n Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list :8loYenskihidelavcer~rAmerikL The largest Slovenian DaSy in the United State*. Issued every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 387* NO. 159. — ŠTEV. 159. — Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, mt the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Consress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA SS7S NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 9, 1930. — SREDA, 9. JULIJA 1930. volume mrm. — letnxx $5,000,000 IZ ŽEPOV DAVKO DESET NAGLAVNIH ŠKANDALOV TEKOM TREH LET NEW YORK, N. Y., 8. julija. — Tekom treh let se je završilo v tem mestu deset gorostasnih škandalov, ki so izvlekli iz žepov davkoplačevalcev pet milijonov dolarjev, za katere je ugotovljeno, mogoče je pa svota celo trikrat tako visoka. Podkupovalo se je uradnike ter je igralo pri tem glavno vlogo najmanj $100,000. Posledica tega so bile preiskave Glavne porote, katerim so sledila priporočila Glavne porote ali o-krajnega pravnika za nadaljnje preiskave in pre-vreditev raznih oddelkov. To je zopet imelo za posledico državne preiskave mestnih zadev potem postavnih ali vladnih komisij. Sest oseb, ki so zlorabile zaupana jim javna mesta, se nahajajo v ječah. Proti petintridesetim oseba m se je postopalo kriminalno. Deset glavnih škandalov, katere so spremljali manjši, in radi katerih so prišli ob dobro ime javni uradniki, so naslednji: I. SI učaj kanalizacije okraja Queens; 2 Škandal s plačami pri Street Cleaning Departments 3. Pri manjkljaj pristojbin v uradu County Clerka; 4. Slučaj banke City Trust Co.; 5. Slučaj Alberta H. Vitale, ki je imel za posledico odstavitev glavnega občinskega uradnika; 6. Škandal v Probation Department, vsled katerega je moral odstopiti Edwin J. Cooley, katerega je pa naknadno porota oprostila ter ga priporočila na staro mesto: 7. Slučaj W. Bernard Vause, združen z obdolž-bami poneverbe pošte, tatvine, podkupovanja, i n kojega posledica je bil odstop sodnika za okraj Kings; 8. Škandal ps i Board of Standards and Appeals, vsle*J katerega je resigniral William E. Walsh kot predsednik pod obtožbo, da je sprejemal darila kot javni uradnik in da ni napravil prijave plede dohodninskega davka; 9. Slučaj sodnika Francis X. McQuade, glede katerega bo določila odvetniška zbornica ali naj še vrši svojo službo; 10. Obtožba napram sodniku George F. Ewald, radi poneverbe pošte, kateri je bil začasno odstavljen na lastno prošnjo. OBJAVILI BODO STARO -EGIPTOVSKI RECEPT Zdravnik živel kakih 2700 let pred Kristusom. CHICAGO, 111, 6. julija. — Tu nameravajo objaviti vsebino papirusa, katerega je najbrže spisal egip'ovski zdravnik Imhotep približno 2700 let pred Kilstusovim rojstvom. Profesor Breasted, ki je merodaj-na oseba za egiptovsko zgodovino domneva, da je bil Imhotep resničen znanstvenik, ki se je posluževal v slučaju bolezni zdravniškega In ne mesarskega nota. Razumel se na operacije, uporabljal obveze in znal rane raiitl. Kot iz zapiska razvidno, je bil Imhotep prvi, ki je ločil možgane od glave. Egipčani so bili preje prepričani, da je sedež življenja v drobovju. On je pa spocnaJ, da ako trpe možgani. trpe istočasno tudi drugi deli telesa tar je svate sdravijenje temu primerno uredil. ToEademi papirus je lastnina r York Historical Society ter je DRHAL NAPADLA JUDE NA OLJSKEM Štirideset Judov ranjenih. VARŠAVA, Poljska, 5. julija. — Včeraj in danes je bilo ranjenih nad štirideset Judov, ko jih je napadla podivjana mladina v njih o-kraju Kovel. NepriMke so se pričele včeraj, ko je bilo več Judov ranjenih v prepiru s poljskimi plavaii. Mladina se je poshižila takoj revolverjev, nožev in kolov. Judje so zapustili ulice, p:zaprli delavnice in hiše in se po možnosti zabarikadirali. Pobitih je bilo nato mnogo oken. Delegacij- judovskega okraja se je podala k -predsedniku, kjer so prosili rabi j i za cbramJb?, na kar jim Je odgovoril policijski načelnik. da nima dovolj mož na razpolago. Delegacija se je podala nato v Lutak k okrajnemu komisarju ter prosila nJega za posredovanje. -- EVALCEV INDIJANCI DRŽAVE N. Y. TOŽIJO Zahtevajo rezervacijo za »voje pleme. DUNKIRK, N. Y., 7. julija. — Indijanci Cattaraugus rezervacije so priželi s tožfco, na podlagi ko je hočejo njih poglavarji ugotoviti, ali bi se dalo pregnati iz rezervacije vse. ki niso polnokrvni Indijanci. Pleme hošejo obdržati čiste krvi ter so se zateli za pom*Jč na sodišče. Obtoženka v tem slučaju je 70 let stara Mrs. Minnie Seeley, vdova po polnokrvnem veteranu iz civilne vojne, Jasperju Seeley. Indijanci trdijo, da nima nikake pravice do 65 akrov obsegajoče farme, katero je podedoval njen mož po svoji beli materi. To pa kot ženska glasom indijanskih postav ni niogla posedovati zemljišča v rezervaciji. Farmo je kupil najpreje leta 1840 oče Jasperja, James Seeley, ki se je doselil iz Knade z oddelkom Indijancev. Poročil se je z belo žensko, katera je rodila leta 1845 Jasperja, kateri je farmo upravljal. Ako bodo Indijanci v tem slučaju zmagali, bode nastopili še napram petnajstim nadaljnim p sest ni kom. DIJAKINJA SKOČILA IZ ZRAKOPLOVA -^- Nikakih sledov o vzroku njenega samomora. KOLERA NA FILIPINIH 12,000 Filipincev strada, 455 umrlo za kolero. — Stanje od dne do dne slabše. i------------- LINCOLN, Neb., 8. [julija. — Sedemindvajsetletna dijakinja na University of Nebraska, Alb. Brin-kenhoff, se je odpeljala z avtomobilom na letališče ter dejala šoferju: — Ako vas v dvajsetih minutah ne pokličem, ni treba dalje name čakati. Najela je nato letalca ter p letela v zrak. V višini 1200 čevljev je opazil pilot nekaj nenavadnega v poletu ter se ozrl. Zagledal je dekle, ko je ravno skočilo raz krilo. Truplo so kasneje našli na letališču. GEN. KUNDT BI RAD ODPOTOVAL Bolivija zahteva pojasnilo stališča naprav voditeljem. PRIZIVNO SODIŠČE POTRDILO SMRTNO OBSODBO ALBANY, N. Y., 8. julija. — Hy-man Hirch. ki je umoril oktobra meseca 1927. v New Yorku zobozdravnika Jakoba Gross, b:> moral umreti na električnem stolu. Obsodbo je danes potrdilo prizivno sodišče. Nadalje je sodišče potrdilo smrtno obsodbo nad Claude Udwin. William Force in Jesse Thomas v zvezi z umorom glavnega paznika v Auburn jetnišnici za časa vstaje preteklega decembra. Te tri mere rešiti električnega stola tie pomiloš-čenje governerja Rocsevelta. VAŽNA KONFERENCA GLEDE MAROKA Generala iz Maroka pričakujejo v Pariz. LA PAZ, Bolivija, 7. julija. — General Hans Kundt. nemški častnik, ki je vodil Silesovo armado, bo mogoče dobil dovoljenje, da zapusti Bolrvijo. Sedanja vojaška vlada je določila komisijo, šestoječo iz bolhi j-skih častnikov ter ji naročila, naj preišie Kundtovo obnašanje in nato izjavi, ali naj se mu dovoli odpotovati ali ne. General Kundt je dal pojasnilo glede njegovega drugega prihoda v Bolivijo. Vlada se pa boji, da ;ci predal Kundt svoje Taianje sosednji državi Paraguay ali kateri drugi državi Južne Amerike. MANILA. 