.V.-.-.-.-.-.N-.-.",,-.-.-,-
številka 17.
LETO XI.
**■■■■■■■■■■■: P ■ ■ ■
e I k> :: -:3
___.	_	■ ■ ej
IZDELKOV
Na eni največjih jugoslovanskih gospodarskih manifestacij se je Sava slabo predstavila
Poročilo s potnega naloga
Zagreb, 16. 9.1971
Jesenski zagrebški velesejem je ena od osrednjih prireditev leta na jugoslovanskih tleh. Sejem obiskovalca seznani z dosežki tako domače kot svetovne industrije. Zato ni čudno, da vlada zanj veliko zanimanje tako pri proizvajalcih kot tudi pri kupcih. Proizvajalec na vsak način skuša vzbuditi pozornost za svoje izdelke in si od tega obeta, da bi pridobil nove kupce. Kupec pa ima možnost videti širok asortima izdel-
kov in se odločiti za tistega, kli mu po njegovi računici in kvaliteti najbolj ugaja. Ti dve dejstvi pa imata za posledico obilo razgovorov, ki v večini primerov pripeljejo do kupčije.
Na sejmu razstavlja tudi naše podjetje. Z ozirom na to, da ga večina izmed vas ni imela priložnosti videti, bom skušal opisati naš razstavni prostor tako, kot so ga vlideli obiskovalci, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Grenka, a trpka resnica je, da je bil naš
paviljon eden najslabših v zadnjih nekaj letih. Za takšno, lahko bi rekel obtožujočo izjavo moram verjetno imeti razloge. Naj jih torej navedem. Prva in hkrati poglavitna pomanjkljivost je ta, da smo razstavljali izdelke, ki so pri nas standardni (velozračmce) in da smo izpustili nekatere nove izdelke. Razstavni prostor (80 m-) je bil prevelik za tako majhno število razstavljenih predmetov. Pločevinasta embalaža za lepilo »SAVANOL« je bila vsa deformirana in zamazanja od polnenja. Etikete na teh dozah so bile napisane s kemičnim svinčnikom.
Na razstavnem prostoru ni bilo niti etne rože ali zelenja, ki M dopolnjevalo okolje. Kocke iz umetnega usnja so bile postavljene zelo čudno. Bela podlaga tal je obiskovalcem sicer ugajala, vendar zamazanost tal z odtisi podplatov mi bila razumljiva. Sicer ne poznam vseh naših izdelkov kot tudi ne njihove funkcionalnosti, vendar menim, da bi lahko razstavili npr. umetno usnje za konfekcijo, skaj za avtomobile, profile, saj le-te izdelujemo v zelo velikih količinah, tehnične izdelke in drugo. Ko navajam vse to, ne mislim s tem, da bi moral naš »štant« biti babilon vsega tega, ampak da bi vse malenkosti, če bi jim posvetili malo več pozornosti, lepo učinkovale na sam videz razstavnega prostora.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM POTRJEN!
Ljubljana, 1. oktobra 1971
Danes dopoldan so v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum med Protektorjem Ljubljana, Sigmo Ptuj in Savo Kranj.
To pomeni, da se bomo začeli ravnati po njem že v mesecu oktobru.
Več o tem berite v pogovoru s tov. Štefanom Marcijanom, članom komisije za pripravo samoupravnega sporazuma.
>e<
e
#
e
e
:
e
:
i
:
e
e
•
•
:
:
Zagrebški velesejem pa je tudi priložnost za medsebojna srečanja poslovnih ljudi. Na sliki: Janez Beraus s predstavniki Borova, Pirota, Tehnohemija in Astra Ljubljana
S kvaliteto naših izdelkov smo	v.	-. . v
si ustvarili dokaj dobro ime in Družbenopolitične organizacije najresneje prav nerazumljivo bi bilo, da bi	q SVOjih dolžnostih
ga izgubili zaradi takih in podobnih spodrsljajev, kot je bil ta v Zagrebu. O krivdi za tako stanje ne bi razmišljal; naj to ugotove drugi, ki so bolj poklicani za to.
Sestanek štirih
Naj podkrepim to mojo ugotovitev še s tem, da vam navedem nekaj izjav naših vodilnih in stro-kovtnih delavcev, ki so bili po službeni dolžnosti v našem paviljonu.
Ing. Beravs: »Naš 'štant' me je razočaral, saj je zelo površen ih nedodelan. Ne vem, kaj je temu vzrok, ampak v bodoče si kat takega ne bomo smeli več privoščiti.«
Dr Premru: »To, kar vidim, me je presenetilo. Mar res ne delamo nič drugega kot to. To je tipičen primer tega, kako ne bi smelo biti.«
Dipl. oec. Leslič:	»Obisk kupcev
je zadovoljiv, saj več ali manj poznajo naše izdelke in njihovo kvaliteto. Predvidevam, da bo uspeh sejma takšen, kot smo si želeli, če ne še celo nekoliko boljši. 'Štant' pa bi bil lahko malo bolj pester in predvsem bolj vpadljiv za obiskovalce, ki gredo mimo.«
Podobne odgovore so mi dali tudi Ratko Vukovič, naš predstavnik iz Beograda, Stjepan Lerota, zastopnik iz Zagreba, Jože Lakner,
28. septembra 1971 doptildne so se sestali predsedniki družbenopo-llitičnih organizacij (ZK, SO, ZM, ZB). Ta sstanek je nadaljevanje priprav za oživitev družbenopolitičnih aktivnosti v našem podjetju. Pogovarjali so se o konkretnih nalogah pri reorganizaciji družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi ustvarile ugodno politično klimo, dobre medsebojne odnose, predvsem pa zagotovile aktivno vključevanje kar najširšega kroga delavcev pri obravnavanju vseh, za kolektiv pomembnih zadev. Gre predvsem zato, da bodo družbenopolitične organizacije v drugačni organizacijski obliki v prihodnje temeljiteje skrbele, da bodo člani kolektiva oziroma člani družbeno političnih organizacij na nek način pred sprejemanjem in odločanjem v pristojnem organu upravljanja razpravljali o vseh važnejših za devah, izrekli o njih svoja stališča in predloge. To Vlogo imajo družbenopolitične organizacije pravzaprav že po našem veljavnem statutu, vendar pa v njihovi sedanji organiziranosti niso mogle sVq" jega članstva v tem smislu aktivi-
direktor 'nabavne službe in Bojan Gogala iz RTI.
Krog je sklenjen, misli in dejstva prikazana. Ta naš zapis naj bo del naše samokritike, ki pa naj nas obvezuje, da bomo bolj budno pazili za takšna in podobna žarišča, ki bi se nam lahko kaj kmalu grdo maščevala.
Janez Jereb
rali, predvsem pa ne v delovnih enotah, da bi bilo naše delo zasnovano na čim širši osnovi in samoupravne odločitve glede bodočega poslovanja in notranjih odnosov zasnovane na čim širši kolektivni osnovi.
