Izhaja drugo soboto vsakega mesca
Uredniitvo In upravn.i
Dunaj XVJ/2,
Neulerchmtelderstrasse 21. Inserati se spreiemajo In poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročninai
Za Avstrijo celo leto KI *50 Za inozemstvo .	. K2*—
Posamezne čtevllke h 10.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Poitno-bran konto: 88 153.
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Št. 12.	Ljubljana, dne 9. decembra 1911.	IV. leto.
Tobačni delavci, tobačne delavke!
Naši tovariši in tovarišice v NemCiji so že več tednov izključeni od dela. 14.000 tobačnih delavcev je v boju. Naša dolžnost je, da s prostovoljnimi prispevki priskočimo na pomoč krščanskemu tobačnemu delavstvu v Nemčiji. Vsak naj da, kar more. Gre za to, da varujemo koristi naših stanovskih tovarišev. Nihče naj se ne izključi! Živela vzajemnost krščanskih strokovnih društev! Naši zaupniki imajo nabiralne pole.
Znatna izpopolnitev naše organizacije.
Z velikim zadovoljstvom lahko danes beležimo, da je zopet znatno napredovala naša organizacija. Ustanovila se je namreč »Češka zveza krščanskega tobačnega d e la v s t v a z a Češko in Moravsko«. N o v a z v e-z a je pristopila t u d i n a š i Zvezi.
Ko smo poročali približno pred enim letom, da so se priklopila naši 'Zvezi poljska- društva, smo nag-lašali, kako velike ovire da nastajajo združitvi avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva. Ozirati se mora na narodne razmere in skrbelo se je za to, da se tudi češko krščansko tobačno delavstvo strokovno organizira.
Potrebno je pa, da se tudi nove zveze oklenejo starih, da dobimo močno, enotno krščajisko strokovno organizacijo v Avstriji.
Avstrijsko krščansko tobačno delavstvo v Avstriji pripada različnim narodom. Ima pa vse le enega delodajalca. Zato je potrebna kolikor mogočo enotna organizacija, da se izvedejo zahteve delavstva. To more le močna, enotna organizacija. Dozdaj je manjkalo v njej ene-
ga člena, delavstva zaposlenega po čeških tobačnih tvomicah, ki ni imelo ne lastne, a se tudi ni priklopilo naši Zvezi. Zdaj smo dobili tudi ta člen verige, ki je manjkal. Tudi češko delavstvo bo sodelovalo v korist vsega avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva. Z našim sodelovanjem se je ustanovila Češko - slovanska zveza krščanskih tobačnih delavcev na Češkem in Moravskem s sedežem v Budjejevicah. Zveza je osnovana po našem vzorcu. Na ustanovnem občnem zboru se je sklenilo, da se priklopi Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi. Priklopila se je 1. novembra pod podobnimi pogoji poljskih Zveznih društev. Člani prispevajo naši Zvezi tedenski prispevek 2 h.
Zabeležimo to priklopitev s posebnim zadovoljstvom in pozdravljamo nove tovariše in tuvariišice. V Času,'ko se trgajo šocialnodemokraške strokovne organizacije v narodne skupine, se mora pozdravljati z delavskega stališča, ker je krščansko delavstvo strokovno tako praktično in pametno, da se zdrUžujejio delavci v korist svojih stanovskih koristi Čehi z Nemci.
Dela bo še veliko. A proga je prosta, da ise zaključi veriga. Želimo, da bi člani nove Zveze pridno agitirali.
Za to je dovolj prilike. V tvarnimh Godinig. Budjejevice, Tabor, Pisek in Si-jedljice dela do 7400 oseb. Socialna demokracija jih je tu dozdaj organizirala zgolj 2000. Preostane še 70 odstotkov delavstva, ki čaka naše organizacije. I mi želimo krepek Na zdatr! češkim stanovskim s ©tovarišicam in sotov arišem v boju za zjdruftitev delavstva pjpd kirščansko delavsko strokovno zastavo!
Mi in draginja.
V obeh zadnjih številkah smo se pečali z akcijo, ki jo je izpeljala naša Zveza glede na draginjo živil. Ko smo razpravljali o obsegu in o vzrpkih draginje, so
imele vse naSe skupine shode, ki so se pečali s predmetom: Tobačno delavstvo in draginja. Na vseh shodih se je sklenila resolucija, ki se peča- s sredstvi, kako omejiti draginjo. Resolucija je izjavljala, da delavstvo noče majati temelja plačilne razpredelnice, a da so v okviru razpredelnice mogoče izboljšave, ki bi pomenja-le hipno odpomoč. Predvsem naj bi se dovolile starostne doklade že 1. januarja in ne šele 1. julija, izboljišale naj bi se tudi temeljne plače in delavstvo naj bi dobilo odpomoč glede na stanovanja. — Zveza je o vsebini obvestila tudi finančno ministrstvo in o peticiji državni zbor. Peticija je bila natisnjena v stenografič-nem zapisniku, tako da so jo čitali poslanci.
Državni zbor je izvolil odsek državnih nastavljencev, ki je zopet izvolil celo vrsto pododsekov, ki so jim nakazali v posvetovanje zadevo posameznih katego-rij uslužbencev. Izvoljen je bil tudi pod-odsek, ki so mu nakazali vprašanja, ki tičejo delavcev državnih obratov.
Ta odsek je imel prvo sejo 24. oktobra. V imenu vlade je poročal sefcčni načelnik vitez pl. Galecki, kaj vse da je storila vlada, da sc izboljša položaj delavcev. ki so zaposleni po državnih podjetjih.
Glede na tobačno delavstvo je izjavil sekčni načelnik vitez pl. Galecki:
Od leta 1899 do leta 1910 so se izboljšale plače delavstvu tobačne režije za okroglo-vsoto 11 milijonov kron. (Povišale so se plače od 17 na 28 milijonov K, zvišale so sc torej plače za 65 odstotkov.) Število tobačnega delavstva se je zvišalo v tem času od 37.000 do 41.000 (— 4000) — okroglo 16 odstotkov.
Leta 1908 so se zvišale plače za okroglo 1.000.000 K = približno 4'2 odstotkov. Leta 1909 so se zvišale plače za okroglo 1 800 000 K — približno 4'68 odsltotkov. Leta 1910 so sc zvišale plače za okroglo 1.500 000 K = približno 6 odstotkov. Leta
1911	iso se zvišale plače za okroglo 1 milijon 400.000 K — približno 5 odstotkov.
