Stane: Za celo leto.....K 15-— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 3-80 za 1 mesec......» 1*30 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik.. L letnik Vstajenje Krist je vstal! Tako se pozdravljajo na dan vstajenja naši pravoslavni bratje Srbi. Objemajo in poljubljajo se ter tako izražajo svojo radost nad najlepšim praznikom, nad vstajenjem. Krist je vstal ! Vstal je in premagal smrt, v ktero so ga obsodili njegovi zlobni sovražniid. Obsodili so ga na smrt, da bi v kali zadušili njegov nauk ljubezni. Toda njihov namen se jim ni posrečil. Krist je vstal! S svojim vstajenjem je potrdil vero človeštva, ki je tisočletja upalo na odrešenje. Dal je vsem zatiranim in preganjanim upanje na vstajenje, da niso obnemogli v svojem trpljenju. Tudi naš narod je vstal! Premagal je stoletno suženjstvo, v katero so ga obsodili vladohlepni sovražniki. Vklenili so ga v težke verige, da se ne bi zavedel svojih človečanskih pravic. Toda narod je pretrgal spone suženjstva in vstal k novemu življenju. Vstajenje samo še ne zadustuje. „Vstani in hodi!" je rekel Kristus k mladeniču, kte-rega je zbudil od smrti. S hojo naj dokaže, da živi. Tako tudi ti, narod jugoslovanski, vstani in hodi svojo pot v svet. Z delom dokazi, da si vreden nove prostosti. Naj oživijo zamrli in odreveneli udje narodnega telesa. Vstajenje nam bodi začetek novega življenja in neumornega dela ! j Nedeljski shod v Ptuju. \ m » .............................................................¦ Pretočeno nedeljo priredila je jugoslovanska demokratska stranka javen shod v Ptujskem narodnem domu. Kjub neugodnemu času je bila dvorana nabito polna. Kot govornik nastopil je g. profesor Fran j o V oglar, poslanec narodnega predstavništva v Beogradu. V svojem govoru je očital naše trpljenje pred vojsko, zlasti pa v ravno prestalem, reke krvi zahtevajočem klanju, v borbi med Slovani in vse uničujočem Nemštvu, ki je hotelo zagospodariti na rujinah celega sveta. Huje ko Huni in Turki uničevali so ti vse, kar si je zgradil svet v stoletnem trudu, z brezvestnim tiskanjem in preplavljanjem papirnatega denarja nakupičili dolgov, za katere sedaj iščejo plačnikov, kateri bi jim naj dajali povrh še jesti, ker drugače poginejo gladu. V dosego tega cilja skušajo njih agenti begati naše ljudstvo, hočejo zapeljati tega k nemirom—bolševizmu, da -bi potem njihove tolpe mogle ropati in izvajati nasilja v naših krajih, kjer" se še nekaj dobi. Mi smo se s svojim lastnim trudom že deloma uredili našo svobodno državo, s svojim redom pridobili spoštovanje sveta in pokazali temu, da smo vredni svobode in zreli, si urediti svojo domačijo tako, da bo nam res ljubeča mati in ljubljena domovina. Radi tega pa proč s hujskači in kdor ni zadovoljen v naši hiši, odprta so mu vrata in naj gleda, da odide s prvim vlakom, Če pa tega ne stori sam, treba ga je pognat tja črez mejo, kjer se brezpostavno kolje naprej in umira gladu. Naše Srbske brate pa naj puste ti hujskači na miru, ker mi vemo, da so nas osvobodili le ti prejšnjega jarma, se borili kot levi za svojo in našo svobodo in še stoje danes po sedemletni vojni, če ravno sami svobodni in prosti, z nabito puško pripravljeni ščititi in braniti nas, svoje brate, pred požrešnostjo in roparstvom Madžarov, Nemcev in Lahov. In tem priprostim junakom jedn-*k je njih in naš vodja, naš kralj, ki sam kot njegovi predniki in naslednik ni in ne bode miroval prej, da je svoboden zadnji naš brat, ki pa tudi to stori dejanski, Če treba, sam s puško v roki, ne pa kot naši prejSnji vladarji z lažmi in razkošju z vlačugami. Res je, da so v tem vseuničujočem boju trpeli tudi naši živci, draginja je narastla, ali vsaj dobimo, kar potrebujemo, prej pa vkljub obilici denarja dobiti ni bilo ničesar in če bi nam gospodarili še danes Nemci, šel bi še davno zadnji rep iz hleva, slednje zrnje iz kaste, hodili bi nagi in bosi, ter umirali gladu. Res še ni vse tako, kakor bi moralo biti, kakor si želimo, ali niti Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu in treba še le malo potrpljenja, ker živeža in blaga so