Statut med drugim določa, da naj družbenopolitične organizacije v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja članom pomagajo spremljati in analizirati samo-
upravne procese, stopnjo njihove organiziranosti, način dela samoupravnih organov in zagotavljanj c osebne odgovornosti delavcev, ki so dolžni oblikovati predloge in izvrševati sprejete odločitve za dosego dobrih rezultatov. Pri tem se družbenopolitične organizacije opirajo predvsem na naslednje zahteve: »Predlogi za poslovne in druge samoupravne odločitve se oblikujejo s pridobivanjem vseh potrebnih informacij, z odkritim izmenjavanjem mnenj in idej, s temeljito strokovno obdelavo in osvetlitvijo problemov in možnih rešitev, z doslednim prikazovanjem vseh nasprotujočih sd stališč, prejemajo naj se takšne odločitve, ki jasno določajo cilje, sredstva in subjekte akcije. Ti so zavezani kontroli in sankcioniranemu izvrševanju sprejetih odločitev.
Kaj so se danes dopoldne dogovorili?
Predvsem so se dogovorili, da morajo v ta namen pripraviti naslednje:
—	obrazložiti sklepe družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta podjetja o reorganizaciji ter utemeljiti potrebo po politični aktivnosti v sistemu samoupravljanja,
—	raztolmačiti mesto in Vlogo družbenopolitičnih organizacij po statutu n konkretizirati njihove naloge,
—	ustvariti podlago za politično dejavnost v delovnih enotah in pri tem predvsem utrditi ekonomski
Nadalj*evanje na 5. str.
V zadnji številki našega glasila smo pričeli s to rubriko In kot kaže, je naletela na ugoden odmev. Predlogov, kaj objaviti, ni veliko, nekaj pa le. Po njihovi sledi je nastal tale zapis:
e Obrat I se počasi, a vztrajno prazni. Nekateri menijo, da ni več vreden naše pozornosti. Toda v njem je zaposlenih še 263 naših delavk in delavcev in prav zaradi tega bi bilo prav, da smo vsaj do njih bolj pozorni. Njihovo delovno okolje je z ozirom na stare in neprimerne delovne prostore že samo po sebi dovolj težko. V prostorih stare velopnevmatike, ki so jo med kolektivnim dopustom delno preselili v obrat II, so razmere za delo vse prej kot dobre. Stekla na oknih so pobita, vrata pa so z okvirom vred odstranili. V zidu zija luknja, skozi katero bi bilo moč voziti s tovornjakom. »Naravna« ventilacija že dva meseca pesti delavce v tej enoti. Koliko je vredno zdravje teh ljudi?
• V obratu IV so me delavci opozorili, da bi bilo dobro, da preko časopisa opozorimo prebivalce, ki stanujejo v bližini tega obrata, da bolje popazijo na svoje otroke. Zakaj?
Kot vam je znano, ima obrat IV svojo miniaturno elektrarno, ki jo žene Kokra. Okolica le-te je po predpisih zavarovana, in praviloma se nesreča ne more zgoditi. Objestna mladina, ali mogoče tudi starejši, pa se na to požvižga in iz dneva v dan je varovalna mreža znova raztrgana tako, da lahko kdo pade v Kokro. Smrtni primer, ki je bil pred kratkim prav na tem mestu, ni nikogar izučil in verjetno bo še kakšna žrtev, preden se bomo zavedli nevarnosti. Kljub prizadevanju se stanje ne popravi, saj to, kar v enem dnevu popravijo, neodgovorni storilci v nekaj urah uničijo. Bo malomarnost terjala še kakšno žrtev? Kaj se storilcev res ne da kaznovati?	J. J.
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
Danes sl dela ne moremo več predstavljati brez modemih pripomočkov. Viličarji, električne žabe, dvigala... so v veliko pomoč, vendar je le-teh pri nas še vedno premalo
O tem, kako je bilo v Novigradu
V Novigradu letos le 250 Savčanov
Sezona dopustov je v glavnem za nami. Nekatere, ki so med kolektivnim dopustom delali ali ki iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli na dopust, bo septembrsko lepo vreme še zvabilo na morje ali v planine.
•	Koliko Savčanov je letos letovalo in kje?
O tem je govoril tov. FRANC DOLENC, referent za družbeni standard.
»Letos smo od kranjskega zavoda za letovanje najeli v njihovem počitniškem domu v Novigradu 437 ležišč v glavni sezoni in za september. Cena v glavni sezoni je bila le 42 din, v septembru pa 36 din.
Poleg tega, da smo organizirali letovanje v Novigradu, pa smo skupaj s turistično transportnim podjetjem Creina Kranj pripravili precej informacij o cenah in pogojih letovanja v drugih krajih vzdolž Jadrana. Medtem ko za ostale nimamo podatkov, kako so preživeli dopust, pa je v Novigradu doslej preživelo letni dopust 250 Savčanov in približno toliko njihovih svojcev.«
e Kako so se Savčani počutili v Novigradu?
»Moram reči, da nismo dobili niti ene pritožbe — ne od letovalcev, ne od delavcev počitniškega doma. Sam sem bil tudi v Novigradu, se pogovarjal z ljudmi, pa se niso pritoževali. Po tem torej lahko sodima da so bili zadovoljni, za ostale, ki so dopust sami organizirali, pa nimamo nikakršnih podatkov.«
#	Mar ni število 250 nekoliko nizko?
»Prav gotovo, da Savčani v premajhnem številu koristijo letni dopust na smotrn način. Vzrokov za to je veliko: mnogi dopust porabijo za delo doma, nekateri si gradijo, marsikdo pa ne gre na
dopust tudi iz zdravstvenih razlogov. Zanemariti ne smemo tudi dejstva, da precej ljudi ne ve, kako velik pomen ima letni dopust, počitek za telesno in duševno zdravje človeka. Pri tem bi vsekakor sredstva informiranja lahko precej pripomogla z ustreznimi poljudnimi članki.«
® Izkušnje — letošnje in iz preteklih let — dajejo neko osnovo za načrtovanje organizacije letovanja v prihodnjem letu.
»Da, že zdaj smo se dogovarjali za najem celotnega počitniškega
objekta (s cca 280 ležišči) v Novigradu. S Creino bomo pripravili še bolj podrobne informacije, predvsem o možnostih poceni letovanja tudi v ostalih obmorskih letoviščih.«
• Na vsak način bo treba letovanje bolj popularizirati. Kdo bo to nalogo prevzel? Vabimo vas, da poveste svoje mnenje, tako tisti, ki svoj dopust izkoristite na morju ali v planinah, kakor tudi tisti, ki ste med dopustom doma.
J.Š.
Medtem ko so se reke dopustnikov pomikale proti morju, so nekateri raje izbrali oddih v planinah
Vzdrževalci so delali
Besedo dopust izgovarjamo z veseljem. Že v začetku leta pričnemo razmišljati, kje bomo prebili teh nekaj brezskrbnih dni. V našem podjetju smo se odločili za kolektivni dopust, zato vsakdo prilagodi svoje načrte temu času. So pa med nami tudi delavci, ki so v času kolektivnega dopusta v tovarni: vzdrževalci, vratarji in čuvaji.
Navedli vam bomo nekaj del, ki so jih opravili vzdrževalci v teh vročih dneh.
