Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta
i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta C fld., za četrt leta
3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludie.
S&tev. 202.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. septembra 1893.
Letnik XXI.
Civilni zakon na Hrvatskem.
S Hrvatskega, meseca avgusta.
Pred nedavnim so razglasili neki dunajski listi, da hrvatski ban ni sporazumljen z ogerskim mini-sterstvom glede civilnega zakona, ki ga mislijo na Ogerskem po zakonodavnem potu uvesti. Trdijo, da je ban kar odbil predlog v tem pogledu, pa da ni niti najmanje zavnet za tako spremembo zakona na Hrvatskem. Je li to res ali ne, ne more se trditi, vsaj vladni listi, ki ob jednem zastopajo tudi narodno stranko v saboru, se o tem niso še do dandanes izjavili. Zuano pa je, da se nahajajo v tej vladni stranki zastopniki, ki bi bili pripravljeni glasovati tudi za tako postavo, in sicer samo zato, da se zbliži Hrvatska v zakonodavstvu popolnoma z Ogersko. Vendar pa so taki poslanci še do zdaj v manjšini v našem zboru, večina je vendar še toliko previdna, da v tem pogledu noče zdražb delati v narodu, saj je že tako preveč v verskem pogledu zapuščen.
Ban je imel pa tudi popolnoma prav, ko je odbil ta predlog ogerskega ministerstva, kajti naši odnošaji 60 či3to različui od ogerskih. Vsakemu, kdor je sledil razvitek vprašanja o civilnem zakonu na Ogerskem, je do dobrega jasno, zakaj Mažari vkljub odporu nemažarskih narodnostij vendar le s silo hočejo uvesti civilni zakon. Oni hočejo namreč s tem zakonom razširiti narodno proselitstvo. Na Ogerskem se namreč v novejšem času z vso silo pomažaiujejo ostale narodnosti, pa se smatra za ta cilj vsako sredstvo dobro. A tako sredstvo bode tudi civilni zakon, posebno pri ogerskih Židih. Najboljši dokaz, da je temu tako, je borba nemažarskih narodnostij proti temu zakonu. Je li je na Hrvatskem kaj sličnega? Niti najmanje ne. Na Hrvatskem je riozdaj tako malo tujih narodnostij, da bi bilo prav neumestno radi narodnega proselitstva započeti kako borbo ter kaliti radi tega verski mir v deželi. Na Ogerskem je bilo po zadnjem popisu samo 48 odstotkov Ma-žarov vkljub umetni službeni statistiki, na Hrvat-
skem pa 88 odstotkov Hrvatov ter 2 odstotka drugih Slovanov, tedaj 90 odstotkov slovanskih prebivalcev.
Tukaj tedaj ni treba misliti na proselitstvo, saj tudi ostali odstotki prebivalcev znajo večjidel hrvatski, kar se pa na Ogerskem ne more trditi o mažarskem jeziku. Pa tudi v verskem pogledu so odnošaji na Hrvatskem popolnoma različni od ogerskih ter vsled tega tudi čisto drugačno zanimanje za civilni zakon. Na Ogerskem, pravijo, zanimajo se tudi neki katoliki za civilni zakon, na Hrvatskem pa bi jih mogel na prste sešteti, in sicer le med Mažaroni, pa morda še nekoliko brezvercev. Glavni privrženci civilnega zakona so pa na Ogerskem brez dvojbe protestanti in židje, katerih je prvih 22 odstotkov, drugih pa 4'/a odstotka izmed vsega prebivalstva, pri nas na Hrvatskem pa je prvih le l'/j odstotka, drugih pa s/4 odstotkov. Na Ogerskem zahteva tedaj gospodujoče mažarSko pleme vkup z Židi civilni zakon, in to mnogo pomeni, pri nas na Hrvatskem pa noče o teh novotarijah nič vedeti gotovo 95 odstotkov prebivalstva, kajti tudi pravoslavni so odločni protivniki novega zakona.
Pa glej mažarskih in nemških farizejev! Že gostele po svojih časopisih, kako bode postala Hrvatska in še posebej mesto Zagreb kaluža vseh gnusnosti, ker noče sprejeti blagodati civilnega zakona. V avstro-ogerski monarhiji bodo zdaj veljavni trije zakoni — seveda ti žurnalisti mislijo, daje na Ogerskem že ves ta zakon gotova stvar — namreč trpljeni civilni zakon na Avstrijskem, obligatni civilni zakon na Ogerskem in cerkveni zakon na Hrvatskem. Po mnenju teh ljudij bodo zdaj vsi zakonski nezadovoljneži bežali iz Avstrije in Ogerske le na Hrvatsko in še posebno v Zagreb, kakor do zdaj v Kološvar, kjer se bodo čisto lahko rešili zakonskih zvez, pa prestopivši na protestantovsko vero, zopet lahko druge sklenili, kajti na Ogerskem kaj takega po novem civilnem zakonu ne bo dovoljeno, na Hrvatskem p3, in tako se bode pokvarjenost širila. Kakšni hinavci so to 1 Nov civilni zakon »s
strogimi naredbami" bo popravil moralno stanje na Ogerskem, in naši bratje Hrvati ga nočejo sprejeti. Niso li kratkovidni?
Kako pa bode s temi »strogimi naredbami" ? Tako, kakor je bilo do zdaj, če še ne huje. Saj pri tej postavi odločujejo protestanti in ti uživajo že zdaj največje prostosti pri ločitvi zakona. Neznatni razlogi, celo samovolja strank more biti že povod ločitvi. Pa je li mogoče, misliti, da si bodo dali protestanti te svobode jednostavno po vladi vzet'? Gotovo ne, marveč še razširili jih bodo in to bodo potem »stroge naredbe". A če si pomislimo pri vsem tem še izvršujočo oblast, namreč mažarskega sodnika, potem imamo popolno sliko o »strogih na-redbah" pogledom na novi civilni zakon. Naj si ga le pridrže Mažari za-se, Hrvati ga ne potrebujejo. Cerkveni zakon ostane pri nas v veljavi vkljub želji nekih mažaronskih lahkoživcev, ki niso v stanu, s svojimi krivimi nazori odločevati pri našem zakonodavstvu na škodo katoliški cerkvi in vernemu narodu hrvatskemu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. septembra.