luke polne, in kmalu pride tudi k nam. Besede našega regenta Aleksandra: „Zemlja je le božja in tega, ki jo obdeluje", hočemo izvesti do pičice. Izginiti morajo sužnji v Bosni, izginiti vse feudalne pravice grajščakov in zidov, kar ima kdo več, ko 100 ¦ ! VJugoslaviji je najboljše. Ko sem se nedavno vračal kot osvobojen vjetnik iz Italije, sem potoval s prav počasnim sanitetnim vlakom preko Inomosta, Solnograda, Linca, Dunaja, torej skoz celo nemško avstrij. republiko preko Budimpešte v Zagreb, torej skoz celo madžarsko republiko, domov v slovenski del Jugoslavije. V nemško avstr. republiki so nam povedali na mnogih krajih, da imajo jesti samo to, kar jim nudi švicarska in italijanska milost. Ves čas potovanja smo slišali samo tožbe glede stradanja. Videli smo, da tam misli vsak človek samo to, kje bi si kaj kupil da bi se najedel. Dunajčani so hodili na Tirolsko, kjer je še bilo v nekaterih dolinah dobiti živil. Deželni odbor tirolski jim je zaprl vrata ter jih ni pustil notri. Na Dunaju mi je kazal železniški sprevodnik svojo krušno karto iz te sem razvidel, da je od 9 dni dobil kruh samo ob štirih dneh. Po izpovedbi tega sprevodnika je dnevna porcija kruha 1 prst debela in eno dlan velika. Zajutrek je prazna črna kava, obed zelje in repa ker te pridelke dobavi dunajska okolica. Takoj po izstopu iz dunajskega kolodvora se mi je kazala žalostna slika : dekleta vsaj navidezno iz boljših rodbin, ki so vpraševale za kruh in pri tem ne dvoumno gledale. . . V našem vlaku vozečemu v Budimpešto sta prišla dva železniška delavca ter sta nas prosila za kruh rekoč, da sta vsled gladu oslabljena. V nemško-avstrijski republiki sta vozila takrat po glavnih progah samo dva vlaka. Predvsem manjka vagonov, ker so jih Italijani pobrali že skoro do takrat tritisoč. Nadalje pa je manjkalo tudi premoga. Proga je bila vsled tega prav brez življenja. V restavracijah je bilo dobiti samo izjemoma pivo, druzega prav nič. V Lincu sem videl na dveh hotelih napise da vsled pomanjkanja živil ne servirajo jedil. Prepričan sem da so nam dali v vlaku invalidnim častnikom, kar so pač dobrega imeli. Jedli smo predvsem polento in riž. Na Ogrskem je bilo le malo boljše. Bilo je videti preveč prebivalstva, begunci iz Češkoslovaške, iz Banata in Bačke so natlačeni po Budimpešti, ki šteje 3 milijone prebivalcev dočim je prej štela 1 milijon prebivalcev. Njihovo edino upanje je bilo, da zapuste Jugoslovani Bačko in Banat, ker drugače Ogri baje ne bodo mogli živeti. Zbirali so armado da bi pregnali Romune in Čehoslo-vake iz „ Ogrske". Med zbiranjem armade so gonili vojaki z nasajenimi bajoneti cele črede komunistov skozi mesto vjete. Na desettisoče brezposeljnih je živelo od podpore. Polom je bil pred durmi. Moral je nastopiti posebno vsled tega, ker je ogrska izgubila najrodovit-nejše pokrajine inKarolijevavladaniimela moči niti volje ustvariti času odgovarjajoče reforme. človek v Nemški Avstriji in na Ogrskem je duševno ubit. Vsakdo se zaveda, da živi na razvalinah prejšne velike države. Vsakdo tudi ve, da tem razvalinam manjkajo predpogoji, da bi nastale iz njih zdrave, trdne in gospodarsko fundirane stavbe. Čul sem od svojih nemških in ogrskih sopotnikov samo tarnanje glede bodočnosti, ravnotako kakor glede sedanjosti. Ko smo prišli v Koprivnico, ki je prva postaja na jugoslovanskem ozemlju proge, po kateri sem se vozil, so vstopili naši vojaki ter z velikim veseljem pripovedovali, da vlada pri nas red, samozavest in četudi je draginja, se za denar vse lahko dobi. Videli smo, da z veseljem in ponosom delajo, službo, kajti pristavili so : „samo Italijan nas jezi ter ga bo še treba vun vreč." Istina je, da pomanjkuje vrednosti denarja in zaprtje mej povzroča v Jugoslaviji gospodarsko šibkejšim slojem težko življenje. A pri nas imamo zavest, da smo sedaj vzrastli, da so dani vsi prepogoji za gospodarsko ugodno življenje v bodočnosti, in se bo tudi vse drugo z časom uredilo. Kdor je hodil drugod ve, daje pri nas zlo vendar še najmanjše in da traja sigurno samo mimogrede, ako nam ne zmanjka razuma in ravnotežja, ravno v