Največje in najzahtevnejše delo je bila sdlitev celotnega oddelka velopnevmatikame iz obrata I v obrat II. Med selitvijo so bili vsi stroji generalno pregledani, popravljeni, prepleskani in montirani v izpraznjenih prostorih stare avtopnevmatikarne. Velopnev-matikarni so dodali še avtozrač-nice iz tehnične hale, tako da zdaj tvorijo zaključeno celoto.
Veliko truda je bilo vloženega tudi v popravilo ruskega mikser-ja, saj je bil generalni remont nujno potreben. Vsi ostali mik-serji in dvovaljčniki pa so bili temeljito pregledani. Popravili in pregledali so še vse transportne in rezalne naprave, preše, razstavili so vulkanizacijski kotel v ce-vami in postavili novega.
Pri teh delih je bilo zaposlenih 160 do 180 delavcev. Ko smo zbirali podatke, smo za oceno opravljenega dela povprašali tov. Ivana Cijaka (ki je bil skupno s tov. Kreljem vodja skupine vzdrževalcev):
»Po podatkih, ki ste jih dobili, lahko sklepate, da je bilo opravljeno veliko in zahtevno delo. Priznati moram, da so se vzdrževalci resnično potrudili. Rad pa bi ob tem opozoril še na dva problema, ki nas tareta. Pri tako obsežnem delu, kot je bilo izvedeno sedaj, je remontna delav-
nica absolutno premajhna. Na to opozarjamo že celih 15 let, pa je še vse po starem. Če bi bili dani pogoji za normalno delo, bi bilo delo opravljeno mnogo prej. Druga stvar, na katero bi rad opozoril, je, da bi morali delavci pred odhodom na dopust očistiti stroje
in bi tako mi lahko takoj začeli z delom, ne pa, da smo pred pričetkom dela morali očistiti še vse stroje.«
Opravljeno je torej veliko delo, za katerega gre zahvala vsem, ki so k temu posredno ali neposredno pripomogli.
Jože Krč pri struženju
PRILOGA Oktober 1971
SAVA
Obvestili smo vas že, da je bila letos spomladi imenovana komisija, ki je imela nalogo, pripraviti osnutek oziroma predlog samoupravnega sporazuma.
Obsežno in odgovorno delo je zdaj pri kraju. Te dni ga bo obravnavala verifikacijska komisija, po njeni potrditvi pa bo pričel veljati.
čeprav v zadnjem času veliko slišimo o samoupravnem sporazumevanju, pa mnogi ne vedo dosti, kaj to sploh pomeni, še manj pa o tem, kaj nam v Savi pravzaprav prinaša.
Po možnosti bomo celotno besedilo samoupravnega sporazuma objavili kot prilogo v eni naslednjih številk našega glasila, pa vendar smo se odločili, da že v tej številki objavimo njegove najpomembnejše značilnosti. Nismo se poslužili običajne poti, to je povzemanja vsebine. Menim, da bo za bralce bolj privlačna in laže razumljiva razlaga v obliki razgovora. In pogovarjal sem se s tov. Štefanom Marcijanom, ki je član komisije in dober poznavalec te tematike.
Sigma Ptuj, Protektor — Vulkan Ljubljana, Sava Kranj
1.	vprašanje: Kdo vse je doslej razpravljal in dal svoje mnenje glede samoupravnega sporazuma?
ODGOVOR: Komisija za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma je izdelani osnutek predložila v razravo vsem trem gumarskim podjetjem: Industriji Sava Kranj, tovarni gumijevih izdelkov Sigma Ptuj, obrtnemu podjetju Protektor — Vulkan Ljubljana, ter v soglasje republiškemu odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. Med prvimi je osnutek samoupravnega sporazuma obravnaval svet za kemično industrijo, industrijo nekovin in gumarsko industrijo na seji, dne 6. avgusta 1971; na osnutek je dal nekaj pripomb in ga v celoti ugodno ocenil. Zatem so v drugi polovici avgusta obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma, v katerem smo upoštevali pripombe omenjenega sveta, delavski sveti treh podpisnic sporazuma in posamezni delavci ter organi upravljanja njihovih delovnih enot. Komisija za pripravo osnutka sporazuma je upoštevala tudi nekatere pripombe in razprave v teh podjetjih; ko so delavski sveti potrdili osnutek, je komisija dokončno izoblikovala predlog samoupravnega sporazuma in ga predložila predsedstvu republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki po zakonu o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov nanj kot prvi daje svoje soglasje. To je omenjeno predsedstvo tudi storilo na svoji seji dne 9. septembra tega leta. Pridobljeno soglasje je bilo pogojeno s tem, da v predlogu samoupravnega sporazuma spremenimo še določila v treh členih, ki pa niso več zahtevala bistvenih sprememb sprejetih meril za delitev dohodka v navedenih treh podjetjih.
Štefan Marci jan
Komisija za pripravo samoupravnega sporazuma je v času nastajanja predloga sporazuma imela osem skupnih sej, na katerih je zbirala in urejala zahtevane podatke in dokaj obsežno dokumentacijo, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma, in prečiščevala sam tekst dokončnega predloga sporazuma. Komisija bo tudi v bodoče ostala kot skupen izvršilni organ vseh podpisnic sporazuma, ker ji je po zakonu naložena dolžnost in odgovornost, da tekoče spremlja uveljavljanje določil samoupravnega sporazuma v posameznih podjetjih in preverja delitev dohodka po periodičnih in zaključnih računih teh podjetij. K trem sedanjim podpisnicam sporazuma se pridružuje sedaj še četrta, manjše obrtno gumarsko podjetje, to je Gumama Maribor, ki zaposluje največ do 40 delavcev in izdeluje pretežno tehnične gumarske izdelke. To obrtno podjetje tudi nima drugačne izbire glede priključitve k neki skupini, ki se medsebojno sporazumeva, kot so jim tolmačili pristojni organi v republiki.
Komisija prav te dni zbira v vseh treh podjetjih podatke na osnovi polletnega obračuna poslovanja, da bi natančno preverila, kako bi samoupravni sporazum učinkoval, če bi veljal že v prvem letošnjem polletju, in ker je te podatke dolžna skupaj s predlogom samoupravnega sporazuma dati verifikacijski komisiji v presojo in dokončno potrditev. Pričakujemo, da bomo do začetka oktobra že tudi pridobili dokončno soglasje verifikacijske komisije pri republiškem sekretariatu za delo ter s tem dokončen vpis v register, kar pomeni, da ga začnemo lahko praktično uporabljati.
Soglasje pristojnega organa sindikata k predlogu samoupravnega sporazuma je pomenilo, da ga podpisnice tudi lahko dokončno sprejmejo in podpišejo. Komisija je zaradi tega 15. t. m. povabila vsa tri podjetja na skupni sestanek v tovarno gumijevih izdelkov Sigma Ptuj, kjer so predlog sporazuma podpisnice tudi dokončno podpisale. Podpisali so ga predsedniki vseh treh delavskih svetov in direktorji vseh treh podjetji.
Delo ob stroju za sekanje kavčuka je težko in nevarno, vendar za Franca Rabiča nekaj vsakdanjega
Zaradi nepravilnosti je nujno družbeno usmerjanje delitve dohodka
2.	vprašanje: Kaj pomeni sporazumevanje med podjetji?