Osobito leta 1911 so se plače tobačnega delavstva tako povišale, da se je nov’šala plača 36.500 stalnemu časnemu in akordnemu delavstvu s povišaiočo starostno službeno doklado. Za ureditev plač ohtalih stalnih delavcev, takozvanih časnih avancistov (približno 1500 delavskih paznikov, bolniških očetov, p “o f e si on isto v itd.) in za regulacijo temeljnih plač vseh, torej tudi stalnega delovnega osobja, se je porabila leta 1911 vsota 700.000 K in se je preskrbela za nadaljnjo akcijo za leto
1912	vsota 400.000 K. '
Ker povzroča skupna akcija za izboljšanje razmer tobačnega delavstva
večji izdatek 5,600.000 K, se je mlorala ta vsota porazdeliti na dobo (šestih let, tako da bo realizirana šele 1. 1916. Da bo pa kljub temu tobačno de 1 a v s t v o deležno sedanjega splošnega, izboljšanja plač, ki jo na me -rava izvesti vlada, se namerava tistim skupinam, ki bi se jim zvišale starostne doklade šele 1. j u 1 i j a , te zvišati že s 1. j a n u a r i j e m 1 9 1 2, i'
Pododdelkovi člani so zahtevali, da naj vladni zastopniki pismenio predlože material o izboljšanju razmer po državnih obratih.
Dne 9. novembra je imel pod odsek za državne uslužbence zopet sejo.
Ker se je predložitev poročil o plačilnih razmerah posameznih skupin nekoliko zakasnela, se seja ni mogla prej sklicati. Splošno zanimiva so v prvi seji podana izvajanja sekčnega načelnika viteza pl. Galecki, ki so priložena poročilu. Iz teh posnemamo sledeče podatke:
Večino državnih delavcev zaposluje finančno ministrstvo, ki so mu podrejeni:
L a) Dvorna in državna tiskarna: delavcev 1600; b) tobačna režija: delavcev 41.000; c) saline: delavcev 5700; d) glavni denarni urad: delavcev 170; e) glavni zemljiški kataster: delavcev 82; skupaj 48 502 delavca.	'm.
Trgovinsko ministrstvo zaposluje:
TT. a) Brzojavni telefonski delavci 960; b) delavci tržaških skladišč 700; skupaj 1600 delavcev.
Ministrstvo javnih del zaposluje: '
III.	a) Cestno in delavstvo pri rekah 4000; b) montansko delavstvo 7400; c) delavstvo pri obrtno-pospeševalni in mernl službi 113; skupaj 11.513 delgvcev.
Poljedelsko ministrstvo zaposluje končno:
IV.	Gozdne delavce okroglo 2800.
Za posamezne tu navedenih skupin se pokaže sledeča slika o izplačanih plačah. o povišanju plač v zadnjih desetletjih in glede na povišanje plač v zadnjih desetih letih:
Skupina I. a): Od leta 1899 se je povišala plača od 1 200.000 na okroglo 3 milijone. torej za 66 odstotkov, medtem ko ‘se je povišalo Število delavstva samo za 6 6 odstotkov. Od 1. januarja 1912 hi morali dohiti vsi delavci tedensko.lkran.sko dokladb, pisarniški funkcionarji doklado 2 K.
Skupina I. h) (tobačno delavstvo): Od leta 1899 so se povišale plače od 17 milijonov na 28 milijonov, torej za 65 odstotkov, medtem ko se je pomnožilo število delavstva za okroglo 10 odstotkov. Starostne službene doklade, ki bi se morale
izplačali 1. julija 1912, se bodo izplačale že 1. januarja 1912.
' Skupina I. c); Od lete. 1899 so poskočile plače od 2,740.000 K na 2,290.000 K, torej za 92 odstotkov, medtem ko se je pomnožilo število delavstva za okroglo 18'5 odstotkov. Število v plačilno razpredelnico II. uvrščenega isaliniskega delavstva se pomnoži za 5 odstotkov.
Skupina I. a) in I. e): Se izvedejo pre-skrbninske izvedbe. Akcije za skupino 1. potrebujejo potrebščino 870.000 K.
Skupini II. a) in II. b): Se presikrbi za primemo izboljšanje plač s potrebščino 65.000 K.
Skupina III. Za to skupino namenje-np izboljšanje bo zahtevalo skupno 280 tisoč kron.
Skupina IV. Izboljšalo se bo tistim delavcem, ki se jim dozdaj še ni nič izboljšalo, bodisi stalni ali nestalni delavci. Skupna potrebščina 65.000 K. Vlada namerava po svojem predlogu po njej nameravane stvari tako izvesti, da hoče za 64.500 državnih delavcev izdati 1,300.000 kron, torej komaj petindvajseti del tistih 33 milijonov, ki jih namerava izdati.
Navzoči so bili pri pododsekovi seji 8. t. m. od vlade sekčna načelnika pl. Ga-lecki in Homann, nadalje ministerialni svetniki pl. Minik, Fleissner, Humka, Zerckhammer, višji rudarski svetnik Wienlcke, administralcijiski svetnijk dr. Moll.	i
Predvsem so izvedli glavne razpravo, v kateri so razmotri vali temeljna načela, ki naj so merodajna pri tej preosnovi. Predvsem se je naglašalo, kako potrebno da je, skrbeti za energično in uspešno skrb za »stanovanja. Vsi pododsekovi člani so naglašali, da zamore predvsem skrb za istanovanja zagotoviti trajen uspeh. Krščanskosocialni poslanec dr. Stumpf je zahteval, da naj se kolikor mogoče izenačijo plače posameznim skupinam. Kazal je na velikanske razločke plač v posam-nih kategorijah. Poslanec Gostinčar je opozarjal, da hi vlada lahko veliko odpo-mogla draginji, če bi n. pr. oddajala delavcem premog za lastno režijsko ceno.
V podrobni razpravi so se natančno pečali tudi z razmerami tobačnega delavstva. Glede na tobačno delavstvo je pod-odsek sklenil, da glasuje za vladno predlogo, po kateri se prida v proračun za leto 1912 določenim 1,600.000 K še 700.000 K, tuko da se bo porabilo leta 1912 za tobačno »delavstvo skupno 2,300.000 K. Zavetišča »dojenčkov se nameravajo ustanoviti v Joahimovem, Landskronu in v Novem Jičimu, kakor tudi nameravajo zgraditi še nove delavske hiše.
Kako kupuje tobačna režija tobak.