Katoliški centrum. „Ceh", glasilo češke katoliške stranke, ni zadovoljno s tem, da se 03uuje katoliški centrum, in vidi v tem nevarnost za slo-vanstvo. Po mnenju tega lista je tako dolgo nemogoč katoliški centrum, dokler imamo v Avstriji § 19. državnih osnovnih zakonov. Tiste osebe, ki v Avstriji teže po katoliškem centrurau, niso Slovanom prijazne, in zatorej jim Slovani ne pojdejo na limanice. Pruski Poljaki tudi nikdar niso bili člani katoliškega centruma. Tako tudi avstrijski Slovani nikdar ne bodo člani katoliškega centruma. Katoliški centrum bi moral v Avstriji vzeti v svoj program nemški državni jezik in del centralizma, če tudi ne v taki meri, da bi Slovane preveč bolelo. Nemške centraliste in polcentralistične Nemce bi vrgli v jeden koš, Poljaki bi ne vstopili v centrum in ostali
LISTEK
Vodnikova slavnos: na Koprivniku.
(Govoril v cerkvi prečast. g. Jan. Ažrnan, župnik v Gorjah.)
»Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo privrženo."	Mat. 6, 33.
Preljubi krščanski poslušalci!
Kaj je pač to, da se nas je danes toliko tukaj zbralo v tej samotni, gorski vasici! — Pa o tem mi skoro ni treba povpraševati, vsaj je bilo to že davno oznaujeno in celo po časopisih razglašeno.
Prišli smo sžm in zbrali smo se tukaj, da slovesno praznujemo stoletnico tukajšnje duhovnije in da ponovimo spomin na slavnega Valentina Vodnika, ki je bil prvi duhovni pastir te župnije. — S tem je pa tudi meni odkazauo iu narisano, o čem naj govorim in kako naj svoj govor razdelim.
Govoril bom torej:
1.	o stoletnici duhovnije na Koprivniku;
2.	o njenem prvem župniku Valentinu Vodniku.
I.
Pred dobrimi sto leti v tem kraju Še ni bilo nobene cerkve. Dasiravuo je bilo takrat vseh prebi-
valcev na Koprivniku in v Gorjušah čez 500, vendar niso imeli ni svoje cerkve, di lastnega duhovnika, temveč so duhovno pomoč iskali in našli pri materi-župuiji v Srednji vasi.
To pa je bilo silno težavno. Vsi, ki ste danes od drugod sem prišli, ste se prepričali, kako grda in huda so pota eem gori, pa ste si tudi lahko mislili, kako huda morajo še le biti v grdem vremenu in v pozimskem času. Pri takih razmerah ni čuda, da jih je bilo vsako nedeljo veliko brez sv. maše, posebno otrok, žensk in starih ljudij.
Tudi duhovniki so le bolj redko in s težavo sem prihajali, in prav naravno iu umljivo je, če so vsled tega otroci rastli brez temeljitega nauka, bolniki ostajali brez tako zaželene duhovniško tolažbe, marsikateri morebiti umrl tudi brez sv. zakramentov!
Potreba je bila res velika. Mestni prebivalci, ali kateri imajo cerkve blizu in duhovno pomoč, si še misliti ne morejo, kako žalostno je za vernega kristijana, če dolgo ne sliši nobenega zvonenja, če cele tedne ne vidi nobenega duhovnika, če cele mesece ne sliši božje besede!
Pa glejte, ravno pred sto leti je za te kraje, za planine brez cerkve, napočil veseli čas, da so dobili lastno cerkev in lastnega duhovnika.
Cesar Jožef II. je zaukazal. da naj se v takih krajih, ki so od župnije zelo oddaljeni, narede samostojne duhovnije, in ko je v to tudi duhovna gosposka privolila, se je takrat napravilo mnogo novih župnij, med njimi tudi vaša tukaj na Koprivniku.
Nameravali so iz prvega narediti cerkev na Gorjušah, ali ker so mislili, da bodo k novi župniji pristopili tudi Podjelci, postavili so cerkev in župnikov dom tii-som na Koprivnik, kar bi bilo nekako ravno na sredi. Ali ker so se Podjelci stanovitno branili in so na vsak način rnjši ostali pri stari župniji v Srednji vasi, se je nova župnija sestavila je iz dveh vasij: Koprivnik in Gorjuše.
Leta 1891 so jeli zidati eerkev in župnijsko hišo. Obojo je bilo za silo izdelano do leta 1893. 24. februvarija tistega leta, tedaj ravno pred sto leti, se je v novi cerkvi opravila prva božja služba. 12. marcija tistega leta je bila cerkev blagoslovljena od tedanjega gorjanskega dekaua g. Urbana Krivica. (Navzoči so bili pri tem opravilu tudi: g. Anton Šlibar, župnik v Srednji vasi; g. Matija Kuustelj, župnik iz Bistrice, in domsči duhovnik g. Valentin Vodnik.) Do leta 1896, ko je odšel g. Vodnik, sta bila cerkev in župnijska hiša z vsem potrebnim preskrbljena in 13. junija 1798 so cerkev posvetili pomožni škof g. Frančišek žlahtni Rajgersfeld. (V

le Slovenci in Čehi za centrum. Sedaj ni na Češkem nobenega zares katoliškega poslanca, na Moravskem pa le jeden. Pa če bi tudi Čehi poslali v državni zbor zares katoliške može, bi se ti pač še premislili, predno vstopijo v katoliški centrum. Potem trdi ta list, da je že Hobenwartov klub nekak katoliški centrum; klub, kakoršnega pa nekateri konservativci žete, bil bi le v škodo avstrijskemu katoličanstvu. Mi se pač ne moremo povsem strinjati s češkim listom. Da bi katoliška stranka morala vsprejeti v svoj program tudi nemški državni jezik in nekoliko centralizma, nam ni umevno. Vsaj ravno načela katoliške vere zahtevajo pravieo za vse. Da bi Poljaki ne pristopili novemu klubu, tudi ne verjamemo. Vsi Poljaki seveda ne pristopijo, ali ločili se bodo konservativci od liberalcev. V poljskem klubu tudi že ni vse tako v redu, kakor bi si kdo mislil. Prej, nego bi kdo pričakoval, se utegnejo tudi Poljaki razcepiti in konservativnejši člani pristopijo katoliški stranki. Da je pa mej poljskimi politiki dosti m6ž, ki žel4, da se katoličanje odločneje postavijo na noge, je pa pokazal katoliški shod. Cehi zares ne pristopijo katoliškemu centrumu, to je, ti Čehi, ki so sedaj poslanci, ali tudi sedaj razven veleposestnikov niso v konservativnem klubu. Razmere na Moravskem se pa boljšajo in pri prihodnjih volitvah utegne biti voljenih več katoliških mož. Da je pa sedanji Hohenwartov klub dovolj katolišk, o tem pa dvomi vsakdo, ki poznd razmere v tem klubu. Grof Hohenwart je pač dober katoličan, ali so pa v klubu tudi možje, ki se skoro sramujejo pokazati svoje katoliško prepričanje. Ti možje so večkrat ovirali, da klub ni storil odločnejših korakov, posebno v šolskem vprašanju. Če se katoliški centrum osnuje, bodo odstopili polovičarski elementi, kar bo po našem mnenju stvari le v korist. Da pruski Poljaki niso v katoliškem centrumu, to nas nima nič motiti, vsaj so tudi njih politični vspehi zaradi tega tako majhni, ker se niso oklenili nobene večje stranke. Pritrjujemo pa popolnoma češkemu listu, da Slovani ne pristopijo katoliški stranki, ako bi se hotelo s katoliško zastavo prikrivati težnje po germanizaciji, kakor je to hotel Lienbacher. Da bi se to namerjevalo, mi ne verjamemo. Slovenski poslanci bodo seveda zahtevali, da nova stranka vsprejme narodno jednakopravnost v svoj program. Če bi sno-vattlji nove stranke tega ne hoteli, seveda bi jih Slovani ne mogli podpirati. Katoliški centrum bi pa posebno v socijalno-političnem oziru več storil, nego sedanji konservativni klub, ker bi ga ne ovirali dvomljivi elementi in neki ne povsem umestni oziri.