SRS je v začetku letošnjega leta prva v SFRJ začela z družbenim usmerjanjem delitve dohodka in osebnega dohodka. Medtem ko smo v Sloveniji že tako daleč, da se predlogi samoupravnih sporazumov že tudi verificirajo, so v sveh drugih republikah v fazi sprejemanja zakonov in nastajanja osnutkov samoupravnih sporazumov.
Skoraj dve leti priprav na sprejem republiškega zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnega dohodka so v Sloveniji pokaza’ ~ da je zaradi določenih nepravilnosti pri delitvi dohodka v nekateriu podjetjih nujno preiti na '•aižbeno usmerjanje same delitve. Med takimi nepravilnostmi naj naštejem samo tele:
L
V podjetjih upravljamo s sredstvi, ki so družbena lastnina, in proizvajamo ter gospodarimo v pogojih, ki jih ne ustvarjamo sami, ampak v dobršni meri celotna družba in njeni organi z izpopolnjevanjem gospodarskega sistema in urejanjem pogojev v celotnem gospo-
darskem prostoru, kjer podjetja nabavljajo surovine in prodajajo izdelke; s tem se utemeljuje pravica družbe pri usmerjanju delitve dohodka, ker le-ta ni samo rezultat produktivnosti v podjetju, ampak tudi rezultat družbene produktivnosti v določenem času.
2.
Nekatera podjetja so delila dohodek v pretežni meri za osebne dohodke, pri čemer so premalo upoštevala potrebo po sredstvih za
nadaljnjo reprodukcijo in s tem za nujno potrebna nalaganja le-teh v sklade, da bi si s tem zagotovila določeno materialno osnovo za razvoj podjetja v bodoče.
3.
Monopolni položaj v nekaterih podjetjih in s tem v zvezi nerealne kalkulacije oziroma nerealne cene za prodajo njihovih izdelkov, ustvarjajo le-tem ekstra dohodek, ki si ga v obliki višjih osebnih dohodkov neupravičeno prilaščajo.
4.
V osebnih dohodkih delavcev istega poklica so bile v podjetjih iste ali sorodne dejavnosti tolikšne razlike, da je to ustvarjalo med njimi upravičeno nezadovoljstvo in pogosto fluktuiranje iz podjetja v podjetje. Niso pa tudi redka podjetja, ki svojo poslovno »učinkovitost« grade na nizkih osebnih dohodkih delavcev, ne pa na urejanju vseh potrebnih organizacijskih, tehnoloških in drugih pogojih, ki naj zagotove višji dohodek in višji standard delavcev. Zato se v sporazumih tudi določa najnižji dovoljen osebni dohodek.
5.
Določeno število delavcev v nekaterih podjetjih ni živelo samo od osebnega dohodka, obračunanega po rezultatih njihovega dela, ampak tudi od različnih nadomestil in osebnih prejemkov v breme materialnih stroškov podjetja, ki so si jih določali in prisvajali več kot so bili upravičeni in neenako z drugimi sorodnim podjetji.
6.
Veliko število delavcev v podjetjih je še danes prikrajšano za minimalne regrese za izkoraščanje letnega dopusta ali za minimalno regresiranje družbene prehrane, predvsem toplih obrokov, istočasno pa so v nekaterih podjetjih s tem močno pretiravali.
Vsi ti in drugi razlogi so po dveletnih razpravah v Sloveniji privedli tako daleč, da je skupščina SRS v februarju mesecu sprejela zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, s katerimi je določeno, da se vse delovne organizacije v Sloveniji medsebojno po panogah oziroma gospodarskih dejavnostih začnejo sporazumevati o delitvi dohodka, pri čemer naj jim za orientacijo pri določanju meril za delitev dohodka služi družbeni dogovor med izvršnim svetom SRS, gospodarsko zbornico SRS in republiškim svetom sindikatov Slovenije. Družbeni dogovor, ki so ga ti trije v letošnjem juniju dokončno sprejeli, pomeni orientacijo in določeno obveznost vsem sporazumevajočim delovnim organizacijam oziroma skupinam, ki jih je v Sloveniji 72.
Omenjeni družbeni dogovor tudi določa dokončna in ostrejša merila za delitev dohodka za vse tiste organizacije, ki se ne bi hotele sporazumevati oziroma priključiti k določenim področnim skupinam zanje sorodnih dejavnosti. Naše podjetje niti ni nikdar poskušalo ostati samo izven neke skupine, ka naj bi se sporazumevala o delitvi, ampak so se že zgodaj spomladi vsa tri imenovana podjetja, to je Sava, Sigma in Protektor, dogovorila o formiranju skupine pod nazivom »gumarska industrija«.
V novi velopnevmatikami obrata II
Samoupravni sporazum ne zamenjuje nobenega internega samoupravnega akta, to je npr. pravilnika v posameznem podjetju, ki je sporazum podpisalo, ampak podpisnice obvezuje, da ustvarjeni dohodek delijo po njegovih merilih in da ne prekoračioj s sporazumom dovoljene višine. V primeru, da bi katerokoli podjetje delilo več in s tem prekoračilo dovoljeno višino, zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka predpisuje posledice, in sicer plačilo posebnega davka v sklad republiških gospodarskih rezerv. Zaradi tega je razumljivo, da je v samoupravnem sporazumu po pomenu najvažnejše tisto poglavje, ki vsebuje merila, po katerih bo posamezno podjetje smelo izračunavati del ustvarjenega dohodka kot maso za delitev osebnih dohodkov zaposlenim delavcem. Pri tem pa samoupravni sporazum tudi določa, da interno vsako podjetje to dovoljeno samo samostojno deli po svojem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Več sredstev v razširitev materialne osnove združenega dela
3.	vprašanje: Katera področja v celoti ureja samoupravni sporazum?
ODGOVOR: Samoupravni sporazum je razdeljen na šest poglavij: I. Temeljna določila
II.	Osnove in merila za ugotavljanje dela dohodka za OD
III.	Osebni prejemki v breme materialnih stroškov
IV.	Financiranje skupne potrošnje delavcev
V.	Posebna določila
IV. Prehodne in končne določbe
V posameznih poglavjih so najvažnejša naslednja določila:
TEMELJNA DOLOČILA določajo, da bodo podpisnice sporazuma upoštevale pri delitvi svojega dohodka določila tega sporazuma in da bodo za osebne dohodke delavcev uporabile le del dohodka, ki bo odvisen od dosežene produktivnosti dela in doseženih poslovnih uspehov. Pri tem pa bodo ob vsaki delitvi upoštevale načelo, da bodo progresivno več sredstev vlagale v razširitev materialne osnove združenega dela, to je v sklade podjetja, kot pa za osebne dohodke.