tej dobi, v kateri bi ga morali še prav pokazati. _ 2 — oralov rodovitne zemlje, to naj dobi oni, ki jo rabi in jo bode obdeloval. Naša valuta se mora povzdigniti, varovati pa pri tem naše ljudstvo pted preubčut-no škodo. Radi tega nam mora in bode zamenjala vlada naši 2 kroni za en dinar, s tem nas reši ničvrednega Avstrijskega papirja, za dinar bodemo dobili dvakrat, trikrat toliko, kar je danes na mednarodnem trgu 100 dinarjev vrednh 880 kron. Z valutnim vprašanjem v zvezi pa je naše vojno posojilo. Našim mladoletnim so pokradli, z grožnjami oropali naše zavode, občine in posameznike njih premoženje, vsled česar zahtevamo, da prevzame naša nova država vojno posojilo teh majhnih in potrebnih. Tistim pa, ki so si na stroške drugih nakupičili med vojno tisoče in milijone, tem vojnim dobičkarjem pa treba vzeti, pridjati pa drugim zlasti našim uradnikom in delavcem, ki so plačani danes za ves svoj trud tako sramotno, da nimajo za vsak-dajni kruh, še manj pa, da bi lahko živeli človeka dostojno življenje. To so prve velike naloge, katere hoče izvršiti Jugoslovanska demokratska .stranka in njeni poslanci, združeni v demokratskem kljubu, ki šteje danes večino poslancev narodnega predstavništva in kateremu spada večina ministrov. Da pa to dosežemo, treba nam trdne upore v naših organizacijah in radi tega na delo vsi, katerim leži na srcu procvit in dobrobit naše mlade pa svobodne države. V debato so med drugimi posegli gospodje kom. Meža, dr. Fermevc, Pogrujc, Anton Toplak, davč. u. Pihler in dr. Šalamun, kateri slednji je v živem govoru naslikal način, kako naj vlada povzdigne našo valuto, reši vojno posojilo naših slojev pri tem pa varuje davkoplačevalca, pritegne pa tem bolj vojne dobičke. Po tem lepo uspelem shodu vršil se je občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke za Ptuj, kateri si je izvolil sledeči odbor : predsednik dr. Franc Jurtela, tajnik dr. Franjo Šalamun, blagajnik Ferdo Skuhala, predsednikov namestnik dr. Tone Gosak, odborniki gg. dr. Ivan Fermevc, dr. Matej Senčar, veletrgovec Franc Čuček, živinozdravnik dr. Zavrnik, mizarski mojster Štefan Horvatič, žel. uradnik Andrej Haladeja, ga. Mirka Fermevčeva in Valentina Kauklerjeva, kot pregledovalca računov: Pihler in Sagadin. Kot delegata v izvrševalni odbor se je enoglasno izvolilo g. dr. Ivana Fermevca. I Gospodarstvo. ! :..........................................................i Trgovinski promet se zopet prične. LDU Amsterdam, 9. aprila. (DKU) „Press-bureau Radio" poroča iz Washingtona, da je trgovinski promet na Renu s Švico ot-vorjen. Vojni trgovinski urad objavlja, da se more pričeti trgovina z Nemško Avstrijo, Sibirijo, Palestino, Alzacijo-Lotaringijo, Sirijo, Macedonijo, Srbijo, Romunijo, Grško, s Čehoslovaško državo, z Bolgarijo, s Turčijo, z lukami Črnega morja, z nemškimi kolonijami, z zasedenim nemškim ozemljem, z jadranskimi iukami, z Albanijo, Lukseinbur-gom, z Bosno, s Hercegovino, z Dalmacijo, s Poljsko in z Estonsko. Preskrba Z mesom. Glasom naredbe deželne vlade v Ljubljani, oddelek za prehrano z dne 8. sušca 1919 štev. 397 (Uradni list z dne 11. sušca 1919) se. je razglasil promet z živili, živino in drugimi gospodarskimi potrebščinami prost. Po tej naredbi smejo mesarji sami kupovati klavno živino. Na to živino, ki jo mesarji sami nakupijo, bodo morali seveda iz lastnega d oplačati povišek 1 K 50 v za 1 kg žive teže. Maksimalne cene za živino ostanejo v veljavi. Meso od te živine smejo mesarji prodajati in sicer prednjo za 12 K, zadnje za 14 K. V prodajalnah oziroma na stojnicah se morajo na vidnem kraju označiti prodajne cene in vrsta oziroma kakovost mesa. Od 1. aprila 1919 ne plačuje „Vnovčevalnica za živino" premije po 1 K 50 v za kg. Pri- pominja se, da ostanaje kontingentni za porabo mesa, ki so se določili pozameznim občinam do preklica neizpremenjeni in da ostane za sedaj tudi izvoz živine preko mej Slovenije še prepovedan. Slednjič se še opozarja na določila ministerstva izvršilne naredbe z dne 7. sušca 1919 štev. 2604 (Službene novine štev. 16 z dne 11. sušca 1919) glasom