7. julija. — Filipinski Rdeči križ javlja, da je od 27.000 pre b.valcev ctoka Bantavan 12.000 že popolnoma izstradanih. Otok Ban-tayan je središče kolere, ki je vstavila vso industrijo, prekinila ves izvoz. vsled česar je prebivalstvo brez vsake pomoči. » Rdeči križ skuša pomagati ter skrbi za hrano tisočim, a stanje je z vsakim dnem težje. Do sedaj je umrlo za kolero 455 oseb cd 886 obolelih. Epidemija se je razširila tudi na Cebu, ki je oddaljen petnajst milj od Bantayan, vsled česar se je uvedlo strogo kva-rantensko postopanje. SLABI ČASI NA NEMŠKEM Nemci popijejo manj piva. — Delavci se tolažijo žejo z limonado. BERLIN, Nemčija, 7. julija. — Ne da bi se mogoče pojavilo kako pro-hl'sicijsko gibanje, še celo abstinence mirujejo, pa se po Nemčiji vendar popije manj alkoholnih pijač kot navadno. Pivo. ki je bilo zlasti na Bavarskem vsakdanja potreba, pride na mizo le pri svečanostih. Vinski trgovci se pritožujejo, da je vinska kupčija padla do dna. Po gostilnah pijejo mineralno vodo, delavci si tolažijo žejo z limonado in malinovcem. Vse te spremembe je pripisati v prvi vrsti pomanjkanju denarja. Pa tudi naraščanje športa je prispevalo svoj del in s tem tudi vera, da je uživanje alkoholnih pijač škodljivo treniranju. MODRIJAN V SODU MRTEV Sod s truplom so našli blizu razglednega mostu. PARIZ, Fiwicija, 8. julija. — Tu se ima vršiti važna konferenca glede vojaških zadev v Maroku. Prisostvoval bo Lucien Saint, general v Maroku ter general Nogues, vodja vojaškega kabineta. SVETOVNA BANKA IZDALA PRVO POROČILO Poročilo o stanju banke banke 30. junija. BAZEL. Švica, 5. julija. — The Bank of the International Settlements je fczdala prvo poročil> o svojem stanju z zaključkom pcslov 30. junija. Na obeh straneh poročila se izkazuje po 7.085,720.801 švicarskih frankov ali $210,569,853.39. Gotovine v blagajni izkazuje banka za 5.000.0000 švicarskih frankov. Več kot polovico ostalega imetja pa ima banka naloženega v trgovskih papirjih na devetdeset ali pa manj dni. NIAGARA FALLS. 6. julija. — Danes so izvlekli iz soda truplo modrijana Stathakis, kateremu se je ponesrečil poskus preskoiiti Niagara slap. Glasom koronerjeve izjave je nastopila smrt vsled zadu-šenja. Sod so opazili kmalu po šesti uri zjutraj na kanadski strani ter ga nato izvlekli. Sod je bil nepoškodovan. Truplo je bilo privezano k žimnici, katera naj bi med skokom pridrževala udarce. Koroner pravi, da je nastopila smrt že pred več urami, ker je vzel Stathakis seboj le za 3 ure oksigena, se je moral zadušiti po preteku tega časa. Za spremljevalca je vzel Stathakis seboj 105 let staro želvo, ki je ostala nepoškodovana. PISATELJ SHERLOCK-A HOLMES UMRL Podlegel srčni bolezni star 71 let. POTRES V ŠPANIJI Škoda precejšnja, ni pa človeških žrtev. MADRID, Španska. 7. julija. — Tu se je čutil močan potresen sunek. Prebivalci skoro cele južne Španske so zbežali na prosto. Potres je povzročil precej škode, a ni zahteval človeških žrtev. Sunek so čutili v Malagi, Sevili, Granadi, Kordovi in po celi Andaluziji. COWBOROUGH, Anglija, 7. julija. — Tu je umrl Sir Arthur Conan Doyle, star 71 let. Conan Doyle je spisal detektivske storije, k:»jih glavni junak je bil detektiv Sherloc-k Holmes. Te povesti so z zanimanjem brali milijoni ljudi skozi 4G let. Poleg pisatelja je pa bil pokojni tudi navdušen spiritualist. Zemljo je nedvomno zapustil v upanju, da se bo zglasil pri svojih prijateljih potom spiritualističnih sej. Ko se je naveličal enkrat pisati nadalje o Sherlock Holmesu. ga je pustil umreti. Na zahteve velikega števila bralcev ga je pa moral zopet oživeti. JUDJE ZAHTEVAJO LOČITEV Voditelji nezadovoljni, ker se jih politično ne vpošteva. JERUZALEM, Palestina, 7. julija. — Tu zahtevajo Židje ustanovitev drugega Jeruzalema, v katerem naj bi se združili Judje predmestij starega mesta. Zahtevo so stavili, ker se jim je dovolila izolitev le ene tretjine članov v občinsko upravo, dočim znaša judovsko prebivalstvo 60 odstotkov vsega prebivalstva. Nadalje se pritožujejo Judje, da sedanja občinska uprava noče dati dela Judom, ne da nikakega zaslužka judovskim pogTebnik rm ter se noče brigati za -vzdrževanje judovske četrti, akoravno plačajo Judje skoro 75 odstotkov vseh občinskih davkov. Ker je veliki komisar določil pred kratkim v mestni svet radi verskih predsodkov Arabce mesto Jud v. čerprav so imeli ti večino, so judovski člani izstopili iz sveta, kar je napetost še povečalo. TOVORNI AVTO ZALETEL V DREVO Dva mrtva, eden si prebil lobanjo. MOBILE, Ala., 7. julija. — Tu se je zaletel avtomobil, na katerem so se peljali trije, v drevo. Dva s.ta bila na mestu mrtva, dočim je prebilo tretjemu lobanjo. VendaT se je vlekel dve milji daleč, naznanil nesrečo in padel v nezavest. Upanje, da bi okreval, je le malenkostno. NEMIR ŠIROKIH MAS V INDIJI ADVERTISE AGLAS NARODA Na sliki vidite mal del množice Indijcev, ki so demonstrirali po ulicah za časa aretacije voditelja, Ma- hatme Gandhi ja. ' S Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas ladanih potrdilih. 'Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. ' Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 ______________________ S 9.35 1000 ________________________ $ 18.50 2500 ......................... S 46.00 5000 ......................... S 91.00 10,000 _____________________ 5181.00 V Italijo Lir 100 ______________ 200 ______________ 300 ______________ 500 ____________ 1000 _____________ I 5.75 sn.:o $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, Telephone Barclay 0380 — 0381 d m r mMMM mxmwr *f»» NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 9. »N LARGEST nofgMiinat m r "Glas Naroda" r\Mcm of tu w. urn and PnbEibad by ILOTKN1C rUBLlSHDIQ COMTARI (A Corporation) Lotila Benodlk. of ttJs corporation,, and tddrmsn of above officer«, ttosoacb of MmIhIw, New lack Ctty,N. * "QLAS NAKODi" (Valcc of lb« reMto) Z avtomobilom ga Je podrl. iMoed Every Day Except Sunday« wad Holiday*. S* celo leto velja Uet pod _ avto.nobil. H. je siccr na mestu I krepko zavrl svoje vozilo, vendar | nesreče ni mogel več preprečiti. Istočasno je pripeljal za avtom obi o^bnosti se ne priobtajejo. Denar naj m bla-|)om tudi t.ramva,j;;kt voe, ki je za_ govoll poiUJaU po Money Order. Prt spremembi kraja naroftnlkov. j de] ob avtornoi>i, 2aradi če;iar sta s. da ss nam tudi prej^je bivali** naznani. da hitreje najdemo * ^ ceiar &ta naslovnika. 50 razbl]l v tramvaju dve sipi. Dovjak je pri padcu dobil hude praske p d vsem telesu in je moral iskati zdravniške pomoči. 'OLMM NARODA". tU W. II t h Street, New York, N. Y» Telephone: Chelsea ISTI WKTHmHiriMH—II iMHIMIIIb Will m"■ "•*" "H "'[ mf liliiriUTTiifajt-ir KORAK AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Governor Roosevelt je imel pred kratkim na gover- Neurje in požar v kranjski okolici. Na praznik Rešnjega telesa je izgledalo proti večeru kakor da se je nfbo zarotilo proti zemlji. Že. n*ii-Klri IniifwiTiu.i VJ.J. I .. i. , ~ j popoldanska neznosna soparica ni; nerski konti m Salt l.ike < itv zelo značilen tfovor. cbFt,la prav ni6 c?:.brega Prcti ^ i Oovfrner držav«' New York ni ]t> izjavil da mora priti do 19. se je okrož sioržtča stemnilo,! državnega delavskega zavarovanja, temveč tudi, da bu ^ je izRlcdalo kot v noči. j prišlo prav gotovo. Ostro je napadel Voditelje Hooverje-j i'asmi pred Preddvorom in ve administracije, ki so že več- meseeev zaposleni s tem/da Golnikcm 1110 k^or iz vmes .... . . . 1 J j pa je nnprertano treskalo. Neurje motijo javnost glede obsega gospodarske krize. U je naglo .ciižaio v ozkem pasu Za eitatelje naprednih delavskih listov ni povedal proti Kranju.Nad bližnjo ^ o ve mer Roosevelt seveda ničesar novcua. r^licc ic dvjaIa nevihta skc:'° po1 ,r . ... . „ ^ ure. V komaj enosekundnih pre- v si ti listi so ze neštetokrat ožigosali taktike Hoover- siedfrih so švigale strele, da je bilo ja in njegovih privržencev. Na socijalistienih in drugih grc,a £amo v najbližji okolici jc delavskih zborovanjih so že neštetokrat opozoril na zlo/tre''110 n3d.30_krat la . j • i i zanetua večji požar na Hujah. dva- elliske Strani te vladne taktike. krat treš6iia v transformator Za- l)a pa je sedaj ponovil isto guverner države vrniške elektrarne v Strževem, da V'irL- L-mi« o. Jo ttmi.* ,......i .; r - i • i - je tile tc idilično naselje brez luči. i >rk, kai so ze preje povdarjah liuiskaei in plačanci . i. ..... . ., . . , ... 