OSNOVE ZA UGOTAVLJANJE DELA DOHODKA ZA OD so štiri. Celotno maso OD (kratica MOD) bodo sestavljali:
a)	znesek tako imenovanih kalkulativnih osebnih dohodkov, ki zavisi od števila zaposlenih delavcev v podjetju in od tega, po kakšnih obračunskih skupinah smemo ta znesek izračunati glede na razporeditev delavcev na delovna mesta oziroma glede na njihovo strokovno usposobljenost in izobrazbo;
b)	znesek vseh dodatkov za posebne pogoje dela, kot so nočno delo, podaljšano delo v rednih delovnih dneh, podaljšano delo v nedeljah in državnih praznikih ter redno delo ob nedeljah in državnih praznikih;
c)	znesek dodatkov za težavnostne pogoje pri delu, ki so ugotovljeni za vsa sistemizirana delovna mesta po znanih kriterijih, ki jih vsebuje sistemizacija delovnih mest oz. dokončno vrednoti analitska ocena posameznega delovnega mesta po kriterijih od F 2 do J 5;
Realno plačilo za težko delo
d)	znesek stimulativnega dela dohodka, ki se bo izračunaval po posebnem obrazcu in ki bo v celoti odvisen od tega, kako posamezno podjetje oz. njegovi delavci produktivno in gospodarno poslujejo; pri tem je tudi razumljivo, da določeno podjetje ob slabih gospodarskih rezultatih z uporabo takšnega obrazca ne bo pridobilo morda hiti dinarja dohodka, kar bo vsekakor občutno vplivalo na formiranje dokončne mase za delitev osebnih dohodkov in na standard delavcev.
Nekateri OSEBNI PREJEMKI V BREME MATERIALNIH STROŠKOV so limitirani kot to zahteva družbeni dogovor; med temi so dodatki za ločeno življenje, terenski dodatki, dnevnice in kilometrine, medtem ko so druge vrste osebnih prejemkov naštete in jih je možno priznavati samo na podlagi ustreznih določil v internih pravilnikih podjetij.
FINANCIRANJE SKUPNE POTROŠNJE DELAVCEV je v treh primerih tudi limitirano, in sicer so to regresi za letne dopuste za zaposlene delavce in upokojence ter regres za prehrano delavcev, druge vrste skupne potrošnje pa je treba dokončno urediti z internimi pravilniki podjetij. V tem poglavju je tudi važno določilo, da bodo podpisnice dajale v sklad za stanovanja najmanj 4 % in za izobraževanje delavcev najmanj 1 % od obračunanih bru.o osecmh donodkov.
MED POSEBNIMI DOLOČILI pravimo, da v prihodnjem letu v nobenem podjetju osebni dohodek ne bo več pod 1UU0 dni za polni delovni čas, in da najvišji osebni dohodek ne more biti višji od 6UU0 din, če usuvarjeni uonoueK ne omogoča posebnega stimulativnega dela. Važna so tudi določila o tem, da se v vsakem razvojnem programu za razširitev in modernizacijo proizvodnje zagotove tudi potrebna sredstva za prekvalitikacijo in zaposlitev odvečnih delavcev. Odpravnina se za boaoče uoioča za primer upokojitve delavcu in za prnner smrti delavca, in sicer do višme dveh poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega, kar je potrebno dokončno urediti z ustreznim pravilnikom poujetja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE se nanašajo na verifikacijo in veljavnost samoupravnega sporazuma, na področje in način dela skupne komisije v bodoče m na pravice drugih delovnih organizacij iz gumarskih nejavnosti o pristopu k naši skupini. Vsaka nova organizacija pa, razumljivo, s pristopom prevzame vse dolžnosti in pravice iz lega sporazuma.
Uskladiti določila naših samoupravnih aktov z določili samoupravnega sporazuma
4.	vprašanje: Ali bo zaradi sporazuma potrebno katera od naših določil statuta in pravilnikov spremeniti?
ODGOVOR: Že pri prejšnjih odgovorih sem nekajkrat omenil, da nas sporazum obvezuje, da moramo nekatera določila dokončno uskladiti in urediti v naših samoupravnih aktih. Vsklajevanje zadeva tako statut podjetja kot pravilnik o delitvi sredstev sklada skupne porabe. Določila, ki jih je treba uskladiti, so izrecno navedena pri nekaterih členih. Sporazum tudi določa 3-mesečni rok, v katerem bo potrebno opraviti vse uskladitve potem, ko bo verifikacijska komisija predlog potrdila in ga vpisala v register.
Samo z boljšim delom večji dohodek
5.	vprašanje: Kaj sporazum pomeni za sporazumevajoča se podjetja?
ODGOVOR: Posebej o tem so po podpisu samoupravnega sporazuma v Ptuju govorili direktorji vseh treh podjetij. Podpisovanje sporazuma ni dalo vsem podjetjem samo obvezne prilike, da se sporazumejo o načinu delitve dohodka, ampak je odprlo tudi perspektive za tesnejše poslovno posvetovanje in sodelovanje v bodoče.
Primerjalni izračuni dela dohodka za delitev osebnih dohodkov za prvo polletje letos, ko sporazum še ni veljal, kažejo, da so vsa tri podjetja na dobri poti glede ustvarjanja dohodka in zagotavljanja osebnih dohodkov po predvidevanjih letnih gospodarskih načrtov. Seveda pa je pri tem treba upoštevati, da bo vsako zmanjševanje planskega obsega proizvodnje in prodaje, neizkoriščenost proizvodnih kapacitet, zastoji v delu in težave na tržišču neposredno vplival na raven dohodka podjetja in raven osebnih dohodkov delavcev.
Jože štular
Dr. Jaka Vadnjal
lil. jugoslovanski kongres Medicine dela
V času od 20. do 24. septembra republik in nima niti delovne dlis-letos je bil v Ljubljani III. jugoslovanski kongres medicine dela, ki je obravnaval dve temi:
® Zdravje delavcev v črni in barvni metalurgiji,
® Obolenja prebavil.
Poleg navedenih dveh glavnih tem je bilo na kongresu obravnavano še nekaj drugi vprašanj, med njimi:
® Ocenjevanje sposobnosti v črni in barvni metalurgiji,
® Zgodnji ekspozicijski testi pri poklicnih boleznih,
® Varstvo vajencev in poklicno usmerjanje,
® Zdravje delavcev v luči nove zakonodaje.
Prva tema je zanimiva zlasti za železarstvo, medtem ko so druga tema in vprašanja po sekcijah važna za celotno industrijo, torej tudi za nas.
Druga tema je bila v središču pozornosti jugoslovanskih strokovnjakov s področja medicine dela in internistov zato, ker to vprašanje ponovno izstopa na dan kot težak problem v industirji. To vprašanje se pojavlja zadnja leta tudi v naši tovarni. Prejšnja leta smo ga nekoliko zanemarili, češ saj je naš standard tolikšen, da tega ni potrebno posebej obravnavati. Podatki iz lanskega leta pa kažejo zaskrbljujočo sliko, in to iz dveh ozirov:
1.	v močnem porastu so zlasti rane na dvanajsterniku in želodcu,
2.	več delavcev ima težave v zvezi z nepravilno prehrano.