Ulični napisi v Pragi. V soboto je praški mestni zbor se posvetoval zopet o uličnih napisih. Seja je bila burna. Ker je manjkalo mnogo Staro-čehov in so Mladočehi bili vsi zbrani, so poslednji imeli večino. Najprej je magistratni svetnik Schwab prečital pritožbo proti odločbi namestništva, v kateri se naglaša, da stvar ne spada v delokrog namestništva, temveč v delokrog deželnega odbora, da je torej nepravilno postopal namestnik. Potem se pa omenja, da so v Pragi bili napravili dvojezične ulične napise jedino zaradi tega, ker so se nadejali, da jih napravijo po vseh mestih na Češkem
in Moravskem. Tudi ni nobenega zakona, da bi se morale obdržati dvojezične table. Na to se je vnela kuda debata. Mladočehi niso bili zadovoljni s to pritožbo, ker je premalo odločna. Očitali so Stare-čehom klečeplastvo, trdili, da se župan na skrivnem dogovarja z vlado, potem pa zahtevali, da se nadaljuje naprava samo čeških napisov. Ker župan ni hotel njih predloga dati na glasovanje, so napravili velik hrup. Naposled se je sklenilo, da se stvar iz* roči mestnemu svetu in se o njegovem sklepu poroča v prvi seji mestnega zbora.
Nemški katoliški shod. Učitelj Antoni je govoril o krščanski šoli. Rekel je, da to še ni krščanska šola, ako se nekaj ur v šoli poučuje vero-nauk. Zato pa državne šole niso krščanske šole. Učitelj sam mora biti krščansk in z dobrim vzgledom otroke krščanski vzgojevati. Pa tudi tam, kjer je šola konfesijonalna, ni še gotovo, da se otroci vzgajajo krščanski, ker je večkrat učitelj le po imenu kristijan in ker šolske knjige otežujejo vernemu učitelju vzgojevanje. Katoliki pa zahtevamo, da se tudi učitelji izobražijo za svoj poklic že na verski podlagi. Vsi učitelji na učiteljiščih morajo biti napolnjeni pravega krščanskega duha. Njemu je hudo, da učitelji po shodih zahtevajo stvari, s katerimi se katoliško ljudstvo vjemati ne more. Stvar pa še ni tako huda. Veliko število ni tistih, ki imajo na teh shodih veliko besedo. Cerkev mora imeti pravico, šolo nadzorovati. Kaj bi pomagala katoliška semenišča, ko bi mladi ljadje ne bili prepričani, da ima cerkev prav ? Sola mora več vzgajati, nego pa učiti. Na vsaki šoli bi moral biti napis, kakor je na neki hiši v Kolonji: »Nebesa in druzega niči" Profesor dr. Erhardt iz Wiirzburga je govoril o združenju vzhodne cerkve z zapadno. Njegov govor je bil posebno za nas Slovane zanimiv, ker je na milijone naših bratov v razkolu. Rekel je, da se po tem teži že stoletja. Jedenkrat se bode že uresničilo to zje-dinjenje in se tudi uresničiti mora. Ne bode pa to delo diplomacije ali pa znanosti, temveč delo božje, ker je Kristus molil pred svojim trpljenjem, da bi mi bili jedini. — Lieber je govoril o dolžnostih katoliškega moža. Katoliški mož mora braniti krščanski zakon, ki je podlaga krščanski rodbini. Trpeti ne smemo kot katoliški možje, da bi se tiste iztiravale, ki zaradi Jezusa rajši ostanejo device, nego bi se omožile. Treba je posebno, da gledamo na katoliško odgojo otrok. Katoliški mož ne priznava vere le v cerkvi, temveč tudi na ulici in v parlamentu. V tem oziru je zlasti pri izobraženih marsikaj grajati, prosto ljudstvo pa zares sijajno kaže vero v javnem življenju. Katoliško ljudstvo ima soditi o nas. Če mu prav ne služimo, more izbrati druge. Slednji dan prosim Boga, da ohrani katoliškemu ljudstvu dobre voditelje in zastopnike. Jedini morajo biti katoliški možje. Moti se, kdor misli, da bodo nemški katoliki nejedini kot katoliki, ako se ne strinjajo v drugih političnih stvareh. Gledč na katoličanstvo ni mej nami nobene razlike. Motijo se tisti, ki mislijo, da on ne mara podati roke tistim, kateri so v čisto političnih stvareh druzega mnenja. Katoliki ne žel4 boja. Samo to pobijajo, kar nasprotuje cerkvi, in za to imajo pač pravico.
Da bi pa v tacih Btvareh katoliki prijenjali, tega ne bodo dočakali niti liberalci, niti vladni kimovci, niti socijalni demokratje. Naj še toliko zabavljajo in obre-kujejo nasprotniki, to katolikov se bode motilo, temveč se bodo le odločneje ustavljali. Ta govor je napravil silen vtis in je velicega pomena. Lieber je sedaj tako rekoč vodja katoliškega centruma. On je pri volitvah hudo deloval proti tistim katoliškim kandidatom, ki so bili za vojaško predlogo. On je s svojim delovanjem dosegel, da je katoliška stranka dobila bolj demokratsko lice. Katoliški nasprotniki so se nadejali, da bode Lieber na katoliškem shodu zabavljal proti tistim katolikom, ki niso njegovega mnenja v čisto pol.tičnih stvareh in tako pripomogel, da se katoliški centrum razbije. Ali varali so se. Lieber je govoril celo za slogo, ker njemu je v prvi vrsti za katoličanstvo.