1 | Tre jic je udarila v «telcfcnski ved, zasluzi to polnega uvaževanja. i d3 (je ^a ^niia po žici v hiš- Obžalovati je le, da je in -šz-anski politik Opnz >ril a- no restavracije Slavec in filtri k Lm i-itrtmoi .... ,w *... i. i - poškodovala zid in vr^ta. Pokva- iJK i isKo javnost, na potrebo državnega /avart se zbirajo sedaj v Salt Lake ('it v ju, da opozore javnost lia [»oti-ebo takega koraka. Zu vse to je treba še dosli korakov ter uveljaviti predvsem gotovo rento, ki bo postala resnični ključ k starostnemu zavarovanju in brezskrbni starosti, ki plaši sko. ro vsakega tr}»na na tem svetu in prav posebno v tej deželi. KDOR IMA PAPEŽA ZA BRATRANCA... Pred par tedi se je odigral zanimiv dogodek, ki razodeva rivalnost med katoliško cerkvijo in fašizmom, kljub italijanskemu konkordatu. Dogodek se je odigral v gorenji Italiji. .V Bellano, ob eomskem jezeru sta bila aretirana dva duhovnika, ki sta bila odvedena v Milan, obtožena proti-fašistovske propagande. Obsojena sta bila na izgon na jef-niški otok. Nadškof Milana, 8chu«ter, je interveniral takoj v njih interesu in milanski sodnik je bil prisiljen obiskati Njegovo Eminenco. Nadškof je sprejel sodnika, oblečen v ves sijaj cerkvenega kneza ter izjavil, da sta oba duhovnika nedolžna, in da bo sam spremljal oba svečenika na dotičui otok, 1k> kazen obveljala. To seveda ni zgrešilo svojega utiša. Oba duhovnika sta bila obsojena le na malenkostne kazni. Nadškof je i>oslal nato potom papeža samega protest na Mussolinija. Mussolini je seveda trepetal pred kaznijo papeža ter oa m še zadovoljilo papeža in tudi ne nadškofa, ki nista hotela sprejeti od Mussolini ja ni kake milosti. -M^/iiV^^ "Dobri odnoša ji' * med Mussolini jem in milansko narf&kofijo so vsled tega zelo napeti in Mussolini si najbrž ne bo upal obiskati milanskega nadškofa. VELIK PRIDELEK BRESKEV V CALIFORNUI C&Ufornlja. se j»ročt: - Štirideset odstotkov breskev, Mj polno kot katerakoli druga k4a. gnije na drevesih pUc. To }e bistvo načrta, vsled kaleroga upajo M Cfue |MVS|M- ter fattbjMi visoke cene za svoj pro-bodo v tekočem letu pridobili 4 S9,000 ton breskev s 171.000 tm, katere so lansko leto poslali na tre, na nekako $00 sa tono. ter poste breskvam, da gnije jo na dre- r" flt j* > ^ . .^SKl s-:, ■ L.r" njem Šenčurju padlo k maj par kapljic. Od tu se je razlilo proti Škofjeloškim hribom. Nad Stražiš-čem proti Sv. Joštu jc padala toča. Med najvčjim nalivom je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Krča, vulgo Rešetarja na Hujah, katere loči le Kcka od mesta. Bliskoma je švignil v zrak ognjeni zjfcc'j in zajel pcrlcpje. Skoro vsa družina je bila zbrana doma. — Sedaj je nekam blizu treščilo, — je pripomnilo domače dekle. — Ko je pogledala skozi vrata, je zapazila na svojo grozo, da gori pri njih Domači so hi&ro rešili iz gospodarskega poslopja motor za slamo-reznico in voeorve. iz hleva pa v.so živino. Ogenj je med tem zajel tudi hlev in prosil stan.vanjskomu poslopju. Takoj so prihiteli mestni gasilci z veliko motorno brizgalno in avtomobilom ter posegli energično v gašenje. Napeljati so morali cevi par -.to metrov daleč v gl. boko Ft-rugo Kokre, ker jc bil hidrant preslab. Kasneje so prispeli tudi gasilci iz Primskovega. Posrečilo se je gasilcem Idealizirati ogenj tako. da je uničil le gospodarsko poslopje do .tal, streho hleva, med tem ko je spodnji del ostal nepoškodovan. Obvarovali so tudi stanovanjsko hieo, ki je bila v veliki nevarno-ti. Škoda je precejšnja. V gospodarskem poslopju je bilo shranjenega 9 ven sena. ki je zgorelo. Škcdo ce-nrj.;- nad 50.000 Din, ki je tem občutne jša. ker je bil Krč zavarovan le za neznatno vsoto. Pri gašenju sta se pripetili dvema gasilcema nezgodi, ki bi kmalu zahtevali -njuno smrt. Krč je imel do svojega posestva napeljan električni vod. Zaradi ognja je tram zgorel, -da so £4ce .popadale na tla. V žici za razrvetlj-avo pa je bil tok še neprekinjen. Clan gasilnega društva iz Primskovega Šifrer je zagrabil za to «co, da 1« padel v nezavest. Njegovo opasnoet je zapazil član mestnega gasilnega društva Eržen'Ivan. ti je priskočil prvemu na pomoč in *a zagrabil, da bi ga potegnil vstran. Tako je prise1 tudi rti v stik z električnim to-ir-'m in padel v nezavest. Drugi so tako) prlSeli z umetnim dihanjem ter kmalu orvestili Šifrerja., med tem ko sa Eržena z avtomobilom odpeljali k zdravniku dr. Bežeku. Ta mu je dal tudi injekcijo, da je Eržen (prišel k zavesti. Poczno v noč ae je raroesla, goro- rica. da je strela udarila v Trbojah ob savski strugi proti Smledniku in povzročila p: žar. Ogenj v Rovtah. Na praznik sv. Rešnjega telesa, bi b:ia pitala lepa žapna cerk?v sv. Mihaela v Rovtah nad Logatcem kaj kmalu žrtev požarne katastrofe. Ljudstvo je bilo ravno zbrano v cerkvi pri maši, ko se je pojavil nekako ao čet-rt na 11. ogenj na severnem delu cerkvene strehe. in .je zazvonilo plat zvona. Med navzočimi je zavladala seveda panika. vendar so izpraznili ceikev v redu ter je župnik čital mašo do konca. Gasilcem se je posrečilo z motorno brizgalno še pravoia^no proprečitl razvoj požara, ki bi utegnil imeti nedogledne posledice, zakaj pihal je veter v smeri večje skupine objektov na zapadni strani. Pogorel je del strehe tik zvonika. ki je na tisti strani zato precej opaljen. Škoda še ni ravno znatna in jo bo lahko popraviti v krat.kem časi«. Ogenj je nastal na ta način, da je cb pritrkavanju zvonov vrgel nekdo cigarctni ogorek skezi lino ne namenoma seveda, ali brez premisleka. Ogorek je obtiral na strehi te tlel dalje na vetru. Jubilei. Pied kratkim jc praznoval poleg godu m rojstnega dne 30-lotmco .tv jega poklicnega delovanja Alojzij Klasck, solastnik restavracije "SIm". Zelo uslužen in vnet za narodno stvar si jc pridobil Klasek v Ljubljani. Trstu. Sv. Petru na Krasu. Mariboru in drugod mnogo prijateljev, ki so mu iskreno čestitali. Samomor v Ljubljani. Kakor poročajo, se je v svojem stanovanju na Sv. Petra cesti za-5t-rupila z lizete r. Marija Kcblcr. bivša učiteljica, pristojna po svojem melu, ki pa se nahaja sedaj v Rusiji, v Litija. Imenovana je bila rodom Cehinja. V smrt jc šla zaradi nesrečne ljubezni in ne zaradi odpovedi stanovanja, kakor smo sporočili. Smrt dekleta pod vlakom. Na Te!ovc večer, ko je po- stajo v Limoušu okrog 21. vozil zadnji csobni vlak v Maiibc-r, so ljudje malo pred postajo opazili, da je nekdo prišel ped vlak. Našli so 20 do 25-letno b:ljŠ2 oblečeno dekle z zlomljeno desno nogo in rok; in razbito lobanjo, iz katere so izsto-p li možgani. Dekle je :ilo seveda takoj mrtvo. Studenška policija je tekom poizvodb dognala, da je imela samomorilka pri sebi ročno torbico, v kateri je imela papirje. Prodno skočila pod vlak, je torbico skrha v živo mejo ob Ž2le?ni-ški progi. Ta torbica je bila tc dni naj-dena, v njej je bilo 400 Din, nekaj drobiža, robec z monegramo-m D. S. ter listek z napisom Dora Selin ek, MarVsor. Že popoldne je bilo nesporno dokazano, da je to res pravo ime nesrečnice. ki je šla prostovoljno v smrt, r poznala pa jo je tudi njena sestra -v Mariboru živeča omežena sestra. Kakor je ugotovila .policija, je mladenka d;» februarja službovala v Mariboru, na to je odšla v Subotico In se sedaj zopet vrnila v Maribor, ne da bi se javila pri ožjih sorodnikih. Žrtev avtomobilske nesreče. Na praznik Rešnjega telesa se je pripetila v neposredni bližini Sv. Jurija efe južni železnici huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno človeške žrtev. Iz Zagreba se je -pripeljal v svojem avtomobilu lastnik založbe koledarjev "Ju-gografija" v Zagrebu Pran Lentič; z njim so sedeli v avtomobilu še Šofer Vidkovič, Len t i če v uradnik Bartol Jurišič in trgovski potnik Miodraig Miličič, po rodu iz Splita. Avtomobil, o katerem se je šofer že v Zagrebu izrazil, da nima trdnih prednjih koles, je na nekem ovin-ku zdrčal s ceste in se (prevrnil. Do-čhn sta dobila šofer ta Jurišič več lažjih poškodb na rokah in nogah, je obležal trgovski potnik Miličič na mestu. Bil je pri polni zavesti in so ga odpeliall v Celje zaradi pomanjkanja motornih vozil z navadnim kmečkim vozem. Miličič se je zvečer razgovarjai v fjotnicl s svojimi znanci pri polni zavesti in ne toi mogel nihče misliti na smrt. Drugega -dne ztfutraj pa je Miličič, ki je nedvomno prejel hude notranje poškodbe, nekaj minut pred sedmo v celjski javni Mnid umrl. OBSODBA NA PODLAGI NEDELJSKE POSTAVE Pritožil se bodo na višje sodišče. CAMP-RIDGE. Mass.. 7. julija. -Dr. Har-ld C. Rovalz iz Maiden in E. Robert Anderson iz Arlington, ki pretekle jeseni nista hotela plačati kazni po $2. ker sta v nedeljo prodajala Sv. Pismo, sta danes izjavila, da se bosta pritožila na višje sodiš že. Državno vrhovno sodišče je nji-hr-vo prvo pritožbo zavrnilo ter jima zvišal ~j kazen na $50.50 ter bi jo morala danes plačati. Izjavljata pa. da je Sv. Pismo verska knjiga ter da sta imela pravico ra?peča-vati jih. VELIKANSKI JEZ ZA PANAMA KANAL Stroški bodo znašali $12,000,000. DENVER. 