Že leta 1909 se je spravilo v državni zbor po neki interpelaciji vprašanje,, kako da nakupuje tobačna režija tobak v Amsterdamu. Po tej interpelaciji se je tudi izpremenil način nakupovanja, a tobačna režija hoče zopet opustiti sedanji način kupovanja tobaka in se povrniti k staremu sistemu. Krščanskosocialna poslanca dr. Stumpf in Schraffl sta zato vložila 25. julija 1911 zopet interpelacijo, ki se peča s tem vprašanjem. Ta interpelacija je pa povzročila, da je vložil liberalni velekapitalist Friedmann interpelacijo, ki sumniči poslanca dr. Stumpfa in Schraffia. Finančni minister je odgovoril dne 17. oktobra na to interpelacijo, nakar je profesor dr. Stumpf zopet interpeliral.
Ta zadeva je seveda spravila na noge tudi rdečkarje. V svojem nemškem rdečem »Tabak-arbeiterju« so povedali, da jim zelo dopada interpelacija liberalnega bogataša Friedmanna. Doka-zovalna dr. Stumpfova izvajanja seveda rdečemu trobilu niso znana.
Samoobsebi umevno zanima tudi naše člane, kako da se kupuje po erarju tobak. Objaviti hočemo najvažnejše stvari iz interpelacij in iz odgovora finančnega ministra. Naši bravci lahko nato sami presojajo in najdejo resnico.
Dne 25. julija vložena dr. Stumpfova in Schrafflova interpelacija izvaja med drugim:
Avstrijska tobačna režija, ki nakupi na Nizozemskem vsako leto tobaka za več milijonov, ga ni nabavljala naravnost pri producentih, t. j. pri družbah tobačnih posestev, marveč ga je nakupovala po prekupcih. Dokazano je, da so delali prekupci na Nizozemskem za avstrijsko tobačno režijo najboljše kupčije, ker je na Nizozemskem splošno znano, da avstrijska tobačna režija m tuko natanćn.o gledala na cene. JNa dlani stoji, da je gledalo veliko nizozemskih pre-kupcev na to, da so nakupili tak tobak, ki je bil primeren avstrijski tobačni režiji in da so se zato pognale kvišku cene tistih tobakovih vrst, ki jih je nabavljala avstrijska tobačna režija. Med tekmujočimi prekupci za dobavo tobaka avstrijski tobačni režiji se je izbral najcenejši ponudnik. Samobsebi umevno je prekupec, ki je kupil tobak drago pri družbah tobačnih posestnikov za visoke cene, ga poizkušal avstrijski tobačni režiji prodati še za višjo ceno, Pri tem nakupu iz druge roke niso delali dobička prekupci, marveč radi konkuruence tudi družbe tobačnih posestnikov, da se dobe tiste tobakove vrste, ki jih je potrebovala avstrijska tobačna režija.
Svojčas je bil opozorjen dr. Lueger na ta način tobakovega odkupa. Zadevo je pustil preiskati in se mu je o izidu preiskave poročalo.
Avstrijska tobačna režija je izjavila preprosto, da bi bila avstrijska tobačna režija bojkotirana, če bi izpremenila svoj nakupovalen način in bi se ji sploh onemogočil nakup tobaka. Nadalje je izjavila, da se po snovanju trustov tobak lahko tako podraži, da bi ga dobila avstrijska tobačna režija le za najvišjo ceno. Dr. Lueger pa ni stvari pustil mirno. Voditelj finančnega ministrstva, ekscelenca pl. Forkasch, je poizkusil tobak nakupiti na Nizozemskem s pomočjo neke prvorazredne tvrdke iz prve roke. Z vso eneržijo je ravno tako postopal njegov nasednik, finančni minister ekscelenca Bilinski.
Kakšno razburjenje je povzročila izpremem-ba avstrijskega nakupovalnega načina na Nizozemskem, nam dokazujejo članki nizozemskih listov.
»Das allgemeine Handalsblatt« je pisal dne 23. februarja 1909:
Avstrijska tobačna režija, ki nakupi vsako leto okroglo 20.000 ovojev tobaka s Sumatre, namerava izpremeniti svoj dosedanji nakupovalni načiij. Avstrijska tobačna režija je nakupila do-zdaj tobak pri velikih trgovcih.
Zdaj se je pa sklenilo izločiti vse dosedanje dobavitelje in je avstrijska tobačna režija sklenila, da bo delala kupčije zgolj z eno samo tvrdko, ki se peča s kupčijo tobaka Sumatre in Jave.
»Finanzielles VVochenblatt« v Amsterdamu je pa pisal dne 27. februarja 1909:
Za amsterdamski tobačni trg je sklep avstrijske tobačne režije največje važnosti. Avstrijska tobačna režija je sklenila z dvema tvrdkama v Rotterdamu pogodbo za dobavo potrebnega tobaka in je izključila vse ostale, tudi velike in vplivne tvrdke, od katerih ne sprejlne nobenih ponudb več. To pomienja, da je popolnoma prenehala konkurenca glede na režijski tobak. Avstrijska tobačna režija potrebuje vsako leto 30 tisoč ovojev (bal) tobaka (tu se misli zgolj na tobak s Sumatre in Jave). Veliki trgovci so imeli navado kolikor mogoče visoko ga vpisavati; da so se ga polastili pri posestnikih. Režija ni tako natančno gledala na ceno. Kupci so kupili partije tobaka, med katerimi se je nahajal tudi ame-rikanski, nemški in režijski tobak. Tobak se je sortiral, za vse vrste so se dobili kupci. Kdo naj pa zdaj kupi režijski tobak? . . .
»Humfelds finanzielles dkonomisches Organ« v Haagu je pa pisal dne 3. marca 1909:
Tobačni trg je na predvečer vpisov za tobak iz Sumatre zelo nervozen. Osobito sklep avstrijske tobačne režije, da kupi tobak s Sumatre le pri eni tvrdki, je razburil duhove. To je sklep, ki zelo vpliva na cene tobaka. Medtem ko je prej avstrijska kakor tudi druge režije nakupovala po vseh velikih tvrdkah, je izročila svoje koristi zdaj v roko zgolj ene tvrdke.