Metropolit Klemen. Bolgarski opozicijski list je prinesel novico, da je metropolit Klemen izginil iz samostana, v katerem je bil dosedaj zaprt. Pristavil je pa sumničenje, da je tukaj najbrž kako hudodelstvo. Bolgariji nasprotni listi so seveda hitro pobrali to novico in trdili, da je metropolit najbrž umorjen, ker se je vlada bala, da bi stvar dalje sodišče preiskovalo. Sedaj se je že vse pojasnilo. Metropolita so prepeljali le v drugi samostan, ker se samostan, v katerem je bil dosedaj zaprt, porabi v druge namene. Znamenito je pa gorenje sumničenje bolgarskih oblastev v bolgarskem opozicijskem listu. To pač dokazuje, da v Bolgariji ni tako omejena tiskovna svoboda, kakor trdijo nasprotniki bolgarske vlade. Opozicijski list ima zveze z bivšimi ministri in torej gotovo dobro vč, koliko se sme pisati v Bolgariji. Sicer se pa metropolit proti obtožbi ni pritožil, torej se tudi vlada nima bati, da bi stvar še prišla pred sodišče.
Glasba. Ocena kranjskih orgelj.
Podpisana sva na izrecno željo preč. gospoda dekana kranjskega dne 13. decembra lanskega leta poskusila nove orgije v kranjski mestni in dekanijski cerkvi, katera sta izdelala brata Zupana iz Kamne-gorice. Pregledala sva samo vnanjost, dispozicijo in ton, v orgije pa nisva mogla, ker gg. Zupana sta prišla še le malo pred najinim odhodom, brez njiju pa ni bilo varno preko mehov podati se v orgije.
I.
Dispozicija orgelj.
I. M a n u a 1.
Pišeali: G i 11 L e a
1.	Priucipal 8' od C. 8' v prospektu 54	—
2.	Bordun 1'6'.......—	54
3.	Viola di Gamba 8'.....54	—
4.	Gedackt 8' od druzega c dvola-
bijast.........—	54
5.	Octa 4,.........54	—
6.	Gemshorn 4'.......54	—
7.	Superoctav 2'.......54	—
8.	Mixtur 2' 3—4kratna .... 204	—
9.	Oornet 2%' 3kratni .... 162	—
župnijskih knjigah so imenovani vsi gospodje duhovniki, ki so bili takrat zraven; tudi so vsi po imenu zaznamovani, ki so k zidanju cerkve ali za druge naprave, zvonove in altarje, kaj več pripomogli.)
Razven tega škofa, ki je cerkev posvetil, sta ta kraj in cerkev obiskala v dolgih 100 letih le dva škofa. Škof Anton Alojzij Wolf meseca avgusta 1827 in sedanji škof dr. Jakob Missia, ki so leta 1888 dne 28. julija tu zakrament svete birme delili, kakor se vsi še dobro spominjate. Drugih posebnostij vaša cerkev in župnija v teh 100 letih ni doživela, vsaj zaznamovano ni!
Duhovnih pastirjev pa je imela ta župnija v preteklih 100 letih 12 in so ti-le:
1.	Valentin Vodnik od 24. februvarija 1793 do junija ali julija leta 1796, tedaj dobro 3 leta.
2.	Matevž Wolf od 22. novembra 1796^ do
14. maja 1797, »/« leta.
3.	ŽigaJelenec od 11. avgusta 1797 do 9. okto-
bra 1799, 2 leti.
4.	Jožef Rezpet od 26. novembra 1799 do
28. avgusta 1815, 15 let.
5.	Marka Zemva, Marlinovčev iz Zatmika, od
20. septembra 1815 do 25. septembra leta 1830. 15 let.
6.	Lavrencij Mušič od 5. julija 1831 do 12. avgusta 1833, 2 leti.
7.	Janez Zemva, Figovčev iz Pokluke, od 21. oktobra 1833 do 16. aprila 1845, ll1/, leta.
8.	Fran Zaveršnik od 19. julija 1845 do 23. januvarija 1860 147, let8-
9.	Šimen Jan od 28. februvarija 1860 do 18. decembra 1861, 2 leti.
10.	Janez Sodnik od 10. februvarija 1862 do 3. junija 1885, 23 let.
11.	Jožef Močilnikar od 11. oktobra 1885 do 10. maja 1886, '/» leta.
12.	Anton Pajer, sedanji, od 10. oktobra 1886, 7 let.
Vakature ali nekaj časa prazno 5 let.
Koprivničanje 1 Vi, ki zdaj živite in dobrote lastne župnije vživate, vi no veste, kako žalostno je bilo za vaše prednike, dokler niso imeli svoje cerkve in svojega gospoda. Kdo pa naSteje vse dobrote, katere so vaši predniki prijatitali v tej cerkvi in jih tudi vi prijemate? Oh, kolikokrat se vam je tukaj božja beseda oznanovala, kolikokrat se je tukaj sveta maša brala, koliko spoved je bilo opravljenih, koliko svetih obhajil prijetih, ko bi jih sicer ne bilo I Ko-
privničanje! Kolikorkrat slišite posvečenih zvonov glas, hvalite Boga, da imate svojo cerkev, da imate svojega duhovnika!
Molite pa danes tudi za vse dobrotnike, ki so pripomogli to cerkev in župnijo postaviti. Molite za cesarja Jožefa II., ki je ukazal ustanoviti vašo župnijo, za nadškofa Mihaela žl. Brigido, ki je v to ustanovitev privolil, za škofa Rajgersfelda, ki je to cerkev posvetil in škofa Ant. Alojzija Wolfa, ki jo je obiskal; za grofa Žiga Cojza, in druge dobrotnike, ki so darovali od svojega premoženja in k zidanju te cerkve pripomogli. Molite pa še posebno za vaše ranjce duhovne pastirje, ki so vas in vaše prednike vodili po pravi poti v nebeško domovino l
Pa ne samo moliti morate za ustanovnike in dobrotnike svoje duhovnije, ampak tudi posnemati jih morate. Vašim prednikom se ni škoda zdelo denarjev in troškov in truda, da so postavili cerkev in župnijski dom. Bodite si vsaj toliko radodarni in goreči, da bote čedno ohranili in v dobrem stanu, kar so vaši predniki zapustili. Pa kakor sem se danes prepričal, vas ni treba k temu še le opo-minjevati, vsaj ste cerkev in kar je okoli nje in župnijski dom tako očedili in okinčali, da je kar veselje in vam res vbo čast delal (Konec sledi.)