7. julija. — Tu so bili izvršeni načrti za jez na Chagres reki ter hidro-električno napravo. Jez in naprava bosta stala 12 mi-lijcnsv t*cli;rjcv ter se »>. pričelo z gradnjo še to leto. Jez se bo imenoval Maiden Dam, b^ 1200 čevljev dolg ter 200 čevljev vi^ok, Mr. Randolph, ki jc glavni inže-ivr podjetja, pravi, da. je jc? potreben kentrolo popiav reke Chagres. Hidr -električna naprava bo proizvajala elektriko 72 poijetja. ki že delujejo Dokončan bo jez v štirih letih. Za izvršitev važnih del bo najelo izurjene ameriške delavce. Iz Jugoslavije. Človek s srcem na desni strani. Ribolov v vodah severne Dalmacije I V Novem Sadu je bil pretekle dni je letos izredno besat Tekom pro-pri okrožnem uradu za zavarovanje šlega meseca so rib.či nalovili delavcev rentgenološko pregledan 172.318 kg raznovrstnih rib v vred-14-letni krojaški vajenec Jaa Lo- nosti 1.415.902 Din. Za domača po-mer iz Bihača. Ugotovilo se je. da ralbo je bilo prodanih 99.327 kg. v ima srce na desni strani prsnega inozemstvo 13.131 kg. csoljenlh kcia. dejim so cnali njegovi orga-j 13.800 kilogramov, v olju konser-ni pravilno razviti. ■ j viranih 5450 kg, v dimu pciuienih Pacijent je le malokrven in sla- pa 600 kilogromov. boten zaradi nezadostne prehrane in pomanjkljive nege. Moi prisilil svojo ženo, da «a je obesila. Sarajevski zdravnik utonil v Savi. V Savskem m- -tu je v zadnjih dneh mudil sarajevski zdravnik dr. Trgovec Ccda Hačanski v Srcm-fBranko 5 svcJij11 bratr.m ski Mitr_vici se je te dni z^laiul pri t in se?tro- Ko so ^ vsi trije kopali notarju ter ga prosil naj mu se. ta- I v Savi' je voda nenadom'1 zancil:x vi epcreko, ker je sklenil, da bo iz- i kt v valovih. vr:il samenior. Nctar ga je hc'el c .1 vrniti od njegove namere. Ha-canski se je šel oblečren v Savo kopat, popoldne pa je prisilil sv, -jo ženo. da mu jc ovila jermen o-koli vratu in, ga obesila Takoj nato je ona seveda hitro poklicala >-sede. ki so prerezali jermen in nesrečnega (trgovca rc-ili smrti. Odpravili so ga v blaznico na opaz„>-vanje. Potrjena smrtna obsodba. Brat in sestra f!a mu hitela na pomoč. a brez uspeha. Trupla ponesrečenega zdravnika niso našli. Sk(H-.il v vodnjak. V blmni subotiškega pokopališča je izvršil samomor Matija Adam-v'ek. k: je bil nekdaj precej premožen, p 7r.cjc pa je tbubož.il ln zašel v veliko bcd<> obupa je mož skoril v v.iiki vodnjak in utonil. Samomomor 20-letne deklicc. OGNJENIK VEZUV ZOPET DELUJE Lava se vali v treh potokih iz žrela. NEAPEU. Italija, 6. julija. --Ognjenik Vezuv jc pričel danes zopet delovati. Trije potoki lave so poplavili ves 5evcrozahodni del žrela. Alessandro Malladra. ravnatelj opazovalnice na Vezuvu izjavlja, da je pričakovati večdnevne delavnosti vulkana, da se pa lava ne bo razlila po okolici, kar bi im^lo za posledico uničenje rodovitne okolice Vezuva. KOBILICE UNIČUJEJO PO MEHIKI Celi oblaki se spuščajo na mehiške kmetije. MAZATHAN. Mehika. 7. julija.— Kmetijske pridelke po državah oni-čujejo milijoni kobilic. V zadnjih pere čilih sc glasi, da se pomika mrčes v velikih .blakih preko države Nayarite proti Jali~co ter uničijo spetema skoro vse pridelke. Pr^d nedaivnimso uničile po državi JaTsco rkoro 80 odstotkov pridelkov podgane. Škodo je rbčutiti že nplošno ter so gospodarske razmere zelo poslabšale. VODNIKOVA DRUŽBA bo izdala za prihodnje leto ŠTIRI KRASNE IN ZANIMIVE KNJIGE med njimi knjigo slovenskega inž. Lupše o njegovih doživljajih t Siamu. Članarino, ki stane — $1— sprejema do 15. JULIJA «1 KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York City Beograjsko kasacijsko sodišče jc prtrdilo ra-^-odbo apelacij ic;ra st - , v okolici Novega Sada je 20-lct-dišča v Sk:plju. s katero je bii na Josipma Fabijanova z mo.stu obsojen na smrt graničar Mil m kraljeviča Tom i s lava sk ala v Do-Čalič. ker je ubil svoj_ ženo taščo navo. Do nedavna je bila narneš-in svakinjo. čena pri novosadski mestni cb^ini. I to dni pa je bila odpuščena. Zdi se, Smrtna nesreča otročiča. ! cla jo je cdpur. iz službe Rnal v iz Mokronoga poročajo: Posest- 1 £mrt" Kcr 7 tre»utku- k,J niku Alojziju Zadniku iz Gabrijel i v vodo" ni bil° 3liru- nik ir" ki bi pri Mokronogu se je pred dnevi, jo mogel rešiti, je nesrečna deklica smrtno ponesrečil dva mcseca stari iZ5 Ilila v valovih Donavc sinček. Mati je prekuhavala v kuhinji perila, njena 5-letna hčerka pa je pestovala malega Lojzeta. K) se je mati za trenutek odstranila iz kuhinjo, je padlo dete deklici iz rok v lonec, ki je stal na tleh in v katerem je bil še skoro vrel lu^. Čeprav je mati takoj prihitela v kuhinjo in potegnila dete iz luga. je 'to zaradi groznih opeklin že po j eni uri umrlo. Tudi mala pestunja j 12- oktobra: Cleveland. O.-New-je dobila na obeh rekah občutne burg. opekline. SEZNAM ARANŽIRAN!!! KON - CERTOV. 30. avgus'a: Oirard. Ohio. 21. septembra: Cleveland, O , SND. Jugoslovanski škof na kongresu anglikanske cerkve. Kakor peročajo iz Novega Sada. je škof Irinej Čirič iz Račke odpotoval v London, kjer se bo udeležil kongresa angličanske cerkve, ki se vrši od 1. julija do 7. avgusta letos. Kongres se vrši vsakih deset let. Zračni promet Zagreb—Suša k. Kakor poročajo zagrdbški listi, bo zračni promet na novi progi Zagreb—Sušak otvorjen vkratkem. Avijoni se bodo pri Sušaku .-puščali na Grcbniškem polju, od ko-k^der se bodo potniki 7. avtomobilom vozili na Sušo k. Cena za enkratno vožnjo iz Zagreba na Su-šak bo 250 Din. Granata raztrgala seljaka. Seljak Mane Velrjevič iz sela Gla-Vtce pri Kočanih je našel te dni na nekem pašniku v grmovju staro granato iz svetovne vojne. Začel jo je odpirati, pri čemur je granata eksplodirala in seljaka na kose raztrgala. Naslov: Svetozar R, Banovec, 412 National Ave.. Milwaukee, Wis. SAKSER STATE BANK 82 C O RTI. AN DT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi bre* Izjeme, te stare In stanovitne domače banke. K&issGarcaaMi - — AU DAM V NAJEM lepa poslopja tik ob tlakovani cesti. Tudi nekaj praznih lotov Je naprodaj. linatn tudi lepe sobe za spati in tudi hrano se dobi, ter lepo dvorano za rasne prireditve, oddaljeno «um 2» milj is Chicago. Rojakom fc priporočam, da se oglasijo pri meni. Frank Špolar, 143 Wood St. (Dixmoor), Harvey, III. TeL 1CU Hamj. VLOGE, KI JIH PREJMEMO DO VKLJUČNO 12. JULIJA 1930. BOMO OBRESTOVALI PO 2E OD 1. JULIJA NAPREJ thenar naložen varno. Izplačila točna. Saksbr State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. NSW YORK, WEDNESDAY. JULY 9, 19» rAN KKAJSNOVSKI Dolga vrsta prižganih svetil j le se ;c izgubljala z mrtvim sojem na dnu Niekaje v večernem somraku. | Iz tenke meglice je rosil droben dež. ki jc močil tlak in hodišča in 1 ki je zastiral vse s pajčoianom tu- ' robno sti. Ivan Ivanič Mirikov jc stopal, zavit v svo kožuh, ne da bi pa,.il na žalostno vreme: njegovo srce je žarelo od »reče Či&to gotovo ga je Ljubov Petrovna ljubila! Že nekaj časa ti je dvoril nevsiljivo In spoštljivo in končno je kazala vse znake, da je v njegovi oblasti. Posebno spočetka |e bilo to kaj smelo i i tf/ko podjetje, toda na zadnje n: mogla več ostati neobčutljiva na- i prani njegovi nesebični in čisti Ijn-b« zni Kar ga je navdajalo najboij n ponosom, je bilo to, da se Je uveljavil s> svo imi duševnimi lastnostmi, s Cimet je popolnoma zavrgel običajni naziran^a. ki smatrajo, da je ženska nedo.