili svojo prestižno, v slovenskem jeziku pisano revijo, ki nas bo povezo­ vala, nas izobraževala, preko ka­ tere bomo lahko komunicirali s kolegi v domovini in tu jin i, se spoznavali in merili med seboj v znanju. Bodočnost Gradbenega vestnika je odvisna od nas, zato Vas va­ bimo k pisanju člankov, v družbo naročnikov in k prispevanju rek­ lamnih nnlasnv NAVODILA ZA ODDAJO OGLASA □ g la s la h k o o d d a t e k o t : - r a s t r s k i f o r m a t J P E G , TIFF, E P S - C D R [ v e r S .O ali m a n j ] , p r i č e m e r je p o t r e b n o v s e č r k e s p r e m e n i t i v k r iv u l je V s e b in e je m o g o č e p o s l a t i z r e d n o p o š t o [ d i s k e t a ] a li p o E - p o š t i na n a s le d n ja n a s lo v a : g r a d b . z v e z a @ s io l . n e t j t d . r o b e r t @ s i o l . n e t Za re k la m n e o g la s e se p r ip o ro č a m o po n a s le d n je m cen iku : Ovitek: zadnja stran 1/1 (165 x 245 mm) 2 0 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV Notranja stran 1/1 (165 x 245 mm) 1 5 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N. S. 2/3 (1 0 6 x 2 3 3 mm) 1 3 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N.S. 1/2 ( 1 6 5 x 1 15 mm) 1 0 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N. S. 1 /3 ( 5 2 x 2 3 3 mm) 7 5 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV N. S. 1 /4 ( 1 6 5 x 6 0 mm) 4 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + DDV