II. M a n u a 1.
10. Geigenprincipal 8'.....	42	12
11. Salicional 8'.......	47	7
12. Flute harmonique 8' prepihalne		
piščali.........	22	32
13. Flauto travers 4'.....	35	19
14. Spitzflote 4'.......	54	—
Pedal.		
15. Principalbass 16', odprt . . .	—	27
16. Violonbass 16', odprt ....	—	27
17. Octavbass 8'.......	15	12
18. Violoncello 8' ......	15	12
		iz cinka
19. Subbass 16', krit.....	—	27
Zbiralniki.
20.	Manual-Coppel I.—II.
21.	Pedal-Ooppel k I.
22.	Octav-Coppel.
23.	Fortissimo.
24.	Mezzoforte.
25.	Piano.	j Dispozicija je v obče dobra, le toliko bi ome- j
nila, da bi se morala v I. manual sprejeti Flute harmonique 8' iz II. manuala, ker v prvem je 8' spremenov premalo. — VI. manuvalu naj bi se bil Gemshorn 4' namestil s Fluto octaviante 4', ki bi bil silno koristen iu v tej velikosti dovelj rezoč.
Poleg Octav-Coppel ui bilo treba Superoctav 2', ; rajši kaj druzega. Glavni nedostatek je Principal 8'. ; Spremen je sicer jako lep, rezoč, a preozke men- j zure. Ako ima Principal 8' C. v premeru le j 142.7 mm., potem je pri toliki cerkvi (Gotische j Hallenkirche) za pol tona preozek, če velja menzu- j ralna tabela 1: y 8. Pri drugi menzuralni razmeri ! bi bil Principal popolnoma zadosten, v višini še j obilen. To je vzrok, da .pleno" ne zadovoljuje i popolnoma, manjka središča, jedra, kajti Principal mora biti, kar znači ime.
T II. manualu sta dva 4' spremena odveč; ;■ mesto izpadle Flute harmonique (prenesene v I. ma- j nual) naj bi se bila spremenila Flauto traverso 4' ; v tako 8', ki bi se s Salicijonalom lepo vjemala. j Intonacija je jako dobra; vsi toni so enako- j merno intonovani po značaju dotičnih spremenov. j V spodnjem položaju slabo odgovarjajo; Salicional, Flut harmon., Geig. Principal; spodnji sedmeri toni odgovarjajo leno in pozno. Tega nedostatka prav nič ni treba, ker s cinastimi ali medenimi bradami se dandanes doseže najtočneje izgovarjanje.
Cinkaste piščali nam ne imponujejo posebno, j ker dobre piščali iz lesa nikakor ne zastajajo za , onimi.	j
V pedalu je posebne lepote Violon Bass 16' z menzuro Gambe. Njemu odgovarja Cello 8'. Moč- ! neja sta Subbass 16' z Oct. Bass 8'.	j
Močno pogrešamo v taki cerkvi bliščečih je-zičnikov: Pozavne, Oboe, še težji milobne Unda j maris. Ko bi se bili navrgli trije spremeni, vse bi ' se bilo dalo narediti, ker kranjska cerkev zasluži i tacih orgelj in gg. Župana bi bila tudi zadovoljna, i Seveda, na tem mestu, ki se je odločil orgijam, ne j dado se čudeži delati, toda kor je prostran v stranske ladije.
II.
Omara, mehovi. Omara je jako lična, primerna krasno prenovljeni gotiški cerkvi. Samo škoda, da je pevcem odmerjen tako skromen prostor. Witt pravi: „Ich schaue mir die Stellung des Cborpersonals an, und beurtheile in voraus die Leistung desselben." Diri-govanje je tu nemogoče. Upajmo, da bodo kranjski pevci bolje peli, nego je pričakovati pri tako neugodnem placiranju. — Omara je natlačena piščali, nekatere so celo prelomljene (geknopft). Če so morale orgije pred stebre stolpa, naj bi bili kor še bolj razširili. V Vipavi je bila ista kalamiteta, a kor je toli razširjen, da je pred igralnikom še prostora dovelj za pevce.
Mehovi daj6 krepke sape, tresajev ni čuti nič. En ton, kakor pleno se glasi enakomerno. Dasi-ravno pa je za mehove prostora dovelj na obširnem koru, vendar so mehovi za orgijami postavljeni v zrak, kar nasprotuje estetičnemu čutu. Pripomniti mi je, da za orgijami je pravi kor, torej ljudje gledajo ravno kretanje mehov. Seveda bodo nekoliko prikriti, a priporočati ni ta način. Sam Bog je 'skril pljuča človeška v prsno votlino, spodobi se, da se mehovi spravijo ali na dno orgelj ali pa v posebno omaro, za katero je na kranjskem koru prostora Teč kot odveč.
III.
Mehanika je lična, dobro poumnjena, vse teče mirno in lahko. Vlaki so tukaj nad II. manualom, kakor pri harmonijah. Je tudi praktično, samo malo težko pride roka do njih, ker je pult prenizek. Vendar to so minucije. Drugo je znano in se ponavlja večinoma pri vseh orgijah.
Splošna najina sodba vrši se v naslednjih 6tavkih. Kranjske orgije so lepe, častitljive, vestno delane, napredek bratov Zupanov očividen. Ko bi se bila dispozicija predložila preje v pregled, nikomur ne bi bilo v škodo. Brata Zupana sta vestna umetnika, polna idealov, vendar dotika z muzikal-nim svetom jima bode le v korist. V tej zadevi bode zanaprej bolje, ker je preč. knezoškofijski ordinarijat izdal naredbo, da se ima vsaka dispozicija poslati njemu v pregled in potrdilo, kar se hvalevredno že godi.
Mi imamo v deželi dve firmi, Goršič in Zupana. Slovenske dežele so toli obširne, da imajo za obe firmi kruha dovelj; ni treba nobene umazane reklame, samo poštene realnosti in to najdemo pri obeh tvrdkah. Zatorej objektivna kritika nikdar ne more škodovati, le Koristiti. Če so Goršičeva dela nekoliko bolj zrela, to naj gg. Zupana nikar ne moti. Gosp. Goršič je malone osivel v študijah in poskusih in vedno ostal v najožji dotiki z možem teorije, ki ga čisla cela škofija. Brata Zupana sta še mlada, pričakovati je od njiju še veliko.