- topna za duševne vrednote in dokazal je trditev. ki Jo je vedrio zagovarjal, da duh vendarle obvladuje snov. T biti bedasti Kolia. čveka, da i žensk o osvojiš le s silo. — te delal Mirikcv v mts.lh in se je blaženo nasmehnil, ko se je spomnil njene dražestne posta vice Ah, kako mična glavica, kako žive in hu-de m u Ane očke — vihar so ma' vzbujale v duši* Njo }e gotovo očarala izvirna !n neobičajna visokost njegovega inišljcrva. ! Prvič ji c pokazal obzorja za- j nio povsem novega sveta, ki je bila navajena po-iušati le neiskre- ( ne komplimente in bedaste pogovo- , re i Polagoma se mu je približala, poslušajoč z vidnim zanimanjem t4- i sle besede, ki so bile zanjo nove.' in mu je izkazovala prav posebno naklonjenost med drugimi znane'.1 Tisti večer ji je končno priznal i svojo ljubezen na zelo romantičen ! način. Spisal je zanjo« novelo, v katero Je zgostil vsa sveja čustva, i IRONIJE vse misli, ki jih je bil izrekel v ča-J su. odkar jo Je poznal. Njeno po- j stavo Je bil orisal posebno nežno, . vsak nje izrek, vsako podrobnost je bil spravil na papir. Potem ji ie | pripovedoval o prebujenju svoje! ljubezni do nje. odkril ji Je iskreno j vse utripe svojega srca, vso razbur-1 Ijivost iti strah pričakovanja. Kaj je prebrala v naslovu svoj ime — "Ljubov", mu je iztrgala revijo iz rok in je začela čl tati z vnemo. In i med čitanjem so ji roke drhtele in oči so ji sijale od radosti, a lahna i rdečica ji e pokrivala obraz. Potem , je poe»tala vsa amedena. zahvalil i j se mu je z velikim navdušenjem: in mu strnila roke. Ivan Ivanič se Je zadovoljno na-j smehnil v spominu na najtool) na- j peta mesta svoje novele Bila je res i posrečena. Na posameznih mestih; je dosegel takšno moč izraza, da se je sam čudil. Rožaste zarje, ognjeni zatoni, koprnenja. viharji strasti in čustev — vse to je služilo kot ZENE! \W » inMf imsUK odiio »II moi^o- »i n^rodt«1 »i »Ui«- Wraj*k<> ii<> »Viia x*\"ju 12.— tonile ml s valim pnpulnin uuihi-n^m' MRS. GRETA LCSKOVAR 507 E. 73rd St.. New Y»rte, N. V, ■ Rfttft by B'wrd of Health of N T.» podstavek za postavo, ki se jc v noveli orjaško dvigala: Ljubov. --Njo samo je pretreslo. Ali ni bilo vse to jasen dokaz za prvenstvo duševnega nad snovnim? Ej, to jPi bo povedal Kolji prvič, ko ga sreča, in kako mu bo dokazal z dejstvi v rokah novzdržljivost njegovih teorij! Razburjen razgovor ga je pre -budil iz njegove rožaste zamislje-nosti: tam. poleg svetil j ke. se je zdelo, da se bosta spopadla dva mladeniča. — .... lopov, nikoli ne bi pričakoval, da ml zaigraš takšno reč ... --jc prišlo do njegovih ušes. Vrgel je pogled na oba nasprotnika. Bila sta dva njegova znanca. Anton Iljič Maleski in Aleksander Fjodorič Bruniščev. Ta prepir ga je zmotil in ga jc prekinil v sanjah kakor slabogla-sen zvok: zaLo jo je zavil previdno v *tran. Med tem, ko se je oddaljeval, je slišal, da postaja prepir glasnejši in jc videl, kako letijo j l.iudje vkup. a ni si jemal tega k' srcu in se je znova potopil v svoie sladko .sanjarenje. Pred oči mu je, stopala bleščeča prikazen Ljubočke s svojim dražestnim obrazkom, ki je imela čarobno moč, da jc ran- j cvetila okrog nJega pomlad v polni j zimi. Hipoma ga je razljučen glas vzdramil v resničnost. — Človek bi izgubil glavo, Iv^n Ivanič. B:i je Bruniščev. Kaj se vam jc zgodilo? — je vprašal Mirikov. — Ne razumete? Ugrabili so mi jo. — Kaj? Glavo? — Ah, kaj! Njo. njo. Ljubov Pe-trovno so mi ugrabili. — Ah! — je dejal oni s presenečeno kretnjo. — Da. da. gotovo ste opazili, da i mi je bila Ljubov naklonjena, kot t nje dobri znanec ste morali opazi- , ti. Poleg tega ste razborit človek in j neke stvari razumete v hipu.... — Hvala za vašo dobro mnenje, I toda.... — Nu, nu, ne delajte se skrom- 1 nega, razumeli ste vse. Kakor sem i dejal, mi je bila Liubov naklonjena in to ml je kazala odkrito. Nekegi dne sem jo predstavil tistemu lo-' povu, Antonu Iljiču. Začaral mi jo je. razbojnik... Od tistega dne ni hotela več vedeti o meni.... Nje ml ni mar, peče me pa vedenje mojega prijatelja. Kaj je na njej? Ima lepo telesce, da. toda obraz je nepomemben! Lepših deklet dobite tu na stotine. In potem ni resna, koketira s tem in onim. skratka lahkomiselna ženska, da ne rečem česa hujšega. — Prav na prav.... se mi ne zdi, — je dejal Ivan Ivanič v zadregi, j — Kar se tiče mene ... kolikor jo poznam, ne zdi se mi ... — Eh. pozitivnih dejstev vam stveda ne morem nuditi, toda tisto dekle ie preveč zvito, in dvomim... o marsičem ... In pomislite, da se kaže sedaj zaljubljeno napram tistemu lopovu, ki je bil moj prijatelj Ah. razbijem mu glavol Prisegam. Razumete? Imel sem vse pravice prvenstva, bil sem prvi in tisti podlež. .. Strela, če mu ne razbijem glave- V KOVAČNICI KRIVEGA DENARJA Spomini na Jož. Bebra s Ponovič. O Jožetu Bebru, tem zloglasnem in prebrisanem ponarejevalcu denarja govorica še ni prišla povsem pozabljen je. Mnogo jih je še okrog Ponovič, ki so poznali Jožeta osebno, in so imeli celo nekajkrat priliko, da so videli denar njegovega domačega izdelka, ki pa mu je dal ",oai * fr vega srečanja. Skubic je imel takrat opravka pred hlevom. Odmetaval je gnoj. Hlevu se je približal, neznanec. Lipavec je jxtstal in ga motril. — To je pa oni Beber, — si je rekel, ki je spoznal, da je došlec Kako je postal Beber po nekajkratnih brezuspešnih preiskavah predrzen, kaže tale primer: V neki okoliški gostilni je sedelo več pivcev. Za vino je dajal Beber. Med gosti je sedel tudi neki kmet. ki ni verjel, da vleče Beber tako prebrisano gosposko za nos. Udarili so stavo, in Beber je obljubil, da bo i še tekom večera prinesel na sveže zgotovljen bankovec: pol bo ' praznega, pol pa pravega. Res! — | Udarili so v roke! ... medtem ko REFORMIRAJMO MOŠKO NOŠO ' ... ■j | ■ 1 imajo velik uspeh — Pomirite se, pomirite.... Vaš prijatelj ne bo dosegel ničesar ... — je dejal oni z obrazom človeka, ki ve nekaj več, a z namenom, oa prepriča tudi sebe. — Ima opravka, z zvitim dekletom.... — Kaj veste vi? — Zaupajte mi, ki poznam svet. To nep ričakovano odkritje ga je pripravilo v neko slabo stanje. Navzočnost tega nepozvanca mu ic bila mučna, zato je mahoma dejal: — Oprostite, imam poslovni sestanek. Na svidenje in.... pomirite se. .. oni ne bo dosegel ničesar. --In ga je ostavil na mestu ter se vrnil po Niskaji. A po sto korakov je srečal Ma-leskega. — Kako srečno naključje vas prinaša. Anton Iljič! Dovolite, da vas spremim? — je dejal Mirikov. — Zelo bi me veselilo. — je menil drugi in oba sta stopila pod drobnim dežjem, ki je rosil iz megle. Besede Bruniščeva so vzbudile v Ivanu Ivaniču željo, da bi zvedel kaj več. Ljubov Petrovna se mu ni kazala več tako čista in nje nasmeh je postajal za spoznanje porogljiv. — Oprostite, — jc dejal Mirikov, — vidite se mi malce razburjeni. Ali vas kai skrbi? — Ne, ne. Samo z Bruniščevim sem imel malo tega majhen pome-nek. — Z Bruniščevim? — se je nasmehnil oni začudeno. — Saj je vendar naš najboljši prijatelj! Saj sta neločljiva tovariša! Dovolite, I da vas vprašam za vzroke tega nt -nadnega nesporazuma. — Ej, ej. Ivan Ivanič, sai ste že