Razloček se čuti! Za nakup tistih tobakovih vrst, ki ugajajo režiji, se morajo nakupiti cele partije. In da so se dobile partije, je nastala konkurenca, ki je posestnikom tobačnih nasadov tako ugajala. Zdaj je dvoje mogoče:
Veliki prvi trgovci se zvežejo in dvigajo cene, kar bi koristilo lastnikom tobačnih nasadov ali se pa ne bodo nič več pogajali za tiste vrste tobaka, ki jih hoče avstrijska tobačna režija. To povzroči, da zelo pade vrednost teh vrst tobakov, ker ne bo konkurence, kar bo samoob-sebi umevno zelo vplivalo na ceno tistih tobačnih partij, v katerih se nahajajo tiste vrste, ki jih hoče režija.
Isti list je pisal dne 20. marca 1909:
Na trgu se godi nekaj posebnega. Medtem, ko je vedno obstajala logična zveza med tobačnim trgom in trgom tobačnih akcij in še ob visokih tobačnih cenah, vladalo po borzah veselo razpoloženje za tobačne akcije, se zdaj o tej zvezi nič ne opazi. Nasprotno kljub ugodnim uspehom padajo kurzi tobačnih akcij. Za to mora biti kak vzrok.
Zelo se opaža, da ko gre za tobak, ki prija avstrijski režiji, izostane tako zaželjena konkurenca, ki jo žele lastniki tobačnih nasadov in tobačne družbe in da je razloček med ponujano in nakupno ceno tako nizek. Ce si to dobro predočimo, si lahko pojasnimo, zakaj da se plačujejo za boljše (ki jih nabavata Nemčija in Amerika) tako ogromne vsote. Za tobakove vrste, ki prijajo Ameriki in Nemčiji, se nahaja na trgu konkurenca, za vrste pa, ki prijajo Avstriji, jo ni . .
Ne more se dvomiti, da povzroča manjše veselje za konkurenco pri temnih in tobakih srednje vrste sklep avstrijske tobačne režije.
Isti list je pisal 19. marca 1909:
Tobačno vpisavanje se je izvršilo danes v zelo razburjenem položaju. Za »Landblatt« in za svetlobarvane partije so se plačevale izredno visoke cene, med tem ko so bile cene za partije, v
katerih se nahaja tobak primeren avstrijski tobačni režiji, srednje in zelo nizke .	.
Čez eno leto je pričela kupovati iz prve roke tudi ogrska tobačna režija. Amsterdamski »Finanzielles Wochenblatt« je takrat takole pisal (dne 7. maja 1910):
Končno navedemo lahko še eno novost, ki lahko potlači morebitne optimistične misli pri vpisavanju za nakup tobaka. Ogrska tobačna režija je namreč sklenila, da bo sledila pri nakupu tobaka svoji avstrijski sestri.
Kdor sodi objektivno, lahko je iz teh nizozemskih časnikarskih izjav sklepal, da je tisti način o nakupu tobaka iz prve roke, ki ga je uvedel Jorkasch, prekrižal račune tako tobačnim prekupcem kakor tudi lastnikom tobačnih nasadov. Kako pa je koristil v denarnem oziru dejansko Avstriji, lahko pokažemo iz finančnih uspehov 1. 1909. in 1. 1910.
Sedanji glavni ravnatelj avstrijske tobačne režije je v neki seji v navzočnosti bivšega finančnega ministra pl. Bilinskega izjavil, da je znašala povprečna cena v zadnjih desetih letih za pol kilograma Sumatra tobaka 1 gld. 45 kr., t. j. 2 K 90 vin. Tobačna režija je pa 1. 1910. kupila 22.849 paketov Sumatra tobaka po povprečni ceni 97 centov za pol kilograma. Z drugimi besedami se to pravi:	v primeri s prejšnjimi leti pri na-
kupih z druge roke je bil tobak za 329.256 kron cenejše kupljen. A tudi prvo poizkusno elto leta 1909., ko se je nakupilo zgolj 13.730 ovojev Su-matraške ga tobaka po povprečni ceni 2 K 22 v, se je v primeri s prejšnjimi desetimi leti prihranilo 68 vin. pri vsakem pol kilogramu tobaka. Prihranilo se je torej 13.700= 150 = 68, to je, 1,400.460 kron. Če soštejemo dobiček iz leta 1909. in 1910., se izkaže 3,290.156 kron, več 1,400.460 K, torej znaša skupen dejanski dobiček 4,690.716 K.
Kljub dobičku, ki ga ima tobačna režija po nakupu iz prve roke, kar priznavajo tudi objektivni nizozemski mešetarji in njih finančni časopisi in kar dokazuje tudi finančen uspeh, hoče sedanje glavno ravnateljstvo po odstopu Bilinskega odstraniti vsiljeni ji nakupovalni način. Nezadovoljna s tem, da je dobivala zadnji dve leti tobačna režija brez mešetarjev cenejše potrebni režijski tobak, hoče zopet nakupovati kljub določbam Jprkascha in Bilinskega po pre-kupcih.
Z ozirom na navedena dejstva se stavijo na finančnega ministri! sledeča vprašanja:
Ali je finančnemu ministru znan neugoden vpliv nizozemskega mešetarja v Amsterdamu na avstrijsko tobačno režijo, ki bi bil dolžan že pred desetletji opozoriti avstrijsko tobačno režijo na nepravi nakupovalni način tobaka? Ali je finančni minister voljan glavnemu ravnateljstvu tobačne režije naročiti, da stori vse, da se zagotovi najugodnejši nakupovalni način tobaka na Sumatri, Borneu in na Javi? Ali je finančni minister voljan, da se iz vseh večjih strank sestavi takoj preiskovalna komisija, ki naj poizve, kako da naj nastopa glavna direkcija tobačne režije v bodoče pri nakupu tobaka s Sumatre, Bornea in Jave?