Pri tej priliki še nekaj resnici na ljubo. Lansko leto smo čitali v .Slovencu" dopis z Gorenjskega, v katerem dopisovalec trdi, da sta brata Zupana prva na Kranjskem jela izdelovati meh po francoski zistemi. Bodi mi dovoljeno pripomniti, da g. Goršič še nikdar ni delal drugačnega mehu, nego po francoski zistemi. Njegove prve orgije za trnovsko cerkev v Ljubljani 1. 1863 imajo tudi meh istega zistema, kakor zadnje za Maribor.
S tem misliva, da sva ugodila preč. gospodu dekanu, ki je želel od naju natančne, a objektivne kritike.
V L j u b j a n i, dne 7. januvarija 1893. P. Hugolin Sattner. P. Angelik Hribar.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. septembra.
(Dolenjske železnice.) Zadnji č8s vozi po progi Ljubljana-Kočevje več vlakov, ki utrjujejo tir te proge, zajedno pa pripravljajo pot — bližajoči se otvoritvi železnice same, ki ne more več daleč biti, kakor bi se dalo zlasti iz tega soditi, ker so nekateri delavci tudi včeraj — na Angelsko nedeljo (!) v obližju novega kolodvora prav pridno — delali.
—	Slovesno se otvori dolenjska železnica dne 26. septembra.
(Rezervisti domačega pešpolka), kakor tudi lovci, došli so v soboto v Ljubljano, imeli včeraj popoldne strelske vaje, v torek dne 5. septembra pa odidejo za polkom v Ptuj in zatem ž njimi dalje na Ogersko k jesenskim vajam, odkoder se vrnejo dne 22. t. m. z jednim batalijonom našega polka vred v Ljubljano, oziroma na dom. Ta dan po noči dojdejo tudi trije batalijoni Belgijcev št. 27 v Ljubljano, ki ostanejo stalno v našem mestu.
(»Goriška tiskarna.") Slavnemu uredništvu „Slovenca" v Ljubljani. Z ozirom na § 19. t. z. prosim, da si. uredništvo vest pod naslovom „G o-riška tiskarna" v 195. št. .Slovenca" z dne 26. avgusta tako-le popravi: Ni res, da so za .Goriško tiskarno" dali denar poleg A. Gabrščeka še štirji drugi gospodje, marveč res je, da poleg A. Gaberščeka je dala potrebne tisočake edino le gosp& Rozina Gaberščekova roj. Kravanja. — V Gorici, 31. avgusta 1893. — Anton Gabršček, lastnik .Goriške tiskarne".
(.Dom in Svet-a") 9. št. je dne 1. t. m. izšla. Komur je mar zdravega berila v pouk in razvedrilo, sezi po njem ! Krasna oblika in bogata vsebina priporočata list vsakemu, kedor še ljubi pošteno slovensko knjigo. Vzlasti opozarjamo na temeljiti spis vseučiliščnega prof. praškega dr. Jos. Tumpacha .Pabirki s Češkega slovstva". Sicer pa: beri list iu
—	gotovo se ti prikupi!
(Z Dvora pri Žnžembergu) dne 31. avgusta se nam poroča: Včeraj dne 30. avg. smo imeli občinske volitve za občino Dvor. Zmagala ie prvikrat v vseh Ireh razredih katoliška slovenska stranka. Do zdaj je namreč v naši občini vedno županil s pomočjo uradnikov ranjki knez Auersper-
gove tovarne — nemčurski liberalizem. In kako? Zadnji njegov župan je umrl v ječi radi izneverjenja ubožnega denarja, in mala, občina ima zdaj čez 1500 gld. dolga. Kaj ne lepa zapuščina novemu odboru 1 In navzlic temu se nekterim prononciranim žužemberškim liberalcem ni studilo bratiti se z ostanki tako ožigosane dvorske nemškutarijel Da še več. Da bi se le ta še vzdržala na površja, priskočili so ji na pomoč s svetom in djanjem. Se na dan volitve si jih vidil tekati na Dvor. A zastonj so bili vsi liberalni recepti. Kmetje so se zdramili hoteč enkrat za vselej otresti se svojih jerobov. Ko smo prišli na volišče, je spoznala stara garda, da ji je odklenkalo, za to se niti v boj ni upala podati. Sramotno je zapustila volišče. In tako je zopet ene nemčurske liberalne postojanke na Kranjskem menj!
(Z Jesenic), 1. septembra: Poročali ste že o lepi slovesnosti, ki se je vršila pri nas na dan godu našega prečast. gosp. župnika. Jaz bi gled^ novega blagoslovljenega pokopališča le nekaj še pristavil. Naše novo pokopališče stalo je občino dosti troškov. Res je to; vendar pa gojimo srčno željo, da bi se pokopališče, ta sveti kraj, izročil v oskrb cerkvi, da ne bi ostal v posvetnih rokah. Pri nas je velika tovarna, in silni vpliv tovarne na ljudstvo se vidi že zdaj. Lahko rečem, da je malone vse naše ljudstvo odvisno od nje. Če bo pa tovarna še dalje tako napredovala, kakor napreduje sedaj, in če pride kedaj, — kar je tudi mogoče, — recimo, v židovske roke, za Boga, kaj bo potem z našim pokopališčem? Kakor bodo tovarniški goepodje ukazali, tako bo pa moralo biti. Zatorej, občinski možje, stopite na noge in pokažite nekaternikom, da ste katoličani, da hočete vi in vaši počivati na verskem in cerkvenem pokopališču!
(Nesreča.) V vasi Podgorici v dobrepoljski župniji ponesrečila se je neka priletna ženska. Padla je z lestve, ki je držala na hlev, in je na mestu nezavestna obležala. K sreči jo je v tem trenotku nekdo opazil in ji opomogel, da je zopet k sapi in zavesti prišla.