uganili! Saj že veste! — Ne vem nič. — Veste, veste! G-re za Ljubov Petrovno. Med mano in njo je nekaj flirta. Gotovo ste opazili, saj imate zelo bistre oči. Zdaj pa mi dela tista žival, tisti Aleksander Fjodorič scene, rekoč, da sem ga izdal, da ima pravico prvenstva i.i ne vem še kakšne druge budalosti.... Kakor sem vam rekel, je z moje strani samo flirt, toda zanjo!.... ne prenese niti hipa brez mene. Če je ne obiščem vsak dan, kuha, jezo name. Stvar je malce sitna, pa na dnu vendarle lepo zadoščenje, ce vas vidijo v družbi s take očarljivim bitjem. Sicer, če me hočete videti, pridite vsak dan ob dveh na Rimskajo ali pa ob šestih na Vik-torskajo in me boste gotovo srečali z njo. Če naju vidite, le ustavite naju; čeprav ljubi mene, vendar vas spoštuje in ceni in ste ji zelo prikupljivi. In tudi meni ste prikupni in vas cenim. Tako vas cenim, da bi vam jo zaupal brez skrbi. Zaljubila se je vame na prvi po- i gled! Če naj govorim resnico, se: mi ni pripetilo prvič! Ne da bi sej hvalil, vam lahko povem, da sem j imel vedno veliko srečo z ženskam.' To pa zato, ker ne gledam tako natanko: sem načelno sovražnik vsen osladnih sentimentalizmov. V naših časih so malce smešni, se vam ne zdi? — Da. da. — se je počutil z odgovorom Ivan Ivanič, ki je bil kakor na trnih. — Zagotavljam vas, če se mi hoče ženskih poljubov, ne vprašujem zanje, temveč si jih vzamem navzlic vsakemu odporu. Verujte mi, če boste uporabili nasilje in predrznost, vas bodo ženske morda na videz prezirale, toda na dnu srca vas bodo občudovale.... Sicer pa, nisem poklican, da bi vas učil stvari. ki jih sami najbolje veste. Ivan Ivanič je čutil v sebi kaos. Njegove rožnate sanje so* se mahoma podrle kakor papirnata zgradba v vetru. Skoraj bi bil izdal svoje občutke, pa se je premagal. Hotel se je spraviti iz tega zmedenega položaja: zato je izvlekel uro in hlineč veliko presenečenje, menil: — Ah, zakasnil sem se! — Sestanek? — se je nasmehnil Maleski. Bi lahko zvedel, s dumi? — Kaj bo, zaupanje za zaupanje: pričakuje me dražestna piavo-laska, pravi popek. Zaljubila se je blazno vame, a same je samo flirt. Btisniia sta si roke in odšla vsak po svoijl poti. Ivan Ivanič se je obrnil s nekakšno zavistjo v srcu in je pogledal sa Matmkfm, kt se je prav na las podoben Bebrovim veljavo tudi svet. ker ga zaradi Krepkeie je oprijel vile in postal. | tiruŽoa ve5el° Plla..... ^ Beber prav natančne izdelave ni mogel I - Me kaj poznaš? - - — £,omov« ko Pa- se Je P°vrnil z ban" mogel skoro nihče ločiti od onega, ki so ga tiskali v nekdanjih cesarskih tiskarnah na Dunaju. Joee Beber je imel dva brata, ki sta bila takisto izredno nadarjena in prebrisana kakor on. Imenovala sta se Martinjač (t. j. Martin) ka-ker imajo enega še zdaj v spominu, drugemu pa je bilo ime Blaž. Nihče. Bebrovih sinov ni hodil nič v ga je po- zdravil popotnik. kovcem, je seveda stavo — dobil. — Rajtam. da si Bebrov, ne? —! Beber vesel° vrtel svoj *tro-" je čakal Skubic njegove kretnje 1 ček' denar^a Je bil° dovolj, ker ni — Kar je danes tvoj grunt, jebil stiska^ §a Je Podpirala v=a so- bilo nekoč vse moje. Veš to? — ie seska — Ie cesarsiu so Paz^i- [Prebrskal: so mu večkrat v^o hišo. nadaljeval potnik razgovor. — Sem slišal že tudi o tem, — mu je odgovarjal Lipavec. — Danes nimam nič vec. niti za pod zob ničesar, pa sem lačen in' šolo, pa so se zato ukaželjni fantje' žejen, — je dejal Beber z ubitim lotili bukev in so bili sčasom prav dobro pismeni. Glave so bili tako dobre, da jim je šlo vse vanjo, kar glasom in je povesil otožne oči. 1 — Krščanski ljudje smo — je razvozljal Skubic mučen trenotek, so le enkrat čuli. O Blažu, po po-' in povabil prejšnjega gospodarja v klicu mizarju, mi je pravil užitkar | hišo, kjer se Je krepko podprl z izpod Ljubeka, da ga ima še dobro ! vsem, kar je premogla Lipavčeva v pameti. Bilo je pripravljanje na shramba in klet. spraševanje, pa je Blaže znal v ne- j Beber je živel nekaj dni pod go-ki družbi bolje in hitreje povedati j stoljubno Lipavčevo hišo. potem je ves katekizem na pamet, kakor ti - j stopil v svet. Od časa do časa pa se sti. ki jih je s katekizmom v roki i ie še zglasil na Boltiji; srce si je pripravljal na cerkveno spraše- moral pač utešiti, kadar ga je pre-vanje. j več grizlo popotno življenje in tež- Jože je znal celo nekaj nemšči- ka usoda, ne, ki mu je ostala iz vojaških let. Ko so prišli na ponoviško graščino nemški inženerji merit grunt, so jim dodelili Bebrovega Jožeta, da jim je prenašal inštrumente in jim je bil tudi v pomoč pri občevanju z domačini. Jože je ostal pri inženirjih dalle časa. Dodobrega se je spopolnil v tu;em jeziku. Ker je imeljspret- cdtrgali so mu deske celo s poda, pa niso našii nič sumlj.vega. Končno so izdala cblastva zanj zaporno povelje. Beber je zvedel to namero, denar iz njegovih u^t re menda olprl celo usta onih. ki so bili uradno proti njemu. Da se odtegne ječi, je pobegnil in ":e je skrival pri znancih več tednov. Pozimi, ko zaradi mraza ni mogel ncčevali v samotnih šupah, so ga ujeli. V zapor je moral. Skušali so ga na vse načine, pa ni ničesar priznal. Stare govorice trde. da so mu poslali v ječo človeka, ki se mu je izdajal isto tako za ponarejevalca do-narja. Skupno bivanje pa ju je take navezalo, da jc lažni zapornik _ _ . . _ , izvlekel iz Bebra njegovo skriv- Da ta kovacmca! Tam se je za- * WI1 „ . __________. ! liost.... in bilo )e po nicm. Prisodili so mu 20 let ječe. čela njegova poguba. V obokanem prostoru, iz kamenja krajenim. si je naredil skriven prostorček. Tam je imel spoietka .shranjene vse potrebščine, ki jih jc rabil za razmnoževanje nepravega denarja. Imel je res kar celo tiskarno. V svoji prebrisanosti pa je dal v delo nekatarim kovačem in drugim obrtnikom le posamezne de- no oko, jim je pomagal celo pri risanju načrtov. Zato ni nemogoče j le, doma jih je šele sestavljal — kakor mi je pravil nekdo — da Velik proces je bil to. Več dcs< t ljudi iz Zasavja je moralo pred ljubljanske sodnike. Mnogi so bili obtoženi sopomagaštva pri Bebrovih početjih. Pa ni nihče nič izdal, kljub temu. da so nekateri le vedeli za podrobno Bebrovo delovanje. Zanimivo je bilo izpovedovanje Mihe Torija, ki je Bebru pomagal . , » - . , ...... , t Kakor je pripovedoval p red sti-, ' je spoznal Jože pri zolnirjih , ka- , . . . it ^ , r . - po cele dneve v njegovem podzem- . ... ' . rimi desetletji Kunstierjevemu ko se uporabljajo razne "tinte' m _ ,. . . m i nem prosteru . . V stricu s Frtice hlapec Miha Toa, se da pobarvati naravni papir, aa .__ . . . „ . , . . , ,, , ' [doma nekje iz Vac, je tudi on po- je pooooen denarju. Morda bo ia , . . . . , _ . magal pri ponarejevanju denarja, razlaga resnična. Verjetna pa je. i _ . . ... . , „ ... J. i T^ori gladil kamene za kamne- Ko so tuji gospodje zapustili po- ' _____, , . , ... . . . . „ . i Beber ga je zaprl v kiet, kjer ie novisko okolico, si je Jože uredili.. , n .. , \. 