katere veljajo za nakup in prodajo tudi še nadaljne določbe trgovskega in obrtnega zakona in naredbe, ki so s temi zakoni v zvezi. Dalje prepoveduje § 3 omenjene naredbe prodajati ali ponujati na prodaj živila ali gospodarske potrebščine po cenah, ki za toliko presegajo nabavne ali splošne tržne cene, da bi hotel s tem prodajalec iabiti za se ne primerno visok dobiček. To določilo se da brez dvoma uporabljati na vse prekupce, ki brez vsake obrtne pravice nakupujejo živino in jo, seveda s primernim dobičkom zopet prodajajo, ker so ravno to tisti verižniki in dražilci, ki po 'žrocajo dviganje cen na občutno škodo konzumentov. Za ta primer velja špecijelno tudi določilo § 10 naredbe, ki omenja poleg navijalcev cen tudi še posebej tiste osebe, ki izigravajo intencije ministerske naredbe na škodo konzumentov. Prestopek § 3 naredbe kaznuje politično okrajno glavarstvo z zaplembo blaga, razven tega z denarno globo do 20 000 K in zaporom do 6 mesecev. Štetje Živine v ptujskem okraju je pokazalo v svečanu letošnjega leta sledeče stanje: 13557 posestnikov ima skupaj 33145 komadov goveje živine všteta teleta, 6081 konj, 36675 svinj s vštetimi praseti, 263 ovac in 552 koz. Žalosten je uspeh goveje živine ; na enega posestnika pride povprečno preračunano 2Vi goveda in med temu pride krav na enega posestnika le ll/o krave. To znači toliko, kakor, da nimajo posestniki niti za sebe dovolj mleka. Med govejo živino je 4877 telet do V« leta, 3720 komadov mlade živine do l1/, leta, 665 bikov od 1V» leta naprej, 2769 telic od l1/* leta naprej, 17564 komadov krav, 1293 volov od l7o leta naprej, 2257 volov od 3 let naprej. Med številom svinj je 17342 plemenskih in 234 merjascev, torej bi odpadlo na enega merjasca letno 74 svinj enkrat zaskočenih. Povprečno se sme računiti dvojno število. Iz tega sledi, da se merjasci negospodarsko izrabljajo in so po kakovosti že itak slabi. Po kakovosti je splošno živinoreja zaostala, ker se med vojno ni gledalo, kakšna živina se vzgoji, ampak je le vsakdo skrbel za to, da mu še nekaj ostane. Torej imamo dobro pet let računiti, predno bomo zlasti z govedorejo dosegli predvojno stanje. O kakovosti še takrat ne bomo mogli mnogo govoriti. Zato pa veljaj klic vsem živinorejcem, da ne prodajati dobrih telet zlasti ne mesarjem, raje sosedom, da se ohranijo za pleme. Konjerejska zadruga v Ptuju je imela pretočeno nedeljo svoj izvanreden občini zbor. Novo načelstvo sestoji iz pos. Janeza Grahar-ja kot načelnika, namestnik je Simon Toplak poslovodja živinozdravnik Dr. Zavrnik, odbornika pos. in poslanec Brenčič in Habjanič. V nadzorništvo so izvoljeni pos. Mustafa, Matjašič in Vršič. Torej je vendar enkrat prodrlo načelo, da morajo biti v kmečkih organizacijah kmetje. Seveda se pričakuje tudi od njih, da bodo izpolnjevali svoja mesta. Prva naloga zadruge je, da zbere okrog sebe mnogo članov, vse konjerejce. Če bi tudi v prvem času ne imel posamezni član gmotnih dobičkov, ima že to prednost, da zamore svoje misli spreminjati v predloge in dejanja, ki jih mora zadruga vpoštevati. V skupnosti se da mnogo več doseči, nego v j posameznosti. Prva naloga zadruge bo, da povzdigne konjerejo v posame:. nem in skupnem. V posameznih slučajih mora biti zadružni živinozdravnik vsakemu članu z nasveti na razpolago. To so zlasti vprašanja hlevov in plemenjenja. To je dober izbor posameznih žrebcev za posamezne kobile. V skupnosti mora skrbeti zadruga za to, da bodo deležni posamezni člani vseh mogočih ugodnosti od strani vlade in drugih oblasti in imeti pred- nost pred neorganiziranimi konjerejci. Ena izmed važnih zadev bodo v tem oziru rodbinska knjiga in zadružni sejmi. Pri teh slednjih se bodo konjerejci med sabo spoznavali, si menjevali izkušnje, si pomagali z nasveti in si okrepili čut okupnosri, tako da bo dober materijal ostal v njihovih rokah. Nadalje bodo povzdignili ti sejmi splošni ugled konje-rejcev, ker bodo lahko postavili na sejem najboljša živinčeta in se bodo le ta v prvi vrsti vporabljala za pleme. S časoma bodo zginile slabe postave konj, ki se še tu pa tam vidijo, iz