(Ne v Ameriko.) Iz Dobrepolj: Amerika je svoj sijaj srečne zemlje izgubila, — postala je za prese-ljence — nesreča. Govorilo se je o sami obilnosti, kakoršna je bila nekdaj v egiptovski deželi, kjer se je cedilo mleko in med — sedaj pa grozi lakota. Nekdo je domu med drugim pisal: Neki človek, ki je poprej bival tu pri nas, potem preselil se v Ljubljano, odtod se podal v Ameriko, je sedaj tam pod nekim drevesom omedel, se zgrudil in umrl — za lakotjo. — In tako jih več obleži. Le iz usmiljenja dajo nekaterim — največ oženjenim toliko dela, da se za silo prežive. Kaj bo, ko pridejo tisti, ki so težko tu se preživeli, tam se poročili, z družino nazaj? Že sedaj se je primerilo, da je neka tukajšna občina morala stroške za pot plačati otrokom neke družine, kateri sta oče in mati umrla, in ker je bil jeden izmed roditeljev v tisto pristojen. 2e v gmotnem oziru preti taka škoda, koliko še le v nravnem? Koliko trpi na tem samo zakonska zvestoba, ostane skrito.
(Prošnja.) Od Kolpe 3. septembra. .Slovenec" od 31. avgusta pove slavnim županstvom, kaj jim je storiti, da tam, kjer poštni uradi poslujejo z nemškimi pečati, dobe nemškoslovenske. — Kaj naj pa mi ukrenemo, da naše siavno c. k. okrajno glavarstvo svoj uradni nemški pečat nadomesti z nemško-slovenskim ? Mislimo, da prvi korak naj bi bil ta: Mi prosimo gospoda dr. Frana Hinterlechnerja, ve-lezaslužnega voditelja c. kr. okrajnega glavarstva črnomeljskega, da blagovoli sedanji nemški pečat zameniti z nemškoslovenskim.
Z Vrhnike) 3. sept.: Na Angelsko nedeljo se je vršilo slovesno umeščenje č. gosp. dekana Fr. Kumra na vrhniško faro. Cerkev je bila prena-polnena pobožnih vernikov. Iz Liubljane je prišel v spremstvu č. g. župnika škofjeloškega I. Tomažiča č. g. kanonik in stolni dekan I. F lis, ki je v lepem času in kraju primernem cerkvenem govoru naslikal vzvišenost duhovskega stanu. — Obeda so se ude-žili vsi odličnejši zastopniki vrhniškega trga in častita dekauiši-a duhovščina. C. g. dekan je napil sv. Očetu in presv. cesarju, poudarjajoč, da hoče biti duhoven pastir vsem stanovom, skrbeti najprej za duševni blagor Vrhničanov in drugič tudi svoje moči porabiti za vrlin, občino. C. g. slavnostni govornik je srečo voščil č. g. dekanu in vrhniški fari, blag. g. župan G. Jelovšek je nazdravil č. g. dekanu kot duh. pastirju, bi. g. sodnik S. Elsner harmoniji farnega in sodnega urada in č. g. župnik I. Podboj kot svojemu sodrugu v Sent-Vidu. Ob 5. pa se je
završila veličastna slovesnost s predstavo na proslavo t. g. dekanu, prirejeno po „k. društvu rokod. pomočnikov", katero je č. g. dekau k sklepu nagovoril s prelepimi besedami. — Na mnoga leta v vrhniški fari!
(Nova cesta is Streliških nlic do Poljanske ceste) se kaj pridno gradi in bo to jesen dogotov-Ijena. Kakor se čuje, zgradilo se bode v kratkem tudi tu — ob strani te ceste, nekaj novih stavb, ki bodo s tem pripomogle mestu do nove ulice.
(Tatovi pri sadnih vrtovih.) Letošnje leto bode sadje zlasti nekod po Dolenjskem obilo obrodilo, a čujejo se ob jednem tožbe, da se baš ondi tudi ne manjka — mladih tatov, ki si to sadje kaj spretno prilastujejo. — Marsikje manjka pač — kmetijskih podružnic, nič manj pa — dobre vzgoje pri mladini!
(Glas iz občinstva) V znani ljubljanski ulici .Kravji dolini", kojo so hoteli prekrstiti v .Radec-kega cesto", stoji še vedno stari polomljeni vodnjak, alias „kravješke gtvge". To monumentalno stavbo, kinč deželnega stolnega (?) mesta, dobro bi bilo v album Ljubljane uvrstiti, da bi si jo tudi vsak tujec zamogel ogledati. Gotovo se bo to zgodilo, ako bodo olepševalci ljubljanskega mesta še dolgo ponašali se s tem izrednim krasom.
Telegrami.
Jaroslav, 3. septembra. Cesar je prišel k manevrom. Vsprejeli so ga nadvojvode, načelniki oblastev in deputacije. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Proti deželnemu maršalu vodečemu deputacijo pleme-nitašev se je izrazil cesar, da je srečen, ko biva v deželi, katere zastopniki se v vseh zastopih s pravim domoljubjem zanimajo za interese dežele pa tudi za interese države. On za to pri tej priložnosti izreka zahvalo. Kažoč na namestnika omenja, da je tudi uprava vzgledna.
Lvov, B. septembra. Potniki so zanesli kolero v varšavsko gubernijo. Najprej se je pokazala v Kutnu.
Budimpešta, 4. septembra. Včeraj so v 43 občinah bili zopet posamični slučaji kolere. Na novo se je kolera pokazala v komitatih Arva in Csanad, ali vendar jih vedno manj zboli in umrje.
Bakurešt, 2. septembra. V Braili jih je 11, v Galacu 2 in v Sulinu 5 na novo zbolelo za kolero.
Metz, 3. septembra. Mej zvonenjem je cesar šel v okinčano mesto. Polno ljudij ga je navdušeno pozdravljalo. Cesar je podelil namestniku knezu Holienlohe veliki križ reda Kudečega orla. Zupanu je pa cesar kot znamenje milosti podelil zlato uradno verižico.
Pariz, 4. septembra. Do sedaj je znan izid 152 volitev. Voljenih je 132 republikancev, 11 katoliških republikancev in 9 konservativcev. V Parizu je voljeno 7 socija-listov, 3 republikanci in 1 konservativec.
London, 3 septembra. Gorenja zbornica je v prvem branju vsprejela irsko predlogo. (V drugem jo najbrž odkloni.)
Buenos Ayres, 3. septembra. Čete guvernerja v Corrientesu so se spuntale. Komisar narodne vlade je napal puntarie v Sant-Otomu, vzel mesto in je oropal.
Novi Jork, 3. septembra. Jeden slučaj kolere se je konstatoval. V „Jersey-City"-ju
je pa več sumljivih slučajev obolenja in smrti.