Dne 17. oktobra je odgovoril finančni minister dr. Mayer na stavljene interpelacije. Minister je izvajal, da je organizacija nizozemskega tobačnega trga taka, da je morala biti izpočetka avstrijska tobačna režija navezana na posredovanje nizozemskih veletržcev, da si je zagotovila tobak ki ga rabi s Sumatre, Bornea in Jave. Tudi veletržci se poklicno bavijo s prodajo celih partij in razpečavajo kupljeno blago v posamnih delih dejanskim odjemalcem ali podpodjetnikom. Pred nekaterimi leti je bila tobačna režija, da si zagotovi svojo potrebščino tobaka, v kupčijski zvezi z nekaterimi renomiranimi nizozemskimi tvrdkami, z nekaterimi trajno skoraj polstoletja. Leta 1908. jo pa pričelo finančno ministrstvo z
ozirom na pomisleke izražene v parlamentu proti takratnemu nakupnemu načinu proučavati, če bi ne bilo mogoče z neposredno udeležbo tobačne režije pri vpisovanju na nizozemskih trgih doseči boljšega uspeha državnemu zakladu, kakor se je dosegel pri dota-kratnem načinu nakupa iz druge roke. Sklenila se je zato decembra 1908 pogodba z zvezanimi velikimi tvrdkami van Es in Kompagnon. Tvrdka se je obvezala, da bo sopunujala pri dražbi lakih tobačnih partij, iz katerih bi želela nabaviti tobak glavna direkcija po povprečni ceni, ki se doseže na dražbi. Uprava avstrijske ga monopola se je pa ouvezaia, da nabavi ,obak na nizozemskih trgih izkjučno po obeh tvrdkah in da jima za posredovanje plača provizijo. Dejstvo je, da je bila povprečna cena 1. 190 9. in 1910. nižja kakor zadnja leta. Prezreti se pa ne sme, da je bila nabava 1. 190U in in 1910. kvalitativno slabša in da so cene osobito
1.	1909. zelo nizko padle, tako da so bile po režiji plačane cene nekoliko večje kakor splošne povprečne cene, med tem ko so bile pri prejšnjem nakupovalnem načinu redno nekoliko nižje. Ker vplivajo na cene najrazličnejši činitelji, se ne more znati, kaj da je povzročilo znižanje cen. Lahko ec pa smatra, da je zveza z eno samo tvrdko, če tudi ne popolnoma odstranila, le omejila konkurenco, in da je ta okoliščina dejansko pritiskala na cene. Priznati se torej mora, da dejanski uspeh glede na manjvredno blago vsaj škodil ni novemu nakupovalnemu načinu. Ce se je pa tudi novi način v tem oziru izkazal kot ugoden državnemu zakladu, se pa mora na drugi strani priznati, da so se pojavile neugodnosti in napake, s katerimi se ugodnosti ne vzravnajo, marveč se izkazuje novi nakupovalni način kot neugoden. Pokazalo se je, da ko so padale cene manjvrednih vrst, so pa poskakovale cene boljših vrst in da z režijo zvezani tvrdki nista mogli nabaviti potrebnih, finejših vrst za ceno, ki so jo ponujale.
Ker se pa niso nabavile fine in srednje fine vrste, je pričelo režiji nekoliko primanjkovati boljšega blaga, okoliščina, na katero se mora osobito v sedanjem trenutku misliti, ko se nameravajo z ozirom na tarifno preosnovo izboljšati smodke. Nadaljna napaka je pa tudi, ki avstrijska nakupovalna komisija radi kratko ji odmerjenega časa ne more natančno preizkusiti lastnost in ceno tobaka. Minister je glede na to sklenil, da s tvrdkami Es, Koch & Comp. ne obnovi 1. 1911. iztekla pogodba in da piepusti monopolni upravi popolno nakupovalno svobodo.
Z ozirom na odgovor finančnega ministra je psi. prof. dr. Stempl dne 6. novembra zopet vložil interpelacijo v nakupovalni zadevi tobaka. V interpelaciji se izvaja, da ministrova izvajanja niso ovrgle trditev prve interpelacije. Ni res, da je bil stari nakupovalni način boljši kot novi in da je režija sama vzrok, če manjkajo v zalogah boljše vrste.
Tobačna režija trdi, da dobi proste roke koncem 1. 1911., marveč bi se bila lahko že letos svobodno udeležila nakupov.
V	letošnjih jesenskih vpisih o nakupu tobaka so se prodajale zgolj manj vredne vrste in na trg niso niti prišli američanski tobačni trgovci, avstrijska režija je pa že poverila različnim prekupcem nakup tobaka.
Ta takozvani novi nakupovalni način se razločuje od starega, Avstriji tako škodljivega, zgolj v tem, da si ne pusti avstrijska tobačna režija po posameznih prekupcih več predlagati tobačnih vzorcev in ponudb, marveč da poveri posameznim tvrdkam nakup gotovih tobakovih izdelkov. Koliko da je to napravilo škode avstrijski državi, razvidimo iz sledečih izvajanj:
V	dvanajstih spomladanskih vpisih se je prodalo + 180.000 zavojev Sumatraškega tobaka
po povprečni ceni 13 K za pol kilograma. Avstrijska režija je nakupila 8681 ovojev za povprečno ceno 3 K 16 vin. pol kilograma.
V štirih jesenskih vpisih se je prodalo + 52.000 ovojev Sumatraškega tobaka (večina manjvredno blago) za povprečno ceno + 1 K 28 v pol kilograma. Režija je kupila po novem julija letos uvedenem nakupnem načinu -f 4200 ovojev Sumatraškega tobaka za eksorbitantno visoko ceno -f 2 K 80 vin. pol kilograma.
Razloček med takozvanim novim zistemom in nakupom od producentov zbode v oči. Pri poizkusnem triletnem nakupu iz prve roke je lahko vpisala komisija sama ceno. Če je odpisala običajne tržne cene, je tudi dobila zaželjen tobak. A lahko se dokaže, da avstrijska nakupovalna komisija ravno letos ni vpisala običajno tržne cene, marveč po 1, 2 in tudi 3 K nižje.
Glede na kakovost se lahko pribije, da se je pri letošnjih dvanajstih vpisih — pri spomladanskih vpisih se prodaja zgolj boljši tobak — prodalo nič manj kakor 120.OU0 ovojev (ovoj tehta 150 polkilogramov). Avstrijska režija se je pa udeležila zgolj pri 34.454 ovojih. Pri teh vpisih je zgolj 8681 ovojev, ker je pri velikih vpisih nasproti sodbi strokovnjakov vpisal prenizko pod tržno ceno.
Da se to dokaže, pribijemo le nekaj slučajev:
1.	Dne 10. marca 1911 je ponudila režija za pol kilograma 1 gld. 38 kr., prodalo se je pa pol kilograma za 2 gld. 37 kr.
2.	Isti dan je ponudila avstrijska režija
1	gld. 19 kr.,	pol	kilograma	se je pa prodalo	za
2	gld. 35 kr.	Pri	istem nakupu je bilo razmerje
med ponudbo in prodajo 198 :33372 krajcarja.
3.	Pri istem vpisu 7. marca letos je ponujala režija 1	gld.	76 kr., pol	kilograma se je	pa
prodalo za 3	gld.	19 kr. Isti	dan je ponudila	za
neko drugo partijo 1 gld. 78 kr., tržna cena je pa bila 2 gld. 577» kr.