zadružnega okraja. Seveda bo to delo nekaj let, nekaj let pridnega merjenja in precenjevanja. Prva tozadevna preiskušnja bo še to leto proti jeseni. Takrat se bo dognalo kaj je dobro še naprej gojiti in kaj izbacniti iz plemena. Za sedaj velja samo : organizirati se. Dopisi. S polja. Vojska je rodila preobilo gorja ter ostavila poleg drugih zlih posledic zlasti pijančevanje in posurovelost naših fantov, došlih od vojakov. Mnogi od njih se nikakor ne morejo otresti se v vojski na vzete posu-rovelosti ter se ne morejo privaditi poštenemu in mirnemu življenju, zato pa ponoči po naših vaseh nikoli ni ljubega miru. Noč za nočjo se tu kriči, razgraja, izziva in tudi s strelbo vznemirja od dela izmučeno in počitka potrebno prebivalstvo. Korajžo si pa dobe ti ponočnjaki v nekaterih za nje vsak čas odprtih krčmah in vinotočih. Ker pijančevanju noče biti konca, bo treba, proti temu zlo kaj ukreniti. Poučljiva beseda tu ne zaleže nič, za njo so ti ljudje nedostopni; občine pa pri najboljši volji nimajo moči, da bi naredili mir in red, zato prosimo, naj višja oblast poseže vmes. Treba bo s strogo odredbo preprečiti ponočuo popivanje ter omejiti število krčem, a novih nepotrebnih koncesij pa sploh ne dovoljevati. Naj bo v Jugoslaviji malo krčem, a iste poštene! Vino-toči, prodajalne opojnih pijač pod katerim koli imenom so pa na kmetih povsem nepotrebne in so največkrat kot zbirališča in zavetišča ponočnjakov, pretepačev in hujskačev še hujša zla kot najslabše krčme in zato proč z njimi. Prvi napad na naš list je prišel od mariborske „Straže". V številki od 11. aprila piše : . . . „v Ptuju je začel izhati „Ptujski list" enkrat na teden in ti listi se bodo gotovo potrudili, da na nelojalen način zatrejo naše liste". Ali smo dali mi povod k temu sumničenju? Po našem prepričanju mora vsak po svojih zmožnostih sodelovati za kulturno in gospodarsko povzdigo naroda. To hočemo tudi mi in si ne damo tega braniti od nikogar, kakor tudi mi nikomur ne branimo poštenega dela za narod. Pomanjkanje učiteljstva se bridko občuti na kmetih, odkar smo prevzeli šolstvo mestih, kjer rabimo veliko slovenskih učiteljev in in učiiteljic. Kmetje se pritožujejo, ker so učitelji odšli, novi pa niso prišli na njihova mesta. Prizadete občine se naj obrnejo na okrajni šolski svet, da jim čimprej spravi nove učne moči. V Ljubljani je baje dovolj mladih učiteljic, ki pa nočejo iti na kmete, ne zna-biti iz ošabnosti, ampak ker zunaj ne morejo živeti. Dostikrat učitelj niti stanovanja ne dobi, še težje pa hrano. Poskrbite za stanovanje in hrano ter naznanite to pri razpisu službe, pa boste dobili učiteljstvo. V šolskem okolišu je več sto kmetov, če vsak da 1 kg zrnja ali moke, XU kg masti, košček mesa ali klobaso, tega ne bo niti čutil. To se da gostilničarju po zmerni ceni pod pogojem, da daje učiteljstvu hrano po primerni ceni. Tako bo pomagano vsem ! Iz Brega pri Ptuju. Na našem obrežju Drave, kjer je bilo prej lepo kopališče, se skladajo sedaj razni odpadki in smeti. Ali ni škoda lepega prostora! Opozarjamo občinski urad na Bregu in druge prizadete faktorje, da prepovejo nemudoma izkladanje smeti na obrežju in odkažejo zato drugi primernejši prostor. Vojaški avtomobili. Večkrat opažamo, da se rabijo vojaški avtomobili v zasebne namene. Ne vemo, kje tiči krivda. Pred kratkim je nalagal pred Pogačnikovo gostilno na Bregu vojaški avtomobil razne nemškutarje, da jih popelje na izlet. Ali bi ne bilo boljše da vozijo, vojaški, avtomobili gramoz na uničene ceste in da izvažajo naše nemškutarje in hujskače tja v deželo lačenbergerjev. Iz Ljutomera. Pretečni pondeljek obiskal je naš trg naš zaslužni general Majster v spremstvu dveh francoskih oficirjev, kateri so se natančno informirali po tukajšnjih narodnostnih razmerah. Pri tej priliki se je oglasilo pri generalu Majstru tudi večje od-poslansto iz Premkmurja, ki je predložilo prošnjo, in izrazilo željo prekmurskega prebivalstva, da pripade k Jugoslaviji in da jih rešimo kmalu madžarskih razbojnikov, kateri hočejo s požigom in umorom pokončati vse. Ljudstvo je ubo^o in kdor le