Vsebina IX. zvezka:
I.	Helijodor. (II. Mak. 3, 7-40.) Zložil Ivan Ko-larič. 2. Dr. Gašpar Rojko. Poroča Pr. S. Lekše.
3.	Iz nove dobe. Spisal Ivan Sovran. 4. Štirje duhovi. Zložil Anton Medved. 5. Med valovi živ|jenja. Povest. — Spisal Dobr&vec. 6. Joannes studlosus. Spisal Podgoričan. 7. Sreča. Zložil H. 8. Razklani hrast. Zložil J. O. Golobov. 9. Mrtvemu dekletcu. Zložil Vneslav. 10. Ivan Vajkhard Valvazor. V spomin dvestoletnice njegove smrti. — Spisal A. M. L.
II.	Valvazorju ob dvestoletnici njegove smrti. 12. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. — Spisal dr. Fr. L. 13. Slovstvo. A. Hrvaško. B. Češko. 14. Razne stvari. — Slike. 1. Helijodor izgnan iz templja. (Slika Rafaelova v Vatikanu). 2. Dr. Gašpar Rojko. 3. Prizor z ljubljanske ljudske veselice dne 22. rožnika t. I. (Po hipni fotografiji urednikovi).
4.	Notranjska deklica v nekdanji narodni noši. (Fo-tografoval Drag. Rovšek). 5. Mesto Jajce, (po fotografij). 6. Shod pri sv. Roku v Dravljah pri Ljubljani. (Narisal Jos. Germ). 7. Pogled na Kajiro s citadele. (Po fotografiji ) 8. Valvazor. (Slika Jurija Subica v Rudolfinumu).
Umrli so:
2. septembra. Jožefa Musar, narednikova hči, 6 mesecev, Travniške ulice, v vojašnici, črevesni katar. — Gabrijela Nedved, glasbenega ravnatelja hči, 28 let, Gospodske ulice 14, marasmus senilis. — Kristina Vess, zasebnica, 75 let, Prečne ulice 2, marasmus.
V bolnišnici: 1. septembra. Jernej Bajk, delavec, 48 let, Martin Jurič, izvošček, 44 let, pleuritis.
Vremensko sporočilo.
Tržne cene \ Ljubljani
dne 2. septembra.
	gl.|kr.			iL	kr.
Plenica, m. st. . . .	7	80	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	_	66
Rež.....	5	60		—	80:
Ječmen, „ . . .	5	80	Jajce, jedno „	—	2 J
Oves, „ ...	6	30	Mleko, liter ....	—	10,
Ajda.....	8	60	Goveje meso, kgr. .	—	H41
Proso, „ ...	5	—	Telečje „ „ .	—	50
Koruza.....	5	80	Svinjsko „ „ .	—	60;
Krompir, , ...	3	—	Koštrunovo „ „ .	—	36,
Leča, hktl. . . .	10	_	Pišanec.....	—	3b|
Grah......	10	_		—	17}
Fižol.....	9	—■	Seno, 100 kgr. . .	3	20
Maslo, kgr. .	—	96	Slama, „ „ . .	2	30
Mast,	_	70	Drva trda. 4 kub. mtr.	6	50
Špeh svež, „	—	62	„ mehka, „	4	80,
dober, skušen odgojitelj, vsprejme le Jednega ljudsko-šolskega učenca ali učenko v poduk in oskrb. —
Pisma naj se pošiljajo z naslovom : A. Januschowsky, Lehrer in Maria-Tafarl, Post Marbach a./d. Donan. N. č. 442 3-1
tXXXXXXXXXXXXXXXXX
hipotekarno posojilo.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine ' na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera	toplomera po Celziju			
	T mm				
7. u. zjut. 2 2. u. pop. 1 9 «. zveč.	7376 7352 733-7	9-0 17 2 13-6	brezv. sl. szap. sl. zap.	megla oblačno n	1-20 dež
j7. u. zjut. 3 2. n. pop. 19. u. zveč.	733 9 7336 738 0	9-8 20 2 13-6	brezv. sl. jvzh. zm. vzb.	oblačno jasno dol. jasno	0 00
6°|0no bolgarsko državno»
X *
Vvlaiii obrestljlvi ln povračljlvi papir X /iltllU za nalaganje denarja. - Vsled * mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila - -jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze.
6°/oiio bolgarsko državno hipotekarno posojilo 50 21
daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so:
Hipotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko v prvi vrsti na železnici Ruičuk-Varna in Kaspičan-Sofija-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. More se podražiti, ker te obligacije stoje šo kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolnoma davka ln pristojbin je prosto za
sedaj in za vso prihodnjost. So lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na
Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genfu. Veliko donaša, po sedanjem kurzu 6*/» odstotka.
Menjalna delniška družba
„M E K O TJ R«
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B.
srednja temperatura obeh dni 133° in 14-5°, oziroma za 3"2 in 2 0 pod normalom.
443 1
iMj^SSj
Vsem častitim gg. sobratom. prijateljem in znancem, sporočam tem potoni mesto posebnih sporočil, da so naš predragi velečastiti gospod dekan
Adolf Harmel,
včeraj dne 2. septembra ob l'/4 uri popoludne zaspali v Gospodu, potem, ko so bili večkrat prevideni s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bode jutri, dne 4. septembra ob 9'/a dopoludue. Molimo pa za njegovo blago dušo!
V Komnu, dne 3. septembra 1893.
Jakob Rejec,
kaplan,
v svojem in sorodnikov blagega ranjcega imenu.
Dunajska borz a.
Dno 4. septembra. .
Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4* avstrijska kronina renta, 2JO kron . A^pije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
97 gld. 15 kr.
. 66	. 00
. 119	
. 96	„ 60
. 984	
. 335	„ 75
. 126	
	„ 97
5	n 96
61	„ 76
Dn6 2. septembra.
Ogerska zlata renta 4£.......115	gld.	65	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	--	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—	„
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banko	98	„	50	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/i%	,	10	,
Kreditne srečke, 100 gld.......194	„	50	„
St. Genois srečke. 40 gld.......67 „	—	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	138 gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „	—	n
Rudolfove srečke, 10 gld.......	23 .	50	t»
Salmove srečke, 40 gld........	66 „	—	n
Windischgraezove srečke, 20 gld.....	n	—	9
Ljubljanske srečke.........	23 „	75	n
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . .	150 ,	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870 „	—	m
	104 „	25	n
Papirnih rubeijev 100 ... . . .	130 „	—	n
3SJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U H"
lllfollzeile št. 10 Dunaj, Mamhilferstrasse 74 B.
JRJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfcti za dosego kolikor jo mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 11 n 1 o ž o n i li {flavnic. 'VB