1 tisk. Prav nic ni manjkalo tiste dni delavnico nekdanji kovačiji. Ta prostor je še danes zelo ohranjen, kakor je tudi v najboljšem stanju nekdanja Bebrova domačija. Zdaj jo ima v lasti g. Josip Skubic, ki je prišel pred pol stoletjem iz Police v te kraje. Možak je že ključ svojim letom e-pa, posebno v prvih letih, ko je beliče. Ljubljanski potres mu ;e pri-št bolj-pazljiv in previden, da mu J nesel odrešenje. Takrat je izdal ce-je denar pošel. Takrat pa je prodal sar, ki je prišel gledat ponsrečeno kravo iz hleva, pa se je potegn-1, mesto, amnestijo. Beber je prišel r.a menda na Dunaj ali kam, in si je prosto.... revež, kakor ni bil nikoli nakupil papirja in drugih čudod^l- prej. nih tekočin, pa je imel kmalu nato1 O Bebru še živi spomin.... Nje-zopet dovolj novcev v žepu. ! gova hiša še stoji.... visoka in krep- Kriv^ga denarja pa ni imel rad ka ... brajda jo opleta in rožmarin pod domačo streho. Znancem ga je j pozdravlja z oken. ponudil na prodaj. Na Vačah še Kovačniča. ki je prinesla tako zdaj pomnijo, kako se je oglasil • žalosten konec nekdanjemu boga- V času. ko se kratko kril.) z uspehom ustavlja pohodu dolgega krila, ki so ga hoteli uvesti ponevno razni ddoička željni modni diktatorji, se zdi. da začenja zvoniti k zadnjemu počitku tudi nesmiselnostim moške mode. V Avstriji se je pravkar ustanovila podružnica, danes že skoraj po vsem svetu razširjene Druž&s za preosnovo moškega oblačila, ki ji pripadajo med drugimi mnogi u-gledni učenjaki, politiki in sport- ! niki in ki delujejo zelo živahno s prirejanjem propagandnih predavanj. razstav in drugih manifesta-j cij. Kratke hlače in cdprte srajce, 'to je najosnovnejša zahteva nove moške mode. ki si pridobiva po dru-' god, zlasti pa na Angleškem in v Ameriki, vedno več tal. Avstrijska podružnica ie izdala preglas, v katerem pravi med drugam: "Mnogi moški žive kaker nad nor-malo segreti parni kotli: zgeraj jim je telo zaprt s ic-nini ovratnikom , 'vse eno. fe je ta trd ali mehak * v sredi s pasom in spodnjim perilom, a po možnosti so jim še nege za-vrečene, dočim si pove^ujeja čez glavo nezmiseln in nehigijeničen klobuk, ki pripomere svoj del k izpadanju las. Skrbijo t rej po svojih močeh, da se jim telo nc zrači. Tu je treba reforme Najprvo mora proč cvra nrk. ki zapira vrat kaker cklcp. cvira krvni cbtok proti možganom in najvažnejšim čutl-lom ter povzreča lihko naperno dihanje, omedlevice in druge težave. Zaprti, dušeri ovratnik naj izgine prav tako kakor žen«'o popolnoma, izpraznil ter jo vrgel fjtari okno avtomobila, kakih deset minut od posestva, v majhnem gozdičku. Ko pa ste nama danes pripovedovali .da sem ukradel napačno listnico, sem takoj sklenil odvzeti vam pravo. Sedaj veste ter naju pestite oditi domov' Oert .se je nekoliko stresel, ko je Kurt govoril o tem, kako je vrgel listnico skozi okno. Lena je zapazila to stresenje. Sedaj se je obrnil Gert na Leno: — Ali je vaš brat govoril resnico? Pridržujem si vse nadaljnje, če razkrijem, da je lagal! — Govoril Je resnico. — je rekla kljubovalno. Oert jo Je ostro pogledal. — Opišite mi natančno remico, kjer je vaš brat vrgel listnico skozi okno avtomobila. V očeh Lene se je čudno zablestelo — MoJ brat vam je že rekel, da v majhnem gozdiču, skozi katerega vodi deželna cesta. Peš je lahko priti do tjakaj v nekako desetih minutah. Oert se je po gladil po čelu, kot da mu je zelo vroče. — Dobro Vaše izpovedi bom preiskal. Za enkrat se lahko odstranite. Tukaj iamate ničesar več iskati! Opozarjam vaju še enkrat na to, da si pridržujem vse nadaljne korake. Vse sovražnosti napram gospodični Alving in Henriku smatram obrnjene proti meni. Obnašajte se, kot se hočete, če hočeta preprečiti, da vas ne naznanim. Nočem postaviti na sramotni oder imena svojega starega očeta, če ni to absolutno potreba. Sedaj pa se izgubita! Kurt in Lena sta se hitro odstranila. Kurt se je splazil kot pretepen pes, a Lena z visoko dvignjeno glavo. Njeni pogledi so razodevali neutešljivo sovraštvo napram Gertu in Alenki Alving. Danes sta pozabila celo poklicati avtomobil Peš sta odšla, da se odpeljeta s električno železnico. Molče sta odšla skupaj ter se oda j al a neprijetnim mislim. Dočim je bil Kurt popolnoma zlomljen, je žarelo v Leni še vedno ljubezni do boja ter sline enertlje. Ko je h tel Kurt odstraniti se s ceste ter oditi naprej po stezi do električne želcrnice, ga je pridržala sestra. — Idiva po vozni poti naprej! Videti hočeva, če bova mogla najti listnico, katero si vrgel proč! — Zakaj to? — je vprašal čemerno. Pogledala ga Je z biestečimi očmi. — Ker mora vsebovati ta dozdevna prazna listnica vendar skrivališče za dokument. Ali nisi zapazil, kako se je stresel, ko si rekel, da si vrgel listnico iz voza? Kako z zanimanjem se je informiral, kje si jo vrgel ven? Kot blisk mi Je prišla misel, da je današnji prizor le insccni-ral, da izve od naju, kje je ostala listnica. Mogoče ima listnica tajen predal, katerega si pregledal. Če bi Je le ne vrgel proč! Na vsak način pa iščiva. če Jo mogoče zopet ne najdeva! Hitro! Herfurt nama (bo gotovo sledil ter iste tak o iskal. Če jo najdeva ter je dokument vendar notri, potem ostaneva zmagale a! Kurt Jo je negotovo pogledal. — Ali misliš v resnici? Energično je pokimala. Brezpogojno' Vprizoriva vsaj zadnji poskus. Če imava dokument, se lahko povsem mirno smejeva. — Ce pa naju naznani? To bi storil že danes, če bi mogel. On ne misli nato, da bi zapletel ime Berndt v nečeden proces! In če bi tudi storil to, — če bi izpovedale njegove čedne priče proti nam, potem bi trdili trdno, da nama je p rotil z orožjem v reki ter sva bila prisiljena napačno izpovedati. Vse predstaviva kot sleparsko gonjo Herfurta. pri kateri sta pomagala Alving in Henrik. Videli bomo, če bodo vrjeli tem. Le poročni list morava najti, vse drago Je prava otroška igra! — Dosti poguma imaš! — To j« pegum obupanja. Kaj naj storiva, če nočeva oditi praznih rok? Hitro llčiva. Neumnost je bila od naju, da sva izdala pravi prostor. kjer si ti dejanski vrgel proč listnico! Bila pa sva presenečena ter ms v a vedela, kaj naj storiva! Kurt j« sledil sedaj voljno svoji sestri in odšla sta v gozdič. Tam sta iskala neumorno listnico ter se ves čas plašno ozirala proti vili Berndt. čeprav sta neumorno iskala, nista našla listnice. — Neki tuj človek je moral gotovo najti listnico, kajti drugače bi io morala najti, če fci je le na vrgel proč! — je rekla Lena, vsa jezna. — Ne delaj mi očitkov, katerih si delam še itak dovolj, — je mrmral Kurt, strašno slabe volje. Nato je potegnila Lena svojega brata naenkrat v grmičevje ter pohitela i njim proč preko polja. Od daleč Je namreč zagledala ostale. v splošnem pa so bile domneve Lene resnične, posebno glede nekega drugega človefca, ki je našel listnico. Ta srečni najditelj je bil Maks Reichert, služabnik velike tvrdke. Tekom časa. ko sta se Kurt in Lena odpeljala iz hiše. je dobavil v vilo Berndt več svežega blaga. Na povratni poti je šel za avtomobilom skozi gozdič, zadovoljno žvižgajoč, čeprav ga Je (tablo prav do kosti. Alenka mu ni še Irročila obljirtaijenih stvari in danes ko je prišel, je ni bilo dotna. Ko Je Mak* Reichert korakal dkoei gozd, je naenkrat obstal ter pogledal v grmičevje ob poti. — Kateri ptiček pa prepeva v grmovju? To je dejanski usnjata denarnica! — je rekel pred sebe. Polotil j« jeotMui na tla ter potegnil denarnico iz grmičevja. Ko si jo Je natančno ogleck-j. je nadaljeval svoj samogovor: — Hm! Čist« dobra. Usnje je zelo trdno ter Izgleda tudi drugače povsem spodobna le mali rdeči pas na eni strani. Kdor Je vrgel to proč. Je moral bfcti bogat človek. Taka stvar stane najmanj par mark. 6koda, ne tiči notri par ameriških dolarjev ali kaj drugega inozemskega potroval — in mati tudi! Lahko Jo še vedno rabim. Pri tem je potegnil iz svojega žepa staro, t ragmen tarično denarnico ter jo primerjal z ncrvanašlo: — Velik špas! Kot da prihaja naravnost iz prodajalne, le da nimajo druge te rdeče pise. Lepa najdba! Zadovoljno je utaknil najdeno denarnico v žep, kjer je Imel spravljen drugi nafrrani denar. Zadovoljno žvižgajoč je odšel naprej ne sanjajoč, kako važno najdbo je napravil. Maks Reichert je bil pristni berlinski prf^alin, namazan z vsemi stvarmi. a v svojem bistvu priden, dobrodušen in pošten. (Dalje prihodnjih.) NORIŠNICA RAZUMNIH GLAV Strogost angleškega kazenskega zakonika, ki obsoja morilce brez razlike na smrt, povzroča, da navajajo zanje kaj radi duševno neodgovornost kot omiljevalen razlog. Tako obsojajo potem takšne zločince prej v norišnico nego na vešaia, a v norišnici ima grešnik vedno nekaj upanja, da ga kot "ozdravljenega" pošle j o domov — prej ali slej. Seveda je v takšnih okoliščinah po angleških blaznicah najti marsikaj dokaj čudnih "norcev". Nedtvno tega je neki parlamentarni odbor obiskal kazenske oddelke deželnih norišnic in je u-gotovil prav zanimive reči. Tako je naletela komisija na nekega norca, ki je kazal kar najživahnejše zanimanje za dogodke na svetovnih borzah, norosti pa prav nobene. Možakar je — v blaznicl! — ostal v zvezi z bankami in si je s špekulacijami prihranil čedno milijonsko vsrtlco. Druga zanimiva osebnost tega kova je neki bivši profesor, ki so ga radi umora obsodili na smrt. a nato 'pomilostili' v norišnico. Mož si je tako popolnoma ohranil svoje duševno sposobnosti, da sodeluje slej kakor prei kot eden najboljših prispevnikov v "Britski enciklopediji", — najpomeiribnejši angleški znanstveni publikaciji ... Bojkot ameriškega blaga v Italiji. Italijanski ministrski svet je razpravljal o načrtu za boj proti no\i ameriški carinski tarifi. Italijanski gospodarski krogi so sklenili, da bodo popolnoma bojkotirali ameriško blago. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud) brezplačen pouk, Id se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih drŽav. Oglasite se za pojasnila v ljudski ioli itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od 19. do 12., soba itv. 398, aH pa v pondeljrk In sredo ob S. do 5., soba 413. Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: ČETRTI POLETNI IZLET dne 1. avgusta 1930 Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 12. septembra ..... PRVI JESENSKI IZLET 12. decembra......VELIKI B02IČNI IZLET Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET s parnikom "VULCANIA" dne I. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: 2. septembra — "VULCANIA 2«. novembra—"SATURNIA" 8. oktobra — "VULCANIA" 10. decembra—"VULCANIA" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU urno nit članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE POZOR, ROJAKI Is duloTi na Usta, katerega prejemate, I« razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. No tekajte toraj, dm m Vas spominja, temveč obnovite naročala« all direktno, ali pa pri enem ilods-ČJh Basih zastopnikov. Kretan je Parnikov »— Shipping Now« - CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lanshln COLORADO Denver, J. Schutto Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftlč. Ball da, Louis Costello. Walsenburg, U. J. Bajuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcb Chicago. Joseph Bllab, J. Bcvčič, Mr s. F. Laurlch, Andrew 8 pillar. Cicero. J. Fabian. Jollet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. zaletel, Joseph Uro vat. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovtek la Jože Zelene. KANSAS Qlrard, Agnes AioenlE. Kansas City, Frank Zagar. Maryland Steyer, J. čeme. Kltzmlller, Fr. Vodoplvoe. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Oouie, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Poshol. Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Paris Virginia, Fraiik Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI 8t. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. If. Paxil an Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls, Frank Ms sis, OHIO Barberton, Jobn Bal ant. Joe Hltt. Cleveland, Anton Bobek, Chaa /Carlinger, Anton Slmclch, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kumk Niles. Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON i' Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakio. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipa?ec. Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec, V. Ro-vanAek. Crafton, Fr. Machek. Export, O. Prsrtt, Louis Japan* tit, A. 8kerlj. Farrell, Jerry okora. Forest City, Math. Kamin. Oreensburg, Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paoahek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauftelj. Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Kopririek. Midway John 2 ust. Moon Pun, Fr. PodmilAek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb ln U. Jakobich. J Pogačar. Presto. F. B. Demahar. Reading J. Pesd'rc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schltrer. West Newton. Joseph Joraa Wlllock, J PeternsL UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Antoa Irti WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik in Jot. Koren. Racine la okolico, Frank Jafaoe, WYOMING Rock Bprlaca. Loots Itirtm Diamondrllie, F. Luobnt 10. Julija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 11. Ju'iJa: He fie Kranro. Havre — IZLET J*apland, Cherbourg, Antwrpen Cleveland, <'bfrtMnirt;. Hamburg New Amsterdam, Uoulugne Sur Mer, Rotterdam 15. Julija: Col unibufl, Cherbourg, l»rcmen 16. Julija: Herengaria, Cberl>niiric Bremen, Cherbourg. J'.r»:men 1.»'via than. Chert« i«irg l*i t-sidt*nt Rnowvelt, Ch.Ttcur* Bremen Majestic, r*h«-rtx>«irjr Hamburg. Cherbourg. Hamburg 17. julija: H»-rlin. Boulogne fur Mer. Hrometi 18. julija: I'aris, Havre Western la nd, Cherbourg, Antwer- t»en Statendam. Rotterdam. Boulogne ■ ur Mtr 19. julija: .Mlnnetonka. Cherln-mrg Cod'b Biancarnario, NapuM, Genova 23. julija: Mauritania Cherbourg Kuropa, Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg, Bremen Albert Ballin. Cherb 'urg. Hamburg 25. julija: France. Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, ltut-terdajn Roma, Napoli, Genova 26. Julija: Itepubllc, Cherbourg, firemen Belgenland. Cherbourg. Ant werpen Mlnnekalida, Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg, llambuig 30. julija: Aquitania, Cherbourg Amerira. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 31. Julija: Dresden, Cherbourg, Bremen 1. avQusta: II« de France, Havre Vulcan ia. Trst Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg I'ermland. Cherbourg. Antvvcrpcn Volenda tn, iiuulognt- Sur Mer, Rot-terdatn 2. avgusta: Leviathan. Cri, .. ..irg Minncwaska, Cherbourg 5. avgusta: Berengarla. Ch*rborg 6. avgusta: President Harding, Cherbourg. Bremen Deutschlarid, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus. Cherbourg, Bremen 8. avgusta: Majestic, f'iicrl.tnirg Lapland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam B. avgusta: President Roosevelt. Clierberg, Jtre-men Milwaukee, Cbert»'>urg. Hamburg Conte Grande. Napoti. Genova 13. avgusta: Matiretanla, Cherbourg Kuropa, Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnta, Trst Homeric, Cherbourg Westernland, Cherbourg. Antwerpen Cleveland, Cherbourg, Hamburg Statendain, Boulogne Sur Mer Rotterdam 16. avgusta: Aquitania, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: France. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Ge.»rge Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: IWln. Boulogne Sur Mer, Bremen 22. avgusta: ol>mpic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Aiiguetus, Na|M.!t, Genova 23- avgusta: Miiinekubrta, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Ueliance, Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: lie ,ie France. Havre Iterengiria, Cherbourg Columbus. fherhPurg, !ln>mi-n Ameri" i, Cherbourg. Bremen New Voik, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta: I>resden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa, Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennlftnd, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer, Ki (IP. M.I PARIS 18. julija: Ifi. au^usta n P. M.) 11 A. M.) FRANCE 25. julija; 20. aujrusta <7 P. M.) a P. M.» Najkr»jia poi po tcieanici VmiA Je t posebni kabini s vsemi modern! ml adibnnj) — Pijana in slavna francoska kuhinja Isredno nlska eane ViiraJsJts kateregakoli pooblai