V prvem primeru imamo opravka predvsem z novo in mlado delovno silo, ki prihaja iz drugih
Slovenci zaposleni z organizacijo cipline, kaj šele delovnih navad, kongresa, po drugi strani pa v Ker pa je pri nas tako eno kot organizaciji službe medicine dela drugo precej razvito, se ti ljudje v Sloveniji.
znajdejo v težkem položaju in du- Po integraciji obratnih ambu-ševni stiski. Ena od reakcij na lant v zdravstvenih domovih, so tako situacijo je pojavljanje več- nekatere gospodarske organizacije, jega števila obolenj prebavnega ki prej niso imele organizirane
trakta, še zlasti ran na želodcu. Drug problem prebavnega trakta pa so obolenja zaradi nepravilne prehrane. Tu imam v mislih predvsem pretirano debelost pri naših delavcih ter v zvezi s tem kot posledico povečan holesterol v krvi. Na prvi pogled ta problem ne izgleda resen, ker ljudje nimajo težav, vendar s časom nastopijo obolenja, katera pa je vse prej kot lahko zdraviti ali pa jih je sploh nemogoče ozdraviti. Zato bomo v program prihodnjega leta
svoje zdravstvene službe, pridobile, medtem ko so delovne organizacije, kot je naša, pa izgubile. Kje so vzroki za tako stanje, je v celoti težko odgovoriti. Del vzrokov je znan, deloma pe bi bilo potrebno to vprašanje še podrobneje proučiti. Dejstvo ostane eno, to je, SLUŽBO JE POTREBNO BOLJE ORGANIZIRATI. Zato se bo potrebno prihodnje leto drugače pogovarjati z vodstvom službe za medicino dela in upravo Zdravstvenega doma v Kranju.
Združenje za medicino dela SFRJ	VapjokcuiC 3a MeaumiHy paAa C<t>PJ
Udruženje za mcdicinu rada SFRJ	3;ipy>Kv}i;ic ga MeAHuiinaTa na TpygoT C<X>PJ
The Vugoslav Association of Occupational Health
III. JUGOSLOVANSKI KONGRES MEDICINE DELA 3rd VUGOSLAV CONGRESS ON OCCUPATIONAL HEALTH LJUBLJANA 20.—24.9.1971
raziskavo tega pro-
vnesli prav blema.
Na kongresu je sodelovalo okrog 700 udeležencev iz vseh republik in iz inozemstva. Zanimivo je bilo, da smo imeli 10 predavateljev iz inozemstva. Vseh referatov je bilo na kongresu 121. Največ, 53, jih je dala Srbija, najmanj pa Slovenija in Makedonija, po 7 referatov. Vzrok tako majhnega števila feratov iz Slovenije je iskati eni strani v dejstvu, da smo bili
Sestanek štirih
Nadaljevanje s 1. strani
in samoupravni status delovnih enot, poleg že jasno izoblikovanega organizacijskega, po možnosti uvesti indivtidualne izvršilne organe enot in zagotovit obračune uspehov delovnih enot ter razpolaganje s sredstvi,
— določiti vsebinska vprašanja, do katerih obvezno zavzame svoje stališče politični aktiv v delovnih enotah, predno o njih odloči pristojni organ upravljanja. Ti poli- ^ xx ■	, .	, , .
tični aktiva naj bi bili v bodoče obveščanje celotnega kolektiva pri
stališča aktiva pristojnemu organu upravljanja.
Po daljši razpravi, v kateri ni manjkalo prikazov konkretnih primerov, bodisi pozitivnih ali negativnih v dosedanjem delovanju, so si bili na sestanku enotni, da je zamisel potrebno takoj izpeljati, zato bodo v organizacijah že te dni pripravili predloge, ki jih bodo obravnavali sedanji organi družbenopolitičnih organizacij. Pri tem so poudarili, da mora tudi
končno odločile konference vseh družbenopolitičnih organizacij.
JOŽE STULAR
V veselem razpoloženju in upanju na čim lepše vreme, se odpravlja 24 naših delavcev na 10-dnevno letovanje v Novigrad.
Oddih je organiziral oddelek za socialno varstvo v sodelovanju z zdravstveno službo podjetja.
Obvestilo
Materialno so kongres v veliki meri podprle gospodarske organizacije, predvsem slovenske, delno družbenopolitične organizacije in zvezni organi. Zanimiv je podatek, da je bilo socialno zavarovanje precej zainteresirano za naš kongres, ker so vodstva komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Imela za umestno, da prisostvujejo re- našemu kongresu ter nas tudi mapo terialno podprejo. Kranjski zavo-l je prednjačil pred ost limi zav dl v precejšnji meri pa velja to tudi za industrijo.
Menim, da je kongres zbudil v mnogih delovnih organizacijah pravilno zanimanje za zdravje svojih delavcev, enako pa bi lahko tudi trdili za družbenopolitične organizacije in skupščinske organizacije in skupščinske organe, ki so nam nudili moralno in tudi materialno pomoč. Metnim, da je kongres gledan s tega zornega kota popolnoma uspel, še zlasti zato, ker je pri mnogih zbudil pravo skrb za zdravje zaposlenih.
Naj končam svojo oceno z besedami direktorja proizvodnje Železarne Jesenice, kjer smo bili na strokovni ekskurziji, ki je dejal: »Proizvodnje ne moremo povečevati z bolnimi, ampak z zdravimi delavci.«
dr. JAKA VADNJAL
RAZPORED ZA PODALJŠANJE REGISTRACIJE MOTORNIH VOZIL IN MOPEDOV
ponedeljek 20. septembra KR 50-058—KR 51-204
sreda 22. septembra KR 51-501—KR 51-704
četrtek 23. septembra KR 51-706—KR 51-833
petek 24. septembra KR 51-834—KR 52-020
ponedeljek 27. septembra KR 52-021—KR 52-229
torek 28. septembra KR 52-230—KR 52-437
sreda 29. septembra KR 52-440—KR 52-658
četrtek 30. septembra KR 52-559—KR 52-886
Obveščamo lastnike — uporabni ke motornih vozil — MOPEDOV,
M jim bo veljavnost prometnega dovoljenja pretekla v mesecu SEPTEMBRU ali OKTOBRU 1971, da bomo od 20. septembra do 1. ok-tt bra 1971 podaljševali registracijo torek 21. septembra
mopedov pri oddelku za splošno- KR 51-213______KR 51-498
upravne zadeve SO Kranj, v sobi št. 177/11, vsak dan od 7. do 12. ure, ob sredah pa od 7,—12. in od 14.—17. ure po priloženem razporedu.
S seboj je treba prinesli (osebno ali po drugi osebi):
—	prometno dovoljenje
—	veljaven karton o tehničnem pregledu mopeda.
Cestno pristojbino, zavarovalnino in predpisano upravno takso (v skupnem znesku 95,00 din) bo
—	lastnik ali uporabnik mopeda
—	lahko vplačal ob predložitvi zahtevka za podaljšanje registracije v sobli št. 177.
Kdor ne namerava podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja, petek 1. oktobra naj prinese s seboj (osebno ali po KR 52-890—KR 61-046 drugi osebi):
—	prometno dovoljenje in
—	evidenčne tablice motornega vozila.
V primeru, da v tem opozorilu določene obveznosti, ki se nanaša na oddajo evidenčnih tablic, lastnik ali uporabnik mopeda ne bo izpolnil, bomo opravili izvržbo s prisilitvijo po čl. 285 zakona o splošnem upravnem postopku (denarna kazen do 100,00 din).
OPOZARJAMO na določilo 13. člena pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20/67), DA JE TREBA REGISTRACIJO MOTORNEGA VOZILA ZA NASLEDNJIH 12 MESECEV OPRAVITI PRED PRETEKOM VELJAVNOSTI PROMET-NEGA DOVOLJENJA.