• 4. Dne 31. marca letos je ponujala avstrijska režija 1 gld. 61 kr., medtem ko je bila tržna cena 2 gld. 66 kr.	||r4
Ne da bi se pečali podrobneje z vpisi, naj se navedejo še nekateri zgledi med ponudbami avstrijske režije in dejansko tržno ceno.
5. majnika razmerje 3 gld. 14 kr. :4 gld. 62 kr., ali pa 4-55 gld. : 5 gld.
12. majnika 250 gld. proti 3-30 gld.
27. majnika 1-52 gld. : 3-56 gld. in 3 gld. 17 kr.: 4 gld. 30 kr.
Le nekaj zgledov navajamo, ki jih pa lahko pomnožimo. Najizurjenejši trgovci se lahko zmotijo za 5 do 10 krajcarjev. Pri prvih vpisih je tudi mogoče, da se še nima popoln pregled čez položaj trga in čez ceno. Izurjen trgovec se pa mora držati pri nadaljnjih vpisih običajne tržne cene, če hoče tudi dobiti zaželjeno blago. Avstrijska režija je pa pri mnogih poznejših vpisih vpi-savala še nižje pod običajno tržno ceno, kakor se je to zgodilo v prvih vpisih. Storila je to, dasi jo je nakupovalna tvrdka opozarjala na prenizke vpise. Značilno dejstvo je, da je ogrska režija, ki je nakupovala po istem načinu, pokrila vso svojo potrebščino. Vpisavala je po običajnih tržnih cenah in dobila zaželjeno blago, medtem ko je vlekla kratko avstrijska tobačna režija v petnajstih slučajih.
Če trdi nadalje minister, da pri novem nakupovalnem načinu iz prve roke avstrijska režija ni dobila zaželjenih kvalitet, se mora sledeče konstatirati. Avstrijska kakor tudi ogrska režija sta nakupovali skozi desetletja vedno gotovo srednjo ali navadno vrsto, takozvani režijski tobak, medtem ko so nakupavale fine vrste Nemčija, Nizozemska in osobito Amerika. Letos je pa hipoma avstrijska režija izpremenila svoj nakupovalni način. Ravno leta 1911 je nakupovala zgolj boljši in najboljši tobak in je delala Arne-
riki nepotrebno konkurenco. Radi visokih cen avstrijska režija prejšnja leta teh vrst ni mogla kupovati. Neumevno je, zakaj da je leta 1911 nakupovala avstrijska tobačna režija najboljše vrste. Vpisala je pa še tako nizke nakupne cene, da v mnogih slučajih ni mogla ničesar dobiti. Tako je vpisala 7. aprila za pol kilograma visoko-finejši Deletobak 4 gld. in je dobila 278 ovojev.
Dne 7. julija je vpisala avstrijska režija za pol kilograma amerikanskega tobaka 5 gld. 30 kr. in je dobila 174 ovojev. Dne 2. junija je vpisala avstrijska tobačna režija celo 6 gld. 20 kr. za pol kilograma visoko finega amerikanskega tobaka in je dobila 151 ovojev. Vsak ovoj tehta, kakor znano, 75 kg. Ta dejstva dokazujejo, da če se kapricira avstrijska režija na nad vse fine amerikanske tobake, jih tudi dobi, če vpiše običajne tržne cene. Vedno se je naglašalo, da do-naša velike dohodke radi odstranjenja konkurence po nakupu iz prve roke le, če se nakupuje avstrijski režijski tobak, medtem ko se ne bo odpravila konkurenca pri nakupu visoko finega amerikanskega tobaka.
Od januarja 1909 do 15. julija letos je nakupila avstrijska režija skupno 44.760 ovojev Su-matriškega tobaka za povprečno ceno 1 gld. 45 kr. za pol kilograma. Kljub letošnjim neizmerno dragim nakupom se izkaže v primeri s starim nakupovalnim načinom še vedno prihranek 52 krajcarjev ali 64 vinarjev pri polkilo-gramu. Če pomnožimo število v teh treh letih nakupljenih 44.760 ovojev z njih vsebino 150 pol-kilogramov in to zopet s prihrankom 64 vinarjev, dobimo 4760 X 150 X 64 = 4,286.690 kron. V teh dveh letih se je pri tem nakupu prihranilo kljub volji avstrijske tobačne režije že nad 4 milijone. Lahko bi se pa bilo še več prihranilo. V bodoče je to v vseh slučajih mogoče, če bi bila avstrijska režija postopala z združeno tvrdko složno, kakor je to storila ogrska režija, ki je zgolj sledila avstrijske.mu sistemu.
Dokaza s številkami avstrijska vlada ni niti poizkušala ovreči. Številke dokazujejo, kako dober da je bil novi nakupovalni način. Če pa finančni minister še vedno ni sposoben, da izvaja za Avstrijo koristne posledice, naj bi ga poučilo, kaj da je prav, tisto veselje, ki je zavladalo med tobačnimi prekupci in lastniki tobačnih posestev, ko so doznali, da Avstrija ne bo več nakupovala iz prve roke, in pa dejstvo, da so takoj septembra poskočile cene tobaku.
Trgovski list »Der Indische Merkur« piše dne 26. septembra 1911, stran 848, pod nadpisom: »Avstrijska tobač. na režija in Su-matriški tobak«:
Zelo veselo poročilo je povzročilo veliko gibanje ob otvoritvi jesenskih vpisov na tobačnem trgu. Znano je bilo, da misli avstrijska režija resno na to, da izpremeni svoj dosedanji triletni nakupovalni način tobaka, a nihče ni slutil, da homo s to izpremembo že letos presenečeni, iz-vzenlši morebiti nekateri poučeni, ki so kljub letošnji poletni vročini žrtvovali del svojih dobro zasluženih poletnih počitnic za to, da so se z glavnim ravnateljstvom v avstrijskem glavnem mestu o stvari temeljito in živahno posvetovali. Veseli vzkliki ob okolici »Frascatisa« (v »Frasca-tisu« se vpisujejo vpisi o nakupu tobaka) so se prenesli tudi na efektno borzo, kjer je bilo radi izpremembe nakupovalnega načina vse navdušeno in kjer so posamezne borzne firme nakupovale veliko tobačnih akcij, katerih cene so se dvigale. Saj je splošno znano, kako da je škodil pred tremi leti uvedeni nakupovalni način tobačnim družbam. Njih letna poročila veliko teh družb ne puščajo o tem nikakega dvoma. Zdaj, ko se je zopet oživila takozvana svobodna konkurenca z neizogibnimi posledicami višjih
cen, se lahko mirno reče, da je zopet zagotovljena bodočnost tobačnim družbam. Lahko se prorokuje, da bo bodoče leto nastala,Jiuda konkurenca med tistimi tvrdkami, ki bodo dobile naročila avstrijske režije in med nemškimi in ame-rikanskimi trgovci in da bodo zato cene- tobaka zelo visoke in da bodo zato imeli dobiček tako tobačni producenti, kakor bodo imele enormne dobičke tobačne akcije na borzah.