more, beži črez mejo. Francoska komisija v Ptuju. V spremstvu generala Majstra je posetila francoska komisija prčtečeni pondeljek na povratku iz Ljutomera naše mesto in se je informirala natančno o narodnostnih razmerah v mestu in okolici. Oglasila se je na glavarstvu, kjer jo je sprejel vodja glavarstva g. dr. Pirkmaier. Kakor so zatrjevali ti gospodje, je naša severna meja popolnoma sigurna in za nas ugodna, ker je tudi pravična Očividno po krivdi naših oblastih ni bilo ob-veščeno Ptujsko prebivalstvo o prihodu komisije. Če bi se bilo to zgodilo, bi bil sprejem veličasten kakor v Št. Lenartu in Ljutomeru, kjer so se razobešale zastave, sprejemale deputacije in vršili prisrčni pozdravi. Ptujsko prebivalstvo pozdravlja vsled tega naknadno v tej obliki francosko komisijo in svojega ljubljenca g. generala Majstra. Svoje prijatelje Francoze prosimo, da s svojim mogočnim vplivom čim preje določijo za nas pravično severno mejo. Ormož. Na shodu JDS je bilo tudi nekaj pristašev SLS, ki so bili na zadnjem klerikalnem shodu v Ormožu, na katerem so njihovi govorniki tako strastno hujskali in na tako nečuven način napadali pristaše JDS, da so ti prisiljeni, iskati si pred sodnijo zadoščenja. Pričakovali so ti možje seveda, da bomo mi tudi s koli tolkli okoli sebe in gnojnico livali po njihovih pristaših, kakor so to slišali na zhodu pristašev SLS. A bili so iznadeni. Odkrito sta priznala 2 taka moža, da sta tekom govora prof. Voglarja popolnoma spremenila svoje naziranje o JDS, ki so jima ga vcepili lastni hujskači, zlasti ko sta videla, da se na naših shodih ravno nasprotno govori, kakor to „Slovenec" in „Straža" pišeta. Shodi JDS na Štajerskem. Pred vsakim našim javnim shodom hodijo agitatorji SLS od hiše do hiše, ter skušajo z vsem mogočnim odvrniti ljudi od obiska naših shodov. Navzlic temu pa pride na vsak shod JDS nekaj njihovih, zlasti kmetskih pristašev, ki poslušajo z velikim zanimanjem naše govornike Po enem teh shodov je izjavil star mož v privatnem pogovoru tako-le : „Zdaj že razumem, zakaj nam branijo hoditi na vaše shode poslušat vaših govornikov. Bojijo se, ¦da bi tukaj videli in slišali, da vse to ni res, kar govorijo o naših shodih. Tukaj ni slišati nobenega napada, pač pa se človek lahko o vseh stvareh mnogo pametnega nauči Zdaj še le vem, kakšna je pri nas vlada, kakšen je parlament in kaj ima opraviti. Pri nas se to ne zve." Središče. Ljudski shod JDS, ki se je vršil pod previsedstvom g Zadraveca 15. aprila v tukajšnji šoli, je pokazal po svojem mnogo-brojnem obisku veliko zanimanje ljudstva za politična vprašanja sploh in za trezno politiko JDS posebej. Naš poslanec prof. Voglar je naslikal zunanji in notranji politični položaj ter naglašal, da mora v moderni demokratski državi, kakor je naše kraljestvo, ljud- stvo sodelovati pri rešitvi vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanj s tem, da se po strankah krepko organizira in se udeležuje zborovanj ter stavi vprašanja in daje nasvete in izraža svoje želje in zahteve svojim poslancem. Svaril pa je pristaše JDS pred tem, da bi posnemali hujskače klerikalne stranke in pisali po listih take neresnice, kakor delata to v najnovejšem času Slovenec in Straža. Hujskači na delu. V Cirkovce in na ptujsko polje vobče prihajajo brezvestni elementi iz Pragerskega, Mariboru in drugod ljudstva podpihovat in mu vcepljat svojih boljševiških idej. Posledica tega hujskanja so poboji na dnevnem redu. Vsled tega je zaprlo okrajno glavarstvo več gostiln in izdalo stroge odredbe, nakar opozarjamo vsakega, ki bi imel kaj opraviti v Cirkovcah. Ob jednem opozarjamo našo občinstvo, da ne verjame tem hujskačem, ampak vsakemu pokaže vrata, ker uspehi tega hujskanja so poboji in uboji, kako-r nam kažejo žalostni dogodki v Cirkovcah. Namen teh hujskačev je prozoren. So to večinoma nemčurji, plačani agentje iz Nemške Avstrije in naših Nemcev, ki se ne morejo sprijazniti z redom naše države, ampak bi radi spravili med ljudstvo nered, da bi potem lažje kradli in ropali. Naznanite vsakega takega hujskača bližnji oblasti, ali orožniški postaji. Sv. Lenart v Slov. Gor. JDS. je priredila tukaj 13. aprila 1919 velik ljudski shod. Predsednik krajevne organizacije JDS. dr. Grorišek, je otvoril zborovanje, ter dal besedo poslancu Voglarju, ki je z jasnimi besedami razjasnil naš zunanji in notranji politični položaj, govoril o rovarenju lačnih Nemcev proti obstoju našega kraljestva, proti Srbom in proti naši dinastiji. Globok utis je napravila na poslušalce slika o zaslugah Srbov in njihovega kralja za našo svoboditev in ujedi-njenjo. Zlasti pa je zanimalo vprašanje agrarne reforme, valute in vojnega posojila. Ker leži ključ do rešitve teh vprašanj v demokratskem klubu, ki obstoji iz 140 poslancev J[>S. je pozval govornik zlasti kmetsko ljudstvo, naj se organizira m skuša dobiti potom krajevnih odborov JDS. vpliv na parlamentarni klub. Dr. Gorišek je jako nazorno in poučno naslikal stanje naše sedanje valute in potrebe, da se obvaruje nadalnje priplav-ljenje naše zemlje po nemških krovah. Bivši poslanec Roškar ni našel milosti pred SLS, ker ga je kot poslanca črtala. To je seveda stvar njegove stranke. Čudno pa je, da so na nedeljskem shodu skušali pristaši SLS zvaliti krivdo na tem na našo stranko. Poslanec Voglar jih je čisto pravilno zavrnil, češ da so se obrnili na popolnoma napačen naslov. Tozadevno naj zahtevajo od vodstva lastne stranke pojasnila, z*kaj je vodilo za nos svojega kmetskega poslanca. Sv. Lenart v Slov. Gor. Kakor na vseh sestankih in shodih JDS, kjer govori prof. Voglar, je naglašal tudi tukaj potrebo organizacije vsakega posameznika v tej ali drugi politični stranki. Tisti časi, ko so morali jemati naši ljudje ozire na Nemce in se niso upali vtikati v politiko, so sedaj minoli. Mi si urejujemo lastno državo in vsak pozamez-nik je dolžan sodelovati pri tej ureditvi. Druge poti za to pa, kakor da se organizirajo ljudje po strankah ni, jasno in odločno pa je naglašal, da se mora pri konsolidiliranju strank o uščati vsak medsebojni napad, kakor se je to dogajalofpred vojno. Popolno svobodo mora uživati vsakdo pri tem, ali se odloči za našo ali drug.) stranko. Čudno se nam zdi, da tolmačijo slovenčevi dopisniki take lojalne izjave kot napoved vojne. Iz takih dopisov se vidi jasno tista velika nervoznost, ki se je polotila voditeljev SLS danes, ko se je priklopila večina parlamenta naši JDS. Ormož. JDS. je priredila zadnji pondeljek tukaj javen shod, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Občinstva je navzlic delavniku prišlo toliko, da ni bilo dovolj prostora v zboro-valnem lokalu in da so morali ljudje stati zunaj. Naš poslanec prot. Voglar je poklical v spomin vsa nečuvena grozodejstva, ki so jih zakrivili Nemci in Madžari med vojno nad Jugoslovani ter v živih barvah naslikal strašne posledice, pod katerimi bodo trpeli ti zločinci najmanj 100 let. Posebno je zanimal tudi drugi del govora, ko je razvijal govornik svoje misli o agrarni reformi, o valutnem vprašanju in o vojnem posojilu. Na končuje pozival navzoče, naj se organizirajo v stranki, da dobijo v njej večji vpliv, ker bo ravno JDS morala rešiti vsa ta težavna vprašanja, ker ima s svojimi 140 poslanci absolutno večino v parlamentu. Svaril pa je navzoče pred vsakim hujskanjem in osebnimi napadi ki niso dostojni za resno politično stranko. Politične vesti. Italijani kupujejo jeseniške plavže. »Jugoslavija" poroča z Jesenic : Naši Nemci so zakrivili nov zločin v našo škodo. Pred nekaj dnevi je pripeljal ravnatelj tukajšne tovarne iz Skednja pri Trstu več italijanskih industrijalcev, ki so se nemoteno kretali po Jesenicah tri dni, ogledovali tovarno, popivali v družbi naših Nemcev in se bratih ž njimi. Pripeljal jih je italijanski šoler v italijanskem avtomobilu. Ljudje so se začudeno vpraševali, kaj naj vse to pozneni. Sedaj pa vemo, da kupuje neka italijanska družba jeseniško tovarno. Poživljamo našo deželno vlado, da stori takoj vse potrebne korake, da se načrti naših &vabov ne uresničijo. Zahtevamo pa tudi od naše vlade, da prepove kratkomalo nameravano kupčijo in pokaže švabskim privandrancem svojo moč. Zavedni Slovenci teh škodoželjnih pogledov protezi-ranih Svabov ne moramo več trpeti. Ponovni nemški napadi. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 10. aprila ob 9. zjutraj iz uradnega vira: Dne 9. t. m. ob 1. pop. so Nemci streljali z artilerijo, z metalci min, s strojnicami in puškami na most pri Galiciji. Naše topništvo in strojnice so odgovarjale. Nato ja bil mir. Ob 10. dop. je nemški zrakoplav metal letake. ~' 1111 Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, hiša zdravnika dr. Stuheca, pritličje. Cena bo razvidna s prve številke. Vsekakor bo minimalna, saj bo list tednik. mmmmmmmmmm mm S&f^*S?*&L>}? mmm Svojo veliko zalogo m m a priporoča FRANC CUCEK v Ptuju. Kuharica in sobarica se sprejmeta takoj pri gospe Hutter v Ptuju, »Novo! Brzojav! Novo! Kavarna „Šauer" pri gostilni Mahorič v Ptuju 9 Velikonočno nedeljo in velikonočni pondeljek od 4. ure popoldne Za obilen obisk prosi Vstop prost. Pavla Biatia. — G Kam greš prijatelj ..K Zamorcu." Ste že naročili košare in sedeže za voz, jerbase za gospodarstvo, košare za odpošiljanje sadja, in raznovrstne pletenine, katere izdeluje in razpošilja taboriščno uprave v Strniši pri Ptuju? Odvetn. Dr. Tone Gosak naznanja, da je prevzel osebno posle svoje pisarne v Ptuju, nasproti pošte. Sprejme se v službo za večje posestvo (gorice). Posebno bi se sprejela ženska, ki zna kuhati in se razume na živinorejo. Plača po dogovoru. Kje, se izve pri zdravniku dr. Stuhec-u. Alojzij Majcen kleparski mojster, Ptuj, Wagplatz 1 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, predvsem za izdelovanje in popravljanje brizrjalnic proti peronospora in kotlov za kuhanje žganja. Franc Aroečič čevljarski mojster, Ptuj, Meščanska ulica 6, se cenjenemu občinstvu priporoča. trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. anez trsover, SV v Halozah pii Ptuju priporoča svojo novo otvorjeno trgovino z mešanim blagom. — Cene najnižje, postrežba točna. ie in ni i čevljev.'. se dobe najbolje izdelani pri \g. Zdenko. Ptuj, ihitanslia ulita 13. Manufaktumo blago, različnih vrat nudi cenjenemu občinstvu in se priporoča Alojz Breisčič, trgovec v Ptuju (nasproti pošte.) Marko Pavlinič čevljarski mojster v Ptuju, Vseh svetnikov ulica 14 najstarejša fevljaiska obrt v Ptuju (obstoja ie nad 50 let) se priporoča. Podpisana daje svojim o. naročnikom in prebilvalstvu Ptuja ter okolice na znanje, da izvršuje še na dalje svojo • • • v It nasprotne vesti so neresnične. Na razpolago so mi izvrstno izvežbani delavci, torej prevzamen vsako delo in jamčim za solidno izvršitev. Prosim za naklonjenost cenj. občinstva ter beležim z odličnim spoštovanjem iTT-ana, ZESststelgrer ključavničarjeva vdova. inNMMiltfn I Cepljeno trsje na SjIlSnii prodaj. Vrste Svili vanec, Burgunder, ifaiiftiuiin • Ranfol, cepljena na Riparia Portalis, Gothe, korenjaki Šmar-nica. Cena po dogovoru. Jane« Werbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. J se priporoča cenjenim občinstvu. Točna postrežba. Kupuje živino po najvišji dnevni ceni. Štefan Keltner trgovina s črevi Breg pri Ptuju kupi vsako množino svinjskih črev, očiščenih in neočiščenih, tudi ovčja čreva. Maks WeiOenstein mesar »pri kloštru" se priporoča cenjenemu občinstvu. Cene primerne, postrežba točna. Kupuje tudi klavno Sivino po najboljših dnevnih c-nah. Julij Wagrandl - gostilničar in mesar, PTUJ, Gosposka ul. priporoča cenjenimu občinstvu svojo gostilno in mesarijo. Kupuje tudi klavno živino ft .-. po najvišji ceni. .-. Jt Mfc^TnMMIi IHJII I I———ITlliff /P* n ^"^ 3t?\ (spran intarič mesar, Breg pri Ptuju na Stanicovem, ima vedno meso prve vrste po zmerni ceni. Kupuje dobro klavno živino po == najboljših cenah. = oooooooooooooooooooo Učenec g za tiskarno in knjigoveznico % ^ se sprejme pri VV. B I a n k e V Ptuju. ^ ooooooooooooooooo° Ffran"jo'cucek, ptuj veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi \z- venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za posi- ljatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. Odgovorni urednik: A. Sovrd. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 9974 0279 9 18