Tehnične preglede motornih vozil — mopedov, opravlja pooblaščeno podjetje CREINA (servisna služba) v Kranju — Ljubljanska c. 22 — vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 14. in od 16. do 18. ure.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno-upravne zadeve
Cfn
immcAicuni
Jože Jemc
širši (ko se odločitev dokončno nanaša na organ upravljanja podjetja) ali pa ožji (kadar se odločitev nanaša na organ upravljanja dejavnih enot).
tej akciji ' odigrati svojo vlogo, zato bodo delavci redno obveščeni o njenem poteku. Današnji informaciji bo sledila naslednja, v kateri vam bomo opisali, kako je zamišljena reorganizacija, kakšne bodo oblike političnega delovanja.
Predvsem pa želimo, da bi pri — določiti oblikovanje ter način tem d®!11 sodelo\ali tudi vi, zato delovanja aiktiva, način skličeva- bomo potrebovala tudi vaše mnenja in vodenja aktiva, oblikovanje nje in predloge. O zamišljeni re-zapisnikov ter način prenašanja organizaciji pa se bodo seveda do- Človek In
— reorganizirati tične organizacije v tah in v podjetju,
družbenopoli-dalovnih eno-
stroj —- ali stroj in človek
Tiho si odšel od nas — kakor si bil skromen in tih med nami. Za teboj je ostalo prazno mesto in marsikdo se je ovedel tebe, tvojega dela in besede v trenutku, ko je zvedel, da si umrl. Dolgo si bil med nami in marsikoga izmed nas si naučil delati: Še več: mnoge si naučil delo spoštovati, pa čeprav nisi bil nikoli v ospredju, nikoli vsiljiv. Mnogim izmed nas si velikokrat položil na ramo svojo veliko dlan, z raskavim in očetovskim glasom dal vzpodbudno besedo ali tovariški nasvet. Tako podobo tebe sem imel jaz in gotovo še marsikdo od nas gumar-jev vseskozi, vseh dvajset let. Pa še danes. Ko ti pišem, Jože, te vrstice v spomin, skušam obuditi v mislih tisti čas, ko si nas prve gumarje v stari valjarni pričel uvajati v skrivnosti mešanja zmesi in kalandiranja. Pa smo zrasli mi in naša tovarna. Ti pa kakor da si ostal vedno enak. Tudi zdaj smo se srečavali ali delali skupaj: v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Tu si bil ti, tvoje poštene besede in tvoja humanost. Tudi od tu boš ostal mnogim v spominu.
Jože, hvala za vse, kar si naredil za nas.
Folkloristi na Triglav
Vodstvo naše skupine se je odločilo, da bi letos obiskali tudi simbol našega naroda — Triglav.
Saj ni lepšega kot pogled na triglavsko severno steno, težak in zanimiv vzpon na vrh, pogled na park s čudovitimi jezeri in na koncu še lepote bohinjskega kota z vrha Komarče. Za vodjo smo določili Zvoneta.
Sonce je še vedno prijazno po-sevalo izza oblakov, ko smo se v Mojstrani vsuli iz avtobusa. Bilo nas je kar 25.
Po dveh urah hoje mimo prelepega slapa Peričnika smo prišli do Aljaževega doma v Vratih. Tu smo že lahko videli prve žulje. Tega posla se je lotil naš »kavboj« Domine, to pa zato, ker je včasih pomagal veterinarju. Nekaterim ni bilo kaj dosti do spanja, pa so se šli sprehajat pod mesečino, od koder je po celi dolini zadonela slovenska fantovska pesem.
V soboto zjutraj, približno ob štirih, smo bili že na nogah. Po krajšem okrepčilu smo se podali na pot, ki nas je vodila mimo spomenika planincem in potem po strmi Tominškovi poti proti našemu cilju. Po nekaj pavzah smo po štirih urah in pol že sedeli v Staničevi koči. Ob pomisleku na pivo se je marsikomu pocedila slina, seveda, če jo je sploh imel.
Po triurnem počitku in krepki malici smo se pripravili za pot naprej na Kredarico. Tu smo lahko še videli precej od blizu vrh, ki pa so ga še obdajale meglene krpe. Pa se nismo ustrašili vremena. »Hočemo na vrh«, je vzkliknil nekdo, ko smo že mislili, da bo moral vrh zaobiti, ker je bil utrujen do kraja. Sedaj je hodil prvi, in da vidite, s kakšnim veseljem se je vzpenjal po klinih proti Malemu Triglavu. Še po ozkem, z »zajlo« zavarovanem gre-
Ali že veste ?
Te dni mi je prišla v roke zajetna knjiga, ki jo je izdalo založniško podjetje Ekonomska politika. Poleg ostalega je v njej tudi opis stotih naj večjih proizvodnih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Med njimi je dvanajst podjetij iz Slovenije:
— Na petem mestu je Iskra Kranj, na trinajstem Združeno podjetje slovenske Železarne, na tridesetem Tovarna avtomobilov in motorjev (TAM) Maribor, na dvaintridesetem Gorenje iz Vele^ nja, na triinštiridesetem Elektrogospodarstvo Maribor, na oseminpetdesetem mestu Industrija motornih vozil (IMV) Novo mesto, nato Gradis Ljubljana (štiriinšestdeseto mesto), Titovi zavodi Lito-. stroj Ljubljana (šestinšestdeseto mesto), in Tomos Koper enainsedemdeseto mesto. Od proizvodnih delovnih organizacij je med stotimi velikimi še Boris Kidrič, tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Zanimivo pa je še, da mednje sodita tud; dva kmetijska velikana iz Slovenije: Pomurka, kmetijsko industrijski kombinat in kmetijski kombinat Hmezad Žalec.
Mislim, da bi se nam zdelo imenitno, če bi se kaj kmalu prerinili vsaj v spodnji del vrha.
Jože štular
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem DE 15 — stiskame se za izkazano pozornost ob upokojitvi najlepše zahvaljujemo in jim želimo veliko uspeha na delovnih mestih
Bradaska Marija Koželj Tončka Ravnik Marija
benu, majhen vzpon in obstanek. Pred nami je stal mogočno kot kralj Aljažev stolp. Ko človek prvič stoji na vrhu, se nehote zamisli. Osvojiti vrh, to ni kar tako. Počasi korak za korakom, pa tdliko znoja, in zakaj? Ta odgovor ve samo tisti, ki je bil že na vrhu. Pa ne samo zato, da bi dokazal, da lahko prideš na goro, tu je še nekaj več, globljega.
Na dan smo privlekli steklenice, ki smo jih nosili celo pot, saj to je vendar treba zaliti. Po kraj-
smo prišli tik pred kočo, ko se je Prelepa barva jezer se je leske-ulil dež. Prišli smo v kočo, ki je tala v megli, iz oblakov pa se je bila zasedena skoraj v celoti. Ne- ulil pravi dež. Samo par korakov, kaj časa smo kar stali sredi sobe, in bili smo v koči, kjer smo se nato pa smo se le malo stisnili spet malo okrepčali in spočili, in polegli po tleh. Bili smo tako Prave utrujenosti pa ni bilo več stisnjeni, da smo se obračali kar videti, saj ob čakanju na lepo vre-vsi naenkrat. Zjutraj, ko smo me nismo mirovah. Zapeli smo vstali, nas je vse bolelo od trdih nešteto narodnih pesmi, slišali tal.	kdo ve koliko vicev. Ker pa smo
Celo pot po dolini Sedmerih je- čutih v sebi, da smo plesalci folk-zer nas je spremljala gosta megla, tore, smo tudi zaplesali, pa kar iz katere je tudi kdaj pa kdaj brez muzike. Navdušeni planinci
je bil imenovan za direktorja nabavne službe. Jože Lakner, diplomirani ekonomist, je v Savi zaposlen od 6. 11. 1961, to se pravi deset let, pred imenovanjem pa je bil glavni komercialist v nabavni službi.
K imenovanju naše čestitke in želje, da bi tudi nalogo direktorja službe uspešno opravljal.
rosilo.
so z veseljem gledali ples iz okolice Glamoča, pa čeprav je bil izveden v težkih gojzaricah.
Ura se je pomaknila že precej čez dvanajsto, ko se je Zvone odločil, da poskusimo še hojo po pravem dežju. To ni bilo tako težko, saj smo se zavedali, da gremo proti dolini. Po uri hoda smo prispeli na vrh divje Komarče, ki se skoraj navpično spušča v Bohinj. Tu sta se megla in dež umaknila in imeli smo prekrasen razgled po celem Bohinjskem kotu.
Vožnja iz Bohinja do Kranja je bila vrhunec pravega vzdušja in veselja nad uspehom naše skupine in posameznika. Vsi pa smo bili istega mnenja, in sicer, da bomo naslednje leto osvojili še kakšen tako zanimiv vrh.
Zvone Gantar Alojz Rode
šem počitku, vpisu v knjigo in žigosanjem kartic je Tone pričel s svojo težko pričakovano nalogo. Počasi je razmotal plezalno vrv in vzkliknil: »ženske imajo prednost!« Saj veste, da mora vsak planinec biti krščen po planinsko. Vsak, ki je bil prvič na vrhu, jo je dobil trikrat po zadnjici, pa ne mishte, da je bil udarec nežen, saj so nekateri čutili udarce še v Kranju.
V takem razpoloženju skoraj ne bi opazil, da je pričelo snežiti. Ob pogledu na poigravanje prvih snežink v tem letu si začutil v sebi pravo romantiko. Hitro smo se oblekli in se začeli spuščati navzdol po precej gladki stezi do Doliča, kjer je bil kratek počitek, pogled v dolino Trente in odločiti se je bilo treba, po kateri poti naprej. Zaradi slabega vremena smo morali opustiti pot pod Ka-njevcem in zakorakali smo čez Hribarice na Prehodavce, ki ležijo na robu doline Sedmerih jezer. Po treh urah skozi gosto meglo
Odgovor na objavljeni članek
Zakaj tako?
Kmalu po objavi notice, v kateri smo z besedo in sliko opisali primer, ko triora delavec v skladišču valjarne prevažati težke »prične« materiala, ker se je pokvaril električni voziček, se je v uredništvu oglasil tov. FRANC VIDMAR, vodja internega transporta. »S tisto informacijo ste me prizadeli, zato bi rad pojasnil celotno zadevo,« je pričel.
»15. aprila letos, takoj po okvari, sem poslal nalog nabavi, naj poskrbi za rezervne dele. Iz nabave so posredovali naročilo dobavitelju vozička podjetju Primat Maribor. V Primatu je zadeva 'stala' dva meseca, ker so menjali delavca na delovnem mestu, ki bi moral nabaviti rezervni del (medtem je naša nabavna služba neštetokrat pismeno, telexno in telefonič-no vprašala, kako je z rezervnimi deli).
Uspešen nastop v Bellunu
Poleg številnih nastopov doma je imela naša folklorna skupina v letošnji sezoni tudi več nastopov za mejami naše domovine. Zadnji, prav tako pomemben nastop, je bil 18. septembra v mestu BetUuno sredi Dolomitov. Po naporni vožnji smo bili deležni prisrčnega sprejema organizatorjev festivala, na katerem smo sodelovali. Slovenijo je poleg nas predstavljala tudi folklorna skupina »Emona« iz Ljubljane. Že samo mesto je naredilo na nas izredno dober vtis, še bolj pa so nas očarale svojske oblike Dolomitov, ki se dvigajo v ozadju mesta. V jasnem in sončnem popoldnevu je bil pogled na njih edinstven.
Tudi tokrat nas je na gostovanju spremljal petčlanski tambura-ški ansambel iz Rateč. Z ostalimi skupinami smo odšli popoldne po mestnih ulicah Beliuna in pozdravili številne prebivalce, ki so spremljali pisano povorko narodnih noš.
Nato so se vrstile minute nestrpnega čakanja pred nastopom. Ves nemir pa je izginil, ko smo
prišli na oder in po navdušenem pozdravo gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili novo športno palačo. Z zanimanjem so spremljali naše plese iz Glamoča, Bele Krajine in Gorenjske in nas vmes nagrajevali z aplavzi za dobro izvajanje posameznih točk. Vztrajno so ploskali tudi drugim skupinam, ki so se v štiri urnem programu zvrstile na odru.
Po nastopu smo od organizatorjev prej eh tudi lepo spominsko darilo. Posloviti smo se z zavestjo, da smo nalogo dobro opraviti in s kupico lepih spominov na končani festival ter željo, da bi se še kdaj vrnili v mesto pod veličastne Dolomite.
Znanje, ki se ne dopolnjuje vsak dan, se vsak dan zmanjšuje
(kitajski pregovor)
Na ponovno zahtevo, naj nam vendar dobavijo rezervni del, je Primat odgovoril 6. septembra med drugim naslednje: 'Naše podjetje na žalost ne more izvršiti uvoznega posla, ker imamo blokiran bančni žiro račun. Dobavitelja, firmo Wagner, pri katerem rezervne dele lahko dobimo, bomo obvestili, da se boste za potrebni rezervni del obrnili direktno na njega.'
V istem dopisu Primat navaja, da jim je Wagner sporočil, da ni možno nabaviti posameznih rezervnih delov, ampak le celoten agregat, ki stane 1015 DM (oz. približno 4500 din, op. ur.).
Pa še tole! Ob nakupu vozičkov je Primat Maribor zagotovil popolno vzdrževanje in rezervne dele.«
Voziček pa še naprej stoji neuporaben. Povedati moramo še to, da so še pred objavo v našem glasilu problem prevoza zmesi rešili tako, da jih zdaj prevažajo z viličarjem, seveda na račun potreb drugih.
Pojasnilo je sicer tu, vendar še vedno ostaja vprašanje: Kaj bo zdaj s tem? JOŽE ŠTULAR
JURIJ HRIBAR
pa je bil imenovan za pomočnika direktorja prodajne službe. Jurij Hribar je diplomirani pravnik, v Savi pa je zaposlen od 6. maja letos.
Tudi tovarišu Hribarju želimo veliko delovnih uspehov.

Varnost podjetja je v zadnjem času že marsikomu stopila na prste. Obljubljajo pa še nova odkritja. Nekaj ukradenih predmetov prikazuje tudi ta slika.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.