Če pa zopet uvedeni nakupovalni način tudi koristi avstrijski državi ali ji ne koristi, je pa n a m, k i smo dobri Nizozemci, vse eno.
Nizozemski trgovski list izjavlja javno, odkrito, da bo koristila opustitev nakupa iz prve roke tako tobačnim producentom, kakor tudi prekupcem in lastnikom tobačnih akcij. Nizozemskemu listu je seveda lahko vse eno, če bo to koristilo tudi Avstriji.
Z ozirom na dejstvo, da je bil finančni minister po tobačni režiji neresnično poučen, se je stavilo na finančnega ministra slede če vprašanje:	,
Ali je finančni minister voljan, da se sestavi komisija iz članov raznih večjih strank, da prouči istinitost v interpelaciji navedenih dejstev.
X X X . •
Te interpelacije nam dajo tudi jasno sliko, kako da se kupuje tobak in pa, kako da »kunšt-ni« škrici mečejo milijone skozi okno, ker še na kupčije prav nič ne razumejo. Čudno se nam tudi zdi, zakaj da se zavzemajo rdečkarji za to, da bi se dražje in se bo tudi dražje kupoval tobak. A vzrok je povedal znani Pattermann. Tvrdki Es in Koch sta namreč krščanski tvrdki. To pojasni vse!
SMRTNA KOSA.
Ljubljana. V al e n t i n Ivanka. B e -1 i č Nežika. Mav Marija. J e v n i k a r Marija.
Hainburg. P i n s o 1 i t s c h Ford o.
Hallein. S c h o b e r Elize.
Novi Jičin. Hollasche Rudolf.
Cvitava. Lang Antjonija.
R. I. P.
Naslovni seznam krajnih skupin.
Bautsch. Anastazija Pr e t s c h , Bautsch, Moravsko.
FurStenfelcl. Marija R i o g e r, Fiir-stonfeld št. 69 (Štajersko).'
Hainburg. Jožef E p p i n g e r. Hainburg ob Donavi, Kriicklgasse 303.
Hallein. Jožefa Hagn. Hallom, Kuf-fergasse 393.
Celovec. Mici Rtu(t t n e r. 'Celovec, Neuo Weltgasse 22.
Krakov. P o 1 s k i Z w i a iz e k Za-w o d o n y c h r z e š c i j a n s k i c h ro-b o t n i k 6 w. Krakov, ul. Tomasza 37.
Landskron. Ana Richter. Lands-kron, Češko, Franz Scholzgasse 27.
Line. Franc P 1 d d e r 1. Line ob Donavi, Hirsclkgasse 30.
MonasteiiEyska. Frančišek Kwiel-n i o s k i. Galicija, Mona'sterzysika.
Novi Jičin. Franc S c h n e i d e r, Muhlgas&e 52.
Rovlgno. Giovanni S ant in. Rovig-no (Istra), Via Carei-ra 1050.
Sacco. Giulio R a v a g n i. Sacco (J už. Tirolsko.)
Schwaz. Tlomaž S t e i n a c h e r. Schvvaz in Tirol, Untere Haggasse 305.
Sternberg. Emilie T i 11. Sternberg, Moravsko, Romerstadterstrasse 39.
Dunaj, Ottakring. Josip Wasser-bock. XVI., Thaliastrasis6.123.
Dunaj, Rennweg. Marija P k i 1 i p p.
IV., Starhemberggasse 21.
Zablotow. Feliks A n d e r s t. Zablo-tow, Galicija.
Cvltava. Marija Tre it n er. Cvitava, Melzgasae 198.
Obvestila Zveze.
Blagajniško poročilo za III. četrtletje 1911.
Dohodki:
24.907 prispevka & 24 h............K	5.977'68
57.349 prispevka 5. 30 h	• •	» 17.204-70
2723 prispevkov ž, 2 h (Zvezna društva) „	54-46
145 vpisnin & 40 h .................. 58-—
«	A SU h . ,	^
Koledarji .........................„	93-70
Strokovni listi ...................„	2-20
Povračila skupinam...............  „	661-22
Razno................ . , ... . .	. „	5642
,	.	Vsota
Saldo 30. junija 1911. .
Izdatki:
Bolniške podpore................
Podpore porodnicam..............
Mrtvaščine	.......
Podpore za orožne vaje . ... ,
Izredne podpore	........
Obresti krajnim skupinam ....
Agitacija	............
Plače in remuneracije...........
Strokovna glasila .............. ,
Tiskovine	................
Pisarniški izdatki .......
Strokovna komisija, II. četrtletje .
Pisalni stroj	............
Bolniška blagajna in zavarovanje Knjige in časopisi -	....
Prestave	....	.....
Seje, delegacije ...............
Koledar	. .	........
Povračilo skupinam . .	. . f.
.	,	Vsota,.
Saldo 30. septembra .
Izkaz
Stanje blagajne Vrednostni papirji Delnice 7
o premoženju
K 24.508-71	
»»	23.159 81
K 47.668.52	
	■*ir
K	11.874-50
	1.456-36
	240-—
	7-16
	50-—
	2.315-11
	381-58
	1.'80--
	1.465-27
	453-55
	278-81
	208-48
	250-—
	129-87
	21-26
	3-50
	621-12
	61-60
	583-21
K 21.581-38	
	26.087-04
K 47.668-52	
K	26.087-14
	2.802-—
	100-—
LISTEK.
Njegova justica.
(Konec.)
»Rožnate koga?«
»Vse poznam, — vsi so kar strmeli . . .«
»Pripovedujte dalje!« reče stric in so nasloni ob mizi ter prekriža roki na prsih, zroč nepremično v kmeta in kmetič pripoveduje:
»Vstopim in rečem: dober dan!«
»Kaj hočeš tu?« zagrmi nad menoj.«
»Kdo?«
»I, — on, — Klemen!«
»No, dalje!«
»Plačal bi, onih tisoč kron, gospod, rečem. — Ti, plačal, pravi on, kje boš vzel denar? Ali si ga ukradel? — Pošten denar je, gospod in pošten sem tudi jaz, prosim! Odgovorim in jeza me je že trla. — A on le še dalje: Kaj boš plačeval, saj boš itak rubi jen, — prepozno je! — Nič ni prepozno, gospod! se odrežem jaz, plačati ni nikdar prepozno in prosim da sprejmete denar in ustavite rubežen. Tu je denar in potrdilo mi dajte! — Daj sem! zaupijc zdaj in stopi k meni, pa mi iztrga denar, ki sem ga držal v roki, pa se vrne k svoji mizi. — Prosim potrdilo mi dajte, da ste denar vzeli! zakličem in vse je kuhalo v meni. — A on na to: Čakaj potepuh, koj ti dam potrdilo. Pa skoči k meni, mi iztrga klobuk, ga vrže k tlom, pohodi, a potem me zgrabi za vrat in me raztrga. Potem zavpije: kaj meniš, da sem jaz lump, tat, goljuf, da izahtevaš od mene potrdilo? Tu imaš potrdilo! pa odpre duri in me pahne čez prag, da sem se ves pobil.«
vStric je to povest molče poslušal, a okoli usten mu je igral tajinstven smehljaj.
»Hm, hm!« pravi potem, pa si viha bele brčice. »Hm, hm!«
»Ali naj ga tožim, gospod?« vpraša kmetič.
»Tožiti?« odvrne stric. »Ne opravite ničesar!«
r »Saj so priče!« reče oni.
»Dobro, idite k sodniji, pa vzemite priče seboj in vse povejte, vse! Potem pa mi pridite povedat, kako ste opravil.«
Čez pol ure je bil kmet zopet pri stricu.
»Kako je bilo?«
»Nič, gospod!«
»Ali Vam nisem rekel?«
»Vsi so 1 . . . .!«
»Tiho, tiho! Ne glasno! A kaj so Vam rekli?«
»Povedal sem vse, gospod in priče so potrdile. A kaj mi pravijo? »Pustite pustite, mož je nagle jeze, gotovo ni hudo mislil« • — Ha, nagle jeze! se 'zaderem. Tudi jaz sem nagle jeze, a če bi jaz kaj takega storil — njemu, kako bi bilo potem, he?« — Če Vam rečem da nič ne opravite, pustite in če boste tu razgrajali, Vas še zapremo, se zadere in me poriva k durim. — In jaz ga vendarle tožim in takoj mi morate sprejeti tožbo! se odrežem in se ne ganem’ z mesta. — Dobro, odgovori jezno, pa pridite v soboto! in izgine nam vsem izpred oči.
»No, dobro, pa tožite,« reče .stric, »hočemo videti, kaj bode iz tega.« Naito odlovi kmeta in pravi:
»Ta nesrečni človek, ta. Klemen dere čedalje bolj v pogubo in potegne seboj še druge I Zanj ni več rešitve, maščevalka mu ne prizanese.«
Od tega je minolu kake tri tedne. Med tem je bila pri Klemenu dvakrat velika pojedina, enkrat je bil puran, drugo-krat svinjska glava, — na katero so bili povabljeni vsi uradniki. In popivali so, prepevali in ponočevali, da je bilo veselje.
»Tako se mi zdi, kakor bi rajali nad vulkanom,« reče enkrat stric. »Slutnje imam.«
Tretjo nedeljo prihrope kmetič zopet in izvleče nepi popir.
»To-le sem dobil,« reče in da popir ■stricu.
»Kaj? Tožba, rubežen? In vendar ste plačali?«
»Plačal, pošteno plačal in — priče so«, odgovori kmet.
_ »Dobro, pustite se rubit,« odvrne stric »pustite priti do skrajnega! Med tem že poskrbim za red v državi! Kako pa s tožbo?«
»Včeraj je bil dan. Oproščen je bil!«
»Saj sem vedel!«
»Pa imate pravico se pritožiti — so Vam li to rekli?«
»NiČ! Kar odslovili ,so nas!«
»Dobro! Že poskrbimo za red v državi!« ponovi stric, stisne kmetu roko in se poslovita.
Za tem je minulo zopet nekaj tednov, ne spominjam se več koliko. Stric ni nikoli zinil besedice o tem in vedno je molčal. Morda je pa le ganil s prstom, dasi je vedno dejal, da človeku ni treba niti ganiti ,s prstom, »nevidna moč« vse vidi in krivica se sama kaznuje.
Neko nedeljo potem nas zvabi k oknu strašen šum, ki je prihajal od ulice.
Gremo gledat in ves trg je bil poln ljudi. Baš je minulo v cerkvi in ljudje so postajali na trgu, nikomur se ni mudilo domov.«
Pred Klemenom je stal orožnik z nasajenim bajonetom in okoli orožnika se je vse gnetlo, vse ga je izpraševalo*. A on je stal nepremično in nikomur ni odgovarjal.	,
Cez nekaj časa se razgrne tolpa ljudi in pred durmi se prikaže drug orožnik, ki je imel ob boku vklenjenega človeka. In to je bil Klemen. Bil je bled ko zid in tre-■sel se je kot šiba. Sram ga je bilo strašno, da si ni upal pogledati po ljudeh. Enkrat le se je ozrl v naša okna, potem pa so ga odvedli orožniki, ki so ga morali skoro vleči na kolodvor, da ga povedejo v Lukovico, stolno naše mesto.
»Smili se mi!« je rekel stric in stopil od okna.
In potem se je nekaj govorilo o »strašnih revizijah«, ki so ,se vršile v denarnem zavodu in drugih takih rečeh. Čez nekaj časa so prišli k nam tudi popolnoma drugi uradniki, večinoma neoženjeni, morda je bilo v mojo srečo, kajti enega teh presrečna soproga si štejem biti v čast jaz Finca Mirnodolska.
Ob neki priliki je dejal potem stric:
»Nikdar ,se nisem toževal in se tudi ne nameravam. A maščevala me je večna pravica, ki je hujša od vseh posvetnih in ona je bila, ki mi je narekovala posoditi Rakovcu onih tisoč kron.
To je bila moja justica!«
Tinca.
Ste li elan
„Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva*4? To društvo je naše. Zato ne pristooajte nobeni drugi konsumni zadrugi kakor „Prvemu ljub. del. kons. društvu**.
Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk ,Katoliške